Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2021 št. 03

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2021 št. 03"

Transkripcija

1 Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2021 št. 03 Fotoreportaža: Stomatološka klinika Dan medicinskih sester: Neustavljiva moč sočutja DTS: Projekt, s katerim smo pomagali več kot tisoč pacientom LPP ponuja rešitev za parkiranje Pomagajmo otrokom živeti brez zaslonov Donacija Rotary za bolj prijazno porodnišnico

2 kazalo 3 UVODNIK: Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi AKTUALNO 4 Dan na Stomatološki kliniki skozi oči fotoreporterja 6 Priporočila za preprečevanja poslabšanja zdravstvenega stanja starejših oseb ob povečani toplotni obremenitvi 8 Člani sveta na konstitutivni seji izvolili predsednika in podpredsednika sveta 8 Svet zavoda je izrazil zadovoljstvo s transplantacijsko dejavnostjo v času epidemije 9 Novi člani kolegija UKC Ljubljana 10 V DTS skupaj preko tisoč sprejetih pacientov 11 Zgodba s covidnega oddelka: Dragica ne more verjeti, kaj je doživela 12 Avtobusi ponujajo zaposlenim udobno in ugodno alternativo 14 Dobra komunikacija povečuje zaupanje 15 Svetovni dan medicinskih sester: Neustavljiva moč sočutja 16 Zlati znak Zbornice Zveze za tri sodelavke UKCL milijonov evrov nepovratnih sredstev iz pobude React-EU za celovito energetsko prenovo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana STROKOVNO 17 Potrjenih že več kot 200 primerov mišje mrzlice, strokovnjaki pričakujejo dodaten porast 17 Vsako leto zdravimo okoli deset ugrizov kač 18 Dnevi brez zaslona 21 Simpozij o rezultatih projekta Premik z veliko udeležbo 22 Slovenski model zgodnjega odkrivanja družinske hiperholesterolemije del»bele knjige«svetovnega združenja za srce 23 Kožni melanom - kako se mu lahko izognemo in od česa je odvisna uspešnost zdravljenja? 24 Svetovni dan hiperteznije 24 Evropski dan osveščanja o možganski kapi UTRIP UKCL 25 Čili v UKC Ljubljana: 6. dan za zdravje 26 Sekunde štejejo 27 Visok obisk na cepilnem mestu 27 Knjiga ob 130. obletnici obstoja Očesne klinike 28 Epidemija (kmalu?) le kot del zgodovine 29 Ameriški partnerji nadaljujejo s podporo slovenskemu zdravstvu 29 Želimo, da se porodne zgodbe začnejo lepo in prijetno 29 V težavah vidiš, kdo je Najboljši sosed UMETNINA MESECA: Likovni izdelek je nastal v Bolnišnični šoli OŠ Ledina kot skupinsko delo učencev, ki so se zdravili na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Nastal je po zgledu znane umetnine Salvadorja Dalija Vrtnica. Mentorica: Tina Žvab ANA ZA NARODNO GALERIJO: Ana Turjačanin, učenka 8. razreda in tudi učenka Bolnišnične šole, sicer pa deklica, ki jo zdravimo na gastroenterološkem oddelku, je kljub svojemu zapletenemu zdravstvenemu stanju in koronskim časom zmogla pod mentorstvom naše učiteljice Tine Žvab sodelovati na likovnem natečaju Moja igra Narodne galerije. Med skoraj 500 prispelimi likovnimi deli je bilo njeno delo izbrano med najboljših trideset in bo septembra razstavljeno v Narodni galeriji v Ljubljani. 30 KAJ MENIJO O NAS 32 IN MEMORIAM: prof. dr. Martin Tonin in prof. dr. Tine Prevc 33 SPONZOR KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo Teorija izbire 36 NAGRADNA KRIŽANKA SIMFONIKI RTV SLOVENIJA PONOVNO RAZVESELILI ZAPOSLENE IN PACIENTE Simfonični orkester RTV Slovenija, natančneje godalni kvartet članic, je popestril vsakdan zaposlenim. Izvrstne glasbenice so odigrale enourni glasbeni program. Melodije so slušatelje naravnost navduševale. Koncert so sklenile s pesmijo Ne čakaj na maj avtorja besedila Frana Milčinskega, ki je marsikaterega spomnila na mladost. Melodije so odmevale po celotnem severnem delu UKC Ljubljana kot tudi po Pediatrični kliniki, kar so potrdili tudi naši pacienti.»to je bilo pravo presenečenje, prav sprostil sem se ob zvokih melodij. Pozabil sem na bolečine in skrb ob svoji diagnozi. Še več takih akcij bi morali izvesti,«je povedal eden izmed pacientov.

3 uvodnik TRIKOTNI KVADRAT Ljudje premagajo epidemije praviloma zato, ker se bolezni zanašajo na naključne mutacije, zdravniki pa na znanstveno analizo informacij, je ob začetku epidemije zapisal filozof Yuval Noah Harari. Globalizacija je pospešila hitrost epidemije, vendar je hkrati pospešila tudi izmenjavo informacij, saj so odkritja praktično v istem trenutku po objavi dostopna celemu svetu. Informacije lahko odločajo med življenjem in smrtjo v korist življenja, če so resnične. Svetovna zdravstvena organizacija je takoj po izbruhu epidemije opozorila na infodemijo poplavo informacij, tako resničnih kot neresničnih, ki otežujejo pot do zanesljivih podatkov iz zaupanja vrednih virov. Ljudje namreč izbiramo najbolj priročne informacije. Tiste, ki so pri roki (zaslonu), in tiste, ki bolj ustrezajo našim predstavam. Približno tako kot se raje družimo s prijatelji, ki razmišljajo podobno, gojimo nagnjenost k izbiri informacij, ki potrjujejo tisto, kar že vemo oziroma verjamemo. Pojav lažnih objav na družbenih in drugih medijih je pogosto povsem komercialnega izvora. Za povečanje bralstva ali klikov avtorji pogosto uporabljajo privlačne, senzacionalistične, nepoštene ali povsem izmišljene naslove (kot denimo naslov tega uvodnika). Cilj je pritegniti uporabnika, da preleti vsebino in jo deli. S tem dosežejo namen zaslužek, saj vsak naš klik prodajo oglaševalcem. Zato velja pravilo»enragement is engagement«večji kot je čustven odziv (denimo jeza) ob objavi, boljša je možnost, da bo novica deljena in klikana. Spletni digitalni velikani javno napovedujejo vojno neresnicam, a hkrati tovrstnih informacij ne preganjajo z veliko odločnostjo, saj tudi njim vsak klik povečuje dobiček. Proti lažnim novicam bi se bilo najlažje soočiti s čisto ignoranco, saj dosledno popravljanje neresničnih objav vzame precej energije in časa. Vendar stopnjevanje tovrstnih objav kaže, da takšna rešitev v resnici ni rešitev. Če želimo ostati verodostojen in dosegljiv izvor informacij, bomo spremembam sledili. Zagotavljati moramo informacije na način, da bodo pri roki (zaslonu). Digitalizacija in razvoj družbenih omrežij sta podrla vzorce, ki so se vzpostavljali in uveljavljali skozi desetletja oziroma stoletja. Z množično uporabo pametnih telefonov je postal vsakdo s to napravo svoj medij. Preskok je primerljiv z množično uporabo radia v dvajsetih letih in televizije v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Vstopili smo v nov svet, ki doživlja digitalno renesanso. Ena sama objava uporabnika družbenih omrežij ima lahko večji vpliv kot nekoč naslovna stran osrednjega časopisa. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo to ne samo razumeli, temveč tudi sprejeli. Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2021, številka 03 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Jože Golobič, univ. dipl. prav. Uredniški odbor: prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica Jure Brankovič Lektoriranje: Nina Krajnc Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Istock, Getty images, Vectorstock Fotografija na naslovnici: Matej Povše VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2021 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasneje do 15. septembra V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije. Glasilo v elektronski obliki na:

4 Služba za odnose z javnostmi Dan na Stomatološki kliniki skozi oči fotoreporterja Stomatološka klinika je edina zobozdravstvena terciarna ustanova v Republiki Sloveniji. Poleg terciarne dejavnosti izvajamo tudi sekundarno specialistično dejavnost in primarno zobozdravstveno dejavnost, ki je del pedagoškega procesa dodiplomskega študija dentalne medicine. Stomatološko kliniko sestavlja pet centrov: Center za otroško in preventivno zobozdravstvo, Center za zobno in čeljustno ortopedijo, Center za ustne bolezni in parodontologijo, Center za zobne bolezni in Center za stomatološko protetiko. V okviru Centra za otroško in preventivno dejavnost in Centra za zobne bolezni izvajamo tudi ambulantne posege v splošni anesteziji za paciente z zmanjšanimi zmožnostmi. Smo glavna učna pooblaščena ustanova za izvajanje specializacij na področju zobozdravstva. Sodelavci Stomatološke klinike sodelujejo v različnih raziskovalnih projektih in programih ter tudi terciarnih projektih UKCL. Svoje strokovne in znanstvene dosežke predstavljamo na domačih in tujih znanstvenih in strokovnih srečanjih ter jih objavljamo v številnih mednarodnih in domačih strokovnih publikacijah. Sodelavci Stomatološke klinike so člani razširjenega strokovnega kolegija za stomatologijo pri Ministrstvu za zdravje, člani Strokovnega sveta za stomatologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu ter sodelujejo v različnih projektnih in delovnih skupinah Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sodelujemo tudi s članicami Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in s številnimi univerzami v tujini. Sodelavci so tudi člani uredniških odborov ter recenzenti domačih in tujih strokovnih revij. V letu 2020 je minilo 75 let od začetka delovanja Stomatološke klinike. Zaradi epidemije covid-19 tega pomembnega mejnika nismo uspeli obeležiti, a bomo to nadoknadili v letošnji jeseni. AKTUALNO Matej Povše, fotoreporter 4

5 AKTUALNO Številka 3 junij

6 Gregor Veninšek, dr. med., Vodja Centra za geriatrično medicino in dr. Hugon Možina, dr. med. Vodja Internistične prve pomoči Priporočila za preprečevanja poslabšanja zdravstvenega stanja starejših oseb ob povečani toplotni obremenitvi Nastopil je čas visokih temperatur, ki bodo do jesenskih ohladitev pogost razlog za resno poslabšanje zdravstvenega in funkcionalnega stanja starejših ljudi. Bolj ogroženi bodo posamezniki, ki prejemajo zdravila za nižanje krvnega tlaka ali odvajanje vode oziroma morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine. Izjemno ogroženi bodo onemogli stari ljudje, ki so pri zagotavljanju termalnega ugodja in vnosa tekočine odvisni od drugih oseb. Ne pozabimo večkrat preveriti počutja starostnikov, ki sicer živijo sami. Zato je v času visokih temperatur koristno: 1. Dnevno merjenje krvnega tlaka sede in stoje. Ob rednem jemanju zdravil za nižanje krvnega tlaka slednji lahko nizek najprej stoje, nato pa tudi sede. 2. Dnevno tehtanje. Kako ukrepate: 1. Če je krvni tlak stoje nizek, zmanjšate ali prehodno opustite odmerek zdravil za nižanje krvnega tlaka. O tem obvestite osebnega zdravnika. 2. Če se telesna masa zniža pod običajno ali ciljno, zmanjšate ali prehodno opustite zdravila za odvajanje vode. O tem obvestite osebnega zdravnika. AKTUALNO Splošna priporočila 1. Zadržujte se v osenčenih in ohlajenih prostorih (ne pozabite na ohlajene javne površine!). V kolikor nimate klimatske naprave, zračite bivališče v nočnem času. Čez dan imejte okna zaprta. 2. Uporabljajte ventilator, ki pa v ekstremni vročini ne zadošča. 3. Pijte več vode in to preden začutite žejo. Izogibajte se ledeno hladnim tekočinam, ker lahko dražijo prebavila. Ne uživajte pijač, ki vsebujejo alkohol, kofein ali teofilin (pravi čaj), saj slednje učinkovine povečajo izločanje vode. Zaužijte toliko tekočine, da boste dnevno izločili običajno količino seča, ki ne sme biti temen. Kakšna je običajna barva in količina seča, opazujte v obdobju, ko so temperature normalne. 4. Če nimate učinkovitega hlajenja prostora, se večkrat dnevno hladite s tuširanjem ali kopanjem. 5. Uporabljajte ohlapna, lahka in svetla oblačila. 6. Ne uporabljajte štedilnika, ker ta dodatno segreva prostor. 7. S sosedi, prijatelji ali sorodniki se dogovorite za občasen nadzor. Ob visokih temperaturah izgubljamo večjo količino tekočine z znojenjem. Večja izguba tekočin poveča učinkovitost zdravil za nižanje krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode lahko v tem primeru povzročimo prekomerno izsušenost telesa. Znaki toplotne izčrpanosti so: Ð močno znojenje, Ð onemoglost, Ð hladna, bleda koža, Ð hiter in šibek pulz, Ð slabost in/ali bruhanje, Ð omotica. Kako ukrepate: Ð umaknite se v hladnejše prostore, Ð ležite in razrahljajte oblačila, Ð pijte po požirkih obilno, Ð aktivno se hladite z uporabo vlažnih tkanin ter z uporabo ventilatorja. Če se bruhanje ne ustavi, takoj poiščite zdravniško pomoč. Znaki toplotnega udara so: Ð telesna temperatura nad 39 C, Ð vroča in pordela koža, Ð hiter in močan utrip, Ð možni so motnja zavesti, krči. Kako ukrepate: Takoj kličite 112! Posameznika umaknite v hladen prostor in ga začnite hladiti s hladnimi, vlažnimi tkaninami ali hladno kopeljo. Pomembno: posamezniku z motnjo zavesti NE ponujate tekočine! 6

7 MOŽNOST PARKIRANJA NA P+R IN PREVOZA Z DIREKTNO LINIJO LPP DO UKC LJUBLJANA IN ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA Ker vemo, da se številni ZAPOSLENI V UKC LJUBLJANA in na ONKOLOŠKEM INŠTITUTU Ljubljana soočate s PROBLEMATIKO PARKIRANJA V BLIŽINI svojih delovnih mest, se v sodelovanju za ceno 1,20 z Mestno občino Ljubljana ter javnima podjetjema LPP in LPT dogovarjamo o možnosti parkiranja na parkiriščih P+R Stožice, Barje in Studenec (Fužine). Od tam se boste nato lahko z direktno linijo, organizirano samo za zaposlene v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu Ljubljana, popeljali do Hrvatskega trga. nova storitev s ODHOD P+R Barje POSEBNA LINIJA BARJE PRIHOD Hrvatski trg ODHOD Hrvatski trg PRIHOD P+R Barje 5:30 5:45 14:00 14:15 6:15 6:30 14:30 14:45 6:45 7:00 15:00 15:15 7:30 7:50 15:30 15:45 Barje P+R Center Stožice P+R 2 ODHOD P+R Stožice POSEBNA LINIJA STOŽICE PRIHOD Hrvatski trg ODHOD Hrvatski trg PRIHOD P+R Stožice 5:30 5:45 14:00 14:15 6:15 6:30 14:30 14:45 6:45 7:00 15:00 15:15 7:30 7:50 15:30 15:45 REDNA LINIJA (STUDENEC) FUŽINE 11, 20, 25 ODHOD P+R STUDENEC (FUŽINE) po urniku redne linije PRIHOD HRVATSKI TRG Fužine P+R Cena celotne storitve, ki vključuje celodnevno parkiranje na izbranem parkirišču ter povratno vožnjo z direktnim avtobusom ali redno linijo, bo znašala 1,20. Če je v posameznem koledarskem mesecu 22 delovnih dni, bo tako celoten znesek parkiranja in vožnje z avtobusom znašal 26,40.

8 AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi Člani sveta na konstitutivni seji izvolili predsednika in podpredsednika sveta Svet zavoda UKC Ljubljana je na prvi konstitutivni seji sprejel ugotovitveni sklep o imenovanju in izvolitvi članov Sveta zavoda UKC Ljubljana. Svet se je seznanil s poročilom o delovanju UKC Ljubljana v času epidemije. Na dan seje sveta, 12. maja, je bilo v UKC Ljubljana hospitaliziranih 145 bolnikov s covid-19, med njimi 43 v enotah intenzivne terapije. Zaradi števila bolnikov v enoti intenzivne terapije deluje redna dejavnost zaradi prerazporeditve v manjšem obsegu. Ne glede na epidemijo je UKC Ljubljana v celoti izvajal transplantacijsko dejavnost, med njimi dve transplantaciji pljuč bolnikoma, ki sta bili nujni zaradi posledic bolezni covid-19. Velik obseg dejavnosti je lahko potekal zaradi namestitve bolnikov s covid-19 v začasnih enotah, trenutno v objektu DTS. Predsednik sveta Matjaž Trontelj je v imenu celotnega sveta izrekel izredno zahvalo vsem zaposlenim v bolnišnici za uspešno obvladovanje epidemije. Svet zavoda se je seznanil s poročilom o poslovanju v prvih treh mesecih letošnjega leta. Po oceni rezultatov poslovanja je UKC Ljubljana prvo trimesečje leta 2021 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 8 milijonov evrov. Glavni razlog je povečan obseg stroškov dela iz naslova izplačila dodatkov. V primerjavi s preteklim letom je rezultat boljši za 43,2 %, saj smo v enakem obdobju lani zabeležili 14,2 mio evrov presežka odhodkov nad prihodki. Glavne značilnosti tega obdobja: višja realizacija prihodkov (za 11,7 %) in odhodkov (za 26 %) v primerjavi s preteklim letom, porast prihodkov in odhodkov predvsem zaradi izplačil dodatkov za delo v posebnih pogojih zaradi epidemije covid-19. Obravnavali smo bolnikov v hospitalni oskrbi, kar je za 1 % več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Opravljenih je bilo pregledov v specialistični ambulantni dejavnosti. Po besedah predsednika sveta zavoda Matjaža Trontlja je ta trenutek gotovo na prvem mestu, da zagotavljajo stabilnost javnega zdravstvenega sistema. Glede vodenja zavoda pa je izpostavil, da je v tem zahtevnem času pomembna kontinuiteta in to, da ni nekih pretresov. Ocenil je, da je bilo imenovanje Golobiča za v. d. generalnega direktorja najboljša rešitev, saj je bil kot predsednik sveta zavoda ves čas vpet tudi v bitko z epidemijo. Kot je poudaril Trontelj, Golobič opravlja funkcijo s polnimi pooblastili. Služba za odnose z javnostmi Svet zavoda je izrazil zadovoljstvo s transplantacijsko dejavnostjo v času epidemije Svet se je na 2. seji 6. junija seznanil s poročilom o transplantacijski dejavnosti v času epidemije. Leta 2020 je bilo opravljenih 113 presaditev organov, kar je za 21 % več kot v letu 2019 (95 presaditev) kljub covid-19 pandemiji. Opravili smo tudi eno presaditev ledvice živega dajalca v mesecu februarju (pred epidemijo covid-19). Avgusta istega leta smo opravili prvo presaditev pljuč pri otroku, septembra je postal program presaditve pljuč popolnoma samostojen (do tedaj je bila naša čakalna lista enotna z listo na AKH na Dunaju). Decembra je bila opravljena presaditev pljuč pri prejemniku, pri kateremu je zaradi koronavirusne bolezni prišlo do nepopravljive odpovedi pljuč. Rezultati so izjemen uspeh vseh zaposlenih v UKC Ljubljana in kažejo na to, da so vsi sodelujoči sprejeli dejstvo, da je transplantacijska dejavnost temeljna dejavnost naše ustanove. Predsednik sveta Matjaž Trontelj je v imenu sveta izrazil veliko zadovoljstvo s potekom transplantacij v času najhujše epidemije. Na seji je bil obravnavan tudi plan ukrepov in izboljšav na področju zdravstvene nege. Med kratkoročnimi ukrepi z največjim učinkom je glavna medicinska sestra mag. Zdenka Mrak izpostavila predlagan drugačen status zaposlenih v osrednji bolnišnici glede na druge bolnišnice oz. zdravstvene ustanove, saj prejemajo nesorazmerno plačilo glede na zahtevnost dela. Dodatno so bile plačane vse odrejene ure preko polnega delovnega časa. Dvignili smo urno postavko za delo dijakov in študentov preko študentskih servisov. Izplačan je bil povečan obseg dela za izvajalce zdravstvene nege na enotah, ki so najbolj kadrovsko podhranjene iz prihrankov nenadomeščenih odhodov. Uveden je bil sistem štipendiranja dijakov in študentov.. 8

9 Služba za odnose z javnostmi Novi člani kolegija UKC Ljubljana V zadnjem letu je vodstvo osrednje bolnišnice dopolnilo več ključnih sodelavcev na mestih pomočnika generalnega direktorja UKC Ljubljana. Predstavljamo nove člane kolegija. Petra Mrhar Slak je pomočnica generalnega direktorja UKC Ljubljana za pravne zadeve že dobro leto.»prejela sem Juretovo prošnjo, naj se predstavim svojim sodelavcem. Sprva sem se uprla, češ da se po letu dni ne spodobi več predstavljati se, saj je ta čas že zamujen. Pa je bil vztrajen, naš Jure, in tako za revijo Interno zapisujem, da sem rojena Ljubljančanka, s skoraj že odraslo hčerko, možem in psom. Po poklicu sem pravnica, imela sem svojo odvetniško pisarno, ki sem jo po dvaindvajsetih letih zaprla ter se zaposlila v UKC Ljubljana. Razlog za sprejem odločitve o koreniti spremembi poklicne poti je bila potreba po spremembah, novih izzivih in drugačnih poteh, ki sem jo začutila v drugi, zreli polovici življenja. V prostem času se rada odpravim na dolge sprehode, če sem pri volji, kolesarim, pozimi smučam, predvsem pa sem pri vseh aktivnostih zmerna. Večere preživljam v družbi knjig. Po viharnem letu dni lahko povem, da sem ponosna in vesela, ker sem lahko bila del zgodbe, ki smo jo zaposleni v UKC Ljubljana v tem času ustvarjali.«peter Habjan je pomočnik generalnega direktorja UKC Ljubljana za investicije in upravljanje s premoženjem od 1. aprila. Po zaključenem študiju arhitekture je deloval v različnih panogah, nazadnje se je specializiral za hranilnike energije. Ima bogate izkušnje s področja vodenja večjih projektov.»ekipi UKC Ljubljana sem se pridružil, ker moje delo združuje vse, kar sem v življenju počel. Uvodoma kot vodja tehnike, nato sem po odhodu predhodnika prevzel tudi vodenje investicijskih projektov, za katere verjamem, da lahko bistveno prispevajo k razvoju naše bolnišnice,«je povedal Habjan, ki verjame, da bo vse investicije mogoče izpeljati v rokih in ob zadovoljstvu vseh le ob sodelovanju zaposlenih. Blaž Suhač je pomočnik generalnega direktorja UKC Ljubljana za informatiko. Po zaključenem študiju strojništva je bil dve leti in pol mladi raziskovalec na Fakulteti za strojništvo, kjer je pridobil znanstveni naziv magister strojništva. Nato se je zaposlil v svetovalnem podjetju na področju informatike.»po 12-letni karieri v svetovanju sem nastopil na delovno mesto pomočnika generalnega direktorja za informatiko. Za to delovno mesto sem se odločil, ker sem prepoznal mnoge priložnosti za izboljšave na področju informatike in ker se takšnih izzivov zelo rad lotevam. Zdravstvena informatika se v svetu zelo hitro razvija, dogaja se digitalna revolucija in zelo sem počaščen, da sem lahko njen del. Tudi v prostem času rad sedem za računalnik in se igram z računalniškimi mrežami, strežniki in aplikacijami. Rad potujem, raziskujem nove kraje, spoznavam nove ljudi in njihov način življenja. Živim v Ljubljani s partnerko in hčerko, med vikendi pa radi skupaj pobegnemo na obalo ali v nam vsem zelo priljubljena Goriška brda,«je povedal Suhač. Robert Senica je izkušen finančnik z več kot 20 leti delovnih izkušenj v bančništvu in financah. Kariero je začel kot pripravnik v Banki Celje ter kasneje v svoji karieri zasedal mnoga vodilna delovna mesta, vključno s funkcijami predsednika uprave Poštne banke Slovenije ter člana in predsednika uprave Nove kreditne banke Maribor. Poleg bančništva se je ukvarjal še s podjetniškimi financami, svetovanjem pri prevzemih podjetij ter z razvojem nepremičninskih projektov. Vodstveni ekipi UKC Ljubljana se je pridružil v maju kot pomočnik generalnega direktorja za ekonomiko.»veseli me, da sem se pridružil UKC Ljubljana kot najpomembnejši instituciji na področju zdravstva in medicine v Sloveniji. Načrti razvoja so smeli in ambiciozni, saj prehajamo v močan investicijski cikel, v okviru katerega bomo prenovili dobršen del vitalnih objektov ter investirali v novo opremo. Vse skupaj nam bo omogočilo, da se bo UKC Ljubljana razvijal tudi v prihodnje. Finančni del poslovanja je seveda pri tem ključen, zato bodo moje naloge usmerjene v zagotovitev finančnih sredstev ter stroškovno učinkovito poslovanje. Pomemben del bo osredotočen tudi na prenovo izvajanja tržnega programa ter s tem bistvenim povečanjem prihodkov iz tega naslova. Prav tako bomo prenovili področje donacij, kjer se zgledujemo po uspešnih modelih iz tujine. Vse skupaj nam bo omogočilo tako strokoven kot poslovni napredek v prihodnjih letih,«je povedal Senica. Drago Kreš je pomočnik generalnega direktorja za nabavno dejavnost, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist s končanim MBA študijem managementa. Kariero je začel v Slovenski izvozni in razvojni banki, ki je specializirana na področju spodbujanja mednarodnega poslovanja slovenskih izvoznikov in investitorjev. Od leta 2009 je podjetnik vodja (direktor, ustanovitelj, lastnik) podjetij v zasebnem sektorju.»predvsem sem razvijal nova podjetja in poslovne ideje ter deloval na področju optimizacije procesov,«pojasnjuje Kreš. Delo osrednje bolnišnice dobro pozna, saj je bil od leta 2017 član Sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot predstavnik ustanovitelja Republike Slovenije. Njegovi cilji na področju nabave so zagotoviti ustreznost postopkov nabave na način, da so vsi postopki nabave centralizirani preko nabavne službe, saj bosta le na ta način zagotovljeni preglednost in ustrezna analitika poslovanja. Pri tem je treba odpraviti obstoječe pomanjkljivosti s povečanjem odstotka pokritosti nabave z javnimi naročili in z novimi pristopi, ki jih omogoča zakonodaja na način, da bodo postopki nabave hitrejši, bolj učinkoviti ter bolj gospodarni. AKTUALNO Številka 3 junij

10 asist. dr. Marko Žličar, dr. med., vodja COVID DTS V DTS skupaj preko tisoč sprejetih pacientov COVID oddelek DTS se je odprl in na ta dan sprejel tudi prvega pacienta. Od takrat smo jih sprejeli že preko Delujemo v treh enotah: navadni oddelki, polintenziva in intenzivna enota. V tretjem valu je bil DTS glavni sprejemni oddelek za paciente s COVID aprila 2021 smo dosegli maksimalno število hospitaliziranih pacientov, 120. Takrat je bilo na celem oddelku prostih le še pet postelj. Kljub enormnemu številu opravljenih nadur je osebje napore zdržalo. Tudi medsebojne razlike v načinu dela, ki smo jih prinesli s seboj z matičnih oddelkov, smo uspešno presegli in skupaj dosegli zastavljeni cilj. Veseli smo, ko slišimo pohvale pacientov, z zanimanjem prisluhnemo njihovi izkušnji. Bolniške hale, ki so nam postale tako domače in vsakodnevne, doživljajo povsem drugače kot mi. Zaposlenim na oddelkih, ki so bili zaradi prerazporeditve osebja na DTS bolj obremenjeni, se zahvaljujem, ker so prevzeli dodatne obremenitve, verjetno tudi prestavili načrte za dopust. Na ta način smo breme pacientov s COVID-19 nosili vsi, tudi tisti, ki si niso vsakodnevno natikali osebne varovalne opreme in vstopali v sobe s covidnimi bolniki. V času pisanja tega prispevka tretji val počasi pojenja. DTS še deluje, v zmanjšanem obsegu in z manj osebja. Še vedno sprejemamo paciente. Mislim, da smo svoj obstoj upravičili. AKTUALNO 10

11 Slovenske novice, 8. Junij 2021, objavljeno s soglasjem uredništva Zgodba s covidnega oddelka: Dragica ne more verjeti, kaj je doživela Ko so jo po desetih dneh odpustili domov, se je odločila, da pove širni Sloveniji, kako so skrbeli zanjo. V času, ko je veliko govora o slovenskem zdravstvenem sistemu in preobremenjenih zdravstvenih delavcih, slišimo pa tudi številne kritike na njihov račun, se najdejo tudi takšni, ki znajo ceniti njihovo skrb za bolnike. Z željo, da bi se zahvalila vsem, ki so na covidnem oddelku skrbeli zanjo, se je na nas obrnila 58-letna Dragica Ninkovič iz Zgornjih Pirnič, ki je bila na covidnem oddelku ljubljanskega UKC 10 dni. Za to, kar sem doživela tam, nimam besed.sploh ne vem, kako naj opišem vso dobrosrčnost, potrpežljivost, skrbnost in prijaznost vseh, ki so zaposleni tam, nam je zaupala v telefonskem pogovoru.»skrb za pacienta se čuti na vsakem koraku, od zdravnikov, bolničarjev, sester in drugega osebja.«dragica se je na covidnem oddelku znašla 25. maja. Tja so jo napotili po dolgotrajnem kašlju in pljučnici. Po pozitivnem testu na covid, so jo sprejeli v bolnišnico, kjer je bila do 3. junija.»pomembno je, kaj sem doživela notri. Skrb je izjemna. Sestra je prišla večkrat na dan in povprašala, kako se počutim, ali kaj boli. Počutila sem se zelo varno. Nekateri menijo, da je ta oddelek najhujši, a vsi, ki so tam skrbeli zame, so fantastični. Jaz bi jim dala nagrado.«pravi, da je dobra tudi hrana, čeprav nekateri nad njo vihajo nos.»počutila sem se varno in v dobrih rokah. Vedela sem, da bodo naredili vse, kakor so vse naredili tudi za druge.«kljub temu da epidemija traja že več kot eno leto, Dragica pravi, da na njihovih obrazih tega ni zaznati.»niso videti utrujeni. So pozitivni in vedri. Ni opaziti nervoze in so zelo potrpežljivi. V teh 10 dneh sem marsikaj videla, a negativne izkušnje nisem doživela.«po odpustu iz bolnišnice mora Dragica še nekaj dni ostati v izolaciji. Zdravje se ji izboljšuje, a še vedno ima nekaj težav zaradi kašlja. Tistim, ki grajajo zdravstvene delavce, pa sporoča:»kdor tega ne doživi na lastni koži, ne more govoriti o tem. Tudi sama sem bila prepričana, da to ni res. Morda na drugih oddelkih ni tako, a o oddelku D lahko izrečem le pohvale.«aktualno Številka 3 junij

