PRIMERJAVA SWOT ANALIZE IN DEXI MODELA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE LOKALNEGA RAZVOJA LAS BOGASTVO PODEŽELJA OB DRAVI IN V SLOVENSKIH GORICAH

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "PRIMERJAVA SWOT ANALIZE IN DEXI MODELA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE LOKALNEGA RAZVOJA LAS BOGASTVO PODEŽELJA OB DRAVI IN V SLOVENSKIH GORICAH"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMEKE VEDE PRIMERJAVA SWOT ANALIZE IN DEXI MODELA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE LOKALNEGA RAZVOJA LAS BOGASTVO PODEŽELJA OB DRAVI IN V SLOVENSKIH GORICAH COMPARISON BETWEEN A SWOT ANALYSIS AND THE DEX-I MODEL FOR THE PREPARATION OF A LOCAL DEVELOPMENT STRATEGY (LDS) FOR THE LOCAL ACTION GROUP (LAG)»RURAL RICHNESS«- LAS BOGASTVO PODEŽELJA. MAGISTRSKA NALOGA MASTER THESIS Maribor, 2016 Mojca METLIČAR

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMEKE VEDE AGRARNA EKONOMIKA PRIMERJAVA SWOT ANALIZE IN DEXI MODELA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE LOKALNEGA RAZVOJA LAS BOGASTVO PODEŽELJA OB DRAVI IN V SLOVENSKIH GORICAH COMPARISON BETWEEN A SWOT ANALYSIS AND THE DEX-I MODEL FOR THE PREPARATION OF A LOCAL DEVELOPMENT STRATEGY (LDS) FOR THE LOCAL ACTION GROUP (LAG)»RURAL RICHNESS«- LAS BOGASTVO PODEŽELJA MAGISTRSKA NALOGA MASTER THESIS Maribor, 2016 Mojca METLIČAR

3 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Popravki UDK: 631.1:711.3: (043)=163.3 Okolijski= okoljski v vseh izpeljankah

4 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, III Mentorstvo: Senat FKBV je na svoji seji dne imenoval mentorja red. prof. dr. Črtomirja Rozmana in somentorja dr. Vladimirja Korošca. Komisijo za zagovor magistrskega dela sestavljajo: Predsednik: red. prof. dr. Jernej Turk Mentor: red. prof. dr. Črtomir Rozman Somentor: dr. Vladimir Korošec Članica: red. prof. dr. Karmen Pažek Lektorica: Špela Drevenšek, mag. prof. slov. jez. in knjiž. Datum zagovora:

5 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, IV Izvleček UDK: 631.1:711.3: (043)=163.3 Primerjava SWOT analize in DEX-i modela za pripravo Strategije lokalnega razvoja (SLR) LAS Bogastvo podeželja Z razvojem večkriterijskega modela DEX-i za pripravo SLR LAS Bogastvo podeželja je bilo razvito orodje, s katerim ocenjujemo različne scenarije razvoja podeželja na območju LAS Bogastvo podeželja. Izbira prioritet območja za razvoj podeželja vpliva na večje število kriterijev. Kriteriji ki so bili vključeni v model so okoljski, socialni in gospodarski vidik. Končni cilj nam je bil oceniti razvojne možnosti območja LAS. S primerjavo SWOT analize in DEX-i modela lahko ugotovimo, ali so zastavljene prioritete dobra odločitev za razvoj obravnavanega območja. Razvit večkriterijski model lahko služi kot evalvacijsko orodje za vrednotenje strategij lokalnega razvoja. Ključne besede: večkriterijski model odločanja/ DEX-i/ SWOT analiza/strategija lokalnega razvoja/ LAS Bogastvo podeželja OP: XI, 80 s., 9 preg., 12 slik, 17 graf., 32 ref.

6 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, V Abstract: UDC: 631.1:711.3: (043)=163.3 By developing a multi-criteria model DEX-I for the preparation of a LDS for the LAG Rural Richness a tool was established which enables an evaluation of various scenarios for rural development on the area of the LAG Rural Richness. The selection of criteria for the rural development area influences on an increased number of criteria. The criteria, which were included within the model, encompass environmental, social and economic perspectives. The final objective was to evaluate the development possibilities of the LAG-area. By comparing a SWOT-analysis with the DEX-I model we can establish, if the set priorities are a good choice for the development of the evaluation area. A developed multi-criteria model can serve as an evaluation tool for the rating of local development strategies. Keywords: multi-criteria decision-making model / DEX-I / SWOT-analysis / Local Development Strategy / LAG Rural Richness NO: XI, 80 p., 9 tab., 12 fig., 17 gr., 32 ref.

7 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, VI KAZALO VSEBINE 1. UVOD NAMEN IN CILJ RAZISKAVE DELOVNE HIPOTEZE PREGLED OBJAV MATERIAL IN METODE PROUČEVANO OBMOČJE IN RAZVOJ MODELA Opis LAS Izhodišča analize RAZVOJ MODELA Identifikacija kriterijev Zaloge vrednosti Odločitvena pravila in funkcije koristnosti Vrednotenje in analiza variant REZULTATI Z RAZPRAVO ODLOČITVENO DREVO KRITERIJEV ZALOGE VREDNOSTI PREDSTAVITEV OCENE PROBLEMA RAZVOJNE MOŽNOSTI OBMOČJA LAS PREDSTAVITEV OCEN AGREGATNIH ATRIBUTOV VEČKRITERIJSKEGA MODELA SKUPNA OCENA VARIANT PRIMERJAVA LASTNOSTI PO ENEM ALI VEČ KRITERIJIH SKLEPI POVZETEK SUMMARY VIRI ZAHVALA PRILOGE... 0

8 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, VII KAZALO PREGLEDNIC PREGLEDNICA 1: SWOT ANALIZA SLR LAS BOGASTVO PODEŽELJA - PODLAGA ZA RAZVOJ MODELA PREGLEDNICA 2: PRETVORBA NUMERIČNIH VREDNOSTI V KVALITATIVNE ZALOGE VREDNOSTI PREGLEDNICA 3: ODLOČITVENA PRAVILA S FUNKCIJO KORISTNOSTI ZA KRITERIJ OKOLIJSKI VIDIK PREGLEDNICA 4: ODLOČITVENA PRAVILA S FUNKCIJO KORISTNOSTI ZA SOCIALNI VIDIK PREGLEDNICA 5: ODLOČITVENA PRAVILA S FUNKCIJO KORISTNOSTI ZA»GOSPODARSTVO«: PREGLEDNICA 6: ODLOČITVENA PRAVILA S FUNKCIJO KORISTNOSTI ZA RAZVOJNI VIDIK PREGLEDNICA 7: ODLOČITVENA PRAVILA S FUNKCIJO KORISTNOSTI ZA EKONOMSKI VIDIK PREGLEDNICA 8: ODLOČITVENA PRAVILA S FUNKCIJO KORISTNOSTI ZA TURIZEM PREGLEDNICA 9: ODLOČITVENA PRAVILA S FUNKCIJO KORISTNOSTI KRITERIJA RAZVOJNE MOŽNOSTI... 48

9 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, VIII KAZALO SLIK SLIKA 1: HIERARHIJA PROCESA ODLOČANJA V TREH NIVOJIH... 5 SLIKA 2: VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL... 6 SLIKA 3: PRIMER PLUS-MINUS 1 ANALIZE SLIKA 4: PRIMER VREDNOTENJA VARIANT SLIKA 5: GRAFIČEN PRIKAZ PRIMERA REZULTATOV VREDNOTENJA SLIKA 6: ODLOČITVENO DREVO KRITERIJEV SLIKA 7: ZALOGE VREDNOSTI SLIKA 8: OCENA VARIANT REZULTAT VREDNOTENJA VEČKRITERIJSKEGA MODELA SLIKA 9: VARIANTA 1 SLR SLIKA 10: VARIANTA 2 INVESTICIJE SLIKA 11: VARIANTA 3 MEHKE VSEBINE SLIKA 12: VARIANTA 4 INVESTICIJE + MEHKE VSEBINE... 70

10 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, IX KAZALO GRAFOV GRAF 1: OCENA RAZVOJNIH MOŽNOSTI OBMOČJA LAS GRAF 2: AGREGATNI ATRIBUT: OKOLIJSKI VIDIK GRAF 3: AGREGATNI ATRIBUT SOCIALNI VIDIK GRAF 4: AGREGATNI ATRIBUT: GOSPODARSTVO GRAF 5: AGREGATNI POD ATRIBUT GOSPODARSTVA: RAZVOJNI VIDIK GRAF 6: KRITERIJ RAZVOJNEGA VIDIKA: OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE GRAF 7: KRITERIJ RAZVOJNEGA VIDIKA: OZAVEŠČANJE, IZOBRAŽEVANJE, SPODBUJANJE PREBIVALSTVA GRAF 8: KRITERIJ RAZVOJNEGA VIDIKA: NOVI PRODUKTI, MOŽNOSTI, POTENCIALI GRAF 9: AGREGATNI POD ATRIBUT GOSPODARSTVA: EKONOMSKI VIDIK GRAF 10: KRITERIJ EKONOMSKEGA VIDIKA: DELOVNA MESTA GRAF 11: KRITERIJ EKONOMSKEGA VIDIKA: VZPOSTAVITEV PARTNERSTEV, POVEZOVANJA, SODELOVANJA GRAF 12: KRITERIJ EKONOMSKEGA VIDIKA: DVIG DODANE VREDNOSTI NA OBMOČJU GRAF 13: KRITERIJ EKONOMSKEGA VIDIKA: OHRANITEV MLADIH NA OBMOČJU GRAF 14: AGREGATNI POD ATRIBUT GOSPODARSTVA: TURIZEM GRAF 15: POD KRITERIJ TURIZMA: AKTIVACIJA POTENCIALA OBMOČJA GRAF 16: POD KRITERIJ TURIZMA: PROMOCIJA OBMOČJA GRAF 17: POD KRITERIJ TURIZMA: POVEZOVANJE SODELOVANJE... 65

11 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, UVOD Lokalne akcijske skupine v Sloveniji so začele z aktivnostmi za pripravo novih strategij lokalnega razvoja (SLR) za črpanje sredstev v okviru CLLD ( Community Led Local Development) ukrepa. V obdobju se bodo morale ponovno formirati in pripraviti SLR. Pri svojem delovanju lokalne akcijske skupine (LAS) dosledno sledijo principu»od spodaj navzgor«, kar pomeni, da prebivalci, zavodi, gospodarske družbe in drugi dejavniki na lokalni ravni oblikujejo projektne pobude in so hkrati izvajalci razvojnih projektov. Ključna naloga LAS je približati evropska sredstva lokalnim porabnikom in jih spodbudit k aktivnemu razmišljanju o razvoju lokalnega območja na različnih področjih. Sestavni del vsake SLR je SWOT analiza, ki predstavi prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in priložnosti posameznega lokalnega območja. Pri raziskavi izhajamo iz predpostavke, da mora SWOT analiza: - predstaviti ključne probleme in razvojne priložnosti podeželskega območja, - jasno pokazati na slabosti, prednosti, nevarnosti in priložnosti območja, - upoštevati pristop od spodaj navzgor, - upoštevati želje in pričakovanja prebivalcev in drugih skupin na območju, na katerem se bo izvajal CLLD, - predstaviti prioritetna razvojna področja in možnosti izvajanja ukrepa CLLD na podlagi lokalnih pričakovanj, - upoštevati večplastnost CLLD in ga smiselno vključiti v SWOT in SLR. S pomočjo večkriterijskega DEXi modela bomo potrdili ali ovrgli v SWOT analizi določena prioritetna področja izvajanja SLR. Pristop CLLD je pomemben program za izvajanje»mehkih vsebin«razvoja na podeželju, kot so varovanje kulturne in naravne dediščine, ohranjanje tradicije in običajev ter drugih, ki niso predmet drugih ukrepov in katerih nosilci so aktivni, motivirani in usposobljeni lokalni prebivalci. Na podlagi SWOT analize in po obdelavi drugih zbranih podatkih bomo

12 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, s pomočjo večkriterijskega DEX-i modela poskušali, to tezo potrditi in jo dopolniti s konkretnimi predlogi in ukrepi za razvoj podeželskih območij. 1.1 Namen in cilj raziskave Osnovni namen izbrane teme magistrske naloge je proučiti možnosti za uresničevanje ključnih razvojnih prioritet na območju LAS»Bogastvo podeželja«ter na podlagi najnovejših teoretičnih spoznanj in s pomočjo večkriterijske hierarhične metode DEXi ovrednotiti SWOT analizo za obravnavano območje. Cilj raziskave je izdelati SWOT analizo obravnavanega območja, ki je izhodišče za pripravo SLR za LAS Bogastvo podeželja za obdobje Delovne hipoteze V raziskavi smo postavili naslednje hipoteze: H1: S SWOT analizo ni mogoče z gotovostjo določit ključnih razvojnih prioritet območja. H2: Vrednotenje SWOT analize s pomočjo večkriterijskega modela DEX natančneje kaže na njene posamezne parametre, kar omogoča kakovostno določanje razvojnih prioritet.

13 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, PREGLED OBJAV Odločanje je proces, v katerem izmed več variant izberemo tisto, ki v največji meri ustreza našim željam, potrebam ali zahtevam. Izbor najboljše oz. najustreznejše variante opravimo s pomočjo rangiranja ( Bohanec 1993). Prioritetna področja SLR LAS»Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah«smo oblikovali in določili na delavnicah, ki smo jih v ta namen organizirali za naše partnerje, na podlagi anketiranja lokalnega prebivalstva ter na podlagi prispelih projektnih predlogov. Odločanje je običajno del splošnega reševanja problemov in nastopa kot pomembna mentalna aktivnost na vseh področjih človekovega delovanja. Sprejemanje odločitev je kompleksen in zahteven proces. Zajema sprejemanje enostavnih oz. osebnih odločitev, ki so večinoma rutinske in se jih niti ne zavedamo ter zahtevnih, obsežnih in kompleksnih odločitev. Najpomembnejši problemi, ki nastopajo pri težkih odločitvenih problemih, izvirajo iz: velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, številnih oziroma slabo definiranih ali poznanih variant, zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in ciljev odločitve, obstoja več skupin odločevalcev z nasprotujočimi si cilji in omejenega časa in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa. S problemi odločanja se ukvarja vrsta znanstvenih področij in disciplin, od filozofije, psihologije do ekonomije in matematike. Posebej je vprašanje, kako pomagati odločevalcu, da bi na sistematičen, organiziran in čim lažji način prišel do kvalitetne odločitve. V zahtevnih odločitvenih problemih, v katerih se pojavlja veliko število dejavnikov, ki imajo vpliv na odločanje s strani različnih odločevalcev, so uporabni nekateri večparametrskimi modeli. Tako odločevalec gradi strukturiran model, ki omogoča sistematičnost in preglednost procesa odločanja. ( Leskovar 1993; Bohanec 2006). Potočnik (2006) opisuje uporabo takega modela pri ocenjevanju ponudbe turističnih kmetij, Štambuk (2002) s pomočjo tovrstnega modela ocenjuje kvaliteto hotelskih storitev. Verč (2004) ga uporablja pri razvoju industrijskih izdelkov, Bohanec (2000) pa opisuje uporabo večparametrskega modela na področju zdravstva.

14 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Model omogoča, da so doseženi izhodni rezultati bolje razumljivi, kar ima pozitiven učinek pri utemeljevanju odločitve. Vsekakor se je treba zavedati, da končne odločitve ni možno prenesti na model oziroma računalnik, saj je naloga in odgovornost eksperta, da strokovno utemelji predlagane odločitve ne glede na to, kako so bile sprejete (Leskovar, 1993; Bohanec, 2006). Penev 2006 ugotavlja, da model predstavlja enostavno in učinkovito orodje, ki omogoča lažje upravljanje s kompleksnimi in zahtevni postopki pri izbiri celovite programske opreme. Ob tem pa poudarja, da je model orodje, ki olajša izvedbo postopka izbire. Končno izbiro in odgovornost za izbiro še vedno nosi odločevalec sam. DEX učinkovito združuje 2 metodologiji in sicer večkriterijsko odločanje in ekspertni sistem, ki ju v omejenem obsegu dopolnjujejo še nekateri elementi strojnega učenja in mehe logike. Na tak način omogoča strukturiran in sistematičen pristop k reševanju kompleksnih problemov ( Bohanec 1999). Rajkovič in sod. (1988) ugotavljajo, da je med najbolj pomembnimi lastnostmi ekspertnih sistemov zmožnost pojasnjevanja rešitve na uporabniku razumljiv in transparenten način. Uporabnik lahko rešitev preveri in v primeru nestrinjanja ugotovi vzrok napake, svoje ali sistema. Ekspertne sisteme lahko razvijemo s pomočjo programskih jezikov ali z uporabo ekspertnih lupin, pred uporabo jih moramo nujno validirati in verificirati. Validacija in verifikacija vključujeta testiranje ekspertnega sistema zaradi strukturalnih in logičnih napak, testiranje vsebinske pravilnosti baze znanja in ocena sposobnosti reševanja problemov ( Gasar in sod. 2002). Večparametrski modeli so koristen pripomoček za podporo odločanju v zahtevnih odločitvenih situacijah, pri katerih nastopa veliko število dejavnikov, ki vplivajo na odločitev ter veliko število variant in več skupin nosilcev odločanja z različnimi interesi. Metoda nikakor ni nadomestilo za človeka, ki je še vedno v celoti odgovoren za končno odločitev. Večparametrske metode lahko prispevajo k bolj sistematičnemu in bolje organiziranemu odločanju. Nosilca odločanja usmerjajo k poglobljenemu razmišljanju in zbiranju informacij o problemu ter zmanjšajo možnost, da bi spregledal dejavnike, ki bistveno vplivajo na odločitev. Podporna računalniška orodja mu pomagajo oblikovati

15 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, odločitveni model, vrednotijo variante in ponujajo vrsto različnih analiz, s katerimi lahko podrobno verificira, utemelji, razloži in dokumentira svojo odločitev. Končna odločitev je tako praviloma kakovostnejša. Navadno se odraža tudi v kakovostnejši realizaciji odločitve, pri kateri lahko koristno uporabimo informacije dobljene pri vrednotenju, na primer tiste o posebej izrazitih prednostih in pomanjkljivostih obravnavanih variant (Bohanec in Rajkovič 1995). Odločitveni proces poteka po fazah: začne se z identifikacijo odločitvenega problema in konča z vrednotenjem ter analizo variant- oziroma izdelavo elaborata. Trajanje procesa je močno odvisno od zahtevnosti problematike in ciljev procesa, v veliki meri tudi od znanja, ki ga imajo udeleženci o problemu, vplivnih dejavnikov in variant. Izmed faz sta navadno najzahtevnejši dve: identifikacija problema in identifikacija kriterijev. Identifikacija problema vključuje definicijo problema, opredelitev ciljev in zahtev, oblikovanje odločitvene skupine ter izbor metode in računalniških orodij za podporo odločanju. V drugi fazi, identifikacije kriterijev, pa je še posebej izbrati prave, to je najbolj primerne in hkrati merljive kriterije (Bohanec in Rajkovič 1995). Jandrić in Srđević (2000), navajata da se v procesu odločanja pojavlja problem alokacije resursov. Za proces odločanja je, da privede do logičnega in uporabnega rezultata, kar pomeni, da mora biti rezultat enak ne glede na to ali je slednji enak ali različen pričakovanemu rezultatu odgovarjajočemu ekonomski oz. tehnični analizi, pri katerih bi se koristili jasni kvantifikatorji, pridobljeni in izpeljani s pomočjo drugih metod. Zato predlaga strukturiranje problema na treh nivojih: cilj, kriteriji in alternative. Slika 1: Hierarhija procesa odločanja v treh nivojih (Vir: Jandrič, Srđević, 2000)

16 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Za podporo odločanju različni avtorji predlagajo različne metode oziroma njihovo uporabo, kot so : Cost bennefit analysis ( CBA), simulacijsko modeliranje in večkriterijsko odločanje ( Rozman 2005, Pavlovič 1997, Saaty 1990a). Večparametrski odločitveni modeli služijo za reševanje kompleksnih odločitvenih problemov. Temeljijo na razgradnji problema na manjše podprobleme oziroma na razgradnji kompleksne odločitve- celovite ocene na manjše odločitvene ocene. Dobimo množico parametrov, ki jih ocenjujemo ločeno oziroma posamično. Postopkom združevanja se s pomočjo funkcij koristnosti približujemo končni - agregatni oceni koristnosti. Število nivojev v hierarhiji je poljubno, odvisno od strukture drevesa kriterijev ( Jereb in sod. 2003). Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre ( kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo z nekim postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante. y Y Koristnost ( utility) F(X1,X2, Xn) Funkcija koristnosti X1 X2 X3 parametri (atributi, kriteriji) a a1 a2 a3 variante Slika 2: Večparametrski odločitveni model (Vir: po Jerebu in sod.2003)

17 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Vrednotenje variant pri večparametrskem odločanju tako poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela., ki je v splošnem sestavljen iz treh komponent (Slika 2). Vhod v model predstavljajo parametri ( atributi, kriteriji) Xi. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, torej tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki ponazarja končno oceno ali koristnost variante. Variante opišemo po osnovnih parametrih z vrednostmi ai. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. (Bohanec, Rajkovič, 1995). Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pohitril in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve (Bohanec, Rajkovič, 1995). Poteka v naslednjih fazah: Identifikacija problema: ta faza je rezultat spoznanja, da je nastopil odločitveni problem, ki je dovolj težak, da ga je smiselno reševati na sistematičen in organiziran način. V tej fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Oblikujemo odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo odločevalci ( ti. lastniki problema): to so tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so odgovorni za odločitev (Bohanec, Rajkovič, 1995). Identifikacija kriterijev: v tej fazi določimo kriterije, ki bodo podlaga za ocenjevanje variant in zasnova odločitvenega modela. V tej fazi ne smemo spregledati tistih pomembnih kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev po načelu polnosti. Ob izbiri kriterijev moramo imeti v mislih tudi strukturiranost, in merljivost slednjih. Definicija funkcij koristnosti: v tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivosjkih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja močno zavisi od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo

18 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic, odločitvena pravila (Bohanec, Rajkovič, 1995). Opis variant: variante opisujemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, ki ležijo na listih drevesa. Do opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno preučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi in z nezanesljivimi podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, druge omogočajo da takšne podatke opišemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev. Vrednotenje in analiza variant: vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka od spodaj navzgor v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno je praviloma najboljša. Na končno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Šele z odgovori na vprašanja kako je bila izračunana ocena, zakaj je končna ocena takšna kot je, kateri kriteriji so najbolj prispevali k oceni, katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante, kakšna je občutljivost odločitve, kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo na končno oceno, v čem se variante bistveno razlikujejo med seboj; lahko pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejše, bolj utemeljene in preverjene odločitve. Računalniška podporna okolja so pri tem nepogrešljiva, saj imajo že vgrajene pripomočke, ki tovrstne analize bistveno olajšajo. J. Prišenk in A. Borec (2012) v raziskavi pomanjkljivosti trga lokalnih proizvodov razvijata model, ki je sestavljen iz MCDA in SWOT analize, ki jo razvijata na podlagi DEX metode. V tej raziskavi se DEX metoda izkaže kot najbolj primerna metoda za obravnavo in obdelavo zbranih podatkov, torej za preučitev kvalitativnih kriterijev odločanja. Metoda DEX se izvaja po programu DEX-i ( Bohanec et al 2008). Za potrebe DEX metodologije predhodno dobljene podatke obdelata v MS Office Excel-u, ki omogoči pretvorbo kvantitativnih podatkov v kvalitativne. Vstopne podatke pridobita na podlagi izpolnjenih vprašalnikov s

19 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, strani posameznikov - pridelovalcev hrane, drugih členov prehranske verige in LAS-ov iz visokogorskega, hribovitega in gričevnatega območja Slovenije. Izbor LAS-ov je baziral na njihovih karakteristikah: območje, ki ga pokrivajo, težji razvojni pogoji, pomanjkanje infrastrukture, javnih storitev, negativnega demografskega položaja ipd Predmet obravnave je deset lokalnih produktov iz območja sedmih slovenskih lokalnih akcijskih skupin, ki pokrivajo hribovito, gorsko višinsko in gričevnato območje Slovenije. Pri razvoju modela uvodoma postavita hierarhično strukturo odločitev ( Rozman in Pažek 2005). Vsi atributi temeljijo na odgovorih iz vprašalnika. Hierarhično drevo predstavlja proces reševanja problema, kjer je vsak problem razčlenjen oziroma razgrajen na podprobleme na prvem in drugem nivoju. Prav tako ima vsak problem in podproblem določeno zalogo vrednosti in definirano delno funkcijo koristnosti. Raziskava je razdeljena na obravnavo in posledično ocenitev problema proizvodnega procesa lokalnih produktov in problema marketinških prijemov v prehranski verigi lokalnih proizvodov. Na prvem nivoju sta bila definirana zgoraj navedena problema. Na drugem nivoju ima proizvodni proces določenih pet skupin podproblemov: število kmetij, kmetijska proizvodnja, socialno - ekonomski in razvojni vpliv, tehnološki vidik in razvoj. Kot samostojni nerazdeljen atribut je bila izpostavljena še povprečna velikost obdelovalnih površin. V drugem prvo nivojskem problemu torej marketinškem pristopu so izpostavljene naslednje skupine atributov: prodaja izdelkov, organizacija trženja in potrošniki ter samostojen atribut na drugem nivoju cena. Sledi določitev zalog vrednosti. S predhodno obdelavo podatkov v MS Office Excel, se numerične vrednosti atributov preoblikujejo v kvalitativne vrednosti funkcij koristnosti. Sledi definicija funkcij koristnosti ( UF1 in UF2). Odločitvena pravila opisujejo vrednosti skupinskih atributov za vsako posamezno kombinacijo vstopnih atributov in odražajo relativno st posameznega atributa (Rozman in Pažek 2005). Za določitev pravil odločanja po DEX metodi sta na voljo dva pristopa. V raziskavi Prišenka in Borčeve je izbrana linearna regresija z utežmi. Drugi možen pristop temelji na merljivosti informacij atributov kot strojne metode učenje (machine learning method) (Bohanec et al. 2000). Za potrebe raziskave so se definirale najboljše in najslabše variante s pomočjo zunanjih ekspertov. Sledi plus-minus 1 analiza (PS-1), ki identificira pomanjkljivosti predhodno izbranih in v DEX-i programu obdelanih vhodnih atributov. Da dobimo bolj jasno

20 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, in razumljivo sliko je PS-1 analiza sledila kombinaciji MCDA in SWOT analize. Kombinacija teh metod nam jasno in transparentno pokaže pomanjkljivosti v proizvodnji in trženju lokalnih proizvodov in lahko predstavlja orodje za nadaljnje praktično planiranje. PS-1 analiza opisuje možnosti vsakega osnovnega atributa za eno stopnjo navzgor ali navzdol odvisno od drugih atributov (Bohanec et al. 2008). Slika 3 predstavlja primer PS-1 analize. Rezultati PS-1 analize predstavljajo vhodne podatke za izgradnjo SWOT analize. Kriteriji drevesa odločanja se vkomponirajo v različne fakte SWOT analize. Atributi z višjimi in povprečnimi mejami iz PS-1 analize, so karakterizirani kot prednosti znotraj SWOT analize, tisti z nižjimi vrednostmi so prepoznani kot slabosti v strukturi SWOT analize. Atributi v koloni +1 PS-1 analize predstavljajo priložnosti, tisti ki se znajdejo v koloni -1 PS-1 analize, so prepoznani kot nevarnosti znotraj SWOT analize. Slika 3: Primer plus-minus 1 analize (Vir: Prišenk in Borec 2012)

21 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Zgoraj opisana raziskava je usmerjena v determinacijo glavnih pomanjkljivosti proizvodnje lokalnih prehranskih izdelkov, ki ovirajo razvoj koncepta lokalne hrane. Rezultati so generirani v DEX-i modelu SWOT analiza bazira na kvalitativnih vrednostih funkcij koristnosti in končne ocene ekspertov. Zaradi relativne preprostosti se model lahko uporabi pri političnih odločitvah in lahko predstavlja dodatno orodje za pomoč kmetijam pri izboljšanju različnih proizvodnih nivojev in posledično njihovega ekonomskega stanja. Prišenk in Borčeva (2012) sta zapisala, da hibrid med MCDA IN SWOT analizo lahko pripomore k izboljšanju proizvodnje in lahko ima pozitiven vpliv na strateško planiranje proizvodnje lokalne hrane. Rozman in Pažekova (2012) v članku predstavljata možnosti uporabe DEX-i modela in njegove uporabnosti v kmetijstvu. Opisujeta različne možnosti uporabe DEX-i v procesu planiranja proizvodnje, ki pogosto zahteva upoštevanje številnih navzkrižnih kriterijev in prisotnost številnih interesnih skupin z nasprotujočimi interesi. Večkriterijska metoda odločanja DEX-i je tako razpoložljiva opcija za podporo odločitvam v kmetijskem managementu. Zavadskas, E. K in sod. (2011) so na podlagi razvitega modela oz. algoritma AHP in permtuacij, ki so ga razvili s pomočjo SWOT analize in večriterijskega modela odločanja ocenjevali uspešnost gradbenih podjetij.

22 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, MATERIAL IN METODE Na podlagi analizirane literature smo kot najprimernejšo metodo za razvoj večkriterijskega modela ocenjevanja prednostnih področij delovanja LAS izbrali DEX metodo. Potrebne kvalitativne in numerične podatke bomo pridobili s pomočjo deskriptivnih analiz rezultatov delavnic in prejetih projektnih predlogov za novo programsko obdobje. Dobljene analitične podatke bomo uporabili kot vhodne podatke za model, ki temelji na metodi DEX. S pomočjo definiranih funkcij koristnosti bomo izbrali končne parametre za posamezen del SWOT analize. Model priprave DEX bomo oblikovali po postopku, ki ga je opisal Bohanec (2006) in obsega pet faz: identifikacija odločitvenega problema, identifikacija alternativ, razgradnja problema in modeliranje, vrednotenje in izbira alternativ ter realizacija odločitve. Sam razvoj večparametrskega modela po metodi DEXi pa poteka po naslednjih fazah: identifikacija kriterijev, določitev kvalitativnih zalog vrednosti za izbrane osnovne in agregatne atribute opis variant, določitev odločitvenih pravil - funkcij koristnosti, vrednotenje in analiziranje variant. Za obdelavo in izračunavanje podatkov bomo pri izdelavi modela uporabili programe Microsoft Excel in program DEXi za implementacijo metode DEX. Razviti model bo omogočal sintetiziranje različnih informacij o posameznem prioritetnem področju, kar je izvirni znanstveni prispevek naloge. Analiza literature je pokazala, da opisani problem na predlagani način še ni bil obravnavan. Podlaga za razvoj modela je Strategija lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja, oziroma SWOT analiza, ki je sestavni del Strategije lokalnega razvoja dotične lokalne akcijske skupine.

23 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Proučevano območje in razvoj modela Opis LAS Območje LAS Bogastvo podeželja obsega rodoviten, razmeroma gosto poseljen ravninski svet ob Dravi ter pokrajinsko slikovito in reliefno razgibano gričevje Slovenskih goric. Obsega 311,8 km 2 in vključuje 8 občin: Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas. Po podatkih SURS-a je je na območju LAS živelo prebivalcev. Leži ob pomembnih prometnicah, ponaša se s številnimi naravnimi vrednotami, kot je naravovarstveno območje Natura 2000, z bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino, je primerno za raznovrstno kmetijsko rabo, pa tudi za poselitev in druge nekmetijske dejavnosti. Žal zaradi različnih razlogov ekonomske, naravne, kulturne in pokrajinske danosti niso povsem izkoriščene, kar kaže nizka tržna usmerjenost kmetijske pridelave, skromen turistični obisk, nerazvitost inovativnih osnovnih storitev, pomanjkanje delovnih mest na podeželju, pa tudi neuveljavljeno socialno podjetništvo, kar posledično vpliva na slabšanje demografskih razmer in odseljevanje prebivalcev, zlasti mladih. Obravnavano območje določajo naslednje značilnosti: naravna raznolikost, Dravsko in Ptujsko polje, osrednji del Slovenskih goric; gosta poselitev ravninskega sveta in redka poselitev gričevja; hitro spreminjanje gospodarske in socialne zgradbe podeželskih naselij; ugodni pogoji za kmetijsko rabo (možnost specializacije in uvajanja novosti); različna stopnja urbanizacije posameznih območij; različna raba zemljišč intenzivna raba, močna urbanizacija (Dravska raven) ekstenzivna raba, opuščanje obdelave (Slovenske gorice); strukturni problemi v kmetijstvu drobna zemljiško-posestna zgradba, nizka tržna usmerjenost, slabo izkoriščeni naravni in družbeni viri, nepovezanost); gospodarska stagnacija (nezaposlenost, ni investicij, odhodi mladih in izobraženih); naravne, arheološke in zgodovinske vrednote ter pomembna kulturna in etnografska dediščina (arhitektura, običaji, domača obrt, biotska raznovrstnost); bogate zaloge podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju.

24 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Na podlagi analize potreb in razvojnih možnosti, pobud, izraženih na delavnicah in v postopku zbiranja projektnih idej ter finančnega načrta SLR za programsko obdobje načrtujemo, da bomo razvojne cilje in ukrepe izvajali na vseh 4 tematskih področjih in črpali sredstva iz dveh skladov Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Tematska področja so skladna in usklajena z obema zgoraj navedenima skladoma in so naslednja: Ustvarjanje novih delovnih mest Na območju LAS se sicer po letu 2010 zmanjšuje delež brezposelnih, v letu 2014 je bila povprečna stopnja brezposelnosti 10,4 %, kar je delno posledica staranja prebivalcev in zmanjševanja števila delovno aktivnih prebivalcev ter vse pogostejšega zaposlovanja izven regije in celo v tujini. V zadnjem obdobju se je zaradi gospodarske krize in opuščanja proizvodnje v kovinsko-predelovalni dejavnosti zmanjšalo skupno število zaposlenih v gospodarstvu. Poleg tega v regiji primanjkuje delovnih mest za prebivalce z visoko izobrazbo in visoko dodano vrednostjo, saj je večina podjetij proizvodno ali storitveno usmerjenih. Pozitivne spremembe se kažejo v rasti zaposlitev v obrti in podjetništvu, vendar gre v večini za samostojne podjetnike in podjetja, ki zaposlujejo manj delavcev. Na območju LAS je veliko možnosti za zaposlovanje v kmetijstvu in turizmu, na področju trženja kmetijskih pridelkov in storitev, rabe obnovljivih virov ter na področju organiziranja in izvajanja kulturnih prireditev. Za povečanje zaposlitvenih možnosti bomo v obdobju na območju LAS izvajali naslednje ukrepe: krepitev usposobljenost in motiviranosti prebivalcev ter identitete območja, aktiviranje lokalnih potencialov za zaposlitve v kmetijstvu in drugih dejavnostih ter oblikovanje podpornih okolij za razvoj podjetništva na območju LAS. Razvoj osnovnih storitev na podeželju Z novo lokalno samoupravo se je na podeželju bistveno izboljšala osnovna infrastruktura ter s tem pogoji za bivanje in razvoj gospodarskih dejavnosti. Na območju LAS je največji napredek dosežen z izgradnjo in obnovo cestnega omrežja, v celoti je urejena oskrba s pitno vodo, zagotovljeno je zbiranje odpadkov, vzpostavljene so telekomunikacijske povezave, izboljšala se je tudi dostopnost do zdravstvene oskrbe. V novem programskem obdobju 2014

25 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, bodo ukrepi LAS namenjeni krepitvi povezovanja med deležniki, vzpostavitvi javno zasebno partnerstvo, dvigu kakovosti življenja in povečanju gospodarske aktivnosti. Razvoj osnovnih storitev bomo uresničevali z naslednjimi ukrepi: povezovanje in sodelovanje deležnikov na podeželju, krepitev javno zasebnega partnerstva ter krepitev dviga kvalitete življenja, bivalnih pogojev in vitalnosti podeželja. To prioritetno področje se financira izključno iz EKSRP. Varstvo okolja in ohranjanje narave Skrb za naravo in okolje je na območju LAS posebej močno izražena zaradi visoke stopnje ranljivosti pokrajine, ki je posledica goste poselitve ter obremenjenosti z industrijo (Kidričevo) in prometom, pa tudi zaradi bogatih zalog podtalnice in obsežnega območja Natura Varstvo okolja in ohranjanje narave bomo uresničevali z naslednjimi ukrepi: prilagajanje podnebnim spremembam in krepitev inovativnih pristopov, sanacija in obnova degradiranih območij ter varovanje, prezentacija in raba naravnih vrednot. Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin Na območju LAS so bile v postopku priprave SLR identificirane štiri ranljive skupine, in sicer: mladi, brezposelni, starejši in socialno ogrožene družine Izhodišča analize Območje LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah predstavlja zaokroženo geografsko celoto, ki obsega del Dravskega in Ptujskega polja ter del osrednjih Slovenskih goric. Zaradi specifičnega demografskega, socialnega in ekonomskega razvoja je v večjem delu pokrajine ohranjena raznolika kmetijska raba, stabilna poselitev, biotska pestrost in bogata kulturna dediščina, kar je dobra osnova za gospodarsko aktivnost ter za uresničevanje inovativnih podjetniških programov. Naravne, socialne in gospodarske razmere na območju LAS smo analizirali na tematskih delavnicah in na podlagi strokovnih spoznanj oblikovali strateške usmeritve in ukrepe za celosten razvoj podeželja in urbanih območij. Ponovno se je izpostavilo dejstvo, da ima območje veliko neizkoriščenih potencialov, ki bi ob primernem trajnostnem pristopu omogočali povečanje gospodarske aktivnosti na področju kmetijstva, turizma in obrtne

26 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, dejavnosti ter s tem odpiranje novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo. Za doseganje teh ciljev je potrebno vzpostaviti sodelovanje in povezovanje med prebivalci in gospodarskimi subjekti ter izboljšati promocijo in prepoznavnost območja. V prihodnje moramo zagotoviti pogoje za sektorsko in med sektorsko povezovanje, izboljšati sodelovanje na vseh ravneh, spodbuditi gospodarsko aktivnost, povečati nove zaposlitve (zelena delovna mesta), omogočiti prenos znanj na mlade in v gospodarska okolja (medgeneracijski prenos znanj, domačih obrti) ter izboljšati aktivnosti za vključevanje ranljivih skupin v delo in družbeno življenje. Trajnostni in dolgoročno naravnan pristop lahko prispeva k celostnemu razvoju območja in s tem k doseganju strateških ciljev EU na področju razvoja podeželja. Območje LAS je del Vzhodne kohezijske in Podravske statistične regije. Posledice gospodarske krize po letu 2008 se tudi na območju LAS kažejo v povečanju odseljevanja mladih prebivalcev, v višji stopnji brezposelnosti in v šibki gospodarski aktivnosti. 3.2 Razvoj modela Razvoja modela smo se lotili sistematično. Začeli smo z proučevanjem SWOT analize, ugotavljanjem povezovalnih členov in vsebin, ki se povezujejo in dopolnjujejo med posameznimi tematskimi področji. Tako smo preučili v Strategiji lokalnega razvoja ( SLR) zapisane prioritete, ukrepe, cilje, mejnike, da smo lahko identificirali ključni problem, ki ga v sklopu SLR poskušamo rešiti; torej razvojne možnosti območja LAS Bogastvo podeželja. Ko smo identificirali problem, smo se usmerili v iskanje oziroma identifikacijo ustreznih kriterijev, ki pokrivajo čim širši spekter reševanja problema in lahko bistveno vplivajo na odločitev, ter sočasno pokrivajo v SLR določena tematska področja. SWOT analiza v Preglednici 1 nam predstavlja podlago za razvoj modela. Preglednica 1: SWOT analiza SLR LAS Bogastvo podeželja - podlaga za razvoj modela PREDNOSTI ugoden geostrateški položaj; dobri pogoji za raznovrstno kmetijsko rabo in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (poljedelstvo, SLABOSTI nestabilen demografski razvoj (odseljevanje mladih, staranje prebivalcev); nizka tržna usmerjenost kmetijstva in neizkoriščeni potenciali za kmetijsko rabo;

27 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 1 zelenjadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živinoreja); spreminjanje rabe zemljišč zaradi urbanizacije; ohranjena raznolika kulturna in arhitekturna dediščina (običaji, objekti, kulinarika, tradicionalna znanja, ); uspešno delovanje nevladnih organizacij; zagotovljena infrastruktura za kulturne dogodke bogati vodni viri (podtalnica, površinska vode, termalna voda); izjemna biotska pestrost območja; privlačna in raznolika kulturna pokrajina; poseljenost podeželja; dovolj prostora za bivanje in druge oblike rabe; delovanje strokovnih institucij za izobraževanje in usposabljanje v kmetijstvu, živilstvu in drugih področjih; dostopna mreža predšolske vzgoje in osnovnih šol; ustrezna dostopnost osnovnih zdravstvenih storitev; dobro razvito socialno varstva starejših vzpostavljeno povezave med gospodarstvom in izobraževanjem (ŠC Ptuj, Višja strokovna šola, ); primerno razvita prometna infrastruktura omogoča dobre povezave med podeželjem in regijskimi središči; obsežna zavarovana območja (NATURA 2000); raznolikost obnovljivih virov (lesna biomasa, bioplin, ); uveljavljene turistične in kulturne prireditve (pustovanja, lükarski praznik, rimske igre, praznik žetve, ); razvita turistična infrastruktura in zametki kakovostne turistične ponudbe (možnosti za razvoj turizma); motivirani prebivalci za uvajanje novosti in sprememb; uspešno izvajanje ukrepov LEADER v obdobju (animacijo območja in povezovanja prebivalcev); območja z omejenimi pogoji za kmetijsko dejavnost (gričevje); premalo uveljavljene dopolnilne dejavnosti na kmetijah; premalo je uveljavljenih blagovnih znamk za regijske proizvode; neurejena in neučinkovita promocija območja; pomanjkljiva znanja na področju trženja in promocije; neugodna starostna struktura nosilcev kmetij; nepovezanost kmetijskih pridelovalcev in trgovine; pomanjkanje podjetniške kulture med mladimi in pomanjkanje podjetniške iniciative na območju LAS; šibka povezanost gospodarstva in razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij; nizka stopnja izobrazbe na podeželju; pomanjkanje kakovostnih delovnih mest na podeželju; razdrobljenost kulturne ponudbe, nepovezanost programov oziroma društev s področja kulturnega udejstvovanja; pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje kulturnih dejavnosti, vzdrževanje kulturnih spomenikov; pomanjkanje podjetij z visoko dodano vrednostjo; neizkoriščeni naravni potenciali na področju obnovljivih virov energije (les, biomasa,) slabo izkoriščeni turistični potenciali in šibko vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo; objekti kulturne dediščine so močno ogroženi in slabo vzdrževani; pomanjkanje integralnih turističnih proizvodov; šibko sodelovanje med turističnimi ponudniki in organizacijami za trženje in promocijo; nezanimanje za povezovanje, sodelovanje in nadgradnjo obstoječih zgodb, ki nudijo velik potencial ob nadgradnji.

28 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 1 zanimanje za izvajanje projektov po pristopu»botton up«(nadgradnja aktivnosti in projektov ). PRILOŽNOSTI povečanje zaposlovanja na področju kmetijstva, turizma in storitvenih dejavnosti na podeželju (zelena delovna mesta); ciljno usmerjeno vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje podeželskega prebivalstva; vzpostavitev mehanizmov povezovanja med gospodarstvom, univerzo ter raziskovalnorazvojnimi institucijami; povečevanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva z izboljšanjem razvoja človeških virov, boljšo usposobljenostjo zaposlenih; povezovanje gospodarstva in izobraževalnih institucij s ciljem prilagajanja izobraževalnih programov potrebam zaposlovanja in širjenje kulture vseživljenjskega učenja; promocija zdravje in zdravega načina življenja (športne aktivnosti in programe preventivnega zdravstvenega varstva); vključevanje mladih do 26 let in starejših nad 50 let v delo s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja; medgeneracijsko povezovanje (usposabljanje, izobraževanje); povezovanje med podjetji ter povezovanje podjetij z razvojnimi institucijami (promocija, trženje, prenos znanj, ); zagotavljanje ugodnega poslovnega okolja za razvoj podjetij in aktivno zaposlovanje ranljivih skupin (ustvarjanje ugodnih pogojev za inovacije, izobraževanje in raziskave); uvajanje proizvodnje obnovljivih virov energije; natura 2000 kot razvojna priložnost; spodbujanje ponovne rabe določenih vrst odpadkov; NEVARNOSTI nepovezanost kulturnih in drugih akterjev na območju LAS nadaljnje zmanjševanje števila prebivalcev in slabšanje demografskih razmer; odseljevanje mladih zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest; slabšanje socialnih razmer, kar omejuje vključevanje prebivalstva v izobraževalne, kulturne in športne aktivnosti; nezadostna in necelovita podpora kulturnim dejavnostim in ustanovam; pomanjkanje integralnih razvojnih projektov, ki temeljijo na izkoriščanju vseh razpoložljivih virov in povezovanju; zmanjševanje biotske pestrosti; povečevanje škod zaradi neustrezne rabe poplavnih in plazovitih območij; omejevanje kmetijske dejavnosti na področju nature 2000; zniževanje energetske samozadostnosti slabšanje socialnega položaja kmetij; neizkoriščene naravne danosti za izboljšanje hektarskega donosa na kmetijah (možnost namakanja); nemotiviranost lastnikov kmetij za uvajanje proizvodnih novosti in sprememb; zanemarjanje pomena kmetijstva z vidika varovanja narave in lokalne samooskrbe s hrano; klimatske spremembe (suše, toča in poplave); globalizacija trga hrane (cenovna politika, nekonkurenčnost, zmanjšanje tržnega deleža); opuščanje obdelave kmetijskih zemljišč zaradi nekonkurenčnosti na kmetijskih trgih; nekontrolirano prenašanje tujih vzorcev;

29 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 1 energetska izraba biomase in nečiste biomase in drugih frakcij pridobljenih iz odpadkov; dvig stopnje in kakovosti ločevanja odpadkov; znižanje stroškov energije v lokalnem sektorju in v gospodinjstvih; spreminjanje tradicionalne kulturne pokrajine; zanemarjanje kulturne in naravne dediščine pri načrtovanju trajnostnega razvoja in razvoja turizma; povišanje energetske samozadostnosti; prepočasna implementacija modela javno zasebnega naravni potenciali za uvajanje sonaravnega partnerstva za razvoj turističnih produktov in kmetovanja ter izboljšanje samooskrbe s hrano; infrastrukture; ugodni naravni pogoji za namakanje in intenzivno omejevanje integralnega razvoja turizma zaradi kmetijsko pridelavo; varovanja naravne in kulturne dediščine; razvoj turizma na podlagi naravnih pogojev ter neupoštevanje razvojnih smernic, trendov in strateških naravne in kulturne dediščine; razvojnih dokumentov; vzpostavitev verig lokalnih pridelovalcev hrane - pomanjkanje finančnih sredstev za dos prodaja na domu, kmečke tržnice; eganje zastavljenih ciljev; povezovanje lastnikov kmetijskih zemljišč za zaostajanje v razvoju za drugimi konkurenčnimi skupen nastop na tržišču; destinacijami povečanje kakovostnih integralnih turističnih administrativne ovire za izvajanje CLLD/LEADER; proizvodov ter skupna promocija za povečanje neusklajenost med lokalnimi partnerji o razvojnih prepoznavnosti območja; ukrepih; vključevanje materialne in nematerialne kulturne finančne ovire za zagotavljanje lastnih sredstev LAS za dediščine v oblikovanje lokalnih turističnih izvajanje projektov v okviru CLLD. produktov; povezovanje kmetijstva, turizma in ostalih storitvenih in dopolnilnih dejavnosti na podeželju; celostna revitalizacija objektov kulturne dediščine, ki omogoča ekonomsko vzdržnost; razvoj zelenega turizma na območjih natura 2000; mobilne e-storitve za promocijo območja in oblikovanje turistične ponudbe; okrepitev pristopa LEADER CLLD in možnost črpanja evropskih sredstev; krepitev povezovanja med različnimi akterji podeželja po pristopu»od spodaj navzgor«; izvedba celovitih in kompleksnih projektov, ki izhajajo iz potreb prebivalcev in lokalnih partnerstev. Vir: SLR LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah

30 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Identifikacija kriterijev V prvi fazi identifikacije kriterijev smo prišli do širšega seznama kriterijev po tematskih področjih: 1. Delovna mesta - ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta in ohranjanje obstoječih, - okolje za razvoj podjetniških idej, - potencial območja in njegova aktivacija, - dodana vrednost proizvodom in delovnim mestom, - ustavitev»uhajanja možganov«torej mladih iz območja, - vzpostavitev partnerstev, povezav, sodelovanj, mreženj, kooperativ, - izobraževanje, usposabljanje, informiranje, spodbujanje ipd.; 2. Osnovne storitve - ohranitev kulturne dediščine, - celostna obravnava, - vključevanje, povezovanje v skupne produkte, - oživitev snovne dediščine, - povezovanje, sodelovanje, - dvig kvalitete storitev, - dvig kvalitete življenja, - izobraževanje, spodbujanje, informiranje, spoznavanje ipd. ; 3. Varstvo okolja in ohranjanje narave - biotska pestrost, - povezovanje, sodelovanje, vključevanje, - revitalizacija degradiranih območjih, - uporaba, izraba OVE, - učinkovita raba energije, - izobraževanje, spodbujanje, informiranje, spoznavanje ipd.;

31 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Ranljive skupine: - vključevanje, - vseživljenjsko izobraževanje, prenos znanja, - medgeneracijsko sodelovanje, centri, - povezovanje, mreženje, - povečanje možnosti zaposlovanja, - medgeneracijska strpnost in transfer znanj; Ker so se kriteriji po tematskih področjih podvajali, smo se odločili, da določimo agregatne kriterije, ki bodo širše zastavljeni, a bodo hkrati pokrivali vsa predhodno navedena tematska področja. Tako smo se odločili za strukturiranje agregatnih kriterijev na podlagi njihove soodvisnosti in določili naslednje agregatne kriterije: - okolijski vidik - socialni vidik - gospodarski vidik, ki smo ga zaradi obsega razdelili še na tri skupine strukturiranih atributov, ki so za območje ključni: razvojni, ekonomski in turizem. V OKOLIJSKEM VIDIKU smo določili tri atribute, ki vplivajo na ohranjanje biotske pestrosti, zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst, Naturo 2000, vodne vire, skrb za krajino, okolje, spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, razvoj produktov zelenega turizma, vključevanje teh v širšo turistično ponudbo, tematskih poti, ter spodbujajo prebivalce k razmišljanju, kako lahko sami prispevajo k ohranjanju okolja in naravnih virov na območju LAS Bogastvo podeželja. Ti atributi so naslednji: Obnovljivi viri energije: na območju LAS še vedno ostajajo velike rezerve, glede rabe OVE, skozi izobraževanja informiranja ter spodbujanja k razmišljanju o smotrnosti uporabe naravnih virov iz okolja, zniževanju ogljičnega odtisa na območju, približanju vpliva rabe OVE posamezniku na okolje, spodbujanju k preusmeritvi sistemov ogrevanja v javnih zavodih in institucijah.

32 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Revitalizacija degradiranih območij: ta atribut zajema zmanjšanje števila divjih odlagališč na območju LAS, posledično revitalizacija površin v bodisi javno koristne prostore, namenjene rekreaciji, sproščanju v naravi, spoznavanje lokalnih lastnosti rastišč, ali jih preprosto vrniti v prvotno stanje, pred nastankom divjih odlagališč. V to kategorijo spadajo tudi zaraščene in zapuščene površine, ki potrebujejo malo nege, da jih povrnemo v prvotno stanje, s tem izboljšamo izgled krajine, v kateri živimo. Trajnostni pristop k varovanju okolja: slednji atribut zajema spodbujanje trajnostne mobilnosti, povezovanje naravne dediščine s turizmom in drugimi gospodarskimi panogami, ozaveščanje lokalnega prebivalstva o naravnih vrednotah območja, ohranjanju teh, promociji, mreženje tematskih poti, obnova in postavitev novih poti, doseganje ravnovesja med ohranjanjem naravne dediščine in gospodarsko rabo te. SOCIALNI VIDIK je pomemben aspekt za razvoj območja. Po dosedanjih raziskavah in na podlagi statističnih podatkov ugotavljamo, da se kaže precej neugodna demografska slika območja, ki nam kaže staranje prebivalstva, odseljevanje mladih z območja. Območje se sooča s precej visoko brezposelnostjo, predvsem med mladimi in generacijo 50+. Na območju so prepoznane tudi naslednje ranljive skupine: mladi brezposelni, 50+ brezposelni, socialno ogrožene družine, invalidi. Predvideli smo naslednje atribute: Ranljive skupine: v sklopu tega se predvidevajo ukrepi, ki bodo pripomogli k boljšemu vključevanju teh skupin v razvoj podeželja, v družbene procese, aktivnosti, ki jim bodo dolgoročno prinesle boljše možnosti za zaposlitev, aktivnega udejstvovanja v družbenih procesih.

33 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Vseživljenjsko izobraževanje in prenos znanja: zajema usposabljanje, izobraževanje, spodbujanje k razvoju najrazličnejših inovativnih pristopov, idej podjetništva, sodelovanja, preskoka razmišljanja, ki ga je trenutno zaznati na območju in je apatično in negativno usmerjeno. Predvideva tudi prenos znanja med generacijami, predvsem ko govorimo o starih tradicionalnih znanjih, ki počasi a zagotovo tonejo v pozabo. Tudi prilagajanje in prenos znanja o tehnoloških napredkih, ki jih mlajša generacija obvlada, starejši generaciji pa nove tehnologije predstavljajo stres in strah. Ta atribut zajema tudi usmeritve k povezovanju, sodelovanju, skupnemu razvoju idej, težnjo k skupnim prostorom. Vpliva tudi na stanje duha območja, miselnost, vitalnost, na prilagajanje tehnološkim novostim in posledično na dvig kvalitete življenja na območju. Medgeneracijski centri: pozitiven vpliv na medgeneracijsko nestrpnost, na sobivanje, na prenos znanja med generacijami, na kombinirano medgeneracijsko varstvo, povezanost, spodbuditi spontan prenos znanj med generacijami, ljudskih običajev, starih otroških iger Tretji vidik je GOSPODARSKI VIDIK, ker je obsežen, smo ga razčlenili na tri podprobleme in sicer razvojni, ekonomski vidik in turizem. Gospodarski vidik zajema vse gospodarske panoge in aktivnosti, ki se na območju nahajajo. Je pomemben, ker so od njega odvisni razvoj območja, kvaliteta bivanja, vitalnost območja.

34 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Razvojni vidik: območje ima zelo izražen potencial na več področjih, ki jih okolje ne zna spremeniti v razvojno priložnost. Ti potenciali so skriti v geostrateški legi, neposredna bližina avtoceste predstavlja sploh v poletnih mesecih promocijsko točko. Naslednji skriti potencial je v kulturni dediščini, ki je na območju resnično pestra in bogata, v njej se skriva potencial nadaljnjega razvoja, novih produktov, dodane vrednosti (igrifikacija, zgodboslovje, vdih privlačnosti za obiskovalca, itd.). Naslednji potencial se skriva v kmetijstvu, v razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, v dvigovanju dodane vrednosti proizvodnim produktom, ki jih lahko oplemenitimo na območju. Območje se tudi zelo skromno povezuje, premalo je sodelovanja, povezovanja, skupnega nastopa na trgu, skupne promocije, povezovalnih institucij. Tudi lokalna samooskrba je potencial, ki ni dovolj izkoriščen. Poleg tega se potencial skriva še v razvoju medsektorskih produktov (npr. turizem vinskih cest, ipd.).v preteklem obdobju se je veliko naredilo na obnovi kulturne dediščine, ki ji manjka vsebin in posledično niso ekonomsko vzdržne. Kulturna dediščina in njena ohranitev kot taka kaže na bogat potencial, možnost povezovanja, sodelovanja, razvoja novih produktov, dogodkov in posledično na dolgi rok tudi ustvarjanja pogojev za nova delovna mesta in večjo prepoznavnost območja. Poleg kulturne dediščine je pomemben aspekt razvojnega vidika tudi ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje, informiranje ter spodbujanje prebivalstva. Na delavnicah, ki smo jih izvajali za pripravo SLR smo prišli do zanimivih, vendar zaskrbljujočih zaključkov, ki so sledeči: prebivalstvo v veliki meri ne pozna okolja, naravne in kulturne dediščine, v katerem živi. Zato smo se odločili za informiranje, izobraževanje in usposabljanje prebivalstva, na to temo, da jim približamo bogastvo dediščine območja na katerem živijo. Pomemben segment informiranja je tudi prenos znanja, bodisi ljudskih izročil, legend, zgodbic, tudi plesov in petja, ki plemenitijo območje. Tretji segment razvojnega vidika je razvoj novih produktov, izkoriščanje potencialov, spreminjanje slednjih v razvojne priložnosti. Območje LAS je s svojo geografsko lego dejansko nesluten vir spečih potencialov, ki kar kličejo po odkritju. Njegova bogata zgodovina, ki sega od Keltov, Rimljanov, skozi srednji vek in vse do danes, nudi razvoj tematskega turizma, naravne danosti kličejo po novih proizvodnih produktih, naravovarstvenem, vodnem turizmu, storitvenih dejavnostih. Nastanek novih produktov zahteva v veliki meri tudi sodelovanje in povezovanje deležnikov. Vsi našteti dejavniki

35 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, lahko vplivajo na prepoznavnosti območja, višji kvaliteti bivanja, večji promociji območja ter višji gospodarski rasti, zniževanju brezposelnosti in prekinitvi odtoka mladih iz območja. Naslednji pomemben gospodarski kriterij je ekonomski vidik: na območju LAS je bila zaznana tendenca, da ni dovolj v ospredju, da se na območju pojavlja stagnacija, zato ga je potrebno postaviti v ospredje: glede na vse možnosti in potenciale, ki jih območje ponuja in smo jih že večkrat navajali. Prevladujoča panoga je kmetijstvo, ki zaradi naravnih danosti, bogatih vodnih virov ( možnost namakanja) kaže na velik potencial v razvoju zelenih delovnih mest, razvoj novih dopolnilnih dejavnosti, dvigu dodane vrednosti pridelkom na območju Dravskega in Ptujskega polja. V Slovenskih goricah se pojavlja potencial v kmetijskih panogah vinogradništvo in sadjarstvo, predelava na domu, razvoj sadno vinske turistične ponudbe, razvoj nočitvenih kapacitet, naravovarstvenega turizma, kar vpliva na razvoj novih zelenih delovnih mest, dvig življenjskega standarda, posledično zmanjšanje brezposelnosti, omogoča vključevanje ranljivih skupin v proizvodne procese, zaposlovanje teh, razvoj podjetništva in socialnega podjetništva. Pomembni kriteriji znotraj ekonomskega vidika so: ustvarjanje pogojev za nastanek novih delovnih mest in ohranjanje obstoječih, dvig dodane vrednosti delovnih mest in območja, izboljšanje demografskega položaja območja. Naša težnja je, da se ohranijo obstoječa delovna mesta, da ustvarimo ugodne pogoje za razvoj novih delovnih mest, tudi zelenih, da spodbudimo razvoj novih produktov, novih dopolnilnih dejavnosti, da spodbudimo inovativen pristop k podjetništvu, ustvarimo ugodne pogoje za razvoj socialnega in drugih vrst podjetništva. V sklopu ekonomskega vidika zasledujemo tudi povezovanje, tako sektorsko, kot medsektorsko, sodelovanje, mreženje, razvoj coworking prostorov, pogoje za zagon start up podjetij, vzpostavitev mentorstva za podjetništvo, skupen nastop na trgu, skupno promocijo, razvoj novih tržnih poti, spodbujanje zelenih naročil na lokalnem območju zagotavljanje kratkih lokalnih verig. Kot tretji dejavnik ekonomskega vidika smo izpostavili dvig dodane vrednosti na območju. V sklopu analize območja LAS smo ugotovili, da lahko dvig dodane vrednosti na območju v smislu predelave, novih produktov, novih storitev bistveno pripomore k dvigu kvalitete življenja na območju in demografskemu stanju območja. Tehnološki napredek in inovativni

36 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, pristopi omogočajo tudi dvig kvalitete storitev, oplemenitijo vrednost delovnega mesta in posledično posredno vplivajo na kvaliteto bivanja na območju. Kot zadnji izpostavljen dejavnik, ki vpliva na ekonomski vidik razvojnih možnosti smo izpostavili ohranitev mladih na območju. Uhajanje mladih iz območja pomeni za območje stagnacijo in nazadovanje. Tega pa ne želimo, niti ne smemo dopustiti. Zato želimo mlade spodbuditi k razmišljanju, kako ustvariti ugodne pogoje za razvoj potencialov območja v priložnostih, ki dajejo ekonomske in trajnostne rezultate. Želimo ustvariti ugodne pogoje za razvoj podjetniških idej, coworking prostore, mentorstvo ipd., skratka želimo spodbuditi mlade k prepoznavanju potencialov, razvoju inovativnih podjetniških idej in pristopov, prebuditi njihovo podjetniško žilico, jim posredno zagotoviti ugodne življenjske pogoje ter zajeziti odhajanje iz območja. Kot tretji pomemben kriterij v gospodarstvu smo izpostavili turizem. Turizem in njegov razvoj je zelo pomemben dejavnik gospodarstva na našem območju. v LAS-u imamo ti. paradnega konja v turizmu; to so Terme Ptuj in mesto Ptuj, ki se ponaša z nazivom najstarejšega slovenskega mesta. V prid nam je tudi geografska lega, saj bližina večjih letališč in avtoceste omogočajo lahko dostopnost do območja. Turizem predstavlja veliko priložnosti za različne gospodarske panoge, omogoča razvoj novih produktov, medsektorsko povezovanje, sodelovanje deležnikov, nudi odlične pogoje za razvoj območja na različnih področjih. Kot prioritetne dejavnike, ki vplivajo na razvoj turizma smo izbrali aktivacijo potencialov območja, promocijo območja, povezovanje in sodelovanje na območju LAS. Že velikokrat omenjeni potenciali območja se v turizmu izražajo v pomankanju incoming ponudnika, pomanjkanju vsebin snovne dediščine, pomanjkanju novih pristopov predstavitve območja (zgodboslovje, raziskovalni, tematski, naravovarstveni turizem). Potencial v turizmu predstavljajo tudi odmevni tradicionalni dogodki na območju ( Kurentovanje, Rimske igre, Grajske igre, Martinovanje, Dobrote slovenskih kmetij, Veni vidi vino mlado, Salon sauvignon, Praznik žetve, Lukarski praznik, različni festivali: Art stys, Festivala Arsana, Dnevi poezije in vina in podobni, ki so tudi močno mednarodno obarvani). Pri analizi turizma smo odkrili tudi pomanjkanje ciljno usmerjenega turizma npr. v mlade družine, mlade, upokojence, poslovni in športni turizem. V okolici Ptuja so

37 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, nočitvene kapacitete zadostne, se pa v okoliških občinah pojavlja pomanjkanje nočitvenih kapacitet na eni strani, na drugi strani je veliko objektov, ki bi jih lahko preuredili v nočitvene zmožnosti, saj so prazni, samevajo in počasi propadajo. V sklopu SLR bomo iskali rešitve in možnosti, ki bodo prebudile te speče potenciale in bodo na dolgi rok prinesle območju dodano vrednost. Vsi ti potenciali nudijo odlične možnosti za spletanje povezovanja, sodelovanja, nastajanja novih produktov in posledično ohranjanja in nastajanja novih delovnih mest na območju. poleg aktivacije območja je pomembna promocija območja, ki bi jo lahko vršili skozi pestro ponudbo dogajanja na območju, s povezovanjem različnih nosilcev dogodkov, skupnim načrtom promocije, z obveščanjem mimoidočih turistov, nagovarjanjem ob avtocesti in na počivališčih k vmesnemu postanku na poti do željene destinacije. Kot zadnji pomemben dejavnik smo navedli povezovanje in sodelovanje. Pri tem si prizadevamo za dostopnost različnih turističnih akterjev za nove povezave, sodelovanja, skupne predstavitve, povezanost dogodkov, saj smo pri analizi prepoznali pomanjkanje sodelovanja, turističnih akterjev, povezovanja med panogami, ki omogočajo dvig kvalitete doživljanja območja (npr. turizem,- kmetijstvo,- gostinstvo,- prevozi) Zaloge vrednosti Kriterijem smo nato določili njihove zaloge vrednosti. Odločili smo se za opisne zaloge vrednosti. V našem primeru bomo zaloge vrednosti ocenjevali z štiristopenjsko lestvico, ki je naslednja: manj pomemben, manj pomemben/pomemben, pomemben, zelo pomemben. Do teh ocen smo prišli s pretvorbo numeričnih vrednosti posameznih tematskih področij in ukrepov znotraj tematskih področij v kvalitativne vrednosti. Za pretvorbo smo uporabili MS Office Excel. Potek pretvorbe je prikazan v spodnji tabeli.

38 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 2: Pretvorba numeričnih vrednosti v kvalitativne zaloge vrednosti Vir: lasten V MS Office Excel smo razdelili finančna sredstva, ki predstavljajo numerične vrednosti posameznih kriterijev v obravnavani Strategiji lokalnega razvoja (SLR). Dobili smo sledečo razporeditev po tematskih področjih, ki so vključene v SLR. V tabeli pretvorba kvantitativnih vrednosti v kvalitativne smo znotraj tematskih področij s kvalitativnimi zalogami vrednosti opisali tudi ukrepe, ki se bodo znotraj posameznega tematskega področja izvajali. Za ocenitev variant razvojnih možnosti območja smo uporabili naslednje ocene: slaba, dobra, zelo dobra in odlična.

39 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Kvalitativne zaloge vrednosti posameznih ukrepov znotraj tematskih področij so prikazane v preglednici 1. Ob tem smo postavili kriterij višina sredstev na posamezen ukrep. Tako so ukrepi, za katere se predvideva manj kot ,00 opisani s kvalitativno zalogo vrednosti manj, ukrepi z numerično vrednostjo med ,00 in ,00 z kvalitativno zalogo vrednosti manj /, ukrepi z numerično vrednostjo med ,00 in ,00 euri s kvalitativno vrednostjo in ukrepi katerih numerična vrednost presega ,00 eurov s kvalitativno zalogo vrednosti zelo Odločitvena pravila in funkcije koristnosti Odločitvena pravila določijo zaporedje atributov glede na definirano zalogo vrednosti. Odločitveno pravilo, zapisano v tabeli odločitvenih pravil kot <= pomeni»slabši ali enak«, pravilo >= pomeni boljši ali enak. Znak * predstavlja katerokoli vrednost atributa. Iz odločitvenih pravil se izpeljejo uteži, pri tem se relativna st posameznega parametra/ atributa lahko določi na dva načina: - s postopkom multiple regresije ( Rajkovič in Bohanec 1991) ali - postopkom informativne merljivosti atributov, torej s pomočjo metod strojnega učenja ( Quinlan 1993). V programu DEX-i so funkcije koristnosti predstavljene po točkah, pri tem vsaka točka pomeni pravilo tipa»če-potem«. V naši raziskavi smo posamezne uteži določili na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili s predhodno analizo Strategije lokalnega razvoja, določena je program določil sam. Funkcija koristnosti je predstavljena v preglednicah oziroma v vrsticah preglednic za vsak agregatni atribut posebej. V tej fazi se definira funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižje nivojskih atributov na tiste, ki leže višje na drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant, oblika funkcij in način njihovega zajemanja sta močno odvisni od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja ( Jereb in sod.2003).

40 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Jereb in sod opisujejo postopek določitve funkcije na naslednji način: pri določitvi funkcije koristnosti se definirajo odločitvena pravila, ki predstavljajo oceno nadrejenega atributa// kriterija. Določene funkcije koristnosti se odražajo v oceni atributa, ki je ovrednoten oziroma ocenjen v posamezni tabeli odločitvenih pravil. Funkcija koristnosti v DEX-i modelu je stopnja v kateri se določi vpliv osnovnih atributov tako imenovanih listov drevesa na izvedene atribute vse do končne ocene variante. Naslednjo funkcijo koristnosti določa atribut OKOLJSKI VIDIK, ki je sestavljen iz osnovnih atributov: obnovljivi viri energije, revitalizacija degradiranih območij in trajnostni pristop k razvoju območja. Preglednica 3: Odločitvena pravila s funkcijo koristnosti za kriterij okolijski vidik Obnovljivi viri energije Revitalizacija degradiranih območij Trajnostni pristop k razvoju območja Okolijski vidik 26,2% 38,7% 35,0% 1 <=manj / manj manj manj 2 manj manj >=manj / manj / 3 manj <= manj / manj / 4 <=manj / manj manj / : manj / 5 <= <=manj / manj / manj / 6 * manj manj / manj / 7 manj manj /: <=manj / manj / 8 * manj / manj manj /

41 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 3 9 >= <=manj / manj manj / 10 <= manj /: zelo 11 <= >= 12 <= >= 13 * 14 <= zelo <= 15 manj /: manj /: >= 16 manj /: >=manj / 17 >=manj / manj /: 18 * zelo zelo zelo 19 zelo * zelo zelo 20 zelo zelo * zelo Ocena tega atributa je bila dobljena z ocenjevanjem osnovnih atributov, pri tem je največja teža pripisana revitalizaciji degradiranih območij 38,7 %, sledi trajnostni pristop k razvoju območja s 35 % in obnovljivi viri energije s 26,2 %. Tudi pri tem vidiku so bili vsi trije osnovni parametri označeni z zelo. Funkcija koristnosti pri kriteriju SOCIALNI VIDIK je sestavljena iz kriterijev ranljive skupine, vseživljenjsko izobraževanje, prenos znanja, med oz. večgeneracijski centri. Preglednica 4: Odločitvena pravila s funkcijo koristnosti za socialni vidik Ranljive skupine Vseživljenjsko izobraževanje Prenos znanja Med oz- večgeneracijski centri Socialni vidik 15,6% 25,7% 27,2% 31,4%

42 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 4 1 manj manj manj <= manj 2 manj manj <=manj / <=manj / manj 3 manj <=manj / manj <=manj / manj 4 manj <= <=manj / manj manj 5 manj * manj manj manj 6 <=manj / manj manj <=manj / manj 7 <= manj * manj manj 8 * <=manj / manj manj manj 9 manj <= manj zelo manj / 10 <=manj / manj <=manj / zelo manj / 11 <=manj / <=manj / manj zelo manj / 12 <=manj / manj manj / >= manj / 13 <=manj / <=manj / manj / manj / 14 <=manj / <=manj / manj / manj / 15 <= manj manj / manj / 16 manj 17 manj 18 <=manj / manj / : >=manj / manj / manj >= manj / manj manj / manj >= manj / 19 <=manj / manj /pomemb no <=manj / manj / 20 <=manj / manj / : manj manj /

43 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 4 21 * manj / manj manj / 22 <=manj / manj / manj / manj / : manj / 23 <=manj / manj / manj / : manj / manj / 24 <=manj / manj / : manj / manj / manj / 25 <= manj / manj / manj / manj / 26 <=manj / manj / <=manj / manj / 27 <=manj / manj / : >= manj manj / 28 <= manj / : 29 * manj / manj manj / manj manj / 30 manj 31 manj 32 <=manj / manj >=manj / >= manj manj / : manj manj / : manj / manj / manj / 33 <=manj / <=manj / manj / manj / 34 <=manj / >= manj manj / manj / 35 <= manj manj / manj / 36 manj / manj <=manj / >= manj / 37 manj / <=manj / manj >= manj / 38 manj / <=manj / <=manj / manj / 39 manj / <= manj manj /

44 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 4 40 >=manj / <=manj / manj manj / 41 manj / manj manj / >=manj / manj / 42 manj / <=manj / manj / manj / : manj / 43 manj / <=manj / manj / : manj / manj / 44 manj / <= manj / manj / manj / 45 manj / : manj manj / : manj / manj / 46 manj / : <=manj / manj / manj / manj / 47 >=manj / manj manj / manj / manj / 48 manj / manj / manj >=manj / manj / 49 manj / manj / <=manj / manj / : manj / 50 manj / manj / <= manj / manj / 51 manj / manj / : manj manj / : manj / 52 manj / manj / : <=manj / manj / manj / 53 manj / >=manj / manj manj / manj / 54 manj / : manj / <=manj / manj / manj / 55 manj / : manj / : manj manj / manj /

45 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 4 56 >=manj / manj / manj manj / : manj / 57 manj / manj / manj / <= manj / 58 manj / manj / manj / : <=manj / manj / 59 manj / manj / : manj / <=manj / manj / 60 manj / manj / : >=manj / manj manj / 61 manj / : manj / manj / <=manj / manj / 62 manj / : manj / : manj / : manj manj / 63 >=manj / manj /pomemb no manj / : manj manj / 64 >=manj / manj / : manj / manj manj / 65 >=manj / 66 <=manj / 67 <=manj / >= manj manj manj / <= >= * 68 <= <=manj / >= 69 <= <= >= 70 * manj >= 71 * <=manj / 72 <=manj / <= zelo manj / : 73 <= <=manj / zelo manj / : 74 <= <= zelo manj /

46 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 4 75 * manj zelo manj / : 76 * <=manj / zelo manj / 77 <= manj / : manj / : zelo 78 <=manj / >=manj / 79 <=manj / >= manj / : 80 <= manj / : 81 <= >= manj / 82 * manj / >= 83 <=manj / 84 <=manj / >= manj / : >= manj / : 85 <= >=manj / 86 <= >= manj / 87 <= >= manj / 88 * manj / 89 <=manj / zelo manj / : <= 90 <= zelo manj / 91 <= zelo manj / : 92 * zelo manj / 93 * zelo manj / : <= <=manj / <=manj / manj 94 <= <= zelo 95 >= manj <=manj / zelo

47 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 4 96 >= <=manj / 97 manj / manj zelo zelo <= 98 manj / : zelo <=manj / 99 >= manj / zelo <=manj / 100 >= zelo manj manj / : 101 >= zelo <=manj / manj / 102 zelo manj zelo <= 103 zelo <=manj / zelo <=manj / 104 zelo >= manj manj / : 105 zelo >= <=manj / manj / 106 * * zelo zelo zelo 107 * zelo * zelo zelo 108 * zelo zelo * zelo 109 zelo * >= zelo zelo 110 zelo >=manj / >=manj / zelo zelo 111 zelo >=manj / zelo >= zelo 112 zelo 113 zelo 114 zelo >= * zelo zelo >= >= >= zelo >= zelo * zelo 115 zelo zelo >=manj / >= zelo 116 zelo zelo >= >=manj / zelo

48 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Ocena tega kriterija je bila dobljena na podlagi ocenjevanja sestavljenih kriterijev znotraj glavnega kriterija. Pri tem je največja teža pripisana med oz. večgeneracijskim centrom z 31,1 %, sledijo prenos znanja s 26,2 % in vseživljenjsko izobraževanje s 26 % ter ranljive skupine s 16,7 %. Tretja funkcija koristnosti je funkcija koristnosti za agregatni kriterij»gospodarstvo«, ki je sestavljen iz treh skupin agregatih podkriterijev: razvojni vidik, ekonomski vidik in turizem. Preglednica 5: Odločitvena pravila s funkcijo koristnosti za»gospodarstvo«: Razvojni vidik Ekonomski vidik Turizem Gospodarski vidik 29,7% 33,0% 37,3% 1 manj manj <=manj / manj 2 manj <=manj / manj manj 3 <= manj / manj manj manj 4 <= manj / <=manj / manj / 5 <= manj / manj / manj / : manj / 6 <= manj / manj / : manj / manj / 7 <= manj / manj / manj / 8 manj >= manj manj / 9 <= manj / <=manj / manj / 10 manj / <=manj / manj / : manj / 11 manj / <= manj / manj / 12 manj / : <=manj / manj / manj / 13 manj / manj / <= manj / 14 manj / manj / : <=manj / manj / 15 manj / : manj / <=manj / manj /

49 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 5 16 >= manj / manj / manj manj / 17 <=manj / <=manj / manj / 18 >= <=manj / manj manj / 19 <= manj / <= zelo 20 <= <=manj / zelo 21 <= manj / 22 <= manj / >= >= 23 * 24 <= manj / zelo manj / : 25 <= zelo manj / 26 manj / zelo <= 27 manj / : zelo <=manj / 28 <=manj / >= 29 >= <= 30 >= <=manj / 31 >= <= 32 zelo <= manj / : 33 * zelo zelo zelo 34 >= >= zelo zelo 35 >= zelo >= zelo 36 zelo * zelo zelo 37 zelo zelo * zelo Ocena za» GOSPODARSTVO«je pridobljena na podlagi ekonomskega, razvojnega vidika in turizma. Največjo težo ima turizem s 37,3 %, sledi ekonomski vidik s 33 % in razvojni vidik z 29,7 %. Vsi tirje atributi so bili ocenjeni z zelo. Za lažjo predstavo bomo pogledali še posamezne delne funkcije koristnosti za kriterij gospodarstvo.

50 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 6: Odločitvena pravila s funkcijo koristnosti za razvojni vidik Ohranitev kulturne dediščine Ozaveščanje, izobraževanje, spodbujanje prebivalstva Novi produkti, možnosti in potenciali Razvojni vidik 29,8% 36,5% 33,7% 1 manj manj <= manj 2 manj <=manj / manj manj 3 <= manj manj manj 4 manj manj zelo manj / 5 <=manj / manj / manj / : manj / 6 <=manj / manj / : manj / manj / 7 <= manj / manj / 8 <=manj / <=manj / 9 manj / <=manj / manj / : 10 manj / <= manj / manj / manj / manj / manj / 11 manj / : <=manj / manj / manj / 12 manj / manj / <= manj / 13 manj / manj / : <=manj / manj / 14 manj / : manj / <=manj / manj / 15 zelo manj manj manj / 16 manj manj / : zelo 17 <=manj / manj / zelo 18 manj >= 19 manj >= 20 <= 21 manj zelo <= 22 <= zelo <=manj / 23 manj / <=manj / zelo

51 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 6 24 manj / : manj zelo 25 manj >= 26 <= 27 >= <=manj / 28 <= 29 >= <=manj / 30 >= <=manj / 31 zelo <=manj / manj / : 32 zelo <= manj / 33 zelo manj / <= 34 zelo manj / : <=manj / 35 * zelo zelo zelo 36 >=manj / 37 >=manj / >= zelo zelo zelo >= zelo 38 >= >=manj / zelo zelo 39 zelo * zelo zelo 40 zelo >= >= zelo 41 zelo zelo * zelo Ocena za razvojni vidik je sestavljena iz ohranitve kulturne dediščine, ozaveščanja, izobraževanja in spodbujanja prebivalstva in novih produktov, možnosti in potencialov. Največjo težo v razvojnem vidiku ima kriterij ozaveščanje, izobraževanje in spodbujanje prebivalstva s 36,5 %, sledijo novi produkti, možnosti in potenciali s 33,7 % in ohranitev kulturne dediščine z 29,8 %.

52 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 7: Odločitvena pravila s funkcijo koristnosti za ekonomski vidik Delovna mesta Vzpostavitev partnerstev, povezovanje sodelovanje, mreženje Dvig dodane vrednosti na območju Ohranitev mladih na območju Ekonomski vidik 22,6% 25,3% 26,0% 26,0% 1 manj manj manj <= manj 2 manj manj <=manj / <=manj / manj 3 manj <=manj / <=manj / manj manj 4 manj <= manj <=manj / manj 5 manj * manj manj manj 6 <=manj / manj manj <=manj / manj 7 <=manj / manj <= manj manj 8 <=manj / <=manj / 9 manj <=manj / manj manj manj manj zelo manj / 10 <=manj / manj <=manj / zelo manj / 11 <= manj manj zelo manj / 12 manj manj manj / : manj / 13 manj <=manj / manj / manj / 14 <=manj / manj manj / >= manj / 15 manj manj manj / : manj / 16 <=manj / <=manj / manj / manj / 17 manj <= zelo manj manj / 18 <=manj / manj zelo manj manj / 19 manj manj / manj >= manj / 20 manj manj / <=manj / manj / 21 manj manj / : 22 <=manj / manj / manj manj / manj manj / 23 manj manj / manj / manj / : manj /

53 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 7 24 manj >=manj / manj / manj / manj / 25 <=manj / manj / manj / : manj / manj / 26 * manj / manj / manj / manj / 27 manj manj / : >= manj manj / 28 <=manj / manj / <=manj / manj / 29 manj >=manj / 30 manj >= manj / 31 <=manj / manj / 32 manj zelo <=manj / 33 manj / manj <=manj / manj <=manj / manj manj / >= manj / manj / manj / manj / manj / 34 manj / <=manj / manj manj / 35 manj / : manj manj >= manj / 36 manj / manj manj / >=manj / manj / 37 manj / <=manj / manj / : manj / manj / 38 >=manj / <=manj / manj / manj / manj / 39 manj / manj / manj manj / : manj / 40 manj / manj / <= manj / manj / 41 >=manj / manj / <=manj / manj / manj / 42 manj / manj / manj / : <=manj / manj / 43 manj / manj / : manj / manj manj / 44 >=manj / manj / manj / <=manj / manj / 45 manj / <=manj / manj manj / 46 manj / >= manj manj manj /

54 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 7 47 manj / : manj manj manj / 48 manj manj * manj / 49 <= manj manj manj / 50 >= <=manj / <=manj / <=manj / manj / 51 manj <= zelo 52 <= <=manj / zelo 53 <= <=manj / zelo manj / : 54 <= <= zelo manj / 55 manj manj / : manj / : zelo 56 <= manj / manj / : zelo 57 manj manj / : 58 <= manj / 59 <= manj / 60 * manj / : >= >= >= 61 manj <= zelo 62 <= manj zelo 63 manj manj / : 64 <= >= manj / 65 * manj / : >= 66 manj >=manj / 67 <= >= manj / 68 <= >= manj / 69 * manj / : 70 <= zelo <=manj /

55 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 7 71 <= zelo <=manj / 72 manj / : 73 manj / : <=manj / <=manj / >= >= 74 >=manj / <= 75 manj / : 76 manj / : manj / manj / : <= zelo manj zelo 77 manj / : manj / manj / : >= 78 manj / : manj / >=manj / 79 manj / : >=manj / manj / 80 >=manj / manj / : manj / : 81 manj / : manj / zelo <= 82 manj / : manj / : zelo <=manj / 83 manj / : 84 manj / : manj >=manj / * manj / 85 manj / : >= <=manj / manj / : 86 manj / : >= <= manj / 87 >=manj / <= manj / : 88 manj / : 89 manj / : >= <=manj / >= <=manj / 90 >=manj / <= 91 <=manj / manj / : >= 92 <=manj / >=manj / 93 * manj / 94 >= <= manj / :

56 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 7 95 >= <= 96 zelo <= <= 97 zelo <= <= 98 * * zelo zelo zelo 99 * >= zelo >= zelo 100 * zelo * zelo zelo 101 * zelo >= >= zelo 102 * zelo zelo * zelo 103 >=manj / >= >=manj / zelo zelo 104 zelo * * zelo zelo 105 zelo * zelo * zelo 106 zelo zelo * * zelo Ekonomski vidik smo ocenjevali na podlagi kriterijev delovna mesta, vzpostavitev partnerstev, povezovanje sodelovanje, mreženje, dviga dodane vrednosti na območju in ohranitev mladih na območju. Največjo težo v ekonomskem vidiku si delita dvig dodane vrednosti in ohranitev mladih na območju s 26 %, sledi vzpostavitev partnerstev, povezovanje sodelovanje, mreženje s 25,3 % in delovna mesta s 22,6 %. Preglednica 8: : Odločitvena pravila s funkcijo koristnosti za turizem Aktivacija potenciala območja Promocija območja Povezovanje sodelovanje... Turizem 32,6% 31,5% 35,9% 1 manj manj <=manj / manj 2 manj <=manj / manj / 3 manj manj / <= manj / 4 <=manj / manj / : manj manj / 5 <= manj / manj manj /

57 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 8 6 manj <= zelo 7 <=manj / manj zelo 8 manj >=manj / 9 manj >= manj / : 10 <=manj / manj / : 11 <=manj / >= manj / 12 <= manj / 13 manj zelo <= 14 <=manj / zelo <=manj / 15 <= zelo manj 16 >=manj / manj / manj / 17 >= <=manj / manj / 18 <=manj / 19 >= manj 20 zelo manj / <=manj / 21 * zelo zelo zelo 22 >=manj / >=manj / zelo zelo 23 >=manj / zelo >= zelo 24 >= * zelo zelo 25 >= zelo >=manj / zelo 26 zelo >= * zelo Agregatni kriterij turizem smo ocenjevali na podlagi aktivacije potenciala območja, promocije območja in kriterija povezovanje, sodelovanje. Največjo utež je dobil kriterij povezovanje, sodelovanje s 35,9 %, sledi kriterij aktivacija potenciala območja s 32,6 % in promocija območja s 31,5 %.

58 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 9: Odločitvena pravila s funkcijo koristnosti kriterija Razvojne možnosti Okolijski vidik Socialni vidik Gospodarstvo Razvojne možnosti območja LAS 30,4% 32,4% 37,2% 1 manj manj <= slaba 2 manj <= manj slaba 3 <= manj / manj manj slaba 4 manj manj zelo dobra 5 manj manj / manj / : dobra 6 <= manj / manj / : manj / dobra 7 <= manj / manj / dobra 8 <= manj / zelo manj dobra 9 manj / manj /: manj dobra 10 manj / <= manj / dobra 11 manj / : <=manj / manj / dobra 12 >= manj / manj manj / dobra 13 manj / manj /: <=manj / dobra 14 manj / >=manj / manj dobra 15 manj / : manj / <=manj / dobra 16 >= manj / manj / manj dobra 17 <=manj / <=manj / dobra 18 >= manj <=manj / dobra 19 >= <=manj / manj dobra 20 manj manj /: zelo zelo dobra 21 <= manj / zelo zelo dobra 22 manj >= zelo dobra 23 <= manj / >= zelo dobra 24 <= zelo dobra 25 <= manj / manj /: zelo zelo dobra 26 <= zelo manj / zelo dobra 27 manj / : <=manj / zelo zelo dobra 28 manj / >=manj / zelo dobra 29 manj / : manj / >= zelo dobra 30 manj / manj /: : zelo dobra 31 >= manj / manj / zelo dobra 32 <=manj / >= zelo dobra 33 <= zelo dobra 34 >= <=manj / zelo dobra 35 <= zelo dobra 36 >= <=manj / zelo dobra 37 >= <=manj / zelo dobra 38 zelo manj / manj /: zelo dobra 39 zelo manj /: manj / zelo dobra 40 * zelo zelo odlična

59 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nadaljevanje preglednice 9 41 >= manj / >= zelo odlična 42 >= zelo >= odlična 43 zelo * zelo odlična 44 zelo >= >= odlična 45 zelo zelo * odlična Ocena za»razvojne možnosti območja LAS je bila pridobljena na podlagi podatkov o okolijskem, socialnem in gospodarskem vidiku. Največji poudarek je bil na gospodarskem vidiku s 37,2 %, sledi socialni vidik s 32,4 % in okolijski vidik s 30,4 %. Pri tem so bile z»zelo «ovrednoteni vsi trije vidiki Vrednotenje in analiza variant Glede na ocenjene rezultate lahko sklepamo, katera varianta je najprimernejša. Ob tem je potrebno pravilnost in ustreznost rezultatov preveriti in utemeljiti končno oceno. Na način»kaj-če«analize lahko spremenimo nekatere vrednosti atributov in pogledamo njihov vpliv na končno oceno ( Jereb in sod. 2003). Prikaz rezultatov vrednotenja lahko ponazorimo tudi grafično. Ko smo definirali strukturo odločitvenega modela in zbrali vse potrebne podatke o variantah smo slednje ovrednotili od najslabše do najboljše. Najboljša varianta je tista z najboljšo oceno. Pri variantah nas je zanimal vpliv razdelitve sredstev po tematskih področjih in glede na tip projekta, ali gre za investicijske projekte ali gre za projekte, ki pokrivajo»mehkejše«vsebine in so bolj izobraževalno, povezovalno usmerjeni ( Slika 4). V varianti 1 SLR smo posneli obstoječe stanje predvidene razdelitve sredstev. V varianti 2 INVESTICIJE smo se osredotočili na investicijske kriterije: revitalizacija degradiranih območij, ohranitev kulturne dediščine, dvig dodane vrednosti: torej vsebine, v katerih se predvidevajo naslednje aktivnosti: obnove, gradnje, nakup opreme ipd.. V varianti 3 MEHKE VSEBINE smo se osredotočili na kriterije: izobraževanje, usposabljanje, prenos znanj, trajnost, povezovanje, sodelovanje, aktivacija potenciala. V varianti 4 INVESTICIJE + MEHKE VSEBINE smo se osredotočili na sorazmerno razdelitev sredstev po kriterijih, ki pokrivajo investicije in

60 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, kriterijih, ki pokrivajo mehke vsebine. Ob tem predpostavljamo, da se medsebojno dopolnjujejo in zagotavljajo trajnostni razvoj območja. Slika 4: Primer vrednotenja variant

61 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Slika 5: Grafičen prikaz primera rezultatov vrednotenja V obliki večdimenzionalnega grafičnega prikaza lahko predstavimo vse variante v odvisnosti od kriterijev. Najboljša varianta je tista, ki pokriva največjo površino lika. Iz zgornjih slik je tako razvidno, da je v našem primeru najboljša varianta 4, sledi varianta 3, nato varianta 1, kot najmanj primeren scenarij je varianta pod številko 2.

62 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, REZULTATI Z RAZPRAVO Razvoj večkriterijskega modela odločanja je temeljil na dveh hipotezah: H1 in H2. V prvi hipotezi smo predpostavili, da s SWOT analizo ni mogoče z gotovostjo določit najvišjih prioritet območja. V drugi hipotezi smo predpostavili, da bo analiza izvedene SWOT z večkriterijskim modelom na podlagi DEX-i bolje pokazala/izpostavila posamezne parametre SWOT analize in bo lažje določiti najvišje prioritete obravnavanega območja. 4.1 Odločitveno drevo kriterijev Z uporabo programa DEX-i je bila izdelana ocena razvojnih možnosti območja LAS v povezavi z agregatnimi kriteriji, ki smo jih določili na podlagi analize izdelane SWOT analize. Na podlagi identificiranih agregatnih kriterijev smo izdelali odločitveno drevo kriterijev. Slika 6: Odločitveno drevo kriterijev

63 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Zaloge vrednosti Kriterijem smo dodelili zaloge vrednosti po v prejšnjem poglavju opisanem postopku. Slika 7: Zaloge vrednosti 4.3 Predstavitev ocene problema razvojne možnosti območja LAS Rezultat našega modela je ocena razvojnih možnosti območja LAS, kar prikazuje tudi spodnji graf.

64 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Graf 1: Ocena razvojnih možnosti območja LAS 1 SLR 2 INVESTICIJE 3 MEHKE VSEBINE 4 INVEST.+ MEH.VSEB. slaba dobra Razvojne možnosti območja LAS zelo dobra odlična Iz tega grafičnega prikaza lahko razberemo, da sta dve varianti ocenjeni z odlično, dve pa z oceno zelo dobro. V nadaljevanju se bomo osredotočili na varianti, ki sta ocenjeni z odlično in poskušali najti najboljši scenarij za naš raziskovalni problem. Pred tem si bomo še pogledali sestavo in ocene kriterijev, ki so vplivali na oceno razvojnih možnosti območja LAS. 4.4 Predstavitev ocen agregatnih atributov večkriterijskega modela Glavni agregatni kriteriji, ki sestavljajo odločitveno drevo in so vplivali na oceno problema Razvojne možnosti na območju LAS, so : okolijski vidik, socialni vidik in gospodarstvo, ki je sestavljeno iz treh agregatnih podkriterijev: razvojni vidik, ekonomski vidik in turizem. V nadaljevanju bomo grafično prikazali atribute, ki predstavljajo osnovno konstrukcijo odločitvenega problema.

65 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Graf 2: Agregatni atribut: OKOLIJSKI VIDIK 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj pomebno manj / pomebeno Okoljski vidik zelo pomebno Na podlagi izbranih kriterijev v agregatnem atributu OKOLIJSKI VIDIK dosega oceno v vseh štirih variantah. Graf 3: Agregatni atribut SOCIALNI VIDIK 1 SLR 2 INVESTICIJE 3 MEHKE VSEBINE 4 INVEST.+ MEH.VSEB. manj pomebno manj / Socialni vidik zelo pomebno

66 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Socialni vidik je v obravnavani varianti 1 SLR dobil oceno manj, v varianti 3 mehke vsebine pa oceno zelo. V variantah 2 in 4 je bil socialni vidik ocenjen z oceno. Graf 4: Agregatni atribut: GOSPODARSTVO 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / Gospodarstvo zelo V tem primeru vidimo, da je gospodarstvo zelo pomemben kriterij, saj je z izjemo variante 2 dobil najvišjo možno oceno zelo. Ker je gospodarstvo zelo obsežen pojem in smo ga morali razčleniti na agregatne podkriterije, ki vsak zase vplivajo na celotno sliko ocene agregatnega atributa gospodarstvo, jih bomo v naslednjih grafih tudi prikazali.

67 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Graf 5: Agregatni podatribut gospodarstva: Razvojni vidik 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / Razvojni vidik zelo Na podlagi izbranih kriterijev lahko trdimo, da je razvojni vidik dobil najvišjo oceno v variantah 1 in 4. Oceno je dosegel v variantah 2 in 3. Razvojni vidik je sestavljen iz podkriterijev, ki so dosegli naslednje ocene. Graf 6: Kriterij razvojnega vidika: Ohranitev kulturne dediščine 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / ohranitev kulturne dediščine zelo

68 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Kriterij ohranitev kulturne dediščine je ocenjen kot zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na razvojni vidik in posledično na gospodarstvo ter razvojne možnosti območja LAS. V vseh obravnavanih variantah z izjemo tretje je bil ocenjen kot zelo pomemben. Graf 7: Kriterij razvojnega vidika: Ozaveščanje, izobraževanje, spodbujanje prebivalstva 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / ozaveščanje, izobraževanje, spodbujanje prebivalstva zelo Pri, v grafu 7 prikazanem, kriteriju lahko trdimo, da ima zelo pomemben vpliv v varianti 3; - mehke vsebine, kjer je bil ocenjen z oceno zelo. V varianti 4, kjer gre za povezovanje investicijskih in mehkih vsebin je ocenjen z oceno. V variantah 1 in 2 je prejel oceno manj /.

69 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Graf 8: Kriterij razvojnega vidika: Novi produkti, možnosti, potenciali 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / novi produkti, možnosti in potenciali zelo Kriterij razvojnega vidika - novi produkti, možnosti, potenciali, predstavlja pomemben kriterij, ki je dobil oceno zelo v varianti 1, v variantah 2 in 4 oceno in v varianti 3 manj /. Graf 9: Agregatni pod atribut gospodarstva: Ekonomski vidik 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / Ekonomski vidik zelo

70 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Kriterij ekonomski vidik smo ocenjevali na podlagi podkriterijev: delovna mesta, vzpostavitev partnerstev, povezovanje, sodelovanje, dvig dodane vrednosti in ohranitev mladih na območju. V varianti 1 in 4 je prejel oceno zelo, v variantah 2 in 3 pa oceno. Ker je tudi ekonomski vidik sestavljen iz podkriterijev, ki vplivajo na razvojne možnosti območja, si jih bomo podrobneje ogledali. Graf 10: Kriterij ekonomskega vidika: delovna mesta 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / delovna mesta zelo Delovna mesta prestavljajo pomemben faktor razvoja v variantah 1 in 4, kjer so prejela oceno zelo. V variantah 2 in 3 nimajo posebnega vpliva, prejel je oceno manj /.

71 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Graf 11: Kriterij ekonomskega vidika: vzpostavitev partnerstev, povezovanja, sodelovanja 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / vzpostavitev partnerstev, povezovanje sodelovanje, mreženje zelo Ta graf prikazuje ocene zgoraj navedenega podkriterija. Razberemo lahko, da je v variantah 1 in 4 prejel oceno zelo, v varianti 2 manj in v varianti 3. Graf 12: Kriterij ekonomskega vidika: Dvig dodane vrednosti na območju 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / dvig dodane vrednosti na območju zelo

72 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Ta kriterij je prejel oceno zelo v variantah 2 in 4. Pomembno v varianti 1 in manj v varianti 3. Graf 13: Kriterij ekonomskega vidika: Ohranitev mladih na območju 1 SLR 2 INVESTICIJE 3 MEHKE VSEBINE 4 INVEST.+ MEH.VSEB. manj manj / ohranitev mladih na območju zelo Ta kriterij je prejel oceno zelo v variantah 3 in 4, oceno pa v variantah 1 in 2. Kot tretji agregatni atribut v gospodarstvu smo izbrali turizem, ki predstavlja potencial razvoja in dviga kakovosti življenja na območju.

73 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Graf 14: Agregatni podatribut gospodarstva: TURIZEM 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / Turizem zelo Ta atribut je v 1, 3 in 4 varianti dosegel oceno zelo, v varianti 2 pa oceno. Tako lahko razberemo, da je pomemben atribut, ki lahko ugodno vpliva na razvojne možnosti območja. Kot v vseh agregatnih pod atributih gospodarstva, smo tudi turizem ocenjevali na podlagi naslednjih podkriterijev:

74 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Graf 15: Podkriterij turizma: Aktivacija potenciala območja 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / aktivacija potenciala območja zelo Ta podkriterij turizma vpliva na razvoj turizma na območju LAS. V variantah 1, 3 in 4 je bil ocenjen z oceno zelo. V varianti 2, ki se je osredotočala na investicije, je prejel oceno manj /.

75 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Graf 16: Podkriterij turizma: promocija območja 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / promocija območja zelo Ta podatribut je dvakrat prejel oceno in dvakrat oceno manj /. Graf 17: Podkriterij turizma: povezovanje sodelovanje 1 SLR 2 investicije 3 mehke vsebine 4 meh.vseb+ invest. manj manj / povezovanje sodelovanje... zelo Ta podatribut je v varianti 1 prejel oceno zelo, v variantah 3 in 4 oceno, v varianti 2 pa oceno manj /.

76 Mag. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Skupna ocena variant Pri postavitvi variant nas je zanimalo, kaj se zgodi, če posameznemu tematskemu področju odvzamemo predvidena finančna sredstva in jih dodelimo drugemu tematskemu področju. Zanimal nas je vpliv razporeditve sredstev na razvojne možnosti območja. Varianta 1 SLR je odslikava trenutne razporeditve sredstev v SLR. Varianta 2 INVESTICIJE nam pokaže, kaj se zgodi z razvojnimi možnostmi, če sredstva kanaliziramo v investicijske projekte. Varianta 3 MEHKE VSEBINE nam pokaže, kako preusmeritev sredstev v projekte izobraževalno povezovalne narave vplivajo na razvojne možnosti območja. Varianta 4 predstavlja kombinacijo razporeditve sredstev med investicijske in povezovalno izobraževalne vsebine, kjer se vsebine medsebojno dopolnjujejo, nadgrajujejo. Slika 8: Ocena variant rezultat vrednotenja večkriterijskega modela Slika Ocena variant nam pove, da sta varianti 1 in 2 ocenjeni z zelo dobro, varianti 3 in 4 pa z oceno odlično. V nadaljnjem raziskovanju se bomo osredotočili na varianti 3 in 4 in poskušali ugotoviti, katera je boljša izbira za optimalne razvojne možnosti območja LAS.