Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb (V4-2026): program dela in časovnica
|
|
- Vlado Bregar
- pred 2 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb (V4-2026): program dela in časovnica Akronim: CRP bukev Nikica Ogris prvi sestanek via Teams
2 Foto. N. Ogris
3 Foto. N. Ogris
4 Foto. N. Ogris
5 Foto. N. Ogris
6 Foto. N. Ogris
7 Foto. N. Ogris
8 Foto. N. Ogris
9 Foto. N. Ogris
10 Foto. N. Ogris
11 Foto. N. Ogris
12 Foto. N. Ogris
13 Foto. N. Ogris
14 Foto. N. Ogris
15 Foto. N. Ogris
16 Foto. N. Ogris
17 Foto. N. Ogris
18 Foto. N. Ogris
19 y = 0,7977x 1577,5 R² = 0,9093 Problem Povprečna osutost krošnjebukve (%) Povprečna osutost krošnje bukve (%) Leto Pripravil: N. Ogris, Podatki: Gozdarski inštitut Slovenije
20 Povzročitelji poškodb bukve Povprečna poškodovanost krošnje (%) Glive (bolezni) Drugo Dejavniki nežive narave Neposredni vplivi človeka Žuželke Leto Pripravil: N. Ogris, Podatki: GIS
21
22 Osnovni podatki Finance: MKGP: (62,5%) ARRS: (37,5%) cenovna kategorija B Trajanje: 3 leta, od do Projektni partnerji: GIS vodilni partner KIS projektni partner ZGS zunanji izvajalec
23 25 sodelavk in sodelavcev + ZGS 11 VARGO 2 KIS 9 svetovalk in svetovalcev (NMGK, GEKO, FIGE) 3 PIGG + ZGS ok. 60 oseb (revirni, gojitelji, CE)
24 Cilji (5) 1. določiti bolezni in škodljivce, ki so vpleteni v hiranje navadne bukve, tj. določiti vzroke hiranja navadne bukve, 2. na podlagi obstoječih meteoroloških podatkov in podatkov iz stalnih vzorčnih ploskev Gozdarskega inštituta Slovenije ter Zavoda za gozdove Slovenije ugotoviti vpliv suše na zdravstveno stanje navadne bukve, 3. oceniti potencialno ogroženost navadne bukve v Sloveniji zaradi bolezni, škodljivcev in vpliva suše v prihodnjih letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5),
25 Cilji (5) 4. razviti model naravne razširjenosti bukve v Sloveniji in na njegovi podlagi narediti projekcijo potencialne razširjenosti navadne bukve v prihodnjih letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5; v model razširjenosti navadne bukve integrirati vpliv škodljivih dejavnikov (bolezni, škodljivcev in suše) ter rezultate modela integrirati v obstoječi elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov, 5. izdelati priporočila in usmeritve za dolgoročno gospodarjenje z navadno bukvijo z vidika njenega zdravja, vključno s predlogi ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve; predlagani ukrepi in navodila bodo pripravljeni tako, da bodo lahko neposredno uporabljeni v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih.
26 Delovni sklopi 1. Koordinacija 2. Vzroki hiranja bukve 3. Modeliranje 4. Prenos znanja
27 DS1: Koordinacija DS1 bo skrbel za potek dela in zagotovitev predvidenih projektnih rezultatov v skladu z vsebinskim načrtom dela, časovnim načrtom ter v zadanih finančnih okvirih. redno poročanje financerjem / naročnikom projekta v skladu z veljavnimi predpisi in pogodbo; letni sestanki s predstavniki financerjev in uporabnikov rezultatov projekta; redni sestanki raziskovalnega tima; organizacija zaključne konference projekta.
28 DS2: Vzroki hiranja bukve Namen delovnega sklopa 2 je določiti vzroke hiranja navadne bukve. Najverjetnejši vzrok hiranja bukve so bolezni in škodljivci. Za verodostojno analizo vzrokov hiranja bukve bo odvzetih zadostno število vzorcev navadne bukve iz vseh območjih v Sloveniji. Ker je analiza enega vzorca iz vidika sredstev obsežna in strokovno zahtevna, bo večino sredstev projekta namenjeno analizi vzorcev. Določitev vzrokov hiranja navadne bukve je podlaga za razumevanje procesa njenega hiranja. Ko bomo razumeli vzroke hiranja bukve, bo to znanje podlaga za oblikovanje ukrepov in navodil za izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve, kar je povezano z delovnim sklopom 4. Uporaba rezultatov tudi v DS3 (modeliranje).
29 DS2: Vzroki hiranja bukve Primarno bomo vzorčili odmirajoče/hirajoče bukve na stalnih vzorčnih ploskvah GIS na mreži km (raven 1) in stalnih vzorčnih ploskvah intenzivnega spremljanja stanja gozdov (raven 2). Predvideno je, da bi imeli vsaj 40 vzorčnih ploskev, ki se bi pojavljale čim bolj enakomerno čez celo Slovenijo. Ker bo šlo za destruktivno vzorčenje (drevesa bomo morali podreti, da bomo lahko vzorčili odmirajoče veje in analizirali vzroke hiranja) bomo morali od GIS, ZGS in lastnikov pridobiti dovoljenje. Nadomestne ploskve v bližini v primeru problemov.
30 DS2: Vzroki hiranja bukve Vzorčili bomo odmirajoče veje in druge predele na drevesu, ki bodo kazali znake napadov žuželk in okužb s patogeni. Vzorčili bomo tudi zemljo, ki jo bomo testirali na prisotnost fitoftor. Znake fitoftor bomo iskali tudi na koreninah, koreničniku in deblu (črni izcedki, nekroze v skorji) ter jih vzorčili. Na posamezni raziskovalni ploskvi bomo vzorčili eno do dve drevesi.
31 DS2: Vzroki hiranja bukve Za kontrolo bomo vzorčili tudi nek delež zdravih bukev (npr. 20 dreves, 20 ploskev). Vzorčili bomo tako zdrave veje kot zemljo v neposredni okolici zdravih bukev. Endofiti v zdravih tkivih Predvidoma bomo odvzeli do 160 vzorcev, tj. do štiri vzorce na raziskovalno ploskev. 60 vzorcev za fitoftore (KIS) LVG glive in žuželke
32 DS2: Vzroki hiranja bukve Rezultat aktivnosti: Elaborat o vzrokih hiranja navadne bukve v Sloveniji
33 DS3: Modeliranje Namen delovnega sklopa 3 je razviti model naravne razširjenosti navadne bukve v Sloveniji in na njegovi podlagi narediti projekcijo razširjenosti navadne bukve v prihodnjih letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5). V model bo integrirano več podmodelov, ki bodo obravnavali vpliv škodljivih dejavnikov na potencialno razširjenost bukve, to so bolezni, škodljivci in suša.
34 DS3: Modeliranje Delovni sklop 3 je razdeljen na tri aktivnosti: V prvi aktivnosti (3.1) bomo ugotavljali vpliv suše na hiranje bukve. V drugi aktivnosti (3.2) bomo ugotavljali vpliv bolezni in škodljivcev na hiranje bukve. V tretji aktivnosti (3.3) bomo razvili model naravne razširjenosti navadne bukve in na njegovi podlagi bomo napovedali potencialno razširjenost navadne bukve glede na tri scenarije podnebnih sprememb. V tretji aktivnosti (3.3) bomo uporabili rezultate in ugotovitve iz aktivnosti 3.1 in 3.2.
35 Aktivnost 3.1: Vpliv suše na hiranje bukve V aktivnosti 3.1 bomo na podlagi obstoječih meteoroloških podatkov in podatkov iz stalnih vzorčnih ploskev Gozdarskega inštituta Slovenije ugotovili vpliv suše na zdravstveno stanje navadne bukve. Na stalnih vzorčnih ploskvah na mreži km se vsako leto popiše stanje osutosti krošnje in poškodovanost dreves. Popis osutosti krošnje se opravi periodično tudi na stalnih vzorčnih ploskvah na gostejši mreži 4 4 km, vendar ne vsako leto.
36 Aktivnost 3.1: Vpliv suše na hiranje bukve Iskali bomo korelacijo med sušo in osutostjo krošnje. + (iskali bomo korelacijo med sušo in letnimi prirastki PIGG) S tem bomo ugotovili kako suša vpliva na hiranje bukve. Za indikator suše bomo uporabili standardni padavinskoevaporacijski indeks (SPEI), ki se zelo pogosto uporablja za opis meteorološke suše v različnih časovnih merilih. Ugotovitve iz aktivnosti 3.1 bomo integrirali v model o razširjenosti navadne bukve, ki ga bomo razvili v okviru aktivnosti 3.3. Rezultati aktivnosti: Model o vplivu suše na hiranje navadne bukve Elaborat o vplivu suše na hiranje navadne bukve
37 Aktivnost 3.2: Vpliv bolezni in škodljivcev na hiranje bukve Cilj aktivnosti 3.2 je razvoj podmodelov o vplivu bolezni in škodljivcev na hiranje bukve. Seznam bolezni in škodljivcev, ki jih bomo modelirali, bomo dobili iz rezultatov DS2 (Vzroki hiranja bukve). Modelirali bomo samo tiste bolezni in škodljivce, ki bodo po oceni tveganja predstavljali največjo grožnjo obstoju in potencialni razširjenosti bukve.
38 Aktivnost 3.2: Vpliv bolezni in škodljivcev na hiranje bukve Z različnimi statističnimi metodami in modelskimi pristopi bomo iskali pravila in vzorce o vplivu bolezni in škodljivcev na obseg poškodovanosti bukve. Pri tem bomo uporabili tudi druge dejavnike oz. podatke, kot so meteorološki podatki, podatki o tleh, reliefu in gozdovih. Rezultat tega postopka bo en ali več podmodelov odvisno od izbranega pristopa. Podmodel(e) in ugotovitve iz aktivnosti 3.2 bomo integrirali v model o potencialni razširjenosti navadne bukve, ki ga bomo razvili v okviru aktivnosti 3.3.
39 Aktivnost 3.2: Vpliv bolezni in škodljivcev na hiranje bukve Rezultati aktivnosti: Model(i) o vplivu bolezni in škodljivcev na hiranje navadne bukve Elaborat o vplivu bolezni in škodljivcev na hiranje navadne bukve
40 Aktivnost 3.3: Potencialna razširjenost navadne bukve glede na tri scenarije podnebnih sprememb Namen aktivnosti 3.3. je razviti model naravne razširjenosti bukve v Sloveniji in na njegovi podlagi narediti projekcijo potencialne razširjenosti navadne bukve v prihodnjih letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5). V model razširjenosti navadne bukve bomo integrirali vpliv škodljivih dejavnikov (bolezni, škodljivcev in suše). Ocenili bomo potencialno ogroženost navadne bukve v Sloveniji zaradi bolezni, škodljivcev in vpliva suše v prihodnjih letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5). Rezultate modela bomo integrirali v obstoječi elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov.
41 Aktivnost 3.3: Potencialna razširjenost navadne bukve glede na tri scenarije podnebnih sprememb Vrste modela: Klasifikacijsko drevo, logistični model, strojno učenje Izbor najboljšega modela Neodvisne spremenljivke, s katerimi bomo pojasnjevali naravno razširjenost bukve, bodo opisovale podnebje, tla in obliko površja. Prostorska ločljivost 1 1 km V model bomo smiselno vgradili podmodele o vplivu suše, bolezni in škodljivcev na hiranje bukve. Končni rezultat bo empirični model o naravni razširjenosti navadne bukve v Sloveniji.
42 Aktivnost 3.3: Potencialna razširjenost navadne bukve glede na tri scenarije podnebnih sprememb Z modelom naravne razširjenosti bukve bomo naredili projekcijo potencialne razširjenosti navadne bukve v prihodnjih 50 letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5). Projekcijo bomo izvedli tako, da bomo v modelu uporabili napovedi temperature, padavin in evapotranspiracije glede na tri omenjene scenarije podnebnih sprememb. Vir podatkov za napovedi spremenljivk v okviru treh scenarijev podnebnih sprememb bo EURO-CORDEX iniciativa, ki nudi napovedi brezplačno v visoki prostorski ločljivosti (12,5 km). Vsebinska ločljivost modela bo tako pogojena s prostorsko ločljivostjo napovedi podnebnih spremenljivk.
43 Aktivnost 3.3: Potencialna razširjenost navadne bukve glede na tri scenarije podnebnih sprememb Rezultati aktivnosti: Model naravne razširjenosti navadne bukve v Sloveniji Projekcija potencialne razširjenosti navadne bukve v prihodnjih letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5) Ocena potencialne ogroženosti navadne bukve v Sloveniji zaradi bolezni, škodljivcev in vpliva suše v prihodnjih letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5) Objava rezultatov dolgoročne napovedi razširjenosti navadne bukve v Sloveniji na spletnem portalu Varstvo gozdov
44 DS4: Prenos znanja V okviru delovnega sklopa 4 bomo izdelali priporočila in usmeritve za dolgoročno gospodarjenje z navadno bukvijo z vidika njenega zdravja vključno s predlogi ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve. V priporočila in usmeritve bomo integrirali rezultate modela potencialne razširjenosti in ogroženosti navadne bukve v Sloveniji za prihodnjih 50 let glede na tri scenarije podnebnih sprememb. Rezultati modela in ocena ogroženosti bodo podani na način, da bodo omogočili neposredno uporabo v gozdnogospodarskih načrtih kot strokovna podlaga za dolgoročno usmeritev sprememb deleža navadne bukve v drevesni sestavi. Poleg tega bomo izdelali priporočila (povzetek) za politiko glede dolgoročnega gospodarjenja z bukvijo.
45 DS4: Prenos znanja Rezultati DS4: Priporočila in usmeritve za dolgoročno gospodarjenje z navadno bukvijo z vidika njenega zdravja vključno s predlogi ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve. Spletna stran projekta (tudi rezultat DS1) Zaključna konferenca projekta (tudi rezultat DS1) Objava izvirnih znanstvenih in /ali strokovnih člankov (vsaj tri)
46 Časovni načrt Aktivnost Trajanje Inst. DS1 A1.1 Koordinacija M1 M36 GIS DS2 A2.1 Vzroki hiranja bukve M1 M24 GIS, KIS DS3 A3.1: Vpliv suše na hiranje bukve M24 M36 GIS DS3 A3.2: Vpliv bolezni in škodljivcev na M24 M36 GIS hiranje bukve A3.3: Potencialna razširjenost navadne M24 M36 GIS DS3 bukve glede na tri scenarije podnebnih sprememb DS4 A4.1 Prenos znanja M24 M36 GIS
47 Domača stran projekta
48 Vprašanja?
PowerPoint Presentation
Izbira drevja za posek v mlajših enomernih sestojih (pretežno) ene drevesne vrste neposredno ob sečnji s strojem Mag. Živan Veselič Izbira drevja za posek Izbira drevja je zadnje dejanje v procesu določitve
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večPriročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl
Priročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl Saša Ljubljana, maj 2015 Popisni obrazec SPLOŠNI PODATKI
Prikaži večMicrosoft Word - NVG
Kratki znanstveni prispevek Prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) na območju Slovenije Nikica OGRIS * Uvod Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus Linnaeus,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večSistemi za podporo odločanju
Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večMODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE
MODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE doc. dr. Špela Pezdevšek Malovrh prof. dr. Lidija Zadnik Stirn prof. dr. Janez Krč VSEBINA Raziskovalni problem UVOD GOSPODARJENJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Ni optimalno
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 ZDRAVJE SLOVENSKI
ZDRAVJE SLOVENSKIH GOZDOV TRETJE LETO PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014 Marija KOLŠEK 1 ZGS, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana 230 IZVLEČEK Posledice katastrofalnega žledoloma, ki je v letu 2014 prizadel več
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večDiapozitiv 1
Izvajanje ukrepov na območju Natura 2000 Jelovica Davor Krepfl, ZRSVN, Ljubljana, 6.5.2015 Kvalifikacijske vrste (SPA) sokol selec (Falco peregrinus) planinski orel (Aquila chrysaetos) črna žolna (Dryocopus
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večTEHNIČNA DOKUMENTACIJA
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA za OBNOVO EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (območje V in Z del SLO) Verzija 1.0 Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD... 3 1.1 OBMOČJE PROJEKTA... 4 1.2 ČASOVNICA
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večDiploma
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Tina ŽUNIČ RAZVOJ GOZDNEGA SESTOJA NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH V ALPSKEM GOZDU SMREKE NA POKLJUKI DIPLOMSKO DELO
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večMicrosoft Word - Povezovalni_kanal_VG_IG_K-3_2011_PZI.doc
.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: OBČINA IVANČNA GORICA Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica OBJEKT: POVEZOVALNI KANAL VIŠNJA GORA IVANČNA GORICA VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PZI ZA GRADNJO:
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd06a.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2006 Ljubljana, februar 2007 2 V S E B I N A POVZETEK... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE... 8 1.1 Površina gozdov... 8 1.2 Posegi v gozdove.
Prikaži večPowerPoint Presentation
1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večPODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?
PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? Alpe so izpostavljene podnebnim spremembam V Alpah živi približno 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. V Alpah
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži večMicrosoft Word - zagaretal_2011.doc
IZZIVI REGIONALNEGA KLIMATSKEGA MODELIRANJA N. Žagar, J. Rakovec, G. Skok in L. Honzak * Povzetek Članek predstavlja izzive povezane z regionalnim klimatskim modeliranjem s poudarkom na procesu povezovanja
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži večVELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj
VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večPPT
Koliko vas stane popust v maloprodaji? Kako privabiti kupce v trgovino in kako si zagotoviti, da se vrnejo? Kakšni so učinki popustov na nakupe? V raziskavah so ugotovili, da se ljudje zaradi popustov
Prikaži večPredstavitev projekta
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu Emisije TGP v govedoreji Jože Verbič, Janez Jeretina, Tomaž Perpar Kmetijski inštitut Slovenije CRP V4-1816 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka
Prikaži večNaslov na naslovnici = 16 pik
Številka: 020-2/2019/2 Datum: 29. 3. 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu Naziv organa Računsko sodišče Republike Slovenije Ljubljana, Slovenska c. 50 tel: 01/478-58-00
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži več19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31 avgust 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven
Prikaži večMicrosoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc
DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd10_Solc1.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2010 Ljubljana, februar 2011 2 V S E B I N A POVZETEK......... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE...... 8 1.1 Površina gozdov.... 8 1.2 Posegi
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc
Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:
Prikaži več24th - 25th October 2017 Hotel Habakuk, Maribor, Slovenia
Projekt SEE MEET 2017 KAJ JE SEE MEET? Dogodek za podjetja in podjetnike, ki je namenjen spoznavanju in B2B sestankom med njimi. CILJI SEE MEET Cilj dogodka je udeležencem ponuditi profesionalno podporo
Prikaži večDiapozitiv 1
Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)
Prikaži večPowerPoint Presentation
Napovedno oglaševanje Kombiniranje internih in eksternih podatkov za boljšo učinkovitost oglaševanja Miloš Suša, iprom Andraž Zorko, Valicon Mojca Pesendorfer, Atlantic Grupa Ljubljana, 22.10.2018 PREDIKTIVNO
Prikaži večMicrosoft Word - pregled sklepov.doc
OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Številka: 011-0003/2012 Datum: 22. 03. 2012 P R E G L E D SKLEPOV 11. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA, Z DNE 29. 02. 2012 1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 11.
Prikaži večŠtevilka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI
Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večPARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0
PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k
Prikaži večMicrosoft Word - Matevz_TRIPLAT.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Matevž TRIPLAT PRIMERJAVA RAZLIČNIH NAČINOV REDČENJA V BUKOVIH DROGOVNJAKIH DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija
Prikaži večRegionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana
Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večNaročnik: Občina Horjul Občinski trg Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OB
Naročnik: Občina Horjul Občinski trg 1 1354 Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE HORJUL št. 4 (predlog) Projektna skupina: Odgovorni
Prikaži več2
LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH
Prikaži več0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma nje
0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) OBJEKT: LEKARNA BETNAVA (poimenovanje
Prikaži večUporaba SVP za ocenjevanje poseka
Uporaba SVP za ocenjevanje poseka Matija Majcen Uvod 1946 1972 pri nas klasična kontrolna metoda s polno premerbo Začetek 70. let se začne uporabljati kontrolna vzorčna metoda 1998: Pravilnik o gozdnogospodarskih
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večPowerPoint Presentation
»Program projektov eprostor«zakon o katastru nepremičnin in informacijska prenova nepremičninskih evidenc Real estate cadastre act and renovation of real estate records Franc Ravnihar Geodetska uprava
Prikaži večPowerPoint Presentation
Naslov prispevka STORITVE SOC ŠT.3 ter SOC ŠT.4 Peter Šprajc, Ministrstvo za javno upravo Andrej Skamen, S&T Slovenija d.d.. 10.12.2018 AGENDA pravna podlaga za izvajanja storitev opis SOC storitve 3 opis
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
PODATKI VLADNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV MED ZAHTEVAMI PO JAVNI DOSTOPNOSTI IN VAROVANJEM V ZAPRTIH SISTEMIH mag. Samo Maček, mag. Franci Mulec, mag. Franc Močilar UVOD Razvrščanje dokumentov: odprta družba,
Prikaži več(Microsoft Word - Letni na\350rt 2015-kon\350no)
NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM IN LETNI PROGRAM RAZPOLAGANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM OBČINE DOBROVNIK ZA LETO 2015 1. UVODNA POJASNILA 1.1. Ravnanje s stvarnim premoženjem občine Zakon o stvarnem
Prikaži večBioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži večSvet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA
Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel
Prikaži večOBČINSKEMU SVETU
OBČINSKEMU SVETU OBČINE KRIŽEVCI ZADEVA: Predlog sprememb»spremembe tehničnega pravilnika o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju občine Križevci«PRAVNA PODLAGA: - Zakon
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži več016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2 016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in
Prikaži večWP 2 -
SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - KOROSE Dan javno zasebnega partnerstva 2013 VK [Zdru\236ljivostni na\350in])
Uporaba FIDIC pogodb pri projektih javno zasebnega partnerstva in pogoji pogodb za projekte na principu DBO Mag. Vekoslav Korošec Direktor Združenja za svetovalni inženiring-zsi Dan javno zasebnega partnerstva;
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večOBČINA RUŠE OBČINSKI SVET ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Trg vstaje 11, 2342 Ruše Ruše, (2) (2)
OBČINA RUŠE OBČINSKI SVET ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Trg vstaje 11, 2342 Ruše Ruše, 28. 01. 2015 00 386 (2) 669 06 49 00 386 (2) 669 0654 www.ruse.si S K R A J Š A N Z A P I S 1. redne seje Odbora
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večMicrosoft Word - parcelacija-1.doc
Krajevna enota: Laško Trubarjeva 35 3270 LAŠKO Datum: 02. 10. 2017 V A B I L O Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Cele, Krajevna enota Laško, na podlagi 5. in 13.člena Zakona o gozdovih (Uradni
Prikaži večPoročilo z dne 14. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni
Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni strani osi) na italijanskem Krasu. Temperatura( C) - Temperatura (v o C); Pioggia(mm)
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večPorevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje
POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večNa podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat
Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta
Prikaži večNavodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnov
Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnovno sporočilo. Izogibajte se daljših besedil in predolgih
Prikaži večPriloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime
Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika
Prikaži večAktualni izzivi informacijske družbe
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večBrownova kovariancna razdalja
Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je
Prikaži večPowerPoint Presentation
Poslovni analitik v agilnem svetu Prenova spletne strani Uvedba podpore za mobilne naprave Ineor d.o.o. O meni poslovni analitik izkušnje s tehnologijo (programiranje, razhroščevanje, inštalacije, administracija,...)
Prikaži večNa podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/
Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI
Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA
ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večPriprava podatkov za sestavljanje poročil in analiz
Smiselno urejeni šifranti in podatki za sestavljanje poročil in analiz Predavateljica: mag. Jana Trbižan XXL Konferenca, Ptuj, november 2013 Vsakodnevna zgodba Jaz: Gospa, zakaj tako delate? Toliko drobite
Prikaži večRE_QO
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0514/2018 5.11.2018 PREDLOG RESOLUCIJE k vprašanju za ustni odgovor B8-0417/2018 v skladu s členom 128(5) Poslovnika o lymski boreliozi (2018/2774(RSP))
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večC(2019)1789/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.3.2019 C(2019) 1789 final ANNEX 5 PRILOGA k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvajanjem in operativno uporabo
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži več