Razpisi delovnih mest

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Razpisi delovnih mest"

Transkripcija

1 stran 41 Razpisi delovnih mest Marec 2020 številka 283 leto izvodov

2 2 Marec 2020

3 Užitek v vožnji BMW X1 ŽE ZA EUR. BMW AVTO AKTIV - MIRKA VADNOVA 2A, KRANJ Kombinirana poraba goriva za vozila BMW X1: 4,9-8,2 l/100 km. Emisije CO 2 : g/km. Emisijska stopnja: Euro6. Emisije NOx: 0,0145-0,0456 g/km. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Več informacij na Marec

4 4 Marec 2020

5 Kazalo Mokrišče pri Godešiču. (Foto: Boštjan Dolinar) Loški utrip glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta Naklada: izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: , faks: Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Oblikovanje in prelom: Mateja Štruc, s. p. Oblikovanje oglasov: DECOP d. o. o., Železniki ( ) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik Novinarji: Katja Štucin, Damjan Likar, Teja Potočnik, Helena Habjan, Žan Stojanovič, Sabina Frlic Lektura: Kristina Strnad Lektoriranje oglasnih sporočil je v domeni oglaševalcev. Oglasno trženje: Žiga Jeraša , Nina Mrak , Marec Kako naj občani ravnajo v primeru naravnih nezgod? 7 Navodila občanom v zvezi s koronavirusom 8 Projekti po mnenju občanov 9 Voda je naše največje bogastvo 10 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Škofji Loki 14 Pestro dogajanje v Sokolskem domu 15 Širitev zbirk v Muzeju Železniki 16 Ratitovške najdbe kamnitega orodja podarjene za muzejsko zbirko 16 Zaživela prva številka elektronskega glasila Pasijonski novičnik 17 Že tretja številka Pasijonskega almanaha 18 Zavarovalnica Triglav v Škofji Loki na novi lokaciji 19 Računalniški praznik v Škofji Loki 20 Gusarski radio 21 Vključevanje mladih s posebnimi potrebami v športne aktivnosti 22 Razvoj hotelirstva v Škofji Loki 24 Dobitnik Groharjeve nagrade je Pavel Florjančič 25 Pevski zbor pozitivno odbitih punc 25 Kino Sora nadaljuje tradicijo filmskega gledališča 26 Njegove vrhunske slike so dale navdih tudi Neži Maurer 27 Že petnajst let si s knjigami širijo obzorja 28 Belgijska TV obiskala OŠ Ivana Groharja 30 Neokrnjena afriška divjina ju je povsem očarala 32 Dežela dolgega belega oblaka 34 Lesene skulpture iz drevesnih korenin 35 Javni natečaj za najlepšo otroško pravljico Škofje Loke 38 Letos zablestela Ana Bokal 39 Zmagovalci 39. Športno-rekreacijskih iger 40 Dogodki na loški športni sceni 41 Razpisi delovnih mest 46 Prireditve v marcu 5

6 Kako naj občani ravnajo v primeru naravnih nezgod? To vprašanje smo pod vtisom nedavnega močnega in rušilnega vetra zastavili Nikolaju Kržišniku, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju lesarstva iz Pungerta, višjemu gasilskemu častniku in dolgoletnemu poveljniku Civilne zaščite, ki je na Občini Škofja Loka zaposlen na Oddelku za splošne zadeve kot svetovalec za organizacijo in zaščito ter reševanje. Kako je Civilna zaščita pripravljena na koronavirus? Župan, pristojne občinske službe, direktor Zdravstvenega doma Škofja Loka in občinska civilna zaščita smo med drugim dorekli podrobnosti o navodilih za preprečevanje okužbe in glede potrebne zaščitne opreme ter potrdili pripravljenost na morebitne konkretne primere v naši občini. Pregledali smo tehnične in prostorske možnosti in se dogovoril, kaj bomo aktivirali v primeru potrjenih pojavov okužb. Za vse prebivalke ter prebivalce je zelo pomembno, da spremljamo tista aktualna obvestila v medijih, ki so izdana s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Njihova navodila, priporočila, predvsem pa preventivne ukrepe dosledno upoštevamo in izvajamo. Vse potrebne informacije so dostopne na spletni strani Do nastale situacije se moramo obnašati skrajno odgovorno, predvsem pa ne delamo in širimo panike. S takim ravnanjem bo vsak od nas oziroma bomo vsi skupaj naredili največ, da do pojava okužb s tem virusom ne bo prišlo, če pa že bo, pa da bo to v čim manjšem obsegu. Poveljnik Civilne zaščite Občina Škofja Loka Nikolaj Kržišnik Kako je videti vaš poklicni vsakdan? Moje glavno delovno področje je izvajanje strokovnih nalog s področja zaščite, reševanja in pomoči ter izvajanje aktivnosti pri pripravi občinskih ocen ogroženosti in potrebnih načrtov zaščite in reševanja. Sodelujem pri ocenjevanju in odpravljanju škod po naravnih in drugih nesrečah. Kot skrbnik področja zaščite, reševanja in pomoči ter varstva pred požarom izvajam tudi naloge v povezavi s porabo in pripravo proračunov za posamezno leto. Sem tudi poveljnik škofjeloške civilne zaščite. Moja naloga je preverjanje intervencijske pripravljenosti, skrb za povezano in usklajeno delovanje, podajanje mnenj in predlogov v povezavi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč, kakor tudi mnenj in predlogov za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, ter predlaganje imenovanje štaba civilne zaščite. Ob dejanskih naravnih in drugih nesrečah pa vodim ali usmerjam zaščito, reševanje in pomoč. Čeprav so napotki prebivalcem ob naravnih in drugih nesrečah objavljeni na spletni strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, bi vas vseeno prosil, da opišete najbolj bistvene ukrepe pri nesrečah. Kakšno je splošno navodilo za vse nesreče? V primeru nesreč se moramo obnašati samozaščitno. Najprej poskrbimo za lastno varnost, varnost drugih, nudimo pomoč sočloveku, sosedom v okolici, poskrbimo za živali in šele potem za svoje imetje. Če tega ne moremo storiti varno, takoj pokličemo številko 112 za pomoč s strani pristojnih interventnih služb. Takrat dosledno upoštevamo njihova navodila in odredbe, izdane na terenu ali posredovane preko lokalne radijske postaje in/ali drugih medijev. Kako naj ravnamo v primeru močnega vetra, neurja, udara strele? V mirnem obdobju ob stavbah oklestite veje in odstranite večja in suha drevesa, ki bi se lahko zaradi vetroloma podrla. Preverite in sprotno čistite vse elemente odvodnjavanja na vaših objektih, cestnih, dvoriščnih in drugih površinah, da bodo lahko nemoteno opravljali svojo funkcijo. Gradite in vzdržujte objekte ter uporabljajte take materiale, ki so odporni proti močnemu vetru in toči. Zavarujte predmete, ki jih lahko odnese veter. Ob napovedanem neurju električne naprave ugasnite in izklopite iz električnega omrežja. Med točo ne poskušajte zavarovati in umikati vozil ali zaščititi pridelkov na vrtu, saj vas toča lahko poškoduje. Če živite v bližini vodotokov, ob neurjih varno spremljajte njihovo stanje. Če živite na območjih, ki so izpostavljena zemeljskim plazovom, bodite pozorni na plazenje. Ne izvajajte aktivnosti na prostem in prilagodite vožnjo razmeram na cesti. In kako v primeru potresa? Preverite potresno varnost objekta, v katerem živite, in neposredne okolice. Glede na to določite mesta, na katerih boste ob potresu lahko poiskali varen zaklon, da vas pri tem ne bo poškodovalo pohištvo in druga oprema. Med potresom ostanite mirni! Ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigal ali stopnic in ne skačite skozi okna! Po potresu ne vstopajte v stavbe, katerih konstrukcija je poškodovana. Ne uporabljajte odprtega ognja in ne kadite. Če ste ujeti v ruševinah, ostanite mirni in v enakomernih presledkih udarjajte s predmetom po kovinski napeljavi ali zidu. Kaj pa vročinski val in suša? Uživajte lahko hrano in pijte veliko tekočine. Domačim živalim zagotovite dovolj pitne vode in senco. Hlevi naj bodo prezračeni. Izogibajte se večjim fizičnim naporom. Dejavnosti na prostem in daljše poti z vozili opravljajte zjutraj in zvečer. Ker se lahko poslabša oskrba s pitno vodo, dosledno upoštevajte ukrepe, ki so uvedeni zaradi pomanjkanja pitne vode. Kako naj ravnamo, če pride do nesreče z nevarnimi snovmi? Vsak dan rokujemo z izdelki, ki vsebujejo nevarne snovi. Hranimo jih v zaprti originalni embalaži, skladno z navodili proizvajalca. Ob njihovi uporabi se ustrezno zaščitimo, ne kadimo in uporabljamo odprtega ognja. Med seboj jih ne mešamo, da ne bi prišlo do nevarnih reakcij. Pri nesreči s takim izdelkom upoštevamo navodila, napisana na embalaži, če je treba, pa poiščimo zdravniško pomoč. Če pride do večjih nesreč v obratih, ki skladiščijo, proizvajajo ali uporabljajo nevarne snovi, se zadržujemo v notranjih prostorih in ne na prostem, zapremo vsa okna in vrata, spremljamo navodila in odredbe pristojnih služb, posredovanih preko lokalne radijske postaje in/ali drugih medijev. Kako se po vaših izkušnjah na naravne nesreče odzivajo Ločani? Na podlagi izkušenj lahko trdim, da se Ločani odzivajo na nesreče podobno kot ostali v naši državi. Na splošno se vsi premalo zavedamo, da se nam nesreče dejansko lahko dogodijo in da se lahko tudi ponovijo. Zato se moramo nanje ustrezno pripraviti in varno izvajati predvidene ukrepe. Le 6 Marec 2020

7 tako se jih lahko izognemo ali omilimo njihove posledice. Ne smemo se zanašati izključno na pomoč interventnih služb, saj so njihove kapacitete in zmožnosti v ekstremnih situacijah omejene. Tudi reševalci so samo ljudje, ki v takih razmerah delajo preko običajnih zmožnosti in izpostavljajo svoja življenja zato, da rešijo sočloveka in njegovo premoženje. V naši občini imamo srečo, da je predvsem na podeželju še vedno prisotna pomoč med sosedi in pomoč ljudi, ki posedujejo kmetijsko, gozdarsko in/ali gradbeno mehanizacijo. Prav slednji so ob večjih nesrečah po vaseh in oddaljenih hribovitih zaselkih naše občine pomagali reševati nastalo situacijo ob poplavah, žledu ali vetrolomih, ki so nas prizadeli v preteklih letih. Skupaj z njimi in našimi službami smo tako v najkrajšem možnem času zagotovili pogoje za normalno življenje. Kako je s kritjem stroškov zaradi škode? Zavedati se moramo okvirov izvajanja intervencij pristojnih služb in sanacije nastale škode. Intervencija je izvedba vseh tistih aktivnosti za odpravo nevarnosti, ki ogrožajo življenje ljudi, živali in premoženja. Odprava posledic nastale škode ob