12 Služba za odnose z javnostmi Avtobusi ponujajo zaposlenim udobno in ugodno alternativo Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z javnima podjetjema LPP in LPT z današnjim dnem uvaja posebni direktni liniji iz P+R Stožice in P+R Barje do UKC Ljubljana ter Onkološkega inštituta Ljubljana. Na tak način bo več kot deset tisočim osebam, kolikor jih zaposlenih v teh dveh največjih slovenskih zdravstvenih ustanovah, zagotovila udoben, učinkovit in ugoden dostop do delovnih mest. Ob predstavitvi projekta se je v. d. generalnega direktorja Jože Golobič javno zahvalil Mestni občini Ljubljana za vso pomoč in sodelovanje v epidemiji.»kot veste, so osrednji bolnišnici zagotavljali pomoč prostovoljci LPP, zagotavljali so prevoze v času ustavljenega javnega prometa ter omogočili brezplačno parkiranje na javnih površinah. Vse to so bili dobri zgledi, ki so jih posnemali župani po celotni državi,«je povedal Golobič. Z uvedbo direktne linije bomo v UKC Ljubljana zagotavljali zaposlenim čim lažji prihod na delovno mesto tudi v času, ko brezplačnega parkiranja ne bo več.»na Onkološkem inštitutu pozdravljamo pripravljenost Mestne občine Ljubljana, da nam pomaga pri stiski naših zaposlenih glede vsakodnevnega parkiranja. Tudi pri nas se je namreč z anketami, ki jih letno izvajamo, izkazalo, da so zaposleni glede težav, ki jih imajo s parkiranjem, precej nezadovoljni. Na inštitutu imamo namreč le 100 parkirišč za naše zaposlene, želeli pa bi si seveda, da omogočimo parkiranje prav vsem. Anketo glede možnosti parkiranja, ki jo uvaja MOL z današnjim dnem, je izpolnilo skoraj 200 zaposlenih, tako da menim, da je bo rešitev dobro sprejeta. Zahvaljujem se Mestni občini Ljubljana za pomoč. Tudi v preteklosti so pokazali veliko pripravljenost in nam pomagajo tudi pri reševanju drugih težav, tako da res hvala še enkrat,«je povedala Andreja Uštar, generalna direktorica Onkološkega inštituta. Župan Zoran Janković se je zahvalil sodelavkam in sodelavcev za vse, kar so naredili v času korone. V eni uri se je javilo več kot dvesto voznikov LPP, ki so v času ustavljenega javnega prometa skrbeli za prevoz otrok iz socialno ogroženih družin.»dejstvo je, da je UKC Ljubljana ljubljanski. Vesel sem, da ga imamo. Enako velja za Onkološki inštitut in se jim ne morem zahvalit za vso skrb, ki jo posvečajo bolnikom, kar lahko rečem tudi na podlagi izkušenj, ki jih imamo v družini,«je povedal župan. Tudi zato je Mestna občina Ljubljana pristopila k projektu zagotavljanja prevoza za zaposlene osrednjih bolnišnic.»vsi bi se radi pripeljali direktno do mize v službi, ampak to ne gre. Rešitev z avtobusom P+R, ki je danes rabila 10 minut od parkirišča do bolnišnic, bo rešitev za večino zaposlenih. Kar pa je dolgoročna rešitev, je umik Zaloške ceste pod zemljo. S tem bi dobili dva tisoč parkirnih mest in to bi bila rešitev za zaposlene in obiskovalce,«je povedal Janković. AKTUALNO Generalni direktor Jože Golobič, direktor LPP Peter Horvat, generalna direktorica Onkološkega inštituta Andreja Uštar in župan Zoran Janković ob predstavitvi projekta»težave s parkiranjem so ena od težav, ki ga navajajo medicinske sestre ob vzrokih, zakaj razmišljajo o alternativnih zaposlitvah. Dejstvo je, da je bil obseg parkirnih mest v okolici UKC Ljubljana načrtovan za standarde sedemdesetih, kar pomeni, da je parkirišč premalo. Tako je edina možnost, da preusmerimo promet. Če si predstavljate kolono - en avtobus zasede prostor za tri avtomobile, lahko pa pelje do sto potnikov. To ni razmišljanje izven škatle, to je razmišljanje z željo, da škatla ne obstaja,"«je povedal Golobič. Poglejte video, kako poteka uporaba P+R v praksi: 12

13 Mestna ob~ina Ljubljana UKC LJUBLJANA S 1. JULIJEM S SVOJIM KAVALIRJEM Mestna občina Ljubljana je pridobila evropska sredstva za projekt, s katerim bo v sodelovanju z UKC Ljubljana in Onkološkim inštitutom Ljubljana omogočila delovanje Klinko kavalirja. Gre za obliko električnega prevoza na poziv, kakršnega sicer že poznamo v središču mesta, ob nedeljah pa tudi na ljubljanskih Žalah. Na tak način želimo tudi na območju kampusa naših bolnišnic omogočiti lažjo in udobnejšo mobilnost bolnikov z gibalnimi ali senzoričnimi omejitvami. Bolniki, ki bodo potrebovali prevoz med klinikami ali do parkirišča, bodo lahko poklicali posebno številka Klinko kavalirja ter si zagotovili brezplačen prevoz. AKTUALNO Številka 3 junij

14 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% -5% -10% -15% -20% AKTUALNO 14 Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi Dobra komunikacija povečuje zaupanje Osrednja bolnišnica vstopa v sodobni komunikacijski svet z digitalizacijo, doslednostjo in transparentnostjo. Javnomnenjske raziskave kažejo, da dogajanje časovno sovpada z rastjo ugleda zdravstva ter poklicev v zdravstvu. Dogodki zadnjega leta so prinesli veliko priložnost za razvoj, kar razliko s komunikacijsko preteklostjo še povečuje. Ali se bo trend nadaljeval, je odvisno od zavedanja, da je skrb za ugled odgovornost vseh, ne samo komunikacijske ekipe. Glede na raziskavo Valicona zaupanje v zdravstvo, zdravnike in medicinske sestre vse od konca leta 2018 raste. Tedaj je doseglo dno v času političnih obsodb, sodnih postopkov in dnevnega izpostavljanja nesoglasij znotraj sistema. Preobrat časovno sovpada tudi s serijo pozitivnih strokovnih zgodb, večinoma iz UKC Ljubljana, nadaljeval se je z veliko podporo javnosti ob začetku epidemije. Od zaključka prvega vala naprej zaupanje stagnira V kolikšni meri zaupate... (Vir: Valicon, Ogledalo) Pogled na gibanje zaupanja v zdravstvo, zdravnike in medicinske sestre v daljšem časovnem obdobju nam razkriva dve ključni spoznanj, pojasnjuje avtor raziskave Andraž Zorko, partner v družbi Valicon.»Prvo je, da je zaupanje v medicinske sestre povsem druga kategorija kot zaupanje v zdravnike in zdravstvo kot institucijo. Čeprav smo poklic medicinskih sester v raziskavo Ogledalo Slovenije vključili šele aprila 2018, je precej očitno, da se zaupanje v medicinske sestre ne odziva na enak način kot zaupanje v zdravnike in zdravstvo. Medicinske sestre od vključitve v raziskavo zavzemajo drugo mesto med poklici, takoj za večno prvimi gasilci in pred znanstveniki. Zaupanje v medicinske sestre je eden od stebrov zaupanja javnosti v ključne civilne poklice, ki varujejo zdravje oz. dobrobit prebivalcev, zato dvomim, da bi ga lahko kar koli resneje ogrozilo,«pojasnjuje Zorko. Bolj občutljivo je zaupanje v zdravnike in še posebej v zdravstvo kot institucijo. Eno z drugim korelira v visoki meri, pri čemer je stopnja zaupanja v zdravnike kot poklic bistveno višje od zaupanja v zdravstvo kot institucijo. V času nekaj odmevnejših afer v zdravstvu je padlo zaupanje v eno in drugo, a v zdravstvo kot institucijo bolj izrazito. Še posebej je bilo to očitno v času predvolilne kampanje volitev 2018, ko je bilo zdravstvo ena od glavnih tem, ključna besedna zveza tistega časa so bile»čakalne vrste«. Te so po volitvah izginile iz medijske agende. Po nekaj medijsko odmevnejših posegih zdravnikov se je vrnilo tudi zaupanje tako v zdravnike kot v zdravstvo. Epidemija je povrnjeno visoko zaupanje le še dodatno utrdila. Drugo spoznanje je torej, da je zaupanje v zdravstvo, v manjši meri pa tudi v zdravnike, precej bolj odvisno od aktualne Dec / Maj 2016 Junij 2018 Apr 2018 Dec 2019 Nov 2020 Jun 2021 Mar Zdravstvo Zdravniki* Medicinske sestre* medijske agende in objav negativnih ali pozitivnih dogodkov v zdravstvu. Zaupanje v tem primeru ni indikator osebne izkušnje z zdravstvom, kot to verjetno velja za medicinske sestre, temveč stvar percepcije medijsko konstruirane podobe zdravstva kot institucije, zaključuje Zorko. Kako doseči nadaljnjo rast zaupanja? Temeljna načela komuniciranja, ki jih izpostavljajo bolnišnice v angleškem sistemu javnega zdravstva (NHS), govorijo o pomenu prakse»zaposleni najprej«, kar pomeni, da mora biti osebje prvo, ki jih vodstvo obvesti o načrtih in ključnih informacijah. Vse komuniciranje mora potekati pregledno in poenoteno, sporočila morajo biti jasna, osredotočena in kratka. Vzpostavitev digitalnih kanalov olajša dostopnost do resničnih informacij. Berlinska univerzitetna bolnišnica Charité načrtuje skozi interno transformacijo do leta 2030 izboljšanje komunikacijo in razvoj svoje blagovne znamke. To vključuje tudi dodatno vlogo bolnišnice, ki želi postati bolj učinkovit sogovornik politike in družbe. Charite želijo uveljaviti kot središče sodelovanja, pozornosti ter osebne odgovornosti. S strategijo želijo podobo bolnišnice približati svoji viziji, to je (p)ostati eno prvih akademskih medicinskih središč, ki bo vodilno na področju izobraževanja, raziskav in medicinske oskrbe. Koncept premisleka (Rethinking Health) je središče vizije o prihodnosti medicine. UKC Ljubljana izdal priročnik o komuniciranju v zdravstvu ODNOSI Z JAVNOSTMI V ZDRAVSTVU Vizija UKC Ljubljana je biti najbolj kakovostna in varna bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in zadržal najboljše raziskovalce. Vodilno vlogo osrednje bolnišnice izkazujemo tudi v komuniciranju. Zato smo v Službi za odnose z javnostmi UKC Ljubljana na podlagi izkušenj in številnih pobud zbrali nekaj osnovnih informacij o pomenu in komuniciranja v zdravstvu ter jih izdali v obliki priročnika»odnosi z javnostmi v zdravstvu«. Priročnik je šel v tisk z manjšo zamudo zaradi epidemije, vendar ima prav zato zbrane najbolj sveže izkušnje v obliki korona dodatka. Vsebuje priporočila za komuniciranje z zaposlenimi, ključnimi odločevalci, partnerskimi organizacijami in mediji. Hkrati poskuša opredeliti vlogo že uveljavljenih orodij odnosov z javnostmi v digitalnem svetu. Jure Brankovič S KORONA DODATKOM

15 Služba za odnose z javnostmi Svetovni dan medicinskih sester: Neustavljiva moč sočutja Celo noč sem imel možnost opazovati njihovo delo. Kaos, ki ga običajen človek skoraj ne more normalno obvladovati. Sestre so ga! je v pismu zahvale zapisal naš pacient Stane Mesec. Nikoli enolične in nikoli predvidljive dneve in noči je zadnje leto dodatno popestrilo. Ob uspešni hoji tik ob robu prepada so se potrdile besede Florence Nightingale, ki je uspešnost svojega dela pripisala temu, da ni nikoli iskala ali priznavala izgovorov. Trud in sočutje sta premagala na prvi pogled nepredstavljive prepreke.»epidemija je potrdila pomembno vlogo medicinskih sester pri skrbi za zdravje človeka skozi celotno življenje. Ob številnih negativnih vplivih so se pokazale tudi številne rešitve in priložnosti. Zato se bomo v letu 2021 posvetili spremembam in inovacijam v zdravstveni negi ter njihovemu vplivu na oblikovanje prihodnosti zdravstvene nege,«je zapisala predsednica Mednarodnega sveta medicinskih sester Annette Kennedy, ki pričakuje, da bomo znali iz svetovne krize izluščiti tudi dobre prakse. Slogan letošnjega dneva je:»glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva.«enako verjamemo v osrednji slovenski bolnišnici. Nepredvidljivi urniki in nova delovišča so ustvarili tudi nepričakovana prijateljstva in ponudili možnost za prevzem dobrih praks. Hkrati pa nam je uspešnost dela naše bolnišnice in celotnega zdravstva dala mandat za odločen nastop pri zagotavljanju boljših pogojev dela za vse predvsem pa za največji del našega kolektiva medicinske sestre in zdravstvene tehnike. V nadaljevanju je predstavljeno, kaj so ob svetovnem dnevu medicinskih sester povedali naši sodelavci Nika Klavora (dipl. m. s., KOAIT, Kirurška klinika), Tatjana Ozimek Saje (s. m.s., KO za kardiologijo, Interna klinika), David Drčar (dipl. z. n., Reševalna postaja Ljubljana) in Ines Glavan (dipl. Babica, Ginekološka klinika), ki smo jih vprašali, kako doživljajo svoj poklic in kaj je tisto, ki jih izpopolnjuje na delovnem mestu. Reševalec David Drčar, dipl. z. n.:»predvsem dinamika dela, delo zunaj na terenu in potem najprej delo z ljudmi. V takšnih situacijah, ko prihajaš k ljudem domov, se znajdeš v raznoraznih situacijah, pozitivnih, negativnih, in v bistvu je to tisto, kar me privlači pri tem delu. Potem pa seveda tudi adrenalin, vožnja z reševalnim vozilom pod nujno v prometni konici, vožnja na kraj prometne nesreče, delo v primeru prometnih nesreč. To delo je na različnih področjih, tako da je to tisto, kar te vleče. Predvsem si ne predstavljam, da bi delal na oddelku. Nekako si že v osnovi, ko sem končal Srednjo zdravstveno šolo, nisem predstavljal, da bi delal na oddelku, in sem zato iskal neko delo, kot sem ga opisal, se pravi delo reševalca, zunaj na terenu, dinamično, z odgovornostjo, tako da je to tisto, kar me vleče že približno 30 let.«tatjana Ozimek Seje, s. m. s.:»delam na oddelku za kardiologijo interne. 14 let sem že zaposlena kot medicinska sestra, na kar sem zelo ponosna. To delo me zelo veseli, saj sem že v otroštvu spoznala, da je to moje poslanstvo, ko je moja babi obolevala z raznimi boleznimi. Že takrat sem ji znala veliko pomagati pri vsakdanjih aktivnostih. Vsekakor pa ni rožnato. Tudi v zdravstvu si soočen z določenimi trenutki. Predvsem nam je središče pacient, da njega vidimo v ospredju, da mu zagotovimo kakovostno obravnavo zdravstvene stroke, predvsem tudi nego, da ga znamo poslušati, mu prisluhniti, da smo empatični. To je glavno. Vsak dogodek je po svoje zanimiv, vsak dan lahko doživiš različne situacije, različne pogovore, tudi pacientov, ki se te dotaknejo ali tudi ti njih Tako da je vsak dan prav ta navdih, doživetje, kako pacientu pri tem pomagati.«nika Klavora, dipl. m. s.:»delo v Enoti intenzivne terapije mi predstavlja vsakodnevni izziv že zaradi narave dela, saj naš oddelek pokriva vse smeri terapije, kar zahteva nenehno izobraževanje, učenje in sledenje novim smernicam. Pri nas so pacienti sedirani, analgezirani, kar pomeni, da so v umetni komi in tako popolnoma odvisni od naše pomoči. Zato se mi zdi, da tu vloga medicinske sestre res lahko pride dobro do izraza. Ta celostna obravnava pacientov, njihovih svojcev in multidisciplinarni pristop so tukaj ključnega pomena. Zavedanje, da to pripomore k dobremu rezultatu, je zame nekaj neprecenljivega. V intenzivni terapiji rada delam zato, ker mi v prvi vrsti omogoča, da sem samostojna pri delu, za katerega sem se izobraževala, si ga sama prerazporedim, triažiram in opravim kar se da kakovostno. Nudi mi ogromno znanja in dopušča, da je vsak dan drugačen in vsak pacient edinstven. Res pa je, da tu človek hitro spozna minljivost, vrednost svojega življenja in zdravja, kar je nemalokrat vzeto kot samoumevno.«ines Glavan, diplomirana babica:»do danes mi ni žal, da sem izbrala poklic babice, ki me iz dneva v dan dopolnjuje. Čutiš zadovoljstvo, da sodeluješ pri enem od lepih dogodkov v življenju, kot je rojstvo. Ko se odločiš za poklic medicinske sestre, moraš vzeti v zakup, da ni tvoj delovnik samo dopoldne od sedmih to treh, temveč je 24 ur na dan. Če delaš s to mislijo, ti ni nikoli težko delati, popoldanske, nočne, kar koli. Meni osebno ni bilo nikoli težko delati. Ženske nas potrebujejo.«aktualno Številka 3 junij

16 Služba za odnose z javnostmi Zlati znak Zbornice Zveze za tri sodelavke UKCL Zlati znaki so najvišja priznanja, ki jih podeljuje Zbornica Zveza ob svetovnem dnevu medicinskih sester. Letošnjega 15. maja so bile med prejemnicami tri naše sodelavke, zato objavljamo povzetek obrazložitve. VIDA BRAČKO Vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja je gospa Vida Bračko zapisana na urgentnemu kirurškem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, veliko let kot odgovorna nadzorna medicinska sestra. Ves čas se posveča razvoju področja zdravstvene nege urgentnih pacientov, njena najmočnejša strokovna področja so urgentna obravnava kirurških pacientov in triaža po manchestrskem triažnem sistemu. JOLANDA MUNIH Ob pogledu na prehojeno poklicno pot gospe Jolande Munih, v kateri se kažejo trdo delo, visoka strokovnost, širina, etično-moralna drža, čut do človeka ter predanost stroki zdravstvene nege, ki jo je pokazala pred epidemijo, še toliko bolj pa v času epidemije covid-19, ne čudi, da je med dobitniki najvišjega priznanja Zbornice Zveze. Jolanda Munih dela na področju infektologije dobrih 30 let in je s svojim strokovnim delom in predanostjo učinkovito pripomogla k preprečevanju in obvladovanju z zdravstvom povezanih okužb. VESNA SVILENKOVIČ Zanimiva ter bogata poklicna pot je gospo Vesno Svilenković pripeljala v novoustanovljeni tim Kliničnega oddelka za anestezijo in terapijo operativnih strok v Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer je ustanovila službo za lajšanje akutne pooperativne bolečine. Zgodaj je ugotovila, da je za učinkovito lajšanje bolečine potrebno veliko znanja. Tako je Vesna Svilenković leta 2005 začela pripravljati program za strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev z naslovom Lajšanje akutne pooperativne bolečine. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz pobude React-EU za celovito energetsko prenovo UKC Ljubljana V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so odobrili evropska sredstva za projekt»covid19 Celovita energetska sanacija stavbe UKC Hospital«. Skupna višina sredstev za projekt, ki ga bo izvajalo Ministrstvo za zdravje, znaša 50 milijonov evrov, sredstva pa bo v celoti prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj iz virov React-EU. Gre za že šesto naložbo iz pobude React-EU v okviru Instrumenta NextGenerationEU, instrumenta za okrevanje po epidemiji. V okviru projekta, ki bo zagotovil boljše pogoje za bolnike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, se bo izvedla celovita energetska sanacija dveh stavb UKC Ljubljana na Zaloški cesti 7, tako glavne stavbe (hospital) kot tudi starega dela stavbe Diagnostičnoterapevtska služba. V okviru energetske prenove se bo izvedla toplotna izolacija fasade, ravne strehe in tal neogrevanega podstrešja. Poleg tega bo posodobljen sistem ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije, prav tako bo posodobljena razsvetljava, stavbno pohištvo pa bo zamenjano. Na dvigala bodo namestili frekvenčne elektromotorje, vzpostavili pa bodo tudi centralni nadzorni sistem in organizacijske ukrepe. Predvidoma bo prenovljenih ,15 kvadratnih metrov neto tlorisne površine. Gre za že šesto naložbo iz pobude React-EU v zadnjih mesecih. Spomnimo, februarja 2021 je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3,6 milijona evrov za projekt»covid19 - Preselitev Oddelka za pljučne bolezni na lokacijo UKC Maribor«, marca ,5 milijona evrov za projekt»covid19 Ureditev prostorov za pridobitev dodatnih kapacitet Negovalne bolnišnice Ljubljana«, v začetku maja ,5 milijona evrov za projekt»covid19 - informacijska podpora naročanju (na cepljenje) na primarni ravni«, konec maja milijonov evrov za»javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega varstva, upoštevajoč deinstitucionalizacijo«, včeraj, 14. junija, pa 30 milijonov evrov za javni razpis»spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D React EU)«. AKTUALNO 16

17 Služba za odnose z javnostmi Potrjenih že več kot 200 primerov mišje mrzlice, strokovnjaki pričakujejo dodaten porast»bolezen se začne tako kot vse druge virusne okužbe nenadno, velikokrat tudi z visoko vročino,«je pojasnila predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Kot je dodala, ima velik delež bolnikov tudi mrzlico, skoraj večina, kar pri drugih virusnih boleznih ni tako pogosto. Ob tem bolnike bolijo mišice, značilni so tudi glavoboli in zaripel obraz. Lejko Zupanc je poudarila, da je šlo pri vseh primerih, ki so jih doslej obravnavali v UKC Ljubljana, za lažji potek bolezni in da resnih zapletov niso imeli.»tudi sicer se ta bolezen, čeprav prizadene ledvice in je včasih potrebna dializa, v glavnem kar dobro konča,«je dodala. Za razliko od prejšnjih let, ko je bilo težišče bolezni v vzhodni Sloveniji, letos po besedah predstojnice Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tatjane Lejko Zupanc ugotavljajo zelo veliko število hospitaliziranih in ambulantno pregledanih bolnikov za hemoragično mrzlico v drugih delih države. Bolezen se z miši na človeka prenaša zlasti z vdihavanjem prahu, ki je okužen z njihovimi izločki. Prvi znaki bolezni se običajno pokažejo približno 14 dni po okužbi.»ko spomladi oziroma poleti pospravljamo podstrešja, kleti in skladišča, te prostore najprej temeljito prezračimo za vsaj 30 minut in se v tem času ne zadržujemo v prostoru. V prostor vstopimo zaščiteni z rokavicami, masko, z dolgimi rokavi, če je le mogoče, najprej razkužimo predele, kjer sumimo, da so bili glodavci ali so vidni njihovi sledovi,«priporoča epidemiologinja z NIJZ-ja Eva Grilc. Po številu okužb izstopa primorsko-notranjska regija, zadnja žarišča so v bližini Idrije in Škofje Loke. Dodaten porast okužb strokovnjaki pričakujejo v naslednjih dveh mesecih Tatjana Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je dejala, da niso pričakovali, da bo do ponovne epidemije prišlo že dve leti po zadnji leta 2019 so bile okužbe potrjene pri 252 ljudeh.»zdaj smo na polovici leta in smo že blizu te številke,«je dodala. Glede na to, da je mišja mrzlica sezonska bolezen, pa največje število primerov strokovnjaki pričakujejo v tem in prihodnjem mesecu.»na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, ki je edini laboratorij v Sloveniji za diagnosticiranje hantavirusne okužbe, so do torka testirali 516 vzorcev, od katerih so bili 203 pozitivni,«je povedala Tatjana Avšič Županc.»Diagnostika je urgentna, poteka ves dan, tako da se poleg diagnostike novega koronavirusa letos ubadamo še z diagnostiko hemoragične mrzlice. Tega smo navajeni, saj to diagnostiko v našem laboratoriju izvajamo že 38 let,«je še dodala Avšič Župančeva.»Približno 40 odstotkov vseh preiskovanih vzorcev je pozitivnih. Vsi testiranci so bili okuženi z virusom Puumala,«je dejala in pojasnila, da poznajo tudi virus Dobrava. Omenjena virusa sta v Sloveniji najpogostejša povzročitelja hemoragične mrzlice z renalnim sindromom. doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Vsako leto zdravimo okoli deset ugrizov kač Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana je poleg UKC Maribor ena od lokacij, kjer v Sloveniji hranimo protistrup za ugrize kač. Letno število zdravljenih zaradi ugrizov strupenih kač niha, večinoma je okoli deset oseb (13 v 2020, 11 v 2019). Za uporabo protistrupa se odločamo glede na klinične znake. V približno polovici primerov se protistrupa ne uporabi. Ob ugrizu sta pomembna samozaščitno ravnanje in sledenje osnovnim pravilom. Prva pomoč pri ugrizu gada in modrasa: Ð poskrbimo za svojo varnost pri reševanju in odženemo kačo; Ð za pomoč pokličemo klicno številko 112; Ð zastrupljenec mora mirovati; Ð odstranimo uro, zapestnice, prstane in drug nakit; Ð rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki; Ð ud imobiliziramo, lahko z vejo ali s pohodno palico; Ð prizadeti ud naj leži nižje od srca; Ð poskrbimo za prevoz v bolnišnico, ob zastrupitvi v gorah in na nedostopnem predelu nam lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem; Ð Ð zastrupljenec ne sme piti alkohola; preveze uda nad ugrizom, križnega reza, izsesavanja strupa in izžiganja rane ne smemo delati. Protistrup uporabimo v bolnišnici, če se oteklina razširi po okončini preko večjega sklepa, npr. komolca, ali če se pojavijo sistemski znaki zastrupitve, npr. hipotenzija. STROKOVNO Številka 3 junij

18 Služba za odnose z javnostmi Dnevi brez zaslona Odložimo zaslone in se skupaj z otroki podajmo v njihov resnični svet STROKOVNO Raziskave kažejo, da 8- do 10-letni otrok preživi izven šole skoraj 8 ur na dan za zasloni. Naše osnovno priporočilo je, da družine opredelijo čas uporabe zaslonov glede na otrokovo starost, glede na to, kako jih uporablja, ter glede na to, koliko časa ostane za medosebne odnose, za telesno dejavnost in za kakovostno spanje, je ob izdaji smernic za uporabo zaslonov pri otrocih povedala dr. Marija Anderluh, vodja Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike. V zadnjih letih se pediatri pri svojem delu vedno pogosteje srečujejo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi neprimerne uporabe naprav z zasloni (zaslonov) različne težave. Posebej izstopajo predšolski otroci, ki imajo zaradi neprimerne uporabe zaslonov odstopanja že zgodaj v razvoju. Naslavljanje te izredno aktualne problematike terja poenotene in strokovne usmeritve. Zato so primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije pripravili prve nacionalne Smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Velikokrat opažajo, da starši že pri majhnih dojenčkih pri navajanju na hranjenje uporabljajo naprave z risankami in animacijo. To mogoče kratkoročno otroka zabava, dolgoročno pa lahko vodi v težave pri hranjenju kasneje, je povedala dr. Anja Radšel iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo.»zdi se, da dojenčkom, ki ne marajo jesti, pomaga ekran z risanko tisti hip, ampak kasneje to res lahko privede do dolgotrajnih težav s hranjenjem. Med dojenjem je dojenček cel priklopljen na mamo, tudi preko očesnega stika, in zelo pomembno je, da je tudi mama priklopljena nanj, ne pa na telefon,«je povedala Anja Radšel. Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne. To so časovna priporočila in usmeritve, ki jih poleg vrste drugih strokovnih vsebin prinašajo prve nacionalne Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pripravili so jih primarni pediatri skupaj s strokovnjaki z drugih področij. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. Dokument je dobil široko podporo različnih strokovnih organizacij, dosežen je bil zares širok dogovor med pediatri, šolskimi zdravniki, otroškimi psihiatri, psihologi, Zavodom za šolstvo, delovnimi terapevti, logopedi, medicinskimi sestrami, specialnimi pedagogi, predstavniki NIJZ, Logouta, projekta Safe.si in drugimi.»smernice so v prvi vrsti namenjene vsem strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujemo z otroki in mladostniki tako v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali drugih strokovnih službah. Želimo si, da bi vsi strokovnjaki delovali usklajeno in enotno ter da bi dvignili raven ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina 18

19 uporabe in kakovosti izbranih vsebin, ki jih otroci in mladostniki spremljajo preko zaslonov,«je na začetku današnje novinarske konference poudaril pediater Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo. Predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo dr. Damjan Osredkar v Ljubljani dodaja, da je uporaba naprav z zasloni v današnjih časih neizbežna.»te naprave so nam v mnogočem olajšale in izboljšale življenje, določeni vidiki uporabe so lahko tudi koristni, na primer aplikacije za podporo duševnemu zdravju, ohranjanje družabnih stikov in drugo. Se pa zelo strinjam, da je po drugi strani treba njihovo uporabo znati omejevati.«opozoril je na škodljivost uporabe zaslonov pred spanjem, saj ta dokazano slabša kakovost spanja in neugodno vpliva na cirkadiane ritme, zato je uporaba pred spanjem in v nočnem času odsvetovana. Dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo: Velikokrat opažamo, da starši že pri majhnih dojenčkih pri navajanju na hranjenje uporabljajo neke naprave z risankami in animacijo. To mogoče kratkoročno otroka zabava, dolgoročno pa lahko vodi v težave pri hranjenju. Zdi se, da dojenčkom, ki ne marajo jesti, pomaga ekran z risanko tisti hip, ampak kasneje to res lahko privede do dolgotrajnih težav s hranjenjem. Med dojenjem je dojenček cel priklopljen na mamo, tudi preko očesnega stika, in zelo pomembno je, da je tudi mama priklopljena nanj, ne pa na telefon.«špela Reš, univ. dipl. psihologinja, LOGOUT. Center pomoči pri pretirani rabi interneta:»primer enega od pisem, ki smo ga prejeli na Logout-u, pismo očeta, ki pravi, da sta z ženo izgubila nadzor nad svojim 11-letnikom. Več kot 14 ur dnevno preživi v fantazijskem svetu iger in počutita se popolnoma brez moči. Zasvojenost s spletom res ni igra. Otrokom je treba pomagati, pomagati pri zaključevanju prijetnih aktivnosti in postaviti okvirje varne in uravnotežene rabe zaslonov.«mag. Đulijana Juričić, ravnateljica OŠ Trnovo:»Na šolah se v zadnjem času srečujemo z zelo zanimivimi pojavi, ki se tičejo odnosov. Ugotavljamo, da so se učenci zelo dobro naučili uporabljati funkcijo ''waiting room'' in ''mute'', kadar so prišli v situacijo, da so morali na hitro reševati zapletene situacije. Zdaj pa so nazaj v realnem življenju, ko teh dveh gumbov ni, in včasih namesto tega uporabljajo pesti ali grde besede. Naloga odraslih učiteljev in staršev - je predvsem, da otroke nazaj naučimo, kako reševati situacije brez teh dveh gumbov. Računalniki oziroma vsa zaslonska tehnologija so izjemno močno orodje. Orodje, ki sicer se ga hitro in intuitivno naučiš, čemur so priča naši otroci. Dobijo pametno uro, dobijo pametni telefon, dobijo računalnik in čez nekaj časa znajo z njim zelo dobro ravnati. Ampak tako kot vsako orodje zahteva znanje, zahteva znanje in izkušnje in neko zrelost tudi uporaba zaslonske tehnologije. Starši zagotovo ne bomo 10-letnemu otroku dali voziti avta, če tega še ne zna, in podobno je tudi z zaslonsko tehnologijo. Odrasli ozavestimo, da ni kar tako delati s tehnologijo in da moramo naše otroke na to pripraviti, moramo biti zraven, ko se učijo, in moramo jim pomagati ozaveščati, kaj pomeni živeti v virtualnem svetu, na kaj vse človek v tem naleti in kako se s tem spopada. Mislim, da se odrasli ne zavedamo v zadostni meri, kakšnim impulzom in kakšni koncentraciji signalov so otroci izpostavljeni, kadar so pred zaslonom. V zelo kratkem času pridobivajo na milijone impulzov, ki se predvsem nalagajo v njihovem živčnem sistemu in s tem ne znajo delovati, ne znajo sčistiti svojega telesa, misli, čustev, kar se potem izkaže kot pomanjkanje koncentracije in pozornosti, kot agresija, zapiranje v svoj lastni svet, nezadovoljstvo, hlepenje po zmeraj več in na koncu tudi kot zasvojenost. Odrasli moramo otrokom omogočiti, jim dati priložnost, da impulze, ki jih dobijo, znajo prepoznati, znajo sčistiti in znajo z njimi živeti naprej.«doc. dr. Marta Macedoni-Lukšič, dr. med., Inštitut za avtizem Ljubljana»Prve dve, tri leta otrokovega življenja so z vidika razvoja možganov najbolj pomembna. V tem obdobju intenzivno nastajajo in se razvijajo nove povezave med živčnimi celicami, in sicer na osnovi izkušenj, ki jih otrok dobi, zato ni vseeno, v kakšnem okolju raste, kakšne izkušnje na gibalnem, senzornem, socialnem, emocionalnem in komunikacijskem področju dobi. Otrok se namreč uči s posnemanjem in uči se, še preden je sposoben določene veščine izvesti. Govora se na primer uči še preden začne govoriti. Zato je tako pomembno, da dobi vse te izkušnje in seveda, če je pretirano pred zasloni, so v tem primeru pravzaprav te njegove izkušnje bistveno omejene in na neki način je zanemarjen z vidika, koliko nekih izkušenj lahko dobi v svojem okolju. Seveda pretirano pomeni več ur dnevno, ampak to je sedaj že dejstvo, ko sprašujemo starše, ki pridejo k nam v ambulanto, je dejstvo, da je to zdaj že kar veliko otrok, tudi že dojenčkov, ki so toliko časa pred različnimi zasloni. Študije in tudi naše klinične izkušnje kažejo, da pretirana raba zaslonov v tem zgodnjem obdobju pomembno poslabša razvoj govora. Te otroci so bolj nemirni, so slabše socializirani in tudi čustveno manj zreli. Zato je pomembno, da se starši zavedajo, kako pomembno je, da predvsem v tem prvem obdobju, se pravi prvih dveh letih, popolnoma odstranijo zaslone iz njihovega življenja, tudi pasivno, ne samo aktivno. Veliko staršev je, ki mislijo, da če je televizija prižgana ves čas in otrok ne gleda v zaslon, da to ni pomembno. Pa je, saj otrok vseeno sprejema te informacije. Ni pa samo pomembno, da otrok ne gleda v zaslone, pomembno je, da tudi starejši sorojenci in starši čim manj ter da namenijo bistveno več časa danim skupnim aktivnostim in skupni igri.«maja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes: Vsebine na spletu, ki veljajo za otroške, so pogosto le pretveza in preobleka za reklame, igrače, nezdravo hrano in podobno. Ne puščajmo otrok samih pred temi vsebinami, za manjše otroke pomagajmo izbrati vsebine na verodostojnih mestih in s starejšimi se pogovarjamo o tem, kaj gledajo. Na internetu lahko objavlja kdor koli, objavi lahko kar koli, zaradi tega so vsebine na spletu pogosto neresnične, pol-resnične ali popolne laži. Pomagajmo otrokom, da se naučijo, kako ločiti zrno od plevela. Pomagajmo jim s tem, da skupaj pregledujemo vsebine.«anja Koncilija, logopedinja, Razvojna ambulanta s Centrom za zgodnjo obravnavo otrok, Zdravstveni dom Domžale:»Čas, ki ga otroci in starši preživijo pred zasloni, odvzema priložnosti za igro in za skupno branje knjig, ki pa vemo, da ugodno vplivata na razvoj komunikacije, govora in jezika. Prižgani zasloni med otrokovo igro, med komunikacijo med starši in otroki ter med otrokovo dnevno rutino zmanjšuje kakovost interakcije, ki pa je ključna za razvoj otrokove komunikacije. Obstaja prepričanje, da ogledi risank pripomorejo k učenju otrokovega govora in k širjenju besedišča, raziskave pa dokazujejo ravno nasprotno. Namreč prekomerna izpostavljenost ekranom privede do zaostankov na področju govorno-jezikovne komunikacije.«strokovno Številka 3 junij

20 Dr. Marija Anderluh, UKC Ljubljana: Služba za otroško psihiatrijo:»raziskave kažejo, da 8- do 10-letni otrok preživi izven šole skoraj 8 ur na dan za zasloni. Naše osnovno priporočilo je, da družine opredelijo čas uporabe zaslonov glede na otrokovo starost, glede na to, kako jih uporablja, ter glede na to, koliko časa ostane za medosebne odnose, za telesno aktivnost in za kakovostno spanje. Čas, ko odložimo zaslon in ko damo svojo polno pozornost otroku, je izjemno dragocen. Takih 10 minut na dan, ko postanemo njeno/njegovo hvaležno občinstvo, gradi naš odnos z njim/z njo za prihodnost.«spletne OBJAVE IN POHVALE Katja Šuštar, delovna terapevtka, Razvojna ambulanta s Centrom za zgodnjo obravnavo otrok, Zdravstveni dom Domžale:»Naj nas navdušenje malčka nad dogajanjem na zasloni ne zavede, to je kratkotrajno. Igra z nami ima trajnejši učinek. Dokazano je, da otroci, ki so v zgodnjem obdobju preveč pred zasloni, dosegajo slabše rezultate na razvojih testih. Pri svojem delu v razvojni ambulanti in v otroški posvetovalnici opažam, da je vedno več malčkov že pred drugim letom starosti nahranjenih in mnogokrat tudi preoblečenih pred zasloni. Pomagajmo jim raje razvijati igro, ne dušimo je z zasloni. Znano je, da uporaba zaslonov pred spanjem slabša kakovost spanja. To velja za vse, tudi za odrasle, posebej pa za otroke pred tretjim letom starosti. Pri delu z otroki s posebnimi potrebami opažam, da so ti še posebej ranljiva skupina. Pomagajmo jim razvijati igro, ne dušimo je z zasloni.«dr. Špela Selak, Nacionalni inštitut za javno zdravje:»znaki zasvojenosti z videoigrami so prisotni pri približno 10 % slovenskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Znaki problematične uporabe družbenih omrežij pa so prisotni pri približno 8 % slovenskih mladostnikov. Ta zadeva ni tako prisotna le vsepovsod na svetu, pač pa je postala tudi del našega vsakdanjika. Otoke in mladostnike spodbujajmo k zmerni, odgovorni, uravnoteženi in varni uporabi zaslonov, od njihovega prvega stika z napravami dalje. Pri tem pomembno vlogo igrajo redni in odprti pogovori glede aktivnosti na zaslonskih napravah, pa tudi pozitivne spodbude in lasten zgled.«asist. Špela Markelj, dr. med., UKC Ljubljana: Očesna klinika: Pri uporabi zaslonov je tako, da več kot bodo otroci preživeli za zasloni, večja verjetnost je, da bodo postali kratkovidni in da bodo potrebovali očala. Poleg tega je tudi večja verjetnost, da bo razvili preutrujene oči, se pravi, da jih bodo oči začele boleti, da bodo oči razdražene, da bodo dobili tudi glavobole ali pa prehodne motnje vida. Zato svetujemo enostavno pravilo, , se pravi vsak otrok naj vsakih 20 minut svojega intenzivnega bližinskega dela pogleda za 20 sekund v daljavi in na ta način sprosti pogled. Poleg tega pa je zelo priporočljivo, da so otroci vsaj dve uri dnevno zunaj, na naravni sončni svetlobi, saj to zmanjša verjetnost, da postanejo kratkovidni.«strokovno Izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., UKC Ljubljana: Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo:»uporaba naprav z zasloni je v današnjem času neizbežna. Te naprave so nam v mnogočem močno olajšale in izboljšale življenje, vendar pa je pomembno, da znamo to uporabo tudi omejevati, saj ima nebrzdana in nekontrolirana raba zaslonov lahko svoje škodljive posledice.«20

21 Klinični inštitut za medicino prometa, dela in športa Simpozij o rezultatih projekta Premik z veliko udeležbo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je 20. in 21. aprila organiziral spletni simpozij o rezultatih raziskave zdravstvenega stanja skupin delavcev v poklicnem zavarovanju, ki se ga je udeležilo okoli 180 strokovnjakov s področja medicine dela in varnosti pri delu ter predstavnikov socialnih partnerjev. Simpozij je odprl minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je poudaril, da je opravljena analiza ključni korak pri sprejemanju novih meril zastarelega sistema poklicnega zavarovanja in dobra podlaga za uvrščanje poklicnih skupin v poklicno zavarovanje glede na tveganje za zdravje. Minister Cigler Kralj se je pred začetkom simpozija srečal z vodstvom UKC Ljubljana in KIMDPŠ. Raziskava je bila opravljena v okviru triletnega projekta Premik (PREMIK POKLICNO ZAVAROVANJE Razvoj Enotnega Modela zdravstvene analize glede na Izpostavljenost in Kategorijo delovnega mesta), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Kot je v svojem predavanju povedala predstojnica KIMDPŠ prof. dr. Metoda Dodiča Fikfak, bodo podatki omogočili, da bo socialni dialog o prenovi sistema poklicnega zavarovanja potekal na strokovni ravni. Analiza je skupaj zajela več kot 50 tisoč delavcev v dvajsetletnem obdobju ( ) in med seboj povezala podatke iz različnih baz: podatke o umrljivosti in obolevnosti zaradi različnih vzrokov in posebej rakavih bolezni, o bolnišničnih obravnavah, bolniškem staležu in invalidnosti. Obravnavala je 12 skupin delavcev s poklicnim zavarovanjem: poklicni vojaki, delavci v policiji, poklicni vozniki, delavci v kovinski industriji, delavci v rudarstvu, železniški delavci, delavci v železarstvu, tekstilni delavci, delavci v steklarstvu, delavci v carinski službi, komunalni delavci in poklicni gasilci ter delavci v jedrskih in sevalnih objektih. Rezultati raziskave po posameznih poklicnih skupinah so bili predstavljene prvi dan simpozija, drugi dan pa splošni povzetki rezultatov in sistemi poklicnega zavarovanja v Evropi in pri nas. Simpozij se je zaključil z okroglo mizo, ki je bila namenjena pojasnitvi nekaterih podrobnosti raziskave, predvsem metodoloških, in odgovorom na vprašanja, ki so jih med simpozijem postavljali udeleženci v spletni klepetalnici. Pri moških se v skupino poklicev, ki so se v raziskavi pokazali kot najbolj tvegani, uvrščajo delavci v železarstvu, ki so imeli skoraj 2,5-krat višje tveganje za delovno invalidnost II. in III. kategorije v primerjavi z delovno populacijo, poleg tega pa tudi visoko frekvenco in resnost bolniškega staleža. V isto skupino ogroženosti lahko uvrstimo tudi delavce v steklarstvu, po stopnji tveganja pa sledijo delavci v kovinski industriji in rudarstvu, medtem ko pri drugih poklicnih skupinah s študijo ni bila ugotovljena pomembna zdravstvena ogroženost. Pri ženskah je bila zaskrbljujoče visoka delovna invalidnost med delavkami v kovinski industriji, visoka pa je bila tudi resnost njihove bolezni v primerjavi z delovno populacijo. Njim enakovredno ogrožene so bile ženske v steklarstvu, sledijo tekstilne delavke. STROKOVNO Številka 3 junij

22 doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., MA,Pediatrična klinika, KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Slovenski model zgodnjega odkrivanja družinske hiperholesterolemije del»bele knjige«svetovnega združenja za srce STROKOVNO 22 Slovenski program zgodnjega presejanja družinske hiperholesterolemije je bil uradno s strani Svetovnega združenja za srce (WHF) prepoznan kot modelni program, ki bi lahko pomagal do pravočasne diagnoze tudi osebam drugod po svetu. Gre za veliko strokovno priznanje, ne samo za naš model presejanja družinske hiperholesterolemije, pač pa tudi za naš zdravstveni sistem v celoti, tako na primarnem nivoju (zelo kvalitetno preventivno delo primarnih pediatrov), kot na terciarnem nivoju (vrhunska nadaljnja genetska in klinična diagnostika in nadaljnja obravnava družin s to presnovno motnjo). Da bi po celem svetu izboljšali trenutno razmeroma neugodno stanje na tem področju je Svetovno združenje za srce izdalo belo knjigo (»white paper«) o holesterolu. V njej so strokovnjaki iz delovne skupine WHF za hiperholesterolemijo»global Call to Action«(v sodelovanju s strokovnjaki UKC Ljubljana), na področju možnosti zgodnje prepoznave družinske hiperholesterolemije, posebej izpostavili slovenski nacionalni program presejanja družinske hiperholesterolemije, ki vključuje pregled in testiranje vseh otrok v starosti pet let ter nadaljnjo genetsko diagnostiko (tudi pri svojcih) ter spremljanje v specialistični ambulanti. Na ta način je mogoče doseči zadostno in zgodnjo prepoznavo te življenje ogrožajoče presnovne motnje za učinkovito primarno preventivo srčnožilnih zapletov. Hiperholesterolemija sodi med najpomembnejše dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so vodilni vzrok prezgodnje umrljivosti po svetu. Zgodnje prepoznavanje oseb z izrazito povišanimi vrednostmi holesterola - zlasti družinsko hiperholesterolemijo, ki je v svetu izrazito pod-diagnosticirana, zato predstavlja enega ključnih dejavnikov v preventivi prezgodnjih srčnožilnih dogodkov. Družinsko hiperholesterolemijo ima po novejših spoznanjih 1 na 300 oseb v populaciji, s čemer gre za najpogostejšo priprojeno življenje-ogrožujočo presnovno motnjo; izrazito hiperholesterolemijo, ki je do določene mere tudi dedno (poligensko) pogojena, pa vsaj še nekajkrat več oseb. Že leta 1998 je WHO v svojem poročilu označila družinsko hiperholesterolemijo za pereč javno-zdravstveni problem, vendar je bilo v naslednjih 20 letih na tem področju narejenega premalo. V svetu je po ocenah več kot 30 milijonov ljudi (oz. 90 % vseh) z neprepoznano družinsko hiperholesterolemijo, še bistveno več pa oseb, kjer hiperholesterolemija ni ustrezno ali pravočasno zdravljenja. Glede na novejša spoznanja se mora - za učinkovito primarno preventivo srčno-žilnih bolezni -, odkrivanje družinske (ali druge izrazite) hiperholesterolemije, in zatem ustrezno ukrepanje, pričeti že v otroštvu.

23 Elizabeta Radelj Pepevnik, Onkološki inštitut Ljubljana Kožni melanom - kako se mu lahko izognemo in od česa je odvisna uspešnost zdravljenja? Za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi in kljub temu, da predstavlja zgolj 15 odstotkov vseh kožnih rakov, je ravno melanom tisti, ki povzroči največ smrti zaradi rakov kože. Po podatkih nacionalnega Registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) je bilo v času epidemije COVID-19 diagnosticiranih manj kožnih melanomov kot pred epidemijo, zato strokovnjaki opozarjajo, da ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem takoj obvestimo osebnega zdravnika, saj je od pravočasnosti diagnostike odvisna uspešnost zdravljenja. Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je izpostavljenost UV žarkom; sončne opekline do 4-krat povečajo možnosti za nastanek kožnega melanoma, je pa ozaveščenost o tem v zadnjem času slabša, zato strokovnjaki pozivajo k ustrezni zaščiti pred sončnimi žarki ter rednemu samopregledovanju sprememb na koži. Na današnji virtualni novinarski konferenci v organizaciji Onkološkega inštituta je vodja Epidemiologije in registra raka na OI prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., izpostavila, da kožni raki, tako nemelanomski kot kožni melanom, spadajo med najpogostejše rake, za katerimi zbolevajo Slovenci. Za kožnim melanomom zboli letno več kot 600 oseb, število zbolelih se poveča vsako leto še za 3 %.»Po podatkih nacionalnega Registra raka smo v prvem valu epidemije COVID-19 diagnosticirali 35 % manj kožnih melanomov kot pred epidemijo, v jesensko-zimskem valu pa je bilo diagnoz manj za približno četrtino. Še večji, skoraj 60 %, pa je bil spomladi upad diagnoz nemelanomskega kožnega raka. Na Onkološkem inštitutu spremljamo vpliv epidemije COVID-19 na obravnavo onkoloških bolnikov in izide njihove bolezni v projektu OnKOvid.«Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica, je predstavila primerjalne podatke analize študije, ki je bila izvedena leta 2011 in leta 2019, kjer je bilo anketiranih 550 oziroma 553 Slovencev. Analiza je pokazala, da smo Slovenci v zadnjih letih od 20 do 50 % manj seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek melanoma (dednost, fototip kože, pomen znamenj ter UV sevanje). Študija je pokazala, da se najmočnejšemu soncu izogibamo v večji meri kot pred leti in da za zaščito uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim faktorjem. Vendar pa je v zadnjih letih 50 % več tistih, ki zaščitnih krem ne uporabljajo. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da še vedno veliko število anketirancev obiskuje solarije - umetne vire UV sevanja, ki so v nekaterih državah zaradi svoje škodljivosti že popolnoma prepovedani, je še poudarila prim. dr. Planinšek Ručigaj. Specialistka kirurgije na OI doc. dr. Barbara Perić, dr. med., je izpostavila, da je osnovno zdravljenje kožnega melanoma kirurgija, saj tako pozdravijo več kot 90 % bolnikov.»kožni tumor odstranimo s kratkim posegom, ki ne pa ne omogoča zgolj zdravljenja temveč tudi opredelitev tumorja in napoved prognoze bolezni. Z nadaljnjimi kirurškimi posegi lahko pridobimo tudi podatke o morebitni prizadetosti bezgavk in nato načrtujemo zdravljene s sistemskimi zdravili ali obsevanjem. Kirurgija tako ostaja zlati standard zdravljenja kožnega melanoma«, je dejala. STROKOVNO Številka 3 junij

24 Služba za odnose z javnostmi UKCL Svetovni dan hiperteznije Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se zavedajo, jih polovica ne stori ničesar, da bi nadzorovali svoj krvni tlak s spremembo življenjskega stila ali z zdravili. To pomeni, da je 75 % svetovnih bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem in doživijo nenadno smrt. Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 uvedla Svetovni dan hipertenzije, da bi povečala zavedanje o nevarnosti hipertenzije po svetu. Vsako leto praznujemo 17. maj kot Svetovni dan hipertenzije. Med leti je osrednja tema»poznaj svoje številke Spoznaj svoj krvni tlak!«. Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Sem sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic. Kronične nenalezljive bolezni so namreč v Sloveniji in v svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti. Tveganje za razvoj zapletov bolezni je še večje, če so prisotni tudi ostali srčno-žilni dejavniki tveganja, kot je na primer sladkorna bolezen tipa 2. Zvišan krvni tlak je velik problem tudi v Sloveniji, saj ga ima vsak tretji prebivalec Slovenije. Evropski dan osveščanja o možganski kapi Evropski dan osveščanja o možganski kapi je vsako leto na drugi torek v mesecu maju, letos je bil to 11. maj. Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30 % ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. 40 % bolnikov ima po možganski kapi zmerne, % hujše težave pri funkcioniranju, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Kakšna je pot bolnika z možgansko kapjo, ko vsaka minuta šteje? Je zagotovljena optimalna obravnava teh bolnikov? Kaj bi lahko izboljšali, da bodo čim boljši rezultati zdravljenja in tudi rehabilitacijska pomoč pravočasna in ustrezna? Prim. Matija Cevc, dr. med, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije: Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave ter omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip. Možgansko kap moramo hitro prepoznati. Ob možganski kapi nas samih ali pri drugi osebi je treba ukrepati hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. STROKOVNO 24

25 Katja Draksler, univ. dipl. soc., in asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Čili v UKC Ljubljana: 6. dan za zdravje Zadnji četrtek v mesecu maju smo ponovno organizirali že 6. dan za zdravje v UKC Ljubljana. Potem ko smo lansko pomlad morali dogodek zaradi epidemiološke situacije odpovedati, smo letošnji dogodek izpeljali navkljub epidemiji, le da smo tokrat vse aktivnosti izpeljali na prostem, v omejenem obsegu in z upoštevanjem vseh preventivnih ukrepov. Vse dejavnosti so tokrat potekale na ploščadi pred glavno stavbo UKC Ljubljana. Glavna tema ostajajo kostno-mišične bolezni, ki so še vedno vodilni razlog za bolniško odsotnost delavcev v naši organizaciji. Vzdušje je bilo krasno, navdušenje zaposlenih prav tako, tudi vreme je bilo kot naročeno, saj so bile temperature ravno pravšnje za fizično aktivnost na prostem. Dan za zdravje je s pozdravnim govorom otvoril Jože Golobič, univ. dipl. prav., v. d. generalnega direktorja. Sledil je govor prof. dr. Metode Dodič Fikfak, dr. med., spec. MDPŠ, predstojnice KIMDPŠ. Oba sta poudarila pomen skrbi za zdravje zaposlenih, še posebej v teh težkih časih. Jutranja vodena telovadba na prostem Tekaška ekipa pred odhodom na Ljubljanski grad Otvoritvi dneva za zdravje je sledila vodena jutranja telovadba na ploščadi, kjer je na primerni medsebojni razdalji telovadilo okoli 40 zaposlenih. V nekoliko manjšem obsegu smo z zaposlenimi telovadili tudi na vodenem aktivnem odmoru ob 12. uri. Dan za zdravje se je, podobno kot v preteklih letih, zaključil s tekom in pohodom na Ljubljanski grad, ki se ga je udeležilo okoli 50 zaposlenih. Za vse tiste, ki se dejavnosti niso mogli udeležiti v živo, smo pripravili plakate in zloženke s predlogi vaj za aktivni odmor, štiri kombinacije vaj za aktivni odmor v obliki petminutnih filmov pa so s povezavo z intranetne strani objavljene tudi na YouTube kanalu UKCL. Dan za zdravje nas je spomnil na čas pred epidemijo, ko je bilo izvajanje različnih dejavnosti, namenjenih zaposlenim, enostavnejše. Hvala vsem udeležencem in sodelujočim! Upamo, da se prihodnje leto ponovno zberemo s čim manj omejitvami in v čim večjem številu. UTRIP UKCL Številka 3 junij

26 Mojca Tomažič, dipl. m. s, spec. manag., svetovalka glavne medicinske sestre UKCL za higiensko epidemiološko področje Sekunde štejejo Mednarodni dan higiene rok, 5. maj 2021 Pandemija SARS-Cov-2 še kar traja. Naveličani higienskih in drugih ukrepov, ki nam jo pomagajo obvladovati, jih razumsko sprejemamo in izvajamo, želimo pa si, da bi se svet čim prej spet vrnil v čas pred pandemijo. Želimo videti nasmeh na ustnicah sogovornika in občutiti stisk roke. Tisto, kar je obstajalo že prej in mora ostati stalnica za naprej, je dosledna higiena rok. Najpreprostejši in najučinkovitejši ukrep za obvladovanje okužb v zdravstvenih ustanovah in izven njih. Svetovna zdravstvena organizacija promocijo higiene rok letos usmerja na higieno rok na mestu oskrbe, takoj po izvedenem postopku oziroma posegu. Gre za mesto, kjer pride do srečanja in stika med zdravstvenim delavcem in pacientom ali njegovo okolico. Če hočemo to zagotoviti, je treba plastenke z razkužili namestiti v bližino pacientov, v bližino mesta oskrbe, na postelje, delovne površine in vozičke. Bližina sredstva za higieno rok dokazano povečuje skladnost oziroma izvajanje higiene rok. Seveda to ni dovolj, temveč je treba razkužilo še uporabiti na pravi način. Potrebnih je le 3 ml alkoholnega razkužila za roke in 30 sekund, da razkužilo nanesemo in vtremo v vse predele rok in naše roke so čiste in varne. V UKC Ljubljana smo letošnji mednarodni dan higiene rok obeležili s posameznimi dejavnostmi, ki so jih higieniki izvedli na svojih enotah. Preverili so, ali je nameščenih dovolj razkužil za roke in ali so ta na mestih, kjer so najbolj potrebna. Med sodelavci so tudi širili vedenje o pomenu higiene rok. Organizirali smo nekaj promocijskih stojnic in ob tem upoštevali vsa priporočila za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2. Priredili smo plakat Svetovne zdravstvene organizacije s sloganom»sekunde štejejo«in z njimi opremili delovišča ter druge lokacije, kjer se zadržujejo zaposleni. SEKUNDE ŠTEJEJO. RAZKUŽI SI ROKE IN REŠI ŽIVLJENJE. Učinkovita higiena rok ni le ključni ukrep za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2 in za varno cepljenje proti covid-19, ampak tudi zmanjšuje druge okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo ter širjenjem protimikrobne odpornosti. Čiste roke medicinskih sester, babic in drugih zdravstvenih delavcev ter ljudi izven zdravstvenih ustanov so zdaj še bolj kot kdaj koli prej pomembne zaradi preprečevanja prenosa okužb. Poskrbimo, da bomo imeli razkužilo pri roki in da ga bomo prav uporabili. Sekunde, ki jih namenimo razkuževanju rok, so pomembne in štejejo. Ohranjajo zdravje in življenja pacientov, zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Namesto poslovalnice NLB, svetovalnica NLB UTRIP UKCL Spoštovani, naša poslovalnica bo 1. julija postala svetovalnica. Seveda vam bodo naši svetovalci še vedno na voljo, vendar za negotovinsko poslovanje. Najbližji bankomat se nahaja v pritličju UKC-ja, v neposredni bližini pa prijazno vabljeni tudi v prenovljeno NLB Poslovalnico Moste. DOBRO JE VEDETI! Tudi kompleksnejše finančne storitve lahko opravite 24 ur na dan, 7 dni na teden. S spletno in mobilno banko NLB Klik in Klikin ter video klicem, imate poslovalnico vedno pri roki kjerkoli in kadarkoli. Več na in

27 NAGRADNA IGRA Vabimo vas k sodelovanju v nagradni igri. Izpolnite SUDOKU in rešitev geslo, pošljite na naslov Služba za odnose z javnostmi UKCL Visok obisk na cepilnem mestu A S B E C K D U N F D E H Š Z T O P E Pred odhodom na tekme Lige prvakov so prišli po odmerek zaščite člani moške odbojkarske reprezentance.»to nam daje dodatno svobodo, varnost in olajša potovanja. Letos sem naredil 80 testov v Italiji in izogniti se kakšnemu testu vedno prav pride,«je povedal kapetan reprezentance Tine Urnaut. Le nekaj dni kasneje jim je sledila simpatična ženska reprezentanca.»ko smo dobile možnost, smo se brez pomisleka odločile. Veliko potujemo in res imamo že dovolj testiranj,«je povedala kapetanka Eva Mori R J Ž E 1 J O T W N M G R A H K J 1 M NAVODILA ZA REŠEVANJE: 1. Reši sudoku! 2. Nad sudokujem so številke od 1 do 9. V vsakem navpičnem stolpcu (v vrstnem redu od 1 do 9) seštej številke v poljih, ki so označena s pikčastim vzorcem, in vsoto poišči v tabeli s črkami. Črko označi. PRIMER: V navpičnem stolpcu 1 so označena polja s tremi številkami: 8, 2 in 1. Vsota številk je 11. V tabeli s črkami označiš črko pod številko Desno od sudokuja so številke od 10 do 18. V vsaki vodoravni vrsti (v vrstnem redu od 10 do 18) seštej številke v poljih, ki so obarvana zeleno, in vsoto poišči v tabeli s črkami. Črko označi. 4. Iz označenih črk oblikuj nagradno geslo sudokuja. Knjiga ob 130. obletnici obstoja Očesne klinike Očesna klinika je v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi ob 130. obletnici delovanja OČESNA KLINIKA UKC LJUBLJANA 130 LET pripravila knjigo, ki opisuje razvoj v najsodobnejši in strokovno visoko usposobljen očesni center. Publikacija predstavlja kratek zgodovinski oris ter strokovne, pedagoške in znanstvene dejavnosti. Poseben del je namenjen razvoju zdravstvene nege in predstavitvi osebja. OČESNA KLINIKA UKC LJUBLJANA 130 LET Dostopna je tudi na povezavi: UTRIP UKCL Številka 3 junij

28 Služba za odnose z javnostmi Epidemija (kmalu?) le kot del zgodovine V osrednji bolnišnici nadaljujemo sodelovanje z Muzejem novejše zgodovine pri ohranjanju predmetov in gradiv, ki so pomembni za narodni spomin in ohranjanje dediščine. V sodelovanju s Službo za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, Lekarno UKC Ljubljana in Službo za oskrbo s perilom smo zbrali (odpisano) osebno varovalno opremo s covid oddelkov, uniforme UKC Ljubljana, embalažo cepiv ter informativni material, ki bodo postali del zbirke o življenju v Sloveniji v 21. stoletju. Službam, ki so sodelovale pri zbiranju materiala, se v Službi za odnose z javnostmi zahvaljujemo za pomoč. Del prevzetega materiala je vključen v razstavo o življenju v Sloveniji v prvih 30 letih od osamosvojitve, s katero so predstavili obdobje od osamosvojitve do danes. Gre za prikaz sprememb z različnih področij, od politike do šolstva, zdravstva in gospodarstva. Razstava temelji na prikazu mnogoterih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij in drugih.»izpostavljamo številne dosežke v tem obdobju, od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in navsezadnje športnikov,«je povedala kustosinja Irena Ribič. Razstavni prikaz tridesetletnega obstoja Republike Slovenije temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. V UKC Ljubljana smo se vključili v razstavo s prispevkom predmetov iz časa epidemije ter uniform vseh profilov v UKC Ljubljana, ki so postali del muzejske zbirke. Po izbiri kustosov so bili izbrani tudi dosežki v medicini, med njimi tudi delo prof. dr. Uroša Ahčana. UKC Ljubljana bo z muzejem delil tudi bogato foto in video dokumentacijo iz časa epidemije, ki bo potrebna za pripravo muzejskih postavitev in zbornikov pomnikov sodobnega časa. Verjamemo, da bo z uspešnim cepljenjem epidemija kmalu v čim večji meri le še spomin na izzivov polni leti 2020 in V zbirko smo vključili osebno varovalno opremo, uniforme ter embalažo cepiva. UTRIP UKCL 28

29 Ameriški partnerji nadaljujejo s podporo slovenskemu zdravstvu Ginekološka klinika je prevzela novo napravo za dezinfekcijo bolnišničnih prostorov UVC Steripro. Gre za skupen projekt veleposlaništva Združenih držav Amerike ter poveljstva ameriških sil U. S. European Command (EUCOM) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje. Želimo, da se porodne zgodbe začnejo lepo in prijetno»julije smo se odločile za prenovo očetovske in materinske sobe iz lastnih izkušenj. Vsaka mama ima svojo porodno zgodbo in želele smo, da bi se te zgodbe začele lepo, prijetno,«je ob prenovi prostorov povedala Tanja Bivic Plankar, predsednica Rotary kluba Ljubljana Julija. Da bi bila ta čim lepša in da bi se bodoča starša počutila čim bolje, smo v ljubljanski porodnišnici uredili novo materinsko in očetovsko sobo. Šlo je za dobrodelni projekt Rotary kluba Ljubljana Julija, ki se je začel konec januarja. Združene države Amerike so od začetka epidemije prispevale za več kot 710 tisoč evrov opreme različnim organizacijam v Sloveniji. Skupna pomoč obsega deset naprav za hitro sterilizacijo prostorov ter opremo v obliki kombinezonov, rokavic in druge zaščitne opreme.»tovrstna oprema bo prispevala k predanosti zdravstvenega osebja pri naporih za pomoč Sloveniji,«so prepričani predstavniki Združenih držav Amerike, ki pri iskanju potreb sodelujejo z Ministrstvom za obrambo in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ob primopredaji so se za odlično sodelovanje in podporo ameriški strani zahvalili člani vodstva UKC Ljubljana ter vodstvo Ginekološke klinike. V težavah vidiš, kdo je Najboljši sosed S prenovo sledimo cilju, da osrednja slovenska bolnišnica ob strokovni obravnavi zagotovi tudi čim bolj prijazno doživetje tako lepega dogodka v življenju, kot je rojstvo otroka. Projekt sovpada s ciljnimi področji, ki jih zasledujeta Rotary Internation in s tem tudi Rotary Slovenija in Severna Makedonija pomagati na izbranihpodročjih zdravja, kjer je še posebej izpostavljeno zdravje bodočih mater in otrok. Porodnišnica je prva izkušnja vsakega prebivalca z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in hkrati zelo pomembna izkušnja za vsakega starša pri enem od lepih dogodkov v življenju, kot je rojstvo.»imamo prostor za mamice, imamo vmesni prostor, kjer se lahko druži z očkom in ostalimi[nk1] bodočimi starši. Ta socializacija in medicinsko okolje lahko pripomore k manj stresnemu in lepšemu doživljanju celotne situacije,«je ob odprtju povedala vodja porodnega bloka Mirjam Druškovič. V UKC Ljubljana smo pred dnevi zaznali napako v hladilnici osrednje kuhinje, ki dnevno pripravlja približno pet tisoč obrokov za paciente osrednje bolnišnice. Ob izzivu, kako čim prej popraviti napako, je bila največja skrb zagotoviti, da shranjena živila niti za trenutek niso bila izpostavljena neprimerni temperaturi. Z veliko hvaležnostjo sporočamo, da so se pri našem poslovnem partnerju Mercator odzvali klicu na pomoč in takoj zagotovili brezplačne kapacitete za začasno hranjenje vseh živil na način, da je bila neprestano zagotovljena hladna veriga za zagotavljanje varnosti živil. Zaposlenim v skladiščih Mercatorja smo v kuhinji kot manjšo pozornost in zahvalo za neprecenljivo pomoč spekli in predali sladko presenečenje. Nov film o bivanju v Porodnišnici V UKC Ljubljana verjamemo, da se bodočim staršem poraja mnogo vprašanj, kako bo potekalo njihovo bivanje v Porodnišnici. V želji, da bi spoznali našo ustanovo in svoje bodoče porodno okolje, smo pripravili film, v katerem vas bomo popeljali po prostorih porodnišnice. Film, ki je imel v dveh dneh preko tri tisoč ogledov, je objavljen na Youtube profilu UKC Ljubljana in odgovarja na marsikatero vprašanje bodočih staršev. UTRIP UKCL Številka 3 junij

30 KO ZA TORAKALNO KIRURGIJO Spoštovani, rada bi izrekla pohvalo Kliničnemu oddelku za torakalno kirurgijo. Dramatični diagnozi navkljub je bilo moje bivanje pri njih nadvse prijetno. Čisto vse osebje je bilo prijazno in strokovno od zdravnikov, medicinskih sester, tehnikov in ostalega podpornega osebja. Predvsem bi pa rada izpostavila njihov protokol, ki me je res presenetil. Namreč, nekaj dni po odpustu z oddelka sem prejela klic s strani medicinske sestre na oddelku, ki me je povprašala, kako se počutim in kako napreduje okrevanje. Super je, da imaš na drugi strani nekoga, kateremu lahko zaupaš svoje počutje in težave, ne da bi se ob tem počutil, da jih obremenjuješ, saj klic pride z njihove strani. Komentar z druge strani na počutje po operaciji je zelo dobrodošel. Čeprav med. sestra ne postavlja diagnoz, lahko ponudi pacientu vpogled v to, kaj od simptomov okrevanja je pričakovano/normalno in kdaj bi se bilo treba dodatno obrniti na zdravnika. Zame je bila to prva izkušnja z operacijo in hospitalizacijo. Iz izkušenj članov ožje družine vem, da take prakse v preteklosti niso doživeli. Upam, da je to sedaj praksa vseh oddelkov na UKC Ljubljana. V kolikor ni, bi si želela, da se ta dobra praksa uveljavi na vseh oddelkih vaše bolnišnice, in nato še dalje po ostalih bolnišnicah.. NEVROLOŠKA KLINIKA Vaš pacient Martin je potrpežljivo dočakal, da smo njegovi domači sprejeli njegov odhod Vso zahvalo in hvaležnost gre na KOVNINT- Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo. Posebno pohvalo dr. Senta Frol za njeno pozornost odzivnost in pohvalo osebju, ki ji je sledilo na tem oddelku, da je lepo skrbelo za našega očeta. Vso ta skrb in nega v času preživljanja očeta pri vas smo opazili domači, ko se je vrnil nazaj domov. URGENTNI KIRURŠKI BLOK Pozdravljeni, v noči iz torka na sredo sem bila obravnavana na urgenci v UKC Ljubljana in bi se rada zahvalila zdravnikom in medicinskim sestram za prijaznost in pozitivno energijo, še posebej dr. Stefanovskemu in dr. Kravanja + medicinskim sestram na oddelku, katerih imen žal ne vem. V preteklosti sem imela veliko neprijetnih izkušenj z zdravniki, zato mi topel odnos, ki sem ga bila deležna, veliko pomeni. Najbolj me je pomirilo, ko se mi je zdravnik (Dimitar Stefanovski) pred obravnavo predstavil. Hvala še enkrat, res cenim vaše delo in vam želim vse dobro v prihodnosti. KAJ MENIJO O NAS 30 COVID VRAZOV TRG Spoštovani, upam, da bodo te moje besede našle pravega prejemnika. Dne letos so me pet minut pred polnočjo s covidno pljučnico z rešilcem iz Brežic prepeljali na Vrazov trg, takoj naslednje jutro pa na D-oddelek v UKC Ljubljana, od koder so me že po nekaj urah premestili nadstropje nižje na polintenzivo. Nazaj na oddelek sem se vrnil 1. maja ponoči, na deževni petek 7. maja pa sem bil odpuščen domov. Za mano je tako ena posebna izkušnja in preizkušnja. Zdaj se dobro počutim, jemljem predpisana zdravila, le telesne moči mi še manjka. V tej posebni izkušnji posebno mesto zavzema spomin na zdravstveno osebje obeh oddelkov, kjer sem ležal. Toliko predanosti delu, potrpežljivosti, strokovnosti, prijaznosti, kot sem jih doživel v tistih dneh, ne srečaš kjer koli. Zato bi se vsem njim, ki jih žal z izjemo dr. Kokošar Ulčarjeve, podpisane na odpustnem listu, ne poznam po imenih, od srca zahvalil za njihovo prizadevno delo in skrb. Lepo je živeti z mislijo, da premoremo toliko dobrih ljudi. REŠEVALNA POSTAJA Pozdravljeni, rada bi se zahvalila reševalni ekipi, natančneje dvema reševalcema, katerih priimkov si žal nisem zapomnila, sta pa delala (nočna izmena), natančneje nekaj čez 5.00 zjutraj ( okoli 5.15). Upam, da bo ta pohvala prišla tudi do njiju. Sta zelo strokovna, profesionalna, prijazna in z empatijo. Najlepša hvala za vse! KO ZA ŽILNE BOLEZNI GINEKOLOŠKA KLINIKA Spoštovani, Lep pozdrav Pozdravljeni, vsa pohvala sestrama Lidiji in Darji na oddelku KOŽB za prijaznost, strpnost in pomoč. pišem vam, ker želim izreči srčno pohvalo oziroma zahvalo zdravstvenemu tehniku Žigi in zdravniku Luki Kovaču, dr. med., iz urgentne Ginekološke ambulante. Pohvala gre za strokovnost in prijaznost. Posebna pohvala gre tehniku Žigi, ki je resnično lepo poskrbel zame. Ima izjemen čut do soljudi in vidi se mu, da svoje delo opravlja z veliko ljubeznijo. Hvala za vso prijaznost in odlično obravnavo. DTS Spoštovani, s kratkim pismom bi želel izraziti ogromno spoštovanje in zahvalo vsem vašim sodelavcem, ki delajo na DTS oddelku v UKC Ljubljana. Še posebej bi se zahvalil g. Tomažu Vovku, s katerim sva bila največkrat v kontaktu, poleg njega tudi ostalim kolegom, ki so mi ažurno in z veliko mero zdravniške etike sporočali stanje o mojem bratrancu. Kot sami veste, vaši sodelavci zdravniki, medicinske sestre in ostalo osebje opravljajo delo daleč od oči javnosti, z veliko mero požrtvovalnosti in osebnega odrekanja v dobro pacientov. Vedno so si vzeli čas in mi bili na voljo za dodatna pojasnila oz. so mi vlivali optimizem za srečen konec. Moj bratranec, Dukić Dragan, rojen , se je na oddelku DTS zdravil skoraj dva meseca trenutno je na oddelku abdominalne kirurgije. Lahko ste ponosni na njih in zaradi njih me ni strah za slovensko zdravstvo. KO ZA TRAVMATOLOGIJO Pred kratkim sem imela artroskopijo kolena. OČESNA KLINIKA Pozdravljeni, Velik poklon in še enkrat hvala za vse. Hospitalizirana sem bila na E-oddelku na stari travmatološki kliniki. Osebje je bilo skrbno, prijazno in moje kratko bivanje na oddelku bo zaradi njih ostalo v lepem spominu. Obenem pa bi rada pohvalila in se hkrati zahvalila asist. Marku Macuri, dr. med. S svojim sproščenim odnosom, jasnimi informacijami, razlago in strokovnostjo je odpravil moj strah pred posegom in si zasluži vse pohvale. Še enkrat vsem iskreno hvala! PEDIATRIČNA KLINIKA KO ZA PULMOLOGIJO Iz petka na soboto je bil sin sprejet na Pediatrično kliniko. Najlepše se zahvaljujem osebju ob sprejemu in osebju na Pulmološkemu oddelku za vso prijaznost, pomoč, ustrežljivost ter dobrosrčnost. Želim vam vse dobro in uspešno delo še naprej. Najlepša hvala in lep pozdrav! rada bi se zahvalila za obravnavo, ki sem je bila deležna na očesni kliniki. Zlasti bi izpostavila specializanta Luko Rebolja, ki je bil pri pregledu zelo razumevajoč in ustrežljiv.

31 PORODNIŠNICA Pozdravljeni, dne popoldne sem bila sprejeta v vašo porodnišnico zaradi suma preeklampsije (visok pritisk). Sprejel me je dr. Miha Lučovnik. Dne je bil opravljen urgentni carski rez (33. teden in 3/7) zaradi izvidov ter CTG. Diagnoza je bila težka preeklampsija. Rodil se je Lovro, ki je bil premeščen na EINT, kjer so zanj odlično poskrbeli. Čeprav je ob rojstvu tehtal če 1800 g, se danes bližamo 4 kg. Fantek je zdrav in v veliko veselje mamici ter očetu. Na tem mestu bi se rada zahvalila dr. Mihi Lučovniku ter dr. Lilijani Kornhauser Cerar ter res celotnemu osebju 4. nadstropja (E), 3. nadstropja (C) in EINT oddelka za dobro in korektno opravljeno delo, od diagnoze, operativnega posega, do nege... Lepo prosim za posredovanje sporočila do omenjenih oseb. KO ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO Pozdravljeni. Dne sem bil na pregledu v Abdominalni ambulanti. Izrekam zahvalo in pohvalo dr. Davidu Banovincu in sestram v ambulanti. Prijazno, strokovno, srčno. Vse lepo vsem. DTS Spoštovani, na intenzivni oddelek Infekcijske klinike UKC Ljubljana sem bil sprejet dne zaradi covid pljučnice, ki je posledično zelo ogrozila moje življenje. Zahvaljujoč vaši celotni strokovni zdravstveni ekipi, ki je dobesedno nadzirala moje življenje in me spodbujala, da se borim proti tako zahrbtni in nevarni bolezni, sem danes kljub posledicam zdravljenja človek, borec z neustrašnim zdravstvenim osebjem UKC Ljubljana, ki si zasluži vse pohvale. Iz srca vam hvala v boju za preživetje. Moj pogled na vaš odnos do zdravljenja in pristopa do bolnikov je težko opisati z besedami, ker ga človek enostavno v svoji duši začuti in mu vlije moč, da se bori naprej. Hvala vam za pristop, skrb, nasmejane obraze, pozitivne misli kljub temu, da ste izpostavljeni viru okužbe. Spomini na Vas bodo ostali trajno zapisani v mojem srcu. Posebej se zahvaljujem medicinskemu osebju na intenzivnem oddelku (Sanja, Ines, Saška, Maja...) in osebju na DTS-D oddelku. Prosim, da se jim v mojem imenu zahvalite za neverjeten pristop in profesionalen strokoven odnos do covid bolnika. Hvala vam vsem iz UKC Ljubljana iz srca za vse... KAJ MENIJO O NAS Številka 3 junij

32 V spomin: prof. dr. Martin Tonin V spomin: prof. dr. Tine Prevc IN MEMORIAM 11. maja je nehalo biti srce prof. dr. Martina Tonina, dolgoletnega predstojnika KO za travmatologijo UKCL, strokovnega direktorja Kirurške klinike UKCL, cenjenega učitelja, mentorja, dragega kolega in prijatelja. Prof. Tonin se je rodil let 1942 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal. Poleg medicine je študiral tudi glasbo. Večkrat nam je govoril, da sta kirurgija in glasba zelo povezani: za oboje so potrebni vztrajnost, ročna spretnost ter smisel za harmonijo in lepoto. Po diplomi na Medicinski fakulteti in po končanem stažu je takoj začel specializirati splošno kirurgijo na Kirurški kliniki v Ljubljani in se že takrat zapisal travmatologiji, ki ji je bil zvest do konca. Bil je del velike skupine mladih specializantov, ki so potem nadaljevali z delom na novem Kliničnem centru. Takoj po specialističnem izpitu iz splošne kirurgije je začel z intenzivnim izobraževanjem v tujini. Šolal se je v ZDA, Švici in na Švedskem pri najboljših kolenskih kirurgih tistega časa. Že med izobraževanjem v tujini je začel uvajati nove tehnike in tehnologijo v skeletno kirurgijo. Sredi sedemdesetih let je opravil prvo moderno diagnostično artroskopijo v Sloveniji (takrat še v Jugoslaviji), čez nekaj let pa prvo akutno rekonstrukcijo sprednjega križnega ligamenta z vezanim tkivnim presadkom. Vodil je dva raziskovalna projekta o poškodbah in rehabilitaciji kolenskega sklepa. Zato lahko mirno zapišemo, da je bil pionir moderne kirurgije kolenskega sklepa v Sloveniji. Predstojnik KO za travmatologijo je postal leta Takoj je začel uvajati subspecialne time. Da bi se izognil drobljenju stroke, je zahteval, da pred usmeritvijo vsak travmatolog odlično obvlada urgentno in splošno travmatologijo. Ta pristop se je izkazal za zelo uspešnega in danes je večina velikih travmatoloških oddelkov v Evropi organizirana prav na tak način. Ker je vedel, da za spremembe potrebuješ nove ljudi, je v kratkem času zaposlil več specializantov, ki danes tvorijo hrbtenico subspecialnih dejavnosti na KO za travmatologijo. Od leta 2004 do 2010 je bil tudi strokovni direktor Kirurške klinike UKCL. Profesor Tonin je verjel v načelo»živi in pusti živeti«. Vendar ne v anarhičnem smislu. Mlajšim kolegom je pustil, da so razvijali svoje talente in stroko, pri tem pa nas je nevsiljivo usmerjal in spodbujal. Kdaj nam je bil poleg šefa tudi kot oče. Poslušal je naše težave in se odkrito veselil prav vsakega našega uspeha. Kot se je veselil tudi vsakega novega dneva, nikoli se ni pritoževal. Zato je bil profesor Tonin tudi odličen organizator. Organiziral je na desetine domačih in tujih travmatoloških srečanj, višek njegove organizacijske kariere pa je bila organizacija Evropskega kongresa travmatologije in urgentne kirurgije leta 2006, nekaj let pred pokojem. Takrat je 800 predavateljev iz celega sveta in več tisoč udeležencev dobesedno okupiralo Cankarjev dom in Ljubljano. Poleg odličnega vsebinskega dela (predavanja so potekala vzporedno v sedmih predavalnicah) so bili nepozabno organizirani tudi obkongresni dogodki, od vrhunskih koncertov do kulinarike. Dragi naš profesor Tonin, sodelovanje s teboj je bilo res izziv in doživetje. Hvala, da smo lahko skupaj s teboj razvijali slovensko travmatologijo. Vedi, da smrt lahko konča življenje, ne more pa končati prijateljstva in spomina. Počivaj v miru. Kolegice in kolegi s KO za travmatologijo, UKCL Profesor Prevec, Tine, je svojo delovno dobo začel in jo tudi zaključil na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo. Najlažje si ga prikličem v spomin v njegovi značilni govorniški pozi, ko je govorjenje spremljal in se tudi izražal z gibi rok. Bil je miren, zbran, sproščen in dober govorec, ki je vidno užival v tej svoji vlogi. Tine se je Inštitutu za klinične nevrofiziologijo pridružil v njegovih pionirskih časih. Zato je bil v mnogih stvareh in funkcijah prvi oz. le izjemoma in z razlogom kdaj drugi. Bil je prvi med zdravniki, ki se je pridružil profesorju Dimitrijeviću. Postal je drugi predstojnik IKN (tu seveda ni mogel biti prvi). Ustanovil je in bil prvi predsednik Sekcije za klinično nevrofiziologijo SZD. Bil pa je še drugi z IKN, ki je za raziskovalno delo dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča. Kot raziskovalec se je skoraj v celoti, čeprav ne izključno, posvetil funkcijam senzoričnih sistemov živčevja. Kot raziskovalne metode je, podobno kot delam zdaj jaz, ki bi rad priklical iz spomina nekaj Tinetovih podob, uporabil metode tako imenovanih izzvanih potencialov osrednjega živčevja. Tako je na pobudo predstojnika Klinike za otorinolaringologijo začel razvijati metode za objektivno določanje slušnega praga in morda prav zato kasneje tudi objektivno metodo za merjenje praga zaznave rahlega dotika. Z evociranimi potenciali je s sodelavci raziskoval tudi somatosenzorični in vidni sistem človeka. Od nesenzoričnih naj omenim njegove raziskave duševnih funkcij nezavestnih bolnikov po hudi poškodbi glave, epilepsije, spastičnosti ter zdravljenja motenj motorike s funkcijskim električnim draženjem. Tine je gotovo bil mednarodni ambasador IKN v Jugoslaviji in v svetu. Skozi strokovno delo se je z mnogimi sodelavci spoprijateljil in z njimi ostal prijatelj celo življenje. Verjetno je bil zato med vsemi nami očitno najpriljubljenejši mentor. Pri izdelavi doktorskih in magistrskih del je pomagal gotovo več kot tridesetim kandidatom. Tine je, takega sem ga videl sam, znal uživati življenje tudi zunaj Inštituta. Včasih sva ga s svojo soprogo, vedno v dobri družbi, srečala na Pokljuki. Šele kasneje sem izvedel, da sta imela njegova starša skupaj s prijatelji malo dalje, na Uskovnici, idilično kočo. Ko že omenjam starša, moram reči, da sem mu njiju nekako zavidal. Sam sem navdušenec nad gorami, vendar nikoli nisem bil pravi alpinist. Tinetova starša pa sta to bila. Vem za vršiček v grebenu med Goličico in Planjo na Primorskem, ki se po njegovem očetu imenuje Prevčev stolp. V prostem času je bil Tine navdušen jadralec. Jadrnico je kupil v Angliji in jo po francoskih kanalih pripeljal v Sredozemsko morje. Zadnja leta pa sta s soprogo, tudi za daljši čas, pozimi rada odpotovala v tople kraje, večkrat na Kubo pa tudi v Oman. Hvala Tinetu za njegov prispevek k delu Inštituta in za druženje z nami. 32

33 Založba Chiara predstavlja knjigo, avtorja dr. William Glasserja Teorija izbire Ne poznam naroda, ki bi mu lahko knjiga NOVA PSIHOLO- GIJA OSEBNE SVOBODE bolj koristila kot slovenskemu. Če smo Slovenci v znanosti in ekonomski razvitosti nekje v mednarodnem povprečju in morda v kulturno-umetniškem ustvarjanju nekoliko nad njim, smo glede omike medčloveški odnosov - po mojem mnenju - kar precej pod povprečjem. Zdi se, da bi znani ameriški avtor dr. William Glasser prav za nas pripravil svojo opredelitev psihologije, ki mu pomeni predvsem preučevanje odnosov med ljudmi in izboljšanje sožitja. Vem, da se s to opredelitvijo ne bodo strinjali mnogi psihologi, vendar smo tisti, ki smo začutili, kako pogubne so lahko za posameznika težave v odnosih in kako usodna vprašanja so postavljena v tem smislu pred vse človeštvo, veseli prav takšne opredelitve psihologije. Dr. William Glasser opozarja na dejstvo, da človeštvo izjemno napreduje na tehnološkem področju in skoraj nič na področju sožitja. Zato raziskuje težave in išče rešitve na vseh pomembnejših področjih življenja: v zakonski zvezi, v družini, v vzgoji in izobraževanju, na delovnem mestu, v krajevnih skupnostih in implicitno nakazuje tudi možnost izboljšanja mednarodnega sožitja. Loti se tudi odnosov z ljudmi, s katerimi je pregovorno težko razviti dobro sožitje. Knjiga je napisana preprosto, ker je avtor ni pisal le za strokovnjake, temveč za najširši krog bralcev. Na videz spominja na vse številnejše knjige namenjene samopomoči, v katerih nam v glavnem ponujajo načine in spretnosti, kako se izogniti tegobam ob srečanju z ljudmi, ki niso takšni, kot bi si mi želeli. Če bi pričujočo knjigo razumeli na ta način, bi zgrešili njeno bistveno sporočilo, ki kot da sloni na misli Alberta Einsteina:»Pomembnih težav, s katerimi se spopadamo, ni mogoče rešiti na isti ravni razmišljanja, na kateri smo bili, ko smo jih ustvarili.«s teorijo izbire se avtor odlepi prav od te ravni razumevanja človekovega vedenja, ki nas je pripeljala do težav sožitja in ki nam močno otežuje najti rešitve zanje. Raven razmišljanja, na kateri so težave nastale, se je izoblikovala na zgrešenem prepričanju v obstoj in moč zunanje (ekstrinzične) motivacije - prepričanju, ki ga avtor imenuje psihologija zunanjega nadzora. Tako kot nekateri drugi raziskovalci človekovega vedenja se tudi dr. William Glasser zaveda vsakdanjega sklepanja večine ljudi, ki imajo svoja razmišljanja in doživljanja dokaj naivno za edino pravilna in resnična. Dokler drugi ljudje razmišljajo in doživljajo enako, so pravi, normalni in predani resnici; tisti, ki mislijo in doživljajo drugače, niso pravi, niso normalni in izkrivljajo resnico. Slednji nas motijo in nam povzročajo težave. Če je taka neprava oseba nekdo, od kogar posebej pričakujemo, da bi morala ustrezati našim željam (naš otrok, zakonski tovariš itn.), ljudje lahko neznosno trpimo. Težave rešujemo tako, da hočemo na vsak način spremeniti tiste druge, ki nam povzročajo težave, pa četudi s silo, s prepričevanjem, s podkupovanjem, obupavanjem ali kakor koli že. Uporabo teh sredstev pogosto opravičujemo z dobrim namenom, z dolžnostjo, celo z ljubeznijo do sočloveka. Priznajmo: do neke mere se držimo načela namen opravičuje sredstva. Tudi kadar danes to načelo zavračamo, ga ponavadi zavračamo iz moralnih razlogov in ne zaradi spoznanja, kaj je s tem načelom resnično narobe. Ko preberemo knjigo Teorijo izbire, spoznamo, da osnovna zgrešenost načela namen posvečuje sredstva! ni toliko v grobosti in nemoralnosti sredstev, kolikor v namenu: predvsem v zmotnem in naivnem prepričanju, da je cilj, ki smo ga namenili in postavili pred drugega - nujno dober tudi zanj! Zato pogosto trda, v zgodovini tudi okrutna sredstva le zamenjujemo z mehkejšimi, bolj uglajenimi in prikritimi, s katerimi pa še vedno hočemo izpeljati svoj dober namen.»ne poznam naroda, ki bi mu lahko knjiga Nova psihologija osebne svobode bolj koristila kot slovenskemu.«leon Lojk, psiholog in psihoterapevt TEORIJA IZBIRE Nova psihologija osebne svobode Več sem o Glasserjevih teoretičnih izhodiščih zapisal v spremni besedi k slovenskemu prevodu njegove knjige Teorija nadzora, ki jo lahko naročite na spletni strani ali pa si izposodite v kateri od slovenskih knjižnic. (L.L.) dr. WILLIAM GLASSER Avtorja dr. Glasserja ne skrbi pretirano, da ljudje ne bi imeli dobrih namenov. Nasprotno. V svoji teoriji poudarja - med drugimi temeljnimi potrebami - človekovo potrebo po sodelovanju in ljubezni. Te potrebe ne razume kot nasledek nekega individualnega procesa socializacije, niti kot sublimacije spolnega nagona, ampak - kot pradavno izkušnjo človeštva, zapisano v dedno zasnovo, da brez sodelovanja ne more biti uspešno. V tem smislu zbuja optimizem. Glavni vzrok težav za razvijanje kakovostnih odnosov, ki hkrati predstavljajo tudi pogoj za osebno srečo in zdravje človeka, vidi avtor prav v tem, da ne razumemo, da drugemu človeku ni nujno dobro to, kar je nam dobro. Človek je osebek, ki svobodno izbira svoje cilje, s katerimi si teši svoje potrebe, pa tudi načine, kako jih bo dosegel. Ko to spoznamo o sebi in drugih, postanemo svobodnejši. Odstopimo od nemogočega, da bi nekoga drugega spremenili v predmet. Postanemo tudi učinkovitejši, ker se posvetimo kakovosti informacij, ki jih dajemo drugim, in ne več sredstvom, s katerimi bi jih prisilili, da naše informacije upoštevajo. Takšno razumevanje človeka in odnos do njega kot do izključno notranje motiviranega subjekta pomeni socialno zrelo vedenje, ki omogoča stalno rast kakovosti odnosov med zakoncema, med starši in otrokom, med učitelji in učenci, med vodjo in delavci, med svetovalcem in svetovancem, med ljudmi nasploh. Je tudi resnično razumevanje, kaj pomeni sprejeti različnost drugih, ne da bi zatajili svojo istovetnost. Precej ljudi se zaveda, da težave sožitja izvirajo iz različnosti med ljudmi, zato se miselnost, da je treba drugačne od sebe sprejeti in spoštovati ne glede na njihovo različnost, širi v omikanem svetu; žal prepogosto le kot modno izjavljanje. Manj ljudi se zaveda, da sprejemanje drugačnih ni neko moralno dejanje žrtvovanja, v katerem pač sprejmemo nekoga, ki sicer ni tako dober, kot smo mi - ampak pogoj, brez katerega sami ne moremo najti radosti in sreče; zadovoljstvo in ugodje, pravi avtor te knjige, lahko pridobimo brez upoštevanja drugih, srečo pa le, če se znamo srečati z drugimi! In vsi drugi so, če to hočemo ali ne, vsaj malo drugačni od nas. Kako to storiti, si preberite v knjigi. Zagotovo se boste srečali. Tudi s seboj. Predgovor k slovenski izdaji, Leon Lojk SPONZOR KRIŽANKE Številka 3 junij

34 interno Brezplačno glasilo Interno nudi eksluzivni dostop do zaposlenih in obiskovalcev osrednje slovenske bolnišnice. OSNOVNE INFORMACIJE Glavni urednik: generalni direktor Dinamika izdajanja: 6 številk letno Tiskana naklada: izvodov Ogledi na spletu: od 800 do Število strani: 28 do 36 strani Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana februar 2021 št. 01 Od klasičnih k družbenim medijem DTS in ZVD: hitra uresničitev načrtov Aktivni radiološki inženirji FOTO: Najboljše pustne maske Kaj pomenijo spremembe statuta Potres: stanje in navodila Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2020 št. 02 Fotoreportaža s COVID-19 intenzivnega oddelka Priskočili smo na pomoč osebju v enoti Bokalce DSO Vič Rudnik Med epidemijo dvakrat toliko presaditev organov kot v običajnih mesecih 40 let od Titove smrti v Kliničnem centru:»tekma je bila odpovedana«mag. Andrej Bručan iz prve roke o boju proti črnim kozam na Kosovu leta 1972 Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana september 2020 št. 03 PREDVIDEN DOSEG Ì zaposlenih Ì obiskovalci v čakalnicah Izjemni dosežki naših strokovnjakov: prva presaditev pljuč pri otroku, inovativen pristop pri menjavi srčne zaklopke, robotska kirurgija na vseh področjih abdominalne kirurgije Prof. dr. Adolf Lukanović o okrevanju po hudi bolezni zaradi okužbe s COVID-19 O cepljenju proti gripi razmišljamo že pred začetkom cepilne sezone 45 let osrednje stavbe po načrtih Stanka Kristla:»Kakovostno delovno okolje za zdravnike in human prostor za bolnike«klinko: superjunak, ki dela družbo resničnim junakinjam in junakom USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ UKC Ljubljana Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana Služba za odnose z javnostmi CENIK ZAKUPA STRANI Služba za odnose z javnostmi UKCL Tel: CENIK ZAKUPA STRANI Ì za zakup sta na voljo 2. in predzadnja stran za celostranski oglas Ì 1/1 = 800,00 + DDV OMEJITVE PRI OGLAŠEVANJU V glasilu Interno so na podlagi mnenja Komisija za strokovno-etična vprašanja UKC Ljubljana sprejemljivi oglasi podjetij, tudi farmacevtskih, vendar ne o produktih farmacevtskih podjetij zaradi morebitnega konflikta interesov. Prav tako se ne oglašuje drugih proizvodov, ki nimajo preverjeno pozitivnega vpliva na zdravje ali če je produkt lahko potencialno škodljiv. TEHNIČNE ZAHTEVE Ì formati oglasa v živi rob: 1/1 = 210x297 mm + 3mm Ì format grafične priprave: CMYK, pdf Ì resolucija: 300dpi PREDVIDENI TERMINI IZIDOV REVIJE V 2021 Ì 28. februar Ì 28. april Ì 28. junij Ì 28. avgust Ì 28. oktober Ì 23. december Glasilo doseže vse zaposlene in je na voljo pacientom in obiskovalcem UKC Ljubljana na stojalih in pultih na najbolj obiskanih delih, kot so čakalnice in vhodi v bolnišnico.

35 To ni le nov dom. To je prostor za ustvarjanje spominov. NLB Stanovanjski kredit Ujemite akcijske obrestne mere NLB Stanovanjskega kredita do in si zagotovite še do 330 EUR popusta ob sklenitvi NLB Osebnega kredita* in bančnega paketa Premium**. Za najboljšo individualno ponudbo enostavno skenirajte QR kodo in izpolnite obrazec. * Velja 12 mesecev od sklenitve NLB Stanovanjskega kredita. ** Velja za nove imetnike bančnega paketa Premium.

36 nagradna križanka 3K DEFEKT MESTO OB SOTOČJU SAVE IN SORE SERGIO ROSSI POVZPETNIK MESTO V SIBIRIJI KOZJI GLAS SLOVENSKA NAPOVEDO VALKA BAŠ ANGEL, ZA STOPNJO NIŽJI OD SERAFA JAPONSKI REŽISER KUROSAWA IZDELKI IZ ŽGANE GLINE EVROPSKA LJUDSKA STRANKA TRADICIO NALNA PRIREDITEV V BOHINJU AMERIŠKA TOVARNA PIJAČ: COLA ACETILEN KRATKO KRILO (POG.) Povsod z vami BERNARDA OMAN ARABSKA DRŽAVA SEJANJE, SETEV (STAR.) KLADA ZA SEKANJE DRV SRBEČE KOŽNO VNETJE KOS LESA ZA KURJAVO MESTO V ZDA ANTONIM AMERIŠKI IGRALEC (AL) ODSOTNOST (OD POUKA) OBRI JOSIP TITO BELA SNOV, DOBLJENA IZ VANILJE ŽIVAL, KI LETA ŠVEDSKA IGRALKA ULLMANN PETRA MAJDIČ BRANKA JURCA ð PREDPONA, KI POMENI PREVEČ AMERIŠKA IGRALKA MUNN DEOKSIRIBO NUKLEINSKA KISLINA EMILIANO ZAPATA JOSIP VIS AR JONOVIČ NASPROTNO OD PRAZEN ð JANEZ ERŽEN JADRAN (NEM.) EDVARD ŽITNIK VERONIKA DROLC JOŽE POTREBUJEŠ Ð Ð LATINSKI PREDLOG VARNO MES TO PRI IGRI LOVLJENJA SPODNJI DEL NOGE NEKATERIH SESALCEV DOMOVINA PIRAMID SLOVENSKI FILOZOF KREFT AMERIŠKI PEVEC (ROY) DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO PRIZADEVATI SI PRITI DO ČESA REKA (ŠP.) PREDPONA, KI POMENI ŽELODEC NINA IVANIČ TADEJ LABERNIK SKUPINA ŽUŽELK NASPROTNO OD GOST NOVO MESTO RISARSKI IZDELEK GUSTAV IPAVEC PREDMET, ČAŠČEN PO BOŽJE JEZERO V PATAGONIJI PRETLAČEN KROMPIR KONČNICA VARNOSTNE DATOTEKE NESTRO KOVNJAK VZDEVEK LADJARJA ONASSISA NATIPKAN TEKST UROŠ ROJKO KDOR STATIRA NASILNO RAVNANJE (EKSPR.) KRAJ OB SOTLI POKROVI TELJSTVO ELEKTRIČNO NABITI DELCI NAIVEN ČLOVEK KROMPIRJEV SVALJEK Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najpozneje do 15. septembra 2021 na naslov: UKC Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: s pripisom ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado. Nagrade prispeva založba Chiara: 1., 2., 3. nagrada: knjiga Teorija izbire, William Glasser NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Nagrade je prispevala založba Chiara, knjiga Najti se in ostati skupaj,: 1. nagrada: Ivica Jakopanec 2. nagrada: Nada Kovačević 3. nagrada: Alenka Trampuš