PrENOVA kodeksa ETIčNIh NAčEL V SOCIALNEm VArSTVu uvod domet
|
|
- Rebeka Petrovič
- pred 2 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 komentar 341 Prenova Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu Uvod Krovna organizacija na področju socialnega varstva, Socialna zbornica Slovenije (SZS), je pozvala k javni razpravi za prenovo svojega Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu (2002), ki je star osemnajst let. Gre za krovni etični kodeks, veljaven za vse strokovne profile, ki delujejo znotraj socialnega varstva, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. To pomeni, da so izvajalci storitev posameznih profesij (socialno delo, psihologija, sociologija, pedagogika, zdravstvo, pravo ipd.) zavezani dvema etičnima kodeksoma, tako svojemu matičnemu kot tudi socialnovarstvenemu. Prve regulirajo poklicna združenja posameznih profesij, drugega pa SZS. Zato je razumljivo, da je kodeks SZS splošnejši, saj ne more kodificirati vseh posebnih načel, specifičnih za posamezne profesije, hkrati pa kodeksi posameznih profesij ne morejo vsebovati določil, ki bi bila v koliziji s kodeksom SZS. Preden podam pet konkretnih, najnujnejših predlogov za prenovo obstoječega kodeksa SZS (na koncu tega prispevka), velja opozoriti na domet in pomen tovrstnih prizadevanj. Kajti največ skepticizma do kodificiranja profesionalnih etik tako pri uporabnikih storitev kot tudi pri profesionalcih izhaja prav iz tistih pričakovanj, ki so bila zelo poudarjena v začetnih fazah nastajanja profesij, danes pa se zdi nasprotno, da so ta pričakovanja preveč podcenjena. V času, ko so posamezni poklici preraščali v profesije, se je od vzpostavljanja specifičnih profesionalnih etik pričakovalo nič manj kot od profesij v razmerju do izboljšanja celotne družbe, pričakoval se je odločilen vpliv. Podobno kot naj bi ob razvoju veščin in teorije postale tudi profesionalizirane etike odločilen dejavnik za oblikovanje profesij, naj bi profesije postale ključni nosilec povezovanja in humaniziranja družb, kot je bil prepričan že Durkheim (1893/1997). domet Danes imamo v sodobnih družbah veliko razlogov za zavrnitev Durkheimovega optimizma o profesijah kot ključnih mehanizmih za integracijo modernih družb. Kljub temu pa ni mogoče zanikati pomembnosti Durkheimovega poudarka splošne funkcionalnoste profesij za celotno družbo (in ne zgolj za pripadnike določene profesije, ki se preživljajo na ta način). Émile Durkheim je ob koncu 19. stoletja upravičeno opozarjal na probleme z integracijo v modernih, industrializiranih družbah. Teh zaradi vse večje delitve dela ni več mogoče solidarnostno povezati na predmoderne (mehanske) načine, kot tudi ne na moderne, npr. s poenotenjem delavskega razreda, ki bi z uporabo razrednega konflikta nadomestil kapitalistično gospodarstvo z boljšim, manj rušilnim. Najpomembnejši način za preseganje individualizma je videl v profesionalnih združenjih, ki posameznikom na podlagi njihove poklicne pripadnosti daje tako profesionalne kompetence kot tudi profesionalno etiko prav tej pa je pripisoval najpomembnejšo integrativno funkcijo na celotni družbeni ravni. Profesionalna etika je v razmerah razvite delitve dela edina zmožna preseči egoistične interese posameznikov, ker od strokovnjakov zahteva, da bodo bolj kot za svoj žep služili interesom
2 342 uporabnikov (oz. strank) in splošnim družbenim interesom: Lahko rečemo, da je moralno vse, kar predstavlja izvor solidarnosti, torej vse, kar prisili človeka, da upošteva drugega, da svoja ravnanja usmerja po drugih merilih, ne pa samo po zahtevah lastne sebičnosti, in moralnost je tem bolj čvrsta, kolikor bolj so te vezi številne in močne. Napačno bi bilo moralo definirati, kot se to običajno počne, s pomočjo svobode [ ] Sploh ne gre za to, da bi morala služila osvobajanju posameznika, da bi ga izvzela iz konteksta, ki ga obkroža, nasprotno, glavna funkcija morale je v tem, da iz posameznika naredi del neke celote in mu, v skladu s tem, tudi odvzame nekaj svobode v njegovem ravnanju. (Durkheim 1893/1997: 331.) Takšno moralo je Durkheim prepoznaval v etičnih normativnih sistemih, ki jih razvijajo posamezne profesije (bolj kot pa npr. v religijskih sistemih ali pa v nacionalnih, ki se sklicujejo na patriotizem); vprašanje pa je, koliko je pretiraval. Skratka, ni problematičen Durheimov poudarek v zvezi s pomenom profesionalnih etik, pač pa domet tega poudarka. Po eni strani je res, da je mogoče dokazati (npr. Halmos 1967) številne pozitivne učinke na celotno družbeno integracijo, ki izhajajo iz dejavnosti zlasti tistih profesij, ki v neposrednem stiku z ljudmi rešujejo njihove probleme, npr. medicine, psihiatrije, socialnega dela, negovanja, poučevanja, saj s svojimi storitvami pomembno vplivajo na celotno družbo v isti smeri, ki jo omenja Durkheim v prejšnjem navedku. Hkrati pa velja tudi nasprotno od teh pričakovanj. Ker so profesije hkrati tudi institucije moči in monopolov, ni razloga, da bi se vedle drugače, tudi one v skrbi za interese svojih članov prakticirajo strategije za izboljšanje tržnega položaja lastne poklicne skupine: vzdržujejo monopol v zvezi z storitvami, za katere so specializirane, in ta monopol tudi ljubosumno varujejo, ob pomanjkanju konkurence si prizadevajo za čim večje plačilo oz. povračilo za svoje storitve, pri tem pa pogosto nimajo nikakršnih samoomejitev, z regulacijo dostopa v poklic omejujejo število ljudi, ki poklicno opravljajo to dejavnost, pri tem pa pogosto ni najpomembnejše merilo povečevanje kakovosti storitev, pač pa povečevanje povpraševanja po njih, to pa povečuje nagrade izvajalcem, povpraševanje po lastnih storitvah profesije krepijo z negovanjem mita, da so nujne in dragocene za uporabnike. (Haralambos, Holborn: 1995.) Tudi v Sloveniji profesije ne odstopajo od opisanih pravil. Spomnimo se, kako so v zadnjih dveh desetletjih najpogostejše, najglasnejše in najuspešnejše pritiske za zviševanje plač izvajale prav tiste profesije, ki imajo v primerjavi z vsemi drugimi največji vpliv in največje nagrade (zdravniki, sodniki, menedžerji). Lahko se torej strinjamo z Durkheimom, da so profesije v sodobnih družbah zelo pomembne, in to ne zgolj zaradi kompleksnih in sofisticiranih storitev, za katere so specializirane (da niso vse nujne in da ne osrečujejo ljudi, je prav tako opozarjal že Durkhaim). Profesije so družbeno funkcionalne predvsem zaradi svoje etike, ki jo prek profesionalcev in uporabnikov razširjajo na širše okolje. Hkrati pa so profesije tudi monopolistični instrumenti za statusno zapiranje lastnih elit, da maksimizirajo svoje koristi v odnosu do drugih poklicnih skupin. Profesije se med sabo lahko pomembno razlikujejo prav v tem, kako uravnavajo obe funkciji, ali dajejo prednost prvi ali drugi. Ne razlikujejo pa se v tem, da bi nekatere profesije, za razliko od drugih, izvajale samo prvo, etično funkcijo, hkrati pa bi bile do druge samozaščitne, imune. Naslednji problem, zaradi katerega je treba zelo relativizirati Durkheimov optimizem o profesijah, je kompleksnost njihovih etik. Isti razlogi, zaradi katerih je Durkheim povzdigoval etični prispevek profesij za celotno družbo, delujejo namreč tudi v nasprotni smeri, ta pa onemogoča samodejne etične učinke profesionalcev na širše družbeno okolje, ko kvalificirano opravljajo svoje poklicne dolžnosti ti razlogi so delitev dela, vse večja specializacija in s tem tudi kompleksiranje družbenih razmer v smeri povečevanja kontingenčnosti. V tej zvezi zato nekateri govorijo bolj kot o postmoderni družbi o»družbi tveganja«(beck 2001) ali o»tekoči moderni«(bauman 2000, 2005, Lee 2005). Z delitvijo dela in vse večjimi ter številnejšimi specializacijami se tudi profesije znajdejo v okolju, ki je vse bolj nepregledno, fluidno in s
3 343 Preglednica 1: Prepoznavanje problemov (prirejeno po Vaughan, Buss 1998: 33). tem tvegano. Izrazite zadrege s kompleksnostjo okolja se pri profesijah pojavijo prav na etičnem področju, in to bolj kot pa pri njihovih tehničnih specializacijah ter specializacijah v veščinah in teoriji (več o tem gl. Dragoš 2012). Prav to je tudi eden od strukturnih izzivov socialnovarstvenega področja, ki združuje različne profesionalce, zlasti v razmerju med posamičnimi kodeksi v socialnem varstvu in med krovnim kodeksom SZS. Kajti pri različnih tehnikah, veščinah in teorijah je mogoče nekonfliktnost znotraj profesij kot tudi med njimi ohranjati na višji stopnji pluralnosti kot pri njihovih etičnih načelih. Pri razhajanjih v veščinah in teoriji se težave s kolizijo rešujejo z raziskovalnimi in drugimi načini znanstvene rigoroznosti, saj se lahko zanašamo na več znanstvene eksaktnosti in na razvitejše (vse bolj globalizirane) mehanizme preverjanja, pri etičnih ravnanjih pa so posledice praviloma bolj kratkoročne, kolizija bolj problematična, institucionalni mehanizmi za njihovo regulacijo pa maloštevilni, šibkejši, bolj nepregledni in pogosto tudi povsem neodzivni. Omenjeni strukturni razlogi z njimi se lahko bolj ali manj uspešno spoprijemamo, ne moremo pa se jim izogniti so izvor pogostih dvomov o dometu profesionalnih kodeksov in njihovega podcenjevanja. 1 Zato naj na kratko spomnim na glavna področja, kjer so kodeksi etike nenadomestljivi: 1 Raven: POLITIČNA PROFESIONALNA SISTEMSKA NESISTEMSKA - avtonomija politike na področju soc. varstva (kot socialnovarstvene politike vs. finančni, zdravstveni, šolski ) - razvoj področij znotraj soc. varstva - ravnanje s tistim delom neželenih in nepredvidljivih učinkov, ki niso splošno razširjeni in za katere ne vemo, kako jih vnaprej (sistemsko) preprečiti - osredotočenje na posledice Resno bi morali obravnavati tezo o prioritetah znotraj posameznih profesij, ki se mi zdi zelo verjetna, namreč: da v mnogih profesijah tudi v socialnem delu prevladujejo teme, kot so denar, skrb za javno podobo, za ugled in nagrajevanje profesionalcev, ki imajo veliko večji pomen od vsebin, vezanih na področje profesionalne etike (preverljivo s številom znanstvenih in strokovnih objav, prispevkov na kongresih, številom raziskav, doktoratov po posameznih temah). - tradicija, razvoj teorij, veščin - delovanje profesionalnih organizacij - regulacija odnosov med izvajalci in uporabniki storitev - nepredvidljivi interakcijski učinki med posamezniki v diadah in malih skupinah (med strokovnjaki, med uporabniki, med enimi in drugimi) pri prepoznavanju etičnih dilem, da jih lažje razlikujemo od vseh drugih (Reamer 1990: ), pri odločanju v etičnih izbirah med dobrimi in boljšimi možnostmi in tudi v situacijah, v katerih dobrih rešitev sploh ni na izbiro in tehtamo med slabimi in še slabšimi možnostmi (kajti izbire zgolj med dobrim in slabim niso edine), pri opozarjanju na neprimerne etične odločitve in pri sankcioniranju nesprejemljivih, pri širših intervencijah, pri katerih si prizadevamo za učinke na skupnostni ali politični ravni. Zlasti ignoranca do poudarka iz zadnje alineje je pogosta slepa pega profesionalnih kodeksov, saj velikokrat ne vsebujejo določil na omenjeno temo ali pa so ta preveč splošna. Kako naj pripadniki določene profesije ravnajo takrat, ko se v zvezi s svojimi storitvami ali v zvezi z njihovimi uporabniki obračajo na širše družbene ali politične akterje? Kdaj so to dolžni storiti in kdaj niso? Kje so pri tem meje profesionalizma, onkraj katerih se socialna delavka ali delavec znajde zgolj kot zasebni akter (npr. državljan), ker se pri svojih intervencijah ne more več sklicevati na legitimnost profesije, iz katere izhaja? In pri katerih temah skupnostnih ali političnih intervencij je npr. obrnjeno: da se jim profesionalci ne bi smeli izogniti niti zunaj službenega časa? Zato sem med predloge za dopolnitev kodeksa SZS uvrstil tudi peto točko (na koncu prispevka). Pred tem pa poglejmo načelne možnosti za prepoznavanje problemov. Povzemam jih v preglednici 1. Tako politični kot profesionalni problemi, s katerimi se srečujejo uporabniki in izvajalci posameznih profesij, so lahko sistemski in nesistemski. Na primer, ko se profesije odzivajo na krčenje sredstev za socialno področje, pri tem ni vseeno, ali ta problem prepoznamo kot izvorno političnega ali kot profesionalnega (pristojnost, Prenova Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu
4 344 odgovornost), saj sta od tega odvisna smer delovanja in izbira ciljnega sistema, ki je tarča naših sprememb. Skratka, domet profesionalnih etičnih kodeksov ni le na desni strani preglednice, pač pa tudi na levi (pri sistemskih kot tudi nekaterih drugih nesistemskih političnih problemih). Predlogi V zvezi s prenovo Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, ki je v javni razpravi, predlagam pet popravkov obstoječega besedila. 1. predlog V 8. členu se drugi stavek glasi:»uporabnik sam odloča o neposredni pomoči, o svojem življenjskem vsakdanu in bodočnosti.«problem: navedena trditev je preveč ultimativno in trdo formulirana in kot taka ni resnična. Za večino uporabnikov velja prav nasprotno: ne morejo sami odločati o neposredni pomoči (saj so odvisni od priznanih pravic, od dostopnosti do strokovnih služb in drugih življenjsko pomembnih okoliščin, na katere pogosto nimajo vpliva), večkrat ne morejo odločati niti o svojem življenjskem vsakdanu (npr., ko so brez sredstev za življenje), še manj o prihodnosti. Namen 8. člena je sicer pravilen, člen opozarja na spoštovanje uporabnikove avtonomije tudi v primerih prejemanja oz. koriščenja strokovnih pomoči in storitev, ki jih strokovni delavci ne smemo vsiljevati kljub dobrim namenom. Vendar pa se citirana formulacija lahko bere tudi tako (kot je zapisana), namreč, da ima uporabnik sam vse možnosti odločanja to v resnici velja samo za tisti zelo ozek segment uporabnikov, ki je samoplačniško sposoben in išče strokovne storitve na trgu. PREDLOG: citirana trditev se naj izpusti, tako da se za prvim stavkom 8. člena takoj nadaljuje kar tretji stavek, katerega začetek se naj glasi:»pravica uporabnika do lastne odločitve se «2. predlog V 15. členu so v oklepaju drugega odstavka našteta področja, na katerih imajo institucionalizirani uporabniki storitev v ustanovah pravico do soodločanja med njimi pa je tudi področje»verskega«življenja. S tem seveda ni nič narobe, je pa pomanjkljivo, če se hkrati ne upošteva tudi pravica do neverskega življenja oz. neverskih opredelitev. PROBLEM: v zvezi s tem je enako pomembna ali pa še pomembnejša pravica institucionaliziranih uporabnikov npr. v domovih za stare da se jih ne sili k prisostvovanju verskim obredom, in pravica, da niso izpostavljeni kakršnimkoli postopkom v zvezi z vernostjo (npr. ob sprejemu), vključno z upoštevanjem pravice, da se jih sploh ne nadleguje z izrekanjem o ne/verski opredelitvi. Obstaja realen problem (najmanj eden je tudi natančno dokumentiran), da nekateri domovi za stare, ki jih je ustanovila RKC in so hkrati nosilci koncesije, diskriminirajo pri sprejemanju uporabnikov in tudi zaposlovanju, ker dajejo prednost katoliškim vernikom. PREDLOG: drugi stavek 15. člena se naj dopolni tako, da se v oklepaju opozori tudi na pravico do neverskega življenja. Tako bi se dopolnjena formulacija, navedena v oklepaju, glasila:» omogočanje kulturnega, verskega, neverskega in družabnega življenja ).«3. predlog V 16. členu je v drugem stavku v zvezi z odprtostjo ustanov omenjena tudi»tajnost podatkov, varovanje zasebnosti podatkov «, kar je presplošno in zato napačno formulirano. PROBLEM: omembo podatkov je treba konkretizirati, saj je sicer ob nedorečeni (obstoječi) formulaciji možna povsem poljubna interpretacija vrste podatkov, na katere se nanaša prepoved razkrivanja. Prav takšno nedorečenost pa mnoge ustanove že sedaj izkoriščajo v primerih, ko jim je sklicevanje na zaupnost podatkov izgovor za preprečevanje vpogleda zunanjih akterjev v njihovo delo. Tu je treba izrecno poudariti, za kakšne podatke gre: ne gre za vse in vsakršne, s katerimi ustanova razpolaga, pač pa zgolj za varstvo osebnih podatkov, iz katerih bi bila možna identifikacija konkretnih oseb, medtem ko morajo vsi ostali podatki še zlasti v javnih in koncesioniranih
5 345 ustanovah (čeprav ne zgolj v njih) biti javno dostopni, sicer odpiranje ustanov v okolje ne bi imelo nobenega smisla. Citirana formulacija ne ustreza tej jasnosti, kljub temu da za splošno sintagmo o»tajnosti podatkov«takoj sledi navedba o varovanju»zasebnih podatkov«, kar je preveč nejasno in dvoumno (kajti isto navedbo se lahko tudi logično bere na način, da so vsi podatki tajni in zato kot takšni torej vsi brez izjeme tudi zasebni). PREDLOG: citirano formulacijo v drugem stavku bi bilo treba nadomestiti z naslednjo»pri tem je potrebno zagotavljati tajnost osebnih podatkov «4. predlog V zvezi z zaupnim odnosom med uporabniki in izvajalci socialnih storitev je v 17. členu ponesrečeno formuliran tretji stavek (tega čl.), ki se glasi:»delavka/delavec, ki ga zaupanje uporabnika dodatno motivira, tega zaupanja ne sme zlorabiti s posredovanjem zaupnih podatkov drugim osebam.«problem: Citirana formulacija je trikrat napačna. a) Prvič zaradi tavtologije, saj je bistvo formulacije prepoved o tem, da se ne sme zlorabiti zaupanje z izdajo zaupnih podatkov. To je nekako tako, kot če bi rekli, da ne smemo zlorabiti poštenja s tem, da goljufamo (kajti zaupanje je že samo definirano prav s tem, da ne izdamo zaupnih podatkov, podobno kot je poštenje definirano z odsotnostjo goljufije). b) Drugič, formulacija je napačna tudi zaradi zavajanja, ki je sugerirano, kajti: prepoved posredovanja zaupnih podatkov drugim osebam je tudi zakonsko sankcionirana (torej veljavna tudi, če ne bi imeli kodeksa), kot taka pa ne sme biti odvisna zgolj od tega, ali torej vpliva na zaupanje uporabnika do izvajalca storitve ali pa nima takega vpliva. Kajti prepoved razkritja zaupnih podatkov drugim velja tudi v primerih, ko uporabnik sploh ne ve, da je do razkritja prišlo, in torej še vedno ostane zaupljiv (ko pride do razkritja podatkov, se to večinoma zgodi po obravnavi in na zaupnost vplivajo šele post festum). c) Še pomembnejši pa je problem uvajanja diskriminatorskega merila v citirani formulaciji, ki ga ne smemo mešati z opozorilom pod prejšnjo alinejo. Opozorilo pod b se glasi, da mora prepoved razkritja veljati ne glede na to, ali pri tem pride do porušitve zaupanja ali pa do tega ne pride. Dodaten problem, t. j. z diskriminatorsko naravo navedene formulacije, pa je v napačni vzročni predpostavki, da naj delavka/delavec ne zlorabi zaupanje (zgolj!?) pri tistem delu uporabnikov, pri katerih velja, da njihova zaupljivost izvajalca storitve»dodatno motivira«kaj pa pri vseh drugih uporabnikih? Ali bi iz citirane formulacije lahko sklepali, da obveza varovanja zaupnih podatkov velja tudi za takšne uporabnike, ki ne izkazujejo posebnega zaupanja do izvajalca storitve in pri katerih zato strokovnjak ne more biti dodatno motiviran z izkazanim zaupanjem? Odgovor je NE, saj se citirana formulacija, kot rečeno, nanaša samo na kategorijo zaupljivih uporabnikov, pri katerih je strokovnjak zato»dodatno motiviran«. 2 PREDLOG: Citirana formulacija naj se skrajša tako, da se glasi:»delavka/delavec svojega dostopa do osebnih podatkov uporabnika ne sme zlorabiti s posredovanjem zaupnih podatkov drugim osebam.«5. predlog PROBLEM: v celotnem kodeksu manjka kakšna določba ali člen o odnosu strokovnjakov v socialnem varstvu do širšega družbenega okolja. To bi bilo nekako treba vključiti zaradi več razlogov: ker gre za pogosto sestavino kodeksov, ker se ključne odločitve, ki neposredno vplivajo na strokovnjake in uporabnike socialnega varstva, sprejemajo zunaj področja socialnega varstva, ker so mnoge ključne (sistemske) odločitve neustrezne in ker zaradi njih trpi ugled posameznih socialnovarstvenih ustanov (npr. CSD) in strokovnih profilov, 2 Mimogrede: večina uporabnikov storitev socialnega varstva je nezaupljivih do socialnih in varstvenih ustanov (precej tudi upravičeno, spomnimo se na probleme z evidencami na CSD). To je empirični podatek, ne pa hipoteza: zaupanje v državne uslužbence je izrazito manjšinsko in se giblje zgolj okrog četrtine prebivalstva (podatki SJM 06, torej merjeno še pred ekonomsko krizo). Prenova Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu
6 346 ker mnogi strokovni delavci v zvezi s svojim družbenim oz. javnim angažiranjem pogrešajo vsaj osnovne, najsplošnejše smernice za svoje delovanje, brez katerih so povsem samovoljno prepuščeni presoji in direktivam nadrejenih organov v ustanovah, v katerih delajo. PREDLOG: kodeksu bi se lahko dodali zaključni členi o odnosu do širšega družbenega okolja, npr. v smislu formulacije, kot jo najdemo v 28. in 29. členu Kodeksa etike socialnih delavk in delavcev Slovenije. Varianta: lahko se uvede tudi minimalna varianta, zapisana v zelo splošni, a jasni obliki in v zgolj v enem členu (npr. dodatnem, 20. čl.), s tako vsebino:»delavke/delavci v socialnem varstvu izboljšujejo kakovost svojega dela tudi z zavzemanjem za čim večjo dostopnost socialnovarstvenih storitev, ustanov in virov pomoči za vse, ki jih potrebujejo. Tak pristop naj bo izražen tako v neposrednem delu z uporabniki kot tudi v drugih stikih s širšo strokovno, politično in laično javnostjo.«pri oblikovanju profesionalnih kodeksov ne gre pozabiti, da je ključen element njihove ne/ uspešnosti tudi organizacijski. Če kodificirane etike niso institucionalno podprte, je njihova veljava ogrožena. Tu je največja odgovornost na profesionalnih društvih, ki kodekse sprejemajo in regulirajo, tudi častnih razsodiščih, ki presojajo o konkretnih primerih (več o konkretnih težavah v tej zvezi v socialnem delu gl. Urek, Dragoš 2002). Durkheim, E. (1893/1997), The division of labour in society. New York: The Free Press. Halmos, P. (1967), The personal service society. The British Journal of Sociology, 18: Haralambos, M., Holborn, M. (1995), Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu (2002). Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije. Dostopno na: ( ). Lee, R. L. M. (2005), Bauman, liquid, modernity and dilemmas of development. Thesis Eleven, 83: Reamer, F. G. (1990), Ethical dilemmas in social service. New York: Columbia University Press. Urek, M., Dragoš, S. (2002), Častno razsodišče društva socialnih delavk in delavcev. Socialno delo, 41, 3 4: Vaughan, R. J., Buss, T. F. (1998), Communicating social science research to policymakers. London: Sage Publications. VIRI Beck, U. (2001), Družba tveganja: na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina. Bauman, Z. (2000), Liquid Modernity. Cambridge: Polity. - (2005), Liquid Life. Cambridge: Polity Press. Dragoš, S. (2012), Presečna etika. V: Radej, B., Dragoš, S., Macur, M., Etika in zdravje. Ljubljana: Slovensko društvo evalvatorjev (10 17). Dostopno na: Etika%20in%20zdravje_Poro%C4%8Dilo%20 (26jan2012).pdf ( ).
KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo s
KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo samo na posamičnem nivoju vsakega konkretnega primera,
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večMicrosoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc
SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je
Prikaži večNa podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom
Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij, ustanove (opr. št. notarskega
Prikaži večVerzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat
Verzija 4, veljavno od 04.10.2018 Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije je le-ta sprejela na ustanovni
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večPRAVILNIK
PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA DODELITEV ODLIČJA PRIZNANJE MARKA GERBCA, SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Ustanovitelj priznanja 1. člen Priznanje Marka Gerbca (v nadaljevanju: priznanje) podeljuje
Prikaži večKODEKS POSLOVNE ETIKE DELAVSKE HRANILNICE D.D. LJUBLJANA Prenos tretjim osebam in kopiranje nista dovoljena! Datum: december 2017
KODEKS POSLOVNE ETIKE DELAVSKE HRANILNICE D.D. LJUBLJANA Prenos tretjim osebam in kopiranje nista dovoljena! Datum: december 2017 1. UVOD Zaupanje in ugled je ključnega pomena za uspeh vsake finančne institucije,
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži več(Microsoft Word - Poro\350ilo 2011)
LETNO POROČILO O IZVJNJU ZKON O DOSTOPU DO INFORMCIJ JVNEG ZNČJ 1 V LETU 211 Organ: OČIN IDRIJ Sedež organa: Mestni trg 1, 528 Idrija Spletni naslov kataloga www.idrija.si informacij javnega značaja: Uradna
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večIII. 2 Na podlagi 128. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2, Ur. list RS, št. 25/2015 s spremembami), 8. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja,
III. 2 Na podlagi 128. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2, Ur. list RS, št. 25/2015 s spremembami), 8. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večŠtevilka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1
Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: 15. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 15. julija 2019 sklenilo: 1. Ustavna pritožba zoper
Prikaži večc_ sl pdf
3.12.2008 C 308/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večLETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______
LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA RADLJE OB DRAVI Sedež organa: MARIBORSKA CESTA 7, 2360 RADLJE OB DRAVI Spletni naslov kataloga www.radlje.si
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika
Prikaži večKOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih
Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN
ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večMicrosoft Word - Dokument1
LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA PIVKA Sedež organa: KOLODVORSKA CESTA 5, 6257 PIVKA Spletni naslov kataloga http://www.pivka.si/podrocje.aspx?id=161
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
Prikaži večSmernice in priporočila Smernice in priporočila o področju uporabe uredbe CRA 17. junij i 2013 ESMA/2013/720. Datum: 17. junij 2013 ESMA/2013/720 Kazalo I. Področje uporabe 4 II. Namen 4 III. Skladnost
Prikaži večDiapozitiv 1
Prof. dr. Janez Novak MEDIACIJA V DELOVNIH SPORIH 1. POJEM * Mediacija = posredovanje * Konciliacija = sprava, pomiritev * Pojem mediacija: - prostovoljna / sporazumna - mirna - neformalna - hitra - ekonomična
Prikaži večEvropska centralna banka (ECB)
EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) Evropska centralna banka je osrednja institucija v ekonomski in monetarni uniji in je od 1. januarja 1999 pristojna za vodenje evropske monetarne politike v evroobmočju.
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večNa podlagi 27
Na podlagi 27. člena v zvezi z 21. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o spremembah
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava
Prikaži večVELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj
VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večNavodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu
Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcus & Martinus«(v nadaljevanju: nagradna igra). Organizator
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večSlide 1
Icomov kodeks poklicne etike, njegovo poznavanje in upoštevanje dr. Marjeta Mikuž, NMS, Služba za premično dediščino in muzeje Moja teza je, da 90% slovenskih muzejskih delavcev, zaposlenih v muzejih,
Prikaži večG 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s
G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj
Prikaži večPredloga za oblikovanje navadnih dokumentov
Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi
Prikaži večJavno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij
Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?
Prikaži večNavodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "NOVI CHIO ČIPS" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»novi Chi
Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "NOVI CHIO ČIPS" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»novi Chio čips«(v nadaljevanju: nagradna igra). Organizator
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večGASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Tržaška cesta , Fax: Št.: GZS-35/2016 D
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Tržaška cesta 221 01 241 97 57, 241 97 52 Fax: 01 241 97 64 E-mail: gasilska.zveza-slo@siol.net Št.: GZS-35/2016 Datum: 22.02.2016 Zadeva: PREDLOG PRAVIL GASILSKE SLUŽBE
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV na seji 5. 2. 2018 sprejel P R A V I L N I K O PREHODU
Prikaži večINDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in
Prikaži večSklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris
23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-55/03 ECLI: ECLI:SI:USRS:2004:U.I.55.03 Akt: Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,
Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE
Prikaži večLETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______
LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: Občina Ajdovščina Sedež organa: Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina Spletni naslov kataloga http:www.ajdovscina.si
Prikaži večPRAKTIČNI NAPOTKI ZA KAKOVOSTNA POJASNILA V IZJAVAH O UPRAVLJANJU November 2016
PRAKTIČNI NAPOTKI ZA KAKOVOSTNA POJASNILA V IZJAVAH O UPRAVLJANJU November 2016 2 Vsebina I. Izjava o upravljanju družbe in izjava o skladnosti s kodeksom... 5 II. Pomen kakovostnih razkritij odstopanj
Prikaži večMicrosoft Word - pravilnik-place-2014.doc
Na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 UPB 3, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 in 105/12), Zakona o
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večSPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA IN PRAVILA ZA PRIDOBITEV NAGRADE V NAGRADNI IGRI»LUKA DONČIČ«Uvodne določbe 1. člen S temi splošnimi pogoji so urejena prav
SPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA IN PRAVILA ZA PRIDOBITEV NAGRADE V NAGRADNI IGRI»LUKA DONČIČ«Uvodne določbe 1. člen S temi splošnimi pogoji so urejena pravila sodelovanja ter izvedba nagradne igre, ki jo organizira
Prikaži večPolitika upravljanja z nasprotji interesov
POLITIKA UPRAVLJANJA Z NASPROTJI INTERESOV ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54a, 1000 Ljubljana TEL: 01/300 22 50, FAX: 01/234 33 57, WWW.ILIRIKA.SI, INFO@ILIRIKA.SI 1 /
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži več29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne
29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem
Prikaži večSlide 1
Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večŠtevilka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso
Številka: U-II-1/15-24 Datum: 19. 10. 2015 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015 1. Glasoval sem za sprejem odločbe št. U-II-1/15 z dne 28.
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večUREDBA (EU) 2015/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 223/ o evropski
L 123/90 19.5.2015 UREDBA (EU) 2015/759 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (Besedilo velja za EGP in Švico) EVROPSKI PARLAMENT
Prikaži večMicrosoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx
TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega univerza
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži več1
1. SOCIOLOŠKA PERSPEKTIVA NA EKONOMIJO Definicija ekonomske sociologije Ekonomsko sociologijo (Weber, Durkheim) lahko definiramo kot sociološko perspektivo, ki se nanaša na ekonomski fenomen. Smelser:
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večKODEKS ETIKE IN INTEGRITETE ZA RAZISKOVALCE NA UNIVERZI V MARIBORU 1. Izhodišča in namen kodeksa Namen tega kodeksa je, izhajajoč iz Kodeksa profesion
KODEKS ETIKE IN INTEGRITETE ZA RAZISKOVALCE NA UNIVERZI V MARIBORU 1. Izhodišča in namen kodeksa Namen tega kodeksa je, izhajajoč iz Kodeksa profesionalne etike Univerze v Mariboru, vzpostaviti in krepiti
Prikaži večZakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje
Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično raziskovanje
Prikaži večMicrosoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx
SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede
Prikaži večSMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
Prikaži večKODEKS RAVNANJA
KODEKS RAVNANJA KAZALO PREDGOVOR 4 1. ODGOVORNOSTI SKUPINE HELIOS 5 1.1. Enoten kodeks za vse 1.2. Kultura odprte in iskrene komunikacije 1.3. Varstvo osebnih podatkov 1.4. Poklicna uspešnost in razvoj
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večSvet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,
Prikaži večDatum:
Številka: 090-107/2011/ Datum: 27. 10. 2011 Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večPRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI
PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI ULTIMATIVNI PIKNIK ČEKLIST! 1. člen (splošne določbe) (1) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre ULTIMATIVNI PIKNIK ČEKLIST (v nadaljevanju: nagradna igra),
Prikaži večPRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanj
PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: hranilnica) je na podlagi 318. člena Zakona o bančništvu
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večIme Priimek
Številka: 622-32/2016-15 Datum: 14. 11. 2017 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVIL: Mestna uprava Mestne občine Ljubljana,
Prikaži večOGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI
GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE OGROŽENI JEZIKI IN JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EVROPSKI UNIJI OBVESTILO POVZETEK Izvleček
Prikaži večMicrosoft Word - LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2010.docx
LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA SEVNICA Sedež organa: GLAVNI TRG 19A, 8290 SEVNICA Spletni naslov kataloga www.obcina-sevnica.si informacij
Prikaži večMicrosoft Word - 28 seja x tocka Odlok o mrezi javne zdravstvene sluzbe na primarni ravni v OA - 2. obravnava celotno gradivo z
Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: 12. 1. 2018 OBČINSKI SVET OBČINE AJDOVŠČINA ZADEVA: ODLOK O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI AJDOVŠČINA 2. obravnava
Prikaži večNa podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08
Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) minister za zunanje zadeve v soglasju z
Prikaži večŠtevilka:
Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana T: 01 369 77 00 F: 01 369 78 32 E: gp.mddsz@gov.si www.mddsz.gov.si Datum: 13. 3. 2019 PREDLAGANE SPREMEMBE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA, TRGA DELA IN POKOJNINSKEGA
Prikaži večGenerating report ....
Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040
Prikaži večMicrosoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc
Na podlagi 31. člena Statuta Gozdarskega inštituta Slovenije je upravni odbor Gozdarskega inštituta Slovenije na svoji 3. redni seji z dne 29.05.2007 sprejel naslednji PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH MOBILNIH
Prikaži večTUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj
TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanju: zdravniki), ki poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi
Prikaži večPravilnik sejnine
OBČINSKI SVET www.sezana.si obcina@sezana.si Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Tel.: 05 73 10 100, Fax: 05 73 10 123 Številka: 032-1/2011-11 Datum: 28. 2. 2011 Na podlagi sedmega odstavka 34.a člena Zakona
Prikaži več