Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review. letnik 20 (2020), št. 1 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review. letnik 20 (2020), št. 1 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU"

Transkripcija

1 Historica S lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 20 (2020), št. 1 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2020

2 Studia Historica Slovenica Tiskana izdaja ISSN Elektronska izdaja ISSN Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelja / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ ZRI DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR Uredniški odbor / Editorial Board dr. Karin Bakračevič, dr. Ivo Banac (ZDA / USA), dr. Rajko Bratuž, dr. Neven Budak (Hrvaška / Croatia), dr. Jožica Čeh Steger, dr. Darko Darovec, dr. Darko Friš, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Gregor Jenuš, dr. Tomaž Kladnik, dr. Mateja Matjašič Friš, dr. Aleš Maver, dr. Jože Mlinarič, dr. Jurij Perovšek, dr. Jože Pirjevec (Italija / Italy), dr. Marijan Premović (Črna Gora / Montenegro), dr. Andrej Rahten, dr. Tone Ravnikar, dr. Imre Szilágyi (Madžarska / Hungary), dr. Peter Štih, dr. Polonca Vidmar, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria) Odgovorni urednik / Responsible Editor dr. Darko Friš Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Koroška cesta 53c, SI 2000 Maribor, Slovenija e-pošta / darko.fris@um.si Glavni urednik / Chief Editor dr. Mateja Matjašič Friš Tehnični urednik / Tehnical Editor David Hazemali Članki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source. Žiro račun / Bank Account: Prevajanje / Translation: Lektoriranje / Language-editing Oblikovanje naslovnice / Cover Design: Oblikovanje in računalniški prelom / Design and Computer Typesetting: Tisk / Printed by: Nova KBM d.d. SI Knjižni studio d.o.o. Knjižni studio d.o.o., Ana Šela Knjižni studio d.o.o. Knjižni studio d.o.o. Itagraf d.o.o. http: //shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavljata 'Historical Abstracts' in 'America: History and Life'. Časopis je uvrščen v 'Ulrich's Periodicals Directory', evropsko humanistično bazo ERIH in mednarodno bibliografsko bazo Scopus (h, d). Abstracts of this review are included in 'Historical Abstracts' and 'America: History and Life'. This review is included in 'Ulrich's Periodicals Directory', european humanistic database ERIH and international database Scopus (h, d). Studia historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 487. Izdajo časopisa sta omogočili Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Mestna občina Maribor. Co-financed by the Slovenian Research Agency and City of Maribor.

3

4 Historica S lovenica Kazalo / Contents Članki in razprave / Papers and Essays JULIJANA VISOČNIK: Čaščenje Nimf in Fontana v vzhodnoalpskem prostoru...11 Worship of the Nymphs and Fontanus in the Eastern Alps TONE RAVNIKAR: Maribor v 13. stoletju. 1. del: Plemstvo v Mariboru in njegovi okolici na prelomu 12. v 13. stoletje...41 Maribor in the 13 th Century. Part 1: Nobility in Maribor and its surroundings at the turn of the 12 th and 13 th centuries MIJA OTER GORENČIČ: The role of the Counts of Cilli in the architectural development of the Jurklošter Carthusian monastery's great cloister and the question of the location of Veronika of Desnice's grave. The archaeological method as an aid to art-historical interpretation...67 Vloga grofov Celjskih pri stavbnem razvoju velikega križnega hodnika kartuzije Jurklošter in vprašanje lokacije groba Veronike Deseniške. Arheološka metoda kot pomoč pri umetnostnozgodovinski interpretaciji BERNARD NEŽMAH: Oktobrska revolucija med mitom in realnostjo The October revolution between myth and reality ISKRA IVELJIĆ and ŽARKO LAZAREVIĆ: The transition of Croatian and Slovenian economic elites into the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes Tranzicija slovenskih in hrvaških gospodarskih elit v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev MIRAN ŠTUHEC: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere na Slovenskem ob koncu prve svetovne vojne Culturalpolitical and linguisticpolitical situation in the Slovenian Lands at the end of the First World War

5 Historica S lovenica JOŽICA ČEH STEGER: Oton Župančič in začetki južnoslovanske tvorbe Oton Župančič and the beginnings of South Slavic formation SARA MIČIČ and KARIN BAKRAČEVIČ: Bilingualism in connection with executive functions and cognition in children in Slovenian bilingual area Dvojezičnost v povezavi z izvršilnimi funkcijami in kognicijo pri otrocih na slovenskem dvojezičnem območju BARBARA SOPČIĆ and BOJAN MUSIL: Escapism: suppression of self or its expansion? Eskapizem: odmikanje od sebstva ali njegova razširitev? Avtorski izvlečki / Authors' Abstracts Uredniška navodila avtorjem / Editor's Instructions to Authors

6 Historica S lovenica

7 H istorica S lovenica DOI /SHS Izvirni znanstveni članek Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere na Slovenskem ob koncu prve svetovne vojne Miran Štuhec Dr. literarnih ved, redni profesor Univerza v Mariboru, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, Slovenija e-pošta: miran.stuhec@um.si Izvleček: Po prvi svetovni vojni se je na narodno-nacionalnem polju zgodilo dvoje: prvič, prekinjanje tokov, ki so slovenski kulturni in duhovni prostor več stoletij vključevali v habsburško monarhijo, ter, drugič, neplodno tekmovanje političnih strank, kar je bilo v času pomembnih vprašanj kulturnega in jezikovnega umeščanja v nove razmere posebej nevarno. Intenzivno iskanje stikov znotraj teritorialno političnega provizorija SHS in kasnejše Kraljevine SHS je bilo nadaljevanje predvojnih procesov, hkrati lahko ugotovimo, da so se kulturnopolitične dinamike 19. stoletja močno izostrile. Njihova posledica so bile mnoga nasprotja, premalo jasno definirani nameni, kalkuliranje in iskanje kratkoročnih političnih ciljev. Ključne besede: kultura, kulturna avtonomija, strankarska politika, jezik, večjezičnost Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Maribor, letnik 20 (2020), št. 1, str , 42 cit., 3 slike Jezik: slovenski (izvleček slovenski in angleški, povzetek angleški) 205

8 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... Uvod Slovenska kultura se je ob koncu prve svetovne vojne nahajala v specifičnih narodnih, zgodovinskih in političnih okoliščinah. Njen pomen je brez dvoma izhajal iz stare premise, ta je bila uzaveščena od 16. stoletja naprej, da je problem slovenstva in Slovencev v veliki meri kulturna zadeva. Čas razpada Avstro- -Ogrske je kulturnopolitične dinamike 19. stoletja, ki so se idejno pričele že s sporom dveh literarnih in svetovnonazorskih konceptov Čopovega, miselno je izhajal iz svobodomiselstva, estetsko iz poetike Friedricha Schlegla, ter Kopitarjevega, ta je temeljil na janzenizmu, didaktičnosti in jezikovnem purizmu 1 izostril. Po prvi svetovni vojni se je zgodilo dvoje: prekinjanje tokov, ki so slovenski kulturni in duhovni prostor vključevali v habsburško monarhijo več stoletij, ter neplodno tekmovanje političnih strank, kar je bilo v času pomembnih vprašanj kulturnega in jezikovnega pozicioniranja posebej nevarno. Intenzivno iskanje stikov znotraj teritorialno-političnega provizorija SHS in Kraljevine SHS je bilo nadaljevanje procesov, ki so segali v čas pred svetovno vojno. Jugoslovanska zamisel je bila živa že v 19. stoletju, takrat so jo Slovenci in Srbi negovali prek kulturnega sodelovanja; pestra društvena dejavnost, književni stiki in narodnopovezovalne ideje so evocirale zavest o bratstvu južnoslovanskih narodov. Povedano so krepili časopisni prispevki. Slovenski narod je tako že v sedemdesetih letih 19. stoletja, takrat je bil urednik pisatelj Josip Jurčič, večkrat navdušeno pisal o Srbih. 23. avgusta 1876 beremo: Včeraj je srbska vojska sijajno premagala Turke, vzela jim zopet mesto Knjaževaec, ki so ga bili oni dan zaseli in jih je podila daleč črez planino Tresibabo ven. / / Boj mej Srbi in Turki, ki je skoro tri tedne bil ponehal, ker si Turki nijso naprej upali, Srbi pa so se urili v orožji in čakali, začel se je zopet in pričakovati imamo menda skoraj velicih rečij. 2 Tu je potrebno opozoriti še na stare jezikovne prakse te so do ustanovitve univerzitetnega študija v Ljubljani določale proces, po katerem so Slovenci v intelektualno sfero praviloma prehajali prek tujega jezika ter na različna narodno-jezikovna gibanja v okviru Habsburške monarhije, na panslavizem, avstroslavizem, ilirizem in jugoslovansko idejo. Slednja ima miselno podlago v ilirizmu. Naj ob tem omenim, da je samostalnik Ilirci že v 17. stol. postajal sopomenka za južne Slovane, kamor so takrat nekateri pisci, denimo zagovornik slovanske enotnosti, teolog in jezikoslovec Hrvat Juraj Križanić, prištevali tudi 1 2 Odziva na situacijo sta Slowenischer ABC-Krieg (1833) Matije Čopa in Nova pisarija (1830) Franceta Prešerna. "Jugoslovansko bojišče", Slovenski narod, , št. 192, str

9 H istorica S lovenica Slovence. 3 Znane so Napoleonove ilirske province, tudi Vodnikovi pesmi Ilirija oživljena (1811) in Ilirija zveličana (1817). Upoštevati je potrebo še dvoje: da je zavest o sorodnosti južnih Slovanov znana iz protestantizma in je Primož Trubar pisal o bližini med slovenščino ter hrvaščino in opozoril, da Slovenci hrvaščino razumejo mnogo bolje kot češčino, a je hkrati pač glede na svoje jezikoslovne zmožnosti oba jezika tudi jasno razmejil. Znanstveno utemeljene razlike sta kasneje izpostavila jezikoslovca Jernej Kopitar in Fran Miklošič. Naštete ideje so prej ali slej nastajale iz dveh osnov, obrambe zoper nemštvo ter želje po povezovanju sorodnih narodov. Dejavnost Jugoslovanskega kluba je bila leta 1917 nadaljevanje želje po politični združitvi južnih Slovanov, živečih v Avstro-Ogrski. 4 V tem kontekstu razumem, denimo, stališče uglednega katoliškega filozofa Aleš Ušeničnika, ki je perspektivo habsburškega cesarstva videl le v avtonomiji posameznih narodov, prihodnost Slovencev pa v združitvi s Hrvati in vojvodinskimi Srbi. Ne le na desnem polu takratne politike, tudi na levem je bilo zelo podobno, Henrik Tuma, viden socialistični pisec, je, recimo, v članku "Jugoslovanski in balkanski problemi" leta 1912 pisal o nujnosti združitve; seveda je iz svoje svetovnonazorske perspektive v ospredje postavljal razredne interese, ki da povezujejo močneje kot narodna pripadnost. 5 Pri oblikovanju takratnih kulturnih usmeritev ne gre spregledati dejstva, da se je na začetku 20. stoletja nemški imperializem vidno krepil, kar je bilo za duhovni potencial Slovencev ter za njihov jezik izjemno nevarno. Povezovanje z južnimi Slovani, ki so živeli v Avstro-Ogrski, pa je bilo naravno, saj je dajalo vsaj občutek varnosti. Skozi tako zgodovinsko optiko in upoštevajoč aktualno politično situacijo ni nič nenavadnega, če v Slovenskem narodu 9. novembra 1918 preberemo članek, v katerem si avtor "od srca želi, da srbske čete okupirajo celo ozemlje, ki spada pod območje Narodne vlade v Ljubljani" in tako nastane "enotna država od Soče do Egejskega morja". 6 V takšnih pogojih so bili kulturni in jezikovni procesi izjemno subtilna zadeva. Da bi bila situacija še kompleksnejša, so poskrbele politične stranke, ki so kulturnoprogramske in jezikovnopolitične poglede načrtovale skozi Prim. knjigo Zrinke Blažević, Ilirizam prije ilirizma (Zagreb, 2008). Iz obsežne bibliografije o tem vprašanju prim. sedaj Andrej Rahten, Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije (Ljubljana, 2015); Vlasta Stavbar, Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države ( ) (Maribor, 2017); Jurij Perovšek, "Misel o Sloveniji in njeno udejanjenje v času od Majniške deklaracije do oblikovanja Države SHS in Narodne vlade SHS", Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018), str ; Jure Gašparič, "Od odprtja avstrijskega parlamenta leta 1917 do novih držav leta O oblikovanju češkoslovaške in jugoslovanske države", Studia Historica Slovenica 18, št. 3 (2018), str Več o tem v razpravi Andreja Rahtena, "Avstromarksistični pogledi na jugoslovansko vprašanje", Pilar: časopis za društvene i humanističke studije IV, št (1 2) (2009), str "Srbija na pomoč", Slovenski narod, , št. 265, str

10 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... perspektivo svojih ideoloških kodov ter političnih interesov. Slika seveda ni črno-bela, je pa gotovo potrebno pomisliti, na primer, na razliko med liberalnimi preko narodnih meja usmerjenimi ekonomskimi nameni in nasprotnimi domačijskimi pogledi katoliškega tabora. Posledice tega so bile pravzaprav zmeraj vidne tudi na kulturnem področju. Ena os je tako združevala sile, usmerjene k postopnemu vključevanju v južnoslovanske dinamike, v skrajnem primeru celo k stapljanju z njimi, druga je znotraj novih političnih praks definirala ali vsaj iskala možnosti avtonomnega domovinskega razvoja. Nekaj pomembnih kulturnih institucij je bilo že ustanovljenih: Licejska knjižnica (1774), Slovenska matica (1864), Dramatično društvo (1867), Deželno gledališče v Ljubljani (1892), 7 Društvo slovenskih pisateljev (1872), Glasbena matica (1872), Mohorjeva družba (1851), Zgodovinsko društvo v Mariboru (1903), Ljubljanski zvon (1881), Dom in svet (1888), Časopis za zgodovino in narodopisje (1904), nekaj njih, predvsem slovenska univerza, 8 je še čakalo. Naslednji kratek literarnosociološki uvid dogodka na simbolni ravni evocira narodnostne ambicije in kulturno ter zgodovinsko (samo)refleksijo. V Mariboru je gledališče nastalo leta 1785, a je slovenski profesionalni teater prvo predstavo pripravil šele To je bil Jurčič-Levstikov Tugomer (1867). Ob njem je zanimivo vprašanje, tudi kulturno, celo kulturnopolitično, kako je s slovensko mitologijo. Se lahko kosa s srbsko? Jo je na bolj in manj izviren način oblikovala narodna zgodovina ali je morala to delo opraviti umetnost in torej gre zlasti za književne konstrukte? Nekaj je gotovo: Črtomir, Bogomila, Lepa Vida, Martin Krpan idr. so literarni miti, tak je tudi Tugomer klasični, v starogrškem smislu oblikovan tragični junak. Je oseba, ki se odlično vključuje v takratne evropske literarne tokove. Ti so prej ali slej formirali diskurz junaka, ta mora propasti, da bi njegova etična ideja živela. In zmagala! V tem smislu je mariborska predstava odlično usklajena s potrebami časa novo slovensko gledališče je bilo triumf slovenske kulture in slovenstva. Naj opozorim, da je bila premišljena tudi izbira "žalostinke", ki je v smislu klasične evropske tragedije brez dvoma poudarila takrat najpomembnejšo, kar elitno literarno zvrst. Ob stoti obletnici je mariborska Drama uprizorila Grmače (1994) Daneta Zajca, ki najde zvezo z mnogo starejšim Jurčičevim tekstom na ravni interpretacijskega konteksta, dinamike, ki kontekst tudi v tem primeru močno vpisuje v tekst. Ta skozi specifično zajčevsko poetiko ne izpostavlja velike (narodne) zamisli, marveč destruira patriarhalne vzorce, moralo posameznika in etiko družbe. Če je stara Nučičeva predstava vzpostavljala aktualno zvezo z narodno-političnimi 7 8 Zgradba je bila namenjena slovenskemu in nemškemu gledališču. Univerza je bila v programu narodnopolitičnih prizadevanj že več desetletij; še posebej močno jo je poudarila "pomladno razpoloženje leta Prim. zdaj o njenem rojevanju in ustanovitvi Božo Repe, Univerza v Ljubljani. 100 let. Svoboda duha (Ljubljana, 2019). 208

11 H istorica S lovenica razmerami in je ujetost v naivno presojo urejanja odnosa med slovenskim ter nemškim narodom cepila na razmere ustanavljanja južnoslovanskih političnih tvorb ob koncu prve velike vojne, potem lahko nekaj podobnega trdimo tudi za lansko, uprizorjeno v režiji Nine Rajić Kranjac. Atributi našega časa tokrat niso zgolj navidezni in nismo le zapeljani, kot je bil v legendi trentarski lovec, ki je ustrelil nesmrtnega Zlatoroga, da bi osvojil lepo krčmarjevo hčerko, smo v eksistencialni zanki, ta se kot strašna fantazma pred smrtjo pokaže Jurovemu očetu in zaokroži v diskurz groze, nemoči, zlobe, odsotnosti arhaičnega kolektiva, destruiranja mitskega in še zlasti etično zelo vprašljive drže posameznika do kolektiva. Med avtonomijo in asimilacijo Glavni temi političnih razprav, tikale so se kulture in jezika v času proti koncu prve svetovne vojne ter po njej, sta bili avtonomija in asimilacija. Obema opcijama samobitnosti in raznarodovanju je bilo razumljivo, da zgodovina Slovencev vodi le k načelom kulturne suverenosti ter ob tem ni pomembno, kakšna bo prihodnja ureditev države, le kulturno specifiko mora dosledno negovati. Danes se zdijo dileme časa morda celo naivne, a historizacija problema pokaže, da takrat morda nekaterim res ni bilo povsem jasno, da so Slovenci narod z lastno kulturno zgodovino ter perspektivo in ne pleme, 9 katerega posebnosti nižjega ranga mora država vzdrževati, sicer pa je njegovo kulturno življenje vključeno v višje južnoslovanske narodne zadeve. Gotovo pa je mogoče, da je vsaj pri intelektualcih šlo za pragmatizem, pogojen s spoznanjem o hudi narodovi ogroženosti. V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je po ustavi obstajal en sam jugoslovanski troedini narod, sestavljen iz plemen Slovencev, Hrvatov in Srbov, Makedonci in Črnogorci niso bili priznani niti kot pleme. 10 Kulturno in jezikovno problematiko dobe ilustrirata nazora dveh pomembnih izobražencev Frana Ilešiča 11 in Izidorja Cankarja. Prvi je bil v smislu slavista 19. stoletja temeljito razgledan ne le literarnozgodovinsko, ampak tudi jezikoslovno in narodopisno. Njegovo očitno simpatiziranje z južnoslovanskim prostorom in novoilirizmom (nasprotoval mu je že Ivan Cankar, recimo v predavanju Slovenci in Jugoslovani leta 1913, v katerem je ostro obsodil reduci- 9 Metod Mikuž v Zgodovini Slovencev ugotavlja, da se je Kulturni odsek 18. novembra 1918 odločil za kulturno avtonomijo in nadaljuje, da je razprava pokazala, da članom "ni bilo popolnoma jasno, ali smo Slovenci narod ali pleme". Gl. Zgodovina Slovencev, ur. Meta Sluga (Ljubljana, 1979), str Predstavnik Jugoslovanske socialdemokratske stranke Anton Štebi je, denimo, k jugoslovanskemu narodu prišteval tudi Makedonce in Bolgare. 11 Ob koncu leta 1918 je sodeloval v posvetu o šolski upravi. 209

12 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... Fran Ilešič (dlib) ranje jugoslovanskega vprašaja na problem kulture in jezika) 12 se je izostrilo leta 1919, ko je dobil redno profesuro na zagrebški univerzi. Delno je Ilešičeva stališča morebiti celo mogoče razumeti; vendarle je izhajal iz krajev, kjer je bilo nemški pritisk močno čutiti, 13 prav tako je njegova izkušnja učila, da ljubljan- 12 Prim. razpravo Jožice Čeh Steger, "Cankarjev pogled na ilirizem in novoiliristične ideje Frana Ilešiča", v: Preseganje meje, ur. Miran Hladnik (Ljubljana, 2006), str Literarno refleksijo ponemčevanja v Slovenskih goricah je v romanu Kontrolor Škrobar (1914) zajel dr. Alojz Kraigher. 210

13 H istorica S lovenica ska politika za obrobne dežele ni kazala potrebnega interesa. Tudi liberalni koncept unitarizma mu ni bil neznanka. Vendar je vsaj k prvima navedenima razlogoma potrebno dodati naslednje: res je, da je nekaj podobnega doživljal že Prešernov sodobnik Stanko Vraz, a je hkrati brez dvoma tudi to, da so iz štajerskega na nemško kulturo in nemški jezik meječega prostora izhajali zavedni Slovenci Ljutomerčan Franc Miklošič, Veržejec Franc Kovačič, Drstelčan Matija Murko idr. V tem smislu je aktualna teza Jožeta Toporišiča, da je pri Ilešiču šlo za "nevraščenost v slovenstvo svojega časa". 14 Od tod do njegovega zmotnega razmerja do slovenske jezikovne in kulturne dinamike seveda ni daleč. Če raziskovalci slovenske romantike ugotavljajo, da je velika škoda, ker je Vraz začel pisati v ilirščini in ni ob Prešernu postal pomemben romantični pesnik, lahko nekaj podobnega trdimo tudi za Ilešiča. Žal namreč ni razvijal svojih nedvomnih talentov in postal prvi južnoslovanski primerjalni literarni zgodovinar, saj je za to imel ob naštetih lastnostih tudi metodološko odlične pogoje. Tako pa je, denimo, 26. julija 1919 v Slovenskem narodu povsem eksplicitno izrazil vero v evolutivni nastanek jugoslovanskega jezika, še posebej strokovnega oziroma znanstvenega. 15 Biti pa je treba pošten in povedati, da Ilešič v tem pogledu niti ni bil najbolj nepopustljiv, saj je znana njegova izjava, da v Zagrebu predava izmenoma v srbohrvaščini in slovenščini. V Slovenskem narodu je bilo namreč mogoče prebrati članke z mnogo bolj surovim stališčem o enem narodu in enem jeziku jugoslovanskem. Umetniški nazor ter pogledi na kulturno življenje Slovencev urednika Doma in sveta ter Slovenca v obravnavanem času Izidorja Cankarja so bili gotovo eden usmerjevalcev takratnih kulturnih politik. V eseju "Trideset let", objavljen je bil v Domu in svetu 1916, je po umetnosti izjemno razgledani pisec polemiziral z didaktično-estetskim konceptom Aleša Ušeničnika. Pri tem se je opiral na katoliškega izobraženca Renéja Bazina in na svojo umetnostnokritiško premiso, da pedagoška kritika ne zagotavlja dobre književnosti. Ta nastaja šele takrat, ko je v literarni sistem vključena umetnostna kritika. Stališče, ki nasprotuje katoliškim umetniško-vzgojnim načelom, vključuje avtorjevo branjenje visoke umetnosti ter kulture evropskega duha, ki bo plemenitil in osvobajal ter ustvarjal pogoje suverenosti naroda in posameznika. Cankarjev pogled na kulturnopolitična in kulturnoorganizacijska vprašanja je upošteval materialne ter politične koordinate časa. V članku "Slovenska narodna organizacija" (Nova Evropa, 1923) je, recimo, razmišljal o materialnih pogojih kulture in ob tem zavrnil strankarske posege, ki da pomenijo predvsem nasprotovanja, nagajanja, razcepljenost, populizem, ceneno zabavo ipd. Namesto tega je predlagal 14 Gl. Jože Toporišič, "Franc Ilešič novoilirec", v: Jože Toporišič, Portreti, razgledi, presoje (Maribor, 1987), str Franc Ilešič, "Kako naj pospešimo kulturno edinstvo", Slovenski narod, , št. 174, str

14 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... Izdor Cankar (dlib) centralizirano zbiranje sredstev, nadstrankarsko pozicijo in ustanavljanje ter financiranje kulturnih institucij narodnega pomena. Svoje poglede na kulturna in umetniška vprašanja je včasih tudi spreminjal, vendar je ključna stališča branil ves čas. 16 Kasneje je Cankar kot pomemben član Kulturnega odseka, ta je bil posvetovalni organ Narodnega sveta, subtilno deloval na kulturnopolitičnem podro- 16 Na primer o tem, da je potrebno preprostega človeka kulturno in umetniško dvigniti, umetnost pa ni ne visoka ter ne nizka, je ena sama popačena ali resnična. Že leta 1908 je v eseju "Ljudsko gledališče" lucidno poudaril pomen dostopnosti umetniškega dela in hkrati zavrnil "pogospodeno umetnost" ter "kosmat dovtip, rokovnjaško junaštvo, neumetniško ganljivost, moralizirajočo tendenco". 212

15 H istorica S lovenica čju, tako s formiranjem načelnega vprašanja o razmerju slovenske kulture do južnoslovanskih kultur kot z jasno opredelitvijo za avtonomno in zgodovinsko utemeljeno slovenstvo ter spoštovanje drugih kultur. Možnosti je videl v okviru federalno urejene države, kraljevine ali republike, kar je jasno izrazil na prvi seji Kulturnega odseka 16. novembra 1918 z besedami: "Potrebno se mi zdi, priznavam to kot spokorjenec, da si zagotovimo vsa sredstva, da si za nedogleden čas ohranimo svojo individualiteto." 17 Bogo Grafenauer dopušča možnost, da je Cankar z nekaterimi svojimi prejšnjimi izjavami namenoma izzival liberalno stran k branjenju slovenskih interesov s tem, da je problematiziral zagotavljanje finančnih sredstev za vzdrževanje kulturnih inštitucij. 18 Uvid v dogajanje v tem robnem času pokaže, da vprašanja, dileme, stališča niso bila zmeraj samo rezultat sebičnih strankarskih preračunavanj, interesov in nagajanj, ampak da je takoj po koncu prve vojne šlo tudi za presojanje možnosti v političnem preurejanju tega dela Evrope, pri čemer so imeli glavno besedo veliki zmagovalci. Izkušnje s Habsburžani, celo možnost njihove vrnitve, italijanska okupacija Primorske, nejasna situacija na Koroškem na eni strani in vsaj obeti enakopravnosti v južnoslovanski državni tvorbi na drugi so zato gotovo privedli do takšnih odločitev, ki jim danes težko pritrdimo. Denimo do predlogov o evolutivni kulturni in jezikovni združitvi. Če k temu dodamo še dejstvo, da se je slovenska politika šele morala naučiti principov (južnoslovanske) "realpolitike" preigravanja, ki so ga Srbi dobro poznali, zavedajoč se t. i. jugopiemontizma so ga zdaj tudi dosledno uporabljali potem šele lahko dojamemo kompleksnost in mejnost situacije. Prav v takšnih okoliščinah je nastala resolucija Kulturnega odseka Narodnega sveta. Jezik in šolstvo V nadaljevanju poglejmo na problem z dveh včasih tudi tesno povezanih področij, jezika in šolstva. Ob slednjem je treba reči, da so bile nemške šole po formiranju nove države hitro spremenjene v slovenske, nekatere z nemškimi paralelkami. Pomanjkanje učiteljev so nadomestili s tako imenovanimi pomožnimi kadri, posebej po priključitvi Prekmurja leta Ustanavljanje univerze v Ljubljani razumem kot dejanje izjemnega pomena za oblikovanje jezikovne zavesti in za njen prehod na višjo duhovno-ustvarjalno raven ter za odlično možnost in zahtevo jezik razvijati na strokovni ter znanstveni ravni, leksikalno, slovnično in pragmatično. Oboje je bilo, če rečem nekoliko romantično, sen 17 Bogo Grafenauer, "Vprašanje kulturne avtonomije 1918", Zgodovinski časopis 42, št. 4 (1988), str. 565 (dalje: Grafenauer, "Vprašanje kulturne avtonomije 1918"). 18 Gl. Grafenauer, "Vprašanje kulturne avtonomije 1918", str

16 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... slovenskih izobražencev dalj časa, a tudi njihov narodni kompleks. Brez dvoma pa je oboje v času ustanavljanja novih državnih tvorb imelo še močan simbolni pomen ter širši mednarodni jezikovnoafirmativni značaj. Pregledal sem tematsko usmerjene članke v časopisih Slovenski narod, Slovenec, Dom in svet ter Ljubljanski zvon. Upoštevam, da gre za (subjektivizirane) novinarske optike, a predpostavljam, da analizirana publicistika kaže na stanje stvari, in to iz dveh politično ter ideološko nasprotnih kotov. Izhodišče nadaljevanju tega prispevka je najprej odlomek uvodne replike Otona Župančiča na prvi seji Kulturnega odseka 16. novembra 1918 in potem del končne vsebine resolucije, ki jo je ta organ sprejel na svoji drugi seji dva dni kasneje (18. novembra 1918). 19 Na tem mestu opozarjam na razpravo Jožice Čeh Steger Dva pogleda na Cankarjevo pripovedništvo (2019), v kateri med drugim evocira Župančičev pogled na jezik. Veliki slovenski pesnik je v Dumi (Samogovori, 1908) zapisal antološke verze, katerih miselno presečišče je navezanost na domovino in pogled čez njene meje: Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Ljubil sem jo. Kakor grudi deviške razgaljene duhtele pod soncem so njene poljane razpaljene; potapljal sem se v valove njenih žit, sam, sam s seboj, le z mislimi svojimi skrit v molčeči družbi mladega hrepenenja, mlad, mlad to se pravi: v srcu vsega življenja. 20 Toda deset let kasneje je na prvi seji Kulturnega odseka Narodnega sveta kot njegov predsednik trezno in nič več pesniško zaneseno ugotovil: 21 Zdaj pa, ko nastopa nova država, naša država, je začutil slovenski kulturni delavec, da nima samo pravice, ampak dolžnost posegati v kulturno politiko te države. Država naša in vsaka njena vlada bo stala pred nebrojem perečih vprašanj, kat- 19 Resolucijo je podpisalo vseh 29 udeležencev seje. Naknadno jo je v skupini 16 intelektualcev podpisal tudi Ivan Cankar. Besedilo ni bilo objavljeno v časopisih, namesto njega je Slovenski narod priobčil "Izjavo duševnih delavcev". Dve leti kasneje je nastala Avtonomistična izjava s podobnimi, vendar konkretneje razdelanimi cilji. Ervin Dolenc ugotavlja, da je izjava kulturni boj z ideološke prenesla na izrazito politično raven. Gl. Ervin Dolenc, Kulturni boj. Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS v letih (Ljubljana, 1996), str. 146 (dalje: Dolenc, Kulturni boj). 20 Oton Župančič, Izbrane pesmi (Ljubljana 1977), str Ob tem velja pomisliti na avtorjev esej "Adamič in slovenstvo" (1933), v katerem je mogoče nekaj poudarkov v zvezi z delom Louisa Adamiča razumeti kot relativiziranje pomena jezika za narodni značaj književnosti in narodne identitete, saj da je pri slednjem pomembna globlja esenca. 214

17 H istorica S lovenica erih ne bode mogoče rešiti preko nas. Potreba bo povsodi strokovnjaka z načrti in predlogi. Tako bo prišel kulturni delavec do besede in sicer ravno tako znanstvenik kakor umetnik in beletrist. 22 Uvodne misli resolucije, k njim se bom ob koncu prispevka še vrnil, se glasijo: Ob postanku države Slovencev, Hrvatov in Srbov pričakuje kulturni odsek N. S., da bo nova politično popolnoma edinstvena država, naj bo organizirana kakorkoli, po svoji moči pospeševala z vsemi razpoložljivimi sredstvi razvoj prosvetnega življenja vseh treh rodov na podlagi kulturne avtonomije. Neoviran razmah individualnih sil vseh treh plemen je najzdravejši pogoj za polno duševno bogastvo Jugoslavije. Kulturna politika bo morala vsekakor upoštevati dejstvo, da je dala zgodovina slovenstvu v teku stoletij posebno duševno vsebino. 23 Pregled časopisnih člankov pokaže, da je bila univerza razumljena predvsem kot narodnokulturna institucija, manj kot znanstveno-raziskovalna ustanova, tudi njena jezikovna dimenzija v njih praviloma ni razčlenjena. Oboje pravzaprav ne preseneča, kot sledi iz Župančičeve replike sta tako znanstvenik kot umetnik kulturna delavca, kar posredno poudarja tudi izjava Kulturnega sveta. Ustanavljanje univerze v Ljubljani je časopis Slovenec spremljal skrbneje kot Ljubljanski zvon. Članki so bili praviloma objavljeni na prvih straneh. Ob upoštevanju in poudarjanju slovenstva, ki ga je gojila klerikalna stranka ves čas, to seveda ni nenavadno. Prvi članek na temo univerze, objavljen je bil 13. februarja 1919 v Slovencu, je tesno povezan z vsebinami, o katerih so razpravljali na sejah Kulturnega odseka, torej o suvereni, avtonomni in zavestni skrbi za kulturni razvoj. V teh okoliščinah je bila ena ključnih zahtev povezana z visokošolskim izobraževanjem v slovenskem jeziku. 24 Avtor članka odločno utemeljuje potrebo po univerzi v Ljubljani in ob tem dopušča realno možnost, da proces zaradi različnih nasprotovanj ne bo enostaven. Iz članka se da razbrati koncept takratne kulturne politike, kakor ga je branila katoliška stran (Slovenska ljudska stranka), in sicer: negovati slovenstvo in krščansko misel v njem ter hkra- 22 Grafenauer, "Vprašanje kulturne avtonomije 1918", str Prav tam, str "V stari Avstriji smo neprestano zahtevali univerzo v Ljubljani in navajali zanjo celo vrsto razlogov. Sedaj smo sami svoji gospodarji in nam ni treba vprašati nikogar. Mislimo, da stari razlogi vendar še veljajo, če so veljali v časih nižje kulturne stopnje, zakaj ne bi sedaj! Vsak narod, ki hoče živeti, stremi po najvišji kulturni stopnji, ki jo hoče doseči najraje na podlagi lastnega kulturnega življenja. Tako kulturno življenje se je začelo za nas Slovence šele sedaj in takoj smo sledeč kulturnim potrebam zahtevali vse, kar nas popelje do one stopnje. Nižje in srednje šolstvo sedj hvala Bogu že imamo, nimamo pa višjega šolstva; tega nam niso hoteli dati. Hočemo živeti; zato hočemo visokih šol, predvsem svoje lastno v s e u č i l i š č e." ("Vseučilišče v Ljubljano", Slovenec, , št. 36, str. 1). 215

18 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... ti spoštovati posebnosti drugih jugoslovanskih narodov. Slovenec je 20. maja 1919 s poudarjeno natisnjenim naslovom Alma mater Labacensis zaneseno pisal o začetku tehničnega visokošolskega tečaja in povzel slavnostne besede predsednika "vseučiliške komisije" dr. Danila Majarona, "poverjenika za uk in bogočastje dr. Karla Verstovška, ravnatelja društva inženirja dr. Stergerja, ter natisnil zahvalni brzojavki "Kraljevi visokosti" in "ministru prosvete". 25 Časopis je sledil tudi povezanim dogodkom v Beogradu in objavil vesti, da je ministrski svet potrdil načrt ustanavljanja (13. julija 1919) in je zakon sprejet v narodnem predstavništvu (18. julija 1919) idr. Pri tem je bil kritičen. Tako je 24. avgusta 1919 nepodpisani avtor članka "Vseučilišče v Ljubljani" ostro opozoril na dvoje, da zakona o ustanovitvi univerze regent niti po šestih tednih še ni podpisal in da bi "belgrajska vlada" ter "dežela in mesto", ki dobita, kar je "konečni smoter narodovih kulturnih stremljenj", morala mnogo več napraviti. Ni urejene knjižnice, 26 ni stanovanj za učiteljski kader niti ni primernih prostorov za predavanja in seminarje", je pisec poudaril ter zaključil: "zato pa: je-li vprašanje vseučilišča v Ljubljani resno ali ni resno." 27 S problemom ljubljanske univerze se je seveda ukvarjal tudi Slovenski narod, rekel pa bi, da bolj strpno in predvsem manj čustveno. Dr. Pavel Grošelj, denimo, je v prispevku "Vseučiliško vprašanje" 26. februarja 1919 zapisal: Načelo, da se ogromno telo jugoslovanskega naroda ne da kulturno prekvasiti kot celota, temveč da mora to delo zastaviti pri njega najmanjših skupinah in se od tod dvigniti koncentrično k višku: od poedinca, družine, občine, dijalekta, do celokupnega naroda to načelo se ne more nikdar in nikoli nazivati kulturni separatizem. Ustanovitev slovenskega visokega šolstva tedaj ni samo lokalna slovenska zadeva, temveč je nujna in potrebna tudi iz vitalnih interesov celokupne naše kraljevine. In to tem bolj, če do dna premislimo vlogo, ki bo dodeljena Slovencem v novi državi. 28 Članek je odgovor na prispevek, ki ga je podpisal (verjetno) k in je bil objavljen v 15. februarja 1919, prav tako v Slovenskem narodu. Avtor v njem izrazito relativizira potrebo po ustanovitvi slovenske univerze, ker da so s formiranjem kraljevine in z obstojem univerz v Beogradu ter Zagrebu odpadli vsi v 25 "Alma mater Labacensis", Slovenec, , št. 115, str O problemu univerzitetne knjižnice in strokovnih knjižnic je v Velikonočni prilogi Slovenca pisal tajnik Kulturnega odseka dr. Josip Mal. 27 "Vseučilišče v Ljubljani", Slovenec, , št. 194, str Pavel Grošelj, "Vseučiliško vprašanje", Slovenski narod, , št. 49 str

19 H istorica S lovenica Habsburški monarhiji relevantni razlogi. 29 Dejstvo je, da so obstajali resni načrti, da bi bila ljubljanska univerza slovensko-jugoslovanska in bi v Ljubljani študirali ter na njej vsaj na začetku predavali tudi Srbi. 30 V Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov je slovenščina postala edini učni jezik na vseh šolah, pripadniki drugih narodov so se slovenščino učili kot obvezni predmet, pogoj za zaposlitev učiteljev je bilo znanje slovenščine. Zmeraj pogostejši stiki s Kraljevino Srbijo in s tem realna nevarnost jezikovno ter kulturno povsem neenakomerne situacije so pospešili nastanek deklaracije o varovanju kulturne identitete Slovencev. Kaj takega se je zgodilo ob koncu prve svetovne vojne, kar je povsem očitno zaznamovalo slovensko razmerje do južnoslovanske skupnosti? Če mislimo na kulturni vidik, potem gotovo nikakor ne smemo spregledati naslednjega: Slovenci so svoje več desetletij trajajoče obete o tvornem življenju z južnimi Slovani leta 1918 spoznali v njihovi realni podobi in so predvsem morali prekiniti z iluzijo. To se je pokazalo, denimo, ob ustanavljanju ljubljanske univerze, ko so beograjski krogi zavlačevali pri realizaciji sprejetih sklepov, na primer z imenovanjem univerzitetnih učiteljev. Kakšni interesi so jih vodili, je težko z gotovostjo trditi, morda pa vendarle prikriti načrt, da bi v Ljubljani predavali tudi srbski profesorji, v srbohrvaščini, kot so zapisali v Slovencu. 31 Hkrati pa se je zgodilo še nekaj mnogo usodnejšega hočeš ali nočeš so Slovenci za zmeraj potrdili koordinate lastnih političnih načel, sposobnosti, svojega narodnega etosa. Za področje jezika moramo ugotoviti, da je slovenščina postala eden uradnih jezikov, a hkrati sporazumevalno sredstvo, ki v praksi v vseh jezikovnih legah vendarle ni enakopravno funkcioniral. Na oboje je treba pogledati z dveh perspektiv, ena, v tistem času večkrat evocirana, govori, da imajo slovanski jeziki tako ali tako skupnega prednika in je slovenščina prehodnega značaja, druga, da je jezik z Bohoričevo slovnico leta 1584, Dalmatinovim prevodom Biblije (1584) ter štirijezičnim slovarjem Hieronima Megiserja (1592) postala samostojen jezik. Če gre prva v prid postopnega nastanka jugoslovanščine, potem je drugo treba razumeti kot popolno nasprotje takim željam ali načrtom. Zdaj bi pravzaprav morali opozoriti na jezikovno-politične cilje od ilirizma Stanka Vraza, prek novoilirizma Radoslava Razlaga do idej o enotnem jugoslovanskem jeziku v obeh južnoslovanskih političnih tvorbah in poudariti, kako je instrumentalizacija problema pravzaprav povsem zanikala, da jezikovno uzaveščanje ni ostalo le pri Bohoriču in drugih, marveč je v kasnejših stoletjih postopno nastala jezikovna infrastruktura, ki je pomenila zanesljivo podlago za suveren 29 "Vseučiliško vprašanje", Slovenski narod, , št. 39, str Dolenc, Kulturni boj, str "Proti ljubljanskemu vseučilišču", Slovenec, , št. 251, str

20 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... nastop v novih državnih tvorbah. 32 Ne nazadnje jezik v času protestantizma seveda ni nastal na novo, temveč je temeljil na srednjeveški obredni slovenščini. Časopis Slovenski narod je svoj uredniški profil pokazal ne le z vsebino člankov, njihovim političnim in ideološkim ozadjem, marveč tudi čisto praktično, s prispevki v tujih jezikih angleškem, francoskem, srbohrvaškem. S tem je mogoče povezati interes časopisa za jezikovni pouk v šolah. Že v prvi polovici februarja tako beremo polemičen članek z naslovom "O učenju tujih jezikov". Njegovo vsebino razumem kot eno od izhodišč kasnejših razprav o tem vprašanju. Bistvo je namreč mogoče strniti v štiri stališča. Prvo je razmerje do kulturnega nacionalizma in internacionalizma tuje jezike se je potrebno učiti, ker je to pogoj za sprejemanje dosežkov drugih kultur in za njihovo ustrezno uvedbo v slovenski prostor. Premisa o participaciji v evropskem kulturnem prostoru in univerzalnosti omike je stara ter izhaja iz romantičnih pogledov pesnika in literarnega kritika Augusta Schlegla. Drugič, pogoj sodelovanja v zahodnoevropskih duhovnih dinamikah je razvoj domače kulture in jezika; tretjič je mogoče v članku brez težav prepoznati zavračanje možnosti, da bi se nemški in italijanski vpliv nadaljevala. Četrta vsebinska postavka izpostavi primernost francoščine in angleščine. V vsakem primeru gre tudi za ideološki manever, ki je bil v času, v katerem je nastal, razumljiv. V drugem prispevku, nasprotno, najdemo širino in strpnost. 15. avgusta 1919 v članku z naslovom "Drugi kulturni jezik na naših srednjih šolah" avtor dr. m izrazito in utemeljeno pledira za nemščino in ob tem jasno izpostavi zahtevo, da mora slovenski maturant znati govoriti ter pisati srbohrvaščino, srbski ter hrvaški pa "ravnotako" slovenščino. 34 Približno mesec dni pred tem je Slovenski narod v dveh nadaljevanjih objavil članek "Kako naj pospešimo kulturno edinstvo" Frana Ilešiča. 35 Pisec z znanih kulturnopolitičnih postavk in idejnega profila kulturne integracije pledira za jugoslovansko literarno izobrazbo, ki da jo je treba začeti v srednjih šolah in nadaljevati na visokih. Doseči jo je mogoče s premeščanjem učiteljev po kraljevini, z njihovim znanjem srbohrvaščine in slovenščine ter z izdajo šolski beril z enakomerno zastopanostjo slovenskih, hrvaških in srbskih knjiženih besedil. Dr. m se je v Slovencu oglasil večkrat, ponovno 21. avgusta 1919 s člankom "Naše ujedinjenje in naša srednja šola". 36 Tudi tokrat je ponovil znani stališči, da mora vsaka srednja šola omogočiti dijakom popolno obvladanje drugega državnega jezika ter o nujnosti gimnazijskega učenja tujih jezikov. 32 Marko Stabej, "Slovenska jezikovna skupnost Obredi ob prehodu", v: 54. seminar slovenskega jezika, književnosti in kulture, ur. Mojca Smolej (Ljubljana, 2018), tukaj str Stanko Škerlj, "O učenju tujih jezikov", Slovenski narod, , št. 28, str. 5; , št. 35, str. 2, in , št. 36, str "Drugi kulturni jezik na naših šolah", Slovenec, , št. 177, str Franc Ilešič, "Kako naj pospešimo kulturno jedinstvo", Slovenski narod, , št. 30, str "Naše ujedinjenje in naša srednja šola", Slovenec, , 191, str

21 H istorica S lovenica A to zdaj niti ni bistveno, v spisu namreč odločno zavrača utilitaristično preurejanje učnega načrta po vzorcu srbskih srednjih šol z namenom poenotenja izobraževanja in ugotavlja, da mora biti zgled šolski reformi princip kontinuitete in zdravega napredka. Njegovo stališče je pravzaprav zelo ostro, ko prek kritike reformnih vsebin zavrača državni centralizem na sploh. Kulturne napetosti in različne kulturne zamisli so se izostrile na področju šolstva oziroma načrtovanih reform, tu seveda ni šlo zgolj za preoblikovanje šolskega dela kot takega, za problem tujega jezika, obseg klasične izobrazbe, za strukturo srednjega šolstva, spolni vidik ipd., marveč za napetosti, utemeljene na različnih svetovnonazorskih podlagah, nasprotnih političnih ciljih, drugačnih pogledih na ureditev skupne države. Nasprotujoče si poglede na temeljna vprašanja slovenstva je mogoče prepoznati ne le, če upoštevamo stališča posameznih političnih strank, marveč tudi v pogledih znotraj ene stranke. Tako v Slovencu preberemo, da je pravzaprav vseeno, ali bodo predavanja na ljubljanski univerzi v slovenščini ali srbohrvaščini. 37 Ob tem opozarjam na več deset let stare misli Matije Čopa, ki je v Illyrisches Blatt leta 1833 med drugim zapisal: Dokler je namreč jezik omejen samo na pomenski svet preprostega kmeta, dokler še ne more izražati višjega življenja in vednosti, seveda ne more zahtevati označbe kultiviranega jezika (kajti če bi šlo samo za čistost, bi to oznako zaslužili tudi mnogi jeziki divjakov). Samo če se jezik polagoma uvaja v višje življenje in vednost, ga je mogoče pravilno gojiti in ograditi. Prav tega pa manjka kranjsko slovenskemu jeziku v večji meri kakor kateremukoli drugemu slovanskemu jeziku, izvzeta je morda lužiška srbščina. 38 S tem je Čop evociral premiso nemškega literarnega kritika, filozofa in filologa Friedricha Schlegla, da je jezik najdragocenejši dar narave in je velika škoda, če narod za svoje višje potrebe uporablja tuj jezik. Ilustrativno za jezikovno-politične tendence časa je stališče nepodpisanega avtorja, da je za Slovence v vseh pogledih nujno obvladati srbohrvaščino, "bratom Hrvatom in Srbom" pa prepustimo, da zadevo uredijo, kakor želijo", in je razumljivo, da se pri nas drugega državnega jezika učimo temeljiteje kot Srbi in Hrvati. Pisec prav tako ne zavrača možnosti, da bo v prihodnosti vsa Jugoslavija govorila srbohrvaško. 39 Spet drugače je 28. septembra 1919 pisal dr. France Stenar v članku "Politično ozadje novih šolskoreformnih načrtov" in opozoril, da ti ne upoštevajo različnih kulturnih vsebin, "religioznih mentalitet", zgodo- 37 "Vseučilišče v Ljubljani", Slovenec, , št. 167, str Matija Čop, "Krain's Vorzeit und Gegenwart", Illyrisches Blatt, , št. 7, str "Ali naj se uče tudi Hrvatje in Srbi slovenščine?", Slovenec, , št. 203, str

22 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... vinske izkušnje ipd. ter so posledica notranjepolitičnega nereda v Jugoslaviji. Tu je potrebno pomisliti samo na razlike v pismenosti v posameznih delih Kraljevine ali možnost očitnih kulturnih primanjkljajev. 40 Slovenski narod je objavil nekaj člankov, ki so relativizirali pomen klasičnih jezikov ter zagovarjali predvsem vlogo realne gimnazije. Kar se tiče slovenščine, je časnik objavil več prispevkov, katerih vsebina je pledirala za naravno asimilacijo ali je strašila pred separatizmom. Več jih je bilo Obe osrednji literarni reviji, Dom in svet ter Ljubljanski zvon, sta s približno enakim interesom sledili književnemu oziroma kulturnemu dogajanju v Srbiji in na Hrvaškem. To je bilo vidno tako v rubrikah s tujimi deli, kot v tistih z njihovo kritično refleksijo in literarnozgodovinskimi uvidi. Navajam nekaj naslovov: Šantić: "Pesme" (Ljubljanski zvon 39 (1919), str. 183), "Srpske narodne pesme" (isto, str. 184), Milica Janković: "Pre sreće" (isto, str. 382), Vasić: "Karakter i mentalitet jednog pokolenja" (isto, str. 629), "Pregled novije srpske poezije" (Dom in svet 32 (1919), str. 89), "Knjige Matice Hrvatske za leto 1918" (isto, str. 164), Sv. Čorović: "U čelijama" (isto, str. 244), Anton Matosović: "Susreti" (isto, str. 293), Ivo Vojnović: "Imperatrix" (isto, str. 281). Vsebina kulturnih in jezikovnih pogledov najpomembnejših političnih strank je imela svoje zaledje že v tovrstnih razpravah v času pred prvo svetovno vojno. Morda je njihova ideja segala celo daleč nazaj k razsvetljenskemu optimizmu in premisi, da je z racionalnimi postopki ter z odločnim ciljem napredka mogoče hitro zamenjati staro z novim; še posebej, če gre za jezikovne in genske strukture z izpričano podobnostjo. Jasmina Šuler Galos s tem v zvezi govori o mišljenju, zaznamovanem z "mentalno strukturo zamudništva". 41 Zaključek Situacija je bila zapletena in je imela svojo zgodovino, tako je na primer Tivolska resolucija leta že 1909 za končni cilj postavila popolno združitev vseh južnih Slovanov ne glede na pisave, jezike in vere kot avtonomno narodno-kulturno enoto v okviru Avstrije. Reči pa je treba, da je imel akt mnogo nasprotnikov. Jugoslovanska orientacija je sicer bila del vseh strankarskih politik, a z različno intenziteto ohranitve narodnih posebnosti. Ideje so bile različne, tudi takšne, ki so predvidevale, da naj Slovenci hrvaščino sprejmejo kot znanstveni jezik in potem stremijo k postopnemu zbliževanju s tem jezikom v vseh drugih jezikovnih legah. Bolj jasno je bilo to stališče izraženo pri liberalcih. Podloženo z 40 France Stenar, "Politično ozadje novih šolskoreformnih načrtov", Slovenec, , št. 223, str Jasmina Šuler Galos, "Miselna izhodišča za razvoj jugoslovanske ideje v prvih desetletjih 20. stoletja", Obdobja 38, ur. Hotimir Tivadar (Ljubljana, 2019), str

23 H istorica S lovenica "Izjava duševnih delavcev", ki jo je podpisalo več slovenskih liberalno usmerjenih intelektualcev (Slovenski narod, , št. 278, str. 1) 221

24 M. Štuhec: Kulturnopolitične in jezikovnopolitične razmere... nespornimi ekonomskimi interesi je včasih šlo celo tako daleč, da so nekateri obžalovali Trubarjevo slovensko orientacijo. Po koncu vojne so slovenski politiki v obeh južnoslovanskih državnih tvorbah zahtevali in pričakovali kulturno avtonomijo, odklanjali asimilacijo ter branili jezikovno specifiko, a je bilo to kmalu opremljeno s kalkulacijami političnih strank, z ekonomskimi interesi in političnimi razmerami doma in v tujini. Izjava "duševnih delavcev", podpisalo jo je več slovenskih liberalno usmerjenih intelektualcev (Maksim Gaspari, dr. Pavel Grošelj, Igo Gruden, dr. Fran Ilešič, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Juš Kozak, dr. Alojzij Kraigher, Vladimir Levstik, dr. Nikolaj Omerza, dr. Franc Ramovš, dr. Ivan Tavčar, Oton Župančič idr.) in objavil Slovenski narod 23. novembra 1918, je v prvem odstavku tako poudarila: Podpisani duševni delavci slovenski, svesti si resnosti sedanjega položaja svoje domovine, se izrekamo eno dušno za takojšnje popolno politično ujedinjenje države SHS. z državo srbsko, odklanjajoč vsakršno separatistično politično stremljenje kot kvarno Jugoslaviji, slovenskemu plemenu pa naravnost pogubno. 42 Resolucija, ki jo je Kulturni odsek sprejel nekaj dni prej, je bila, čeprav so bili nekateri podpisniki obeh izjav isti, po svojih vsebinskih poudarkih drugačna, saj je eksplicitno govorila o kulturni in jezikovni samostojnosti, ki da sta plod večstoletnega kontinuiranega razvoja. Slovenska ljudstva stranka je zavračala centralizacijo, gotovo tudi zaradi bojazni pred pravoslavnim vplivom; a kakorkoli že, takšna orientacija je gotovo bila v prid samobitnosti slovenske kulture in jezika. Demokratska stranka, posebej tisti del, ki je že prej simpatiziral s panslavističnimi idejami, je v zlitju videl možnosti prehoda v precej večji narod, ki se bo lažje upiral nemškim in italijanskim pritiskom. Ne nepomembno je bilo tudi dejstvo, da bi centralistično urejena država oslabila moč slovenskega katolištva. Socialne demokrate, tretjo najmočnejšo politično skupino, je zanimalo predvsem socialno področje, na kulturo so gledali močno ideološko in jo imeli predvsem za produkt meščanske sprevrženosti. Kulturnopolitična dinamika in jezikovna problematika dobe nista mogli imeti enotnega koncepta, morda bi lahko govorili o več modelih s skupnim imenovalcem sprotnega prilagajanja objektivnim in subjektivnim okoliščinam. K prvim prištevam zunanjepolitične razmere po koncu prve svetovne vojne in notranjepolitične okoliščine v novi državni tvorbi. K drugim štejem ozke, najprej ideološke in kasneje politično-strankarske interese. Zamejenost v liberalno-kapitalske cilje ter pragmatična politična korupcija praviloma nista omo- 42 "Izjava duševnih delavcev", Slovenski narod, , št. 278, str

25 H istorica S lovenica gočali suverene državotvorne drže. Vse to so slovenske stranke v novo stoletje prinesle iz prejšnjega. Naivni pogledi so morda celo obetali, da se bodo stvari v slovanski državni tvorbi za kulturo in jezik uredile same po sebi, dejansko pa so bili vzorci političnega obnašanja drugačni. Skupna točka je sicer bila ohranjanje narodnih specifik, stališča, kako to realizirati in predvsem v kakšnem obsegu ter s kakšno intenziteto, pa so si bila toliko različna, trmasta in egoistična, da usklajen nastop pri "belgrajskih" oblasteh pravzaprav sploh ni bil mogoč. Težko z gotovostjo trdimo, kolikšen je bil v teh časih dejanski kulturnopolitični vpliv Otona Župančiča, vsekakor pa so bili v simbolnem pomenu močno živi verzi njegove Dume, s katerimi je reflektiral verjetno celo glavna tokova slovenstva: tradicionalno, konservativno in etnonacionalno ter svobodomiselno, kozmopolitsko in napredno. Šlo je za duhovni vsebini, ki sta bili morda celo komplementarni ter v potencialnem smislu produktivni, a sta ostali reducirani zgolj na surovo politično logiko neuresničljivi. Miran Štuhec CULTURAL POLITICAL AND LINGUISTIC POLITICAL SITUATION IN THE SLOVENIAN LANDS AT THE END OF THE FIRST WORLD WAR ABSTRACT The purpose of the paper is to capture the most important dynamics that shaped cultural and cultural-political characteristics at the end of the First World War along the formal and substantive lines. One of the key assumptions of the article is the fact that the problem of Slovene has been a cultural issue since at least the 16 th Century. In a narrow cultural or broader cultural-ideological and cultural-political sense, this emerged in the following centuries, co-building the image and self-image of the Slovenians After the World War I two things happened on the patriotic-national field: the interruption of currents, which were for several centuries including the Slovenian cultural and spiritual space in Habsburg monarchy, and unproductive competition of political parties, which was in the time od important questions about cultural and political positioning especially dangerous. The intensive search within the territorially-political provisional arrangement SHS and 223

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja

Prikaži več

Gimnazija NAVODILA ZA VREDNOTENJE.pdf

Gimnazija NAVODILA ZA VREDNOTENJE.pdf NAVODILA ZA VREDNOTENJE (GIMNAZIJA, šolsko leto 2018/19) SPLOŠNA NAVODILA Popravljalne znake pišemo na desno stran odgovora in nikoli čez odgovor dijaka. V testno polo ne dopisujemo pravilnih odgovorov.

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51 Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-TURAZ doc

Microsoft Word - ARRS-TURAZ doc JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE V LETU 2007 (Uradni list RS, št 37/2007) PRIJAVNA VLOGA ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE

Prikaži več

FILOZOFSKA FAKULTETA

FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ: ŠPANSKA KNJIŽEVNOST junij 2006 Spoštovane študentke in študenti! Študij španske književnosti je eden izmed podiplomskih študijev na Filozofski

Prikaži več

Javni razpis za sofinanciranje izdajanja periodičnih publikacij v letu 2005

Javni razpis za sofinanciranje izdajanja periodičnih publikacij v letu 2005 Priloga I.: PERIODIČNE PUBLIKACIJE 2005 NARAVOSLOVNE MATEMATIČNE VEDE 2005 14.07.2005 45 akademije znanosti in umetnosti Hacquetia 2 20 366 980.000 41 Slovensko farmacevtsko društvo Farmacevtski vestnik

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

ARRS-TURAZ-JR-Prijava/2010 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni lis

ARRS-TURAZ-JR-Prijava/2010 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni lis Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni list RS, št. 40/2010, z dne 21.5.2010) PRIJAVNA VLOGA A. PODATKI O PRIJAVITELJU 1.

Prikaži več

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,

Prikaži več

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

I

I OBČINA RADOVLJICA Občinska volilna komisija RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) v zvezi z 61. členom

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

Untitled-1

Untitled-1 -$-... 1 100 95 75 25 5 0...... -$- -$web slo prospekt KOLOFON 9. december 2016 18:29:46 Narodna galerija Narodna galerija v Ljubljani, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne

Prikaži več

Razpis - podiplomski študij

Razpis - podiplomski študij RAZPIS ZA VPIS V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje v študijskem letu 2016/2017 Univerza

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 011-3201835 Ljubljana, 4.1.2019 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano)

(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano) 78 5. Šolski viri za poučevanje branja Šola je prostor, kjer opismenjevanje poteka sistematično in kjer poučujejo formalno usposobljeni strokovnjaki učiteljice in učitelji. Učenec ne more vsega v zvezi

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

MED SVETOVNIMA VOJNAMA 1. STARA JUGOSLAVIJA PRIPRAVE - skušajo reševati narodnostno vprašanje v okviru Avstro ogrske s konceptom trializma - v času 1.

MED SVETOVNIMA VOJNAMA 1. STARA JUGOSLAVIJA PRIPRAVE - skušajo reševati narodnostno vprašanje v okviru Avstro ogrske s konceptom trializma - v času 1. MED SVETOVNIMA VOJNAMA 1. STARA JUGOSLAVIJA PRIPRAVE - skušajo reševati narodnostno vprašanje v okviru Avstro ogrske s konceptom trializma - v času 1. svetovne vojne se politični pritisk na Slovane poveča

Prikaži več

5. Regionalna nepremičninska poslovna konferenca v Ljubljani, dne Spoštovani udeleženci 5. regionalne nepremičninske konference! Iskreno se

5. Regionalna nepremičninska poslovna konferenca v Ljubljani, dne Spoštovani udeleženci 5. regionalne nepremičninske konference! Iskreno se 5. Regionalna nepremičninska poslovna konferenca v Ljubljani, dne 22.10.2015 Spoštovani udeleženci 5. regionalne nepremičninske konference! Iskreno se vam zahvaljujemo, da ste s svojim obiskom, predavanji

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - krstulovic

Microsoft PowerPoint - krstulovic PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV PREK PORTALA dlib.si mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Uporabniki in prosto dostopne zbirke

Prikaži več

KOMU SO V NOVEMBRU 2012 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskov

KOMU SO V NOVEMBRU 2012 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskov KOMU SO V NOVEMBRU 2012 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskovanje je bila njihova branost ter gledanost po presoji

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040

Prikaži več

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar   Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1

Prikaži več

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5 Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6 PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)

Prikaži več

VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner

VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner ETIKA IN MORALA SOMMELIERSKEGA POKLICA Pojem etika in morala uporabljajo v strokovni literaturi dokaj nedosledno. Za uporabo v našem primeru

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

PRILOGA 1

PRILOGA 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO KABIT MINISTRA Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana T: 01 471 23 73 F: 01 471 29 78 E: gp.mo@gov.si E: glavna.pisarna@mors.si www.mo.gov.si PRILOGA 1 Številka: 510-21/2018-75

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaēaja TRŽIŀĄE 2019

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj

Prikaži več

Ime Priimek

Ime Priimek OSNUTEK Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št.

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

\376\377\000d\000o\000p\000i\000s\000 \000c\000r\000n\000a\000 \000o\000p\000n

\376\377\000d\000o\000p\000i\000s\000 \000c\000r\000n\000a\000 \000o\000p\000n AREA ARS d.o.o. Trg mladosti 6 3320 VELENJE Velenje, 2013-09-20 št.: area ars/d62/2013-opn/sp OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Center 101 2393 ČRNA NA KOROŠKEM PREDMET: OPN ČRNA NA KOROŠKEM DOPOLNITEV POROČILA

Prikaži več

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij

PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dijaka s statusom športnika je odvisno od njegove obremenitve

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri

SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri VSEBINA Sklic Skupščine Planinske zveze Slovenije 3 Program praznovanja 120-letnice organiziranega planinstva v

Prikaži več

SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis

SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

[vsebina sklepa skupaj s predlogi in popravki]

[vsebina sklepa skupaj s predlogi in popravki] OBČINA TREBNJE OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA IN LOKALNO SAMOUPRAVO www.trebnje.si E: obcina.trebnje@trebnje.si Goliev trg 5, 8210 TREBNJE T: 07 348 11 00 Datum: 22. 9. 2016 Z AP I S NI

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več

PDF generator

PDF generator Poročilo medijskih objav ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI Pripravljeno: Pojavnost: 19.02.2016 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: NAJEMNIK 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000

Prikaži več

Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z

Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z dne 25.10.2011, s spremembami (Merila) V tej prilogi

Prikaži več

Kako so bile določene slovenske meje v Kraljevini SHS

Kako so bile določene slovenske meje v Kraljevini SHS KAKO SO BILE DOLOČENE SLOVENSKE MEJE V KRALJEVINI SHS Boji za meje Po razpadu A-O so se pojavila številna mejna vprašanja Reševali so jih na mirovnih konferencah in sestankih Velik del Slovencev je ostal

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

34. seja Senata UL, z dne (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne ) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih

34. seja Senata UL, z dne (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne ) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih 34. seja Senata UL, z dne 24.1.2017 (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne 21.12.2016) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih je HK UL zbirala in se odločila, da jih sedaj v paketu

Prikaži več

DOPIS z glavo SLO

DOPIS z glavo SLO ZAPISNIK 14. KORESPONDEČNE SEJE SENATA FILOZOFSKE FAKULTETE, ki je potekala od 22. 12. 2011 od 12.00 ure do 23. 12.2011 do 12.00 ure Glasovnice in gradivo je bilo poslano: izr. prof. dr. Anna Kollath,

Prikaži več

SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Teden dejavnosti (od do ) za dijake 1. letnikov (obvezne izbirne vsebine/oiv in interesne dejavnosti

SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Teden dejavnosti (od do ) za dijake 1. letnikov (obvezne izbirne vsebine/oiv in interesne dejavnosti Teden dejavnosti (od 18. 9. do 22. 9. 2017) za dijake 1. letnikov (obvezne izbirne vsebine/oiv in interesne dejavnosti/id) 1. a 1. b ** Sistematski zdravstveni preg. 1. skupina: 7.50 9.30 2. skupina: 10.30

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

LV5_12 Občina: 061 Ljubljana Stran: 1 od 5 ČS: Četrtna skupnost Polje Datum: :25:44 Volitve v svet ČS / Proporcionalni - 1 VE Čas izr.10.

LV5_12 Občina: 061 Ljubljana Stran: 1 od 5 ČS: Četrtna skupnost Polje Datum: :25:44 Volitve v svet ČS / Proporcionalni - 1 VE Čas izr.10. Občina: 061 Ljubljana Stran: 1 od 5 VOLILNA ENOTA 01 Ime liste: 1 LISTA ZORANA JANKOVIĆA Preferenčnih glasov: 114 Glasov lista: 1879 6.07% 1 Anton Podobnik 56 2.98 2 Sonja Vegelj 7 0.37 3 Mirko Prapertnik

Prikaži več

KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA

KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU 2012-13 REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO POVPREČJE 6. RAZRED Slovenščina 45,45% 49,79% -4,34% Matematika 57,95% 67,91%

Prikaži več

DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme

DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme posameznik ali manjša skupina ljudi, ki si jemlje

Prikaži več

RASTAFARIJANSTVO

RASTAFARIJANSTVO RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (

Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega

Prikaži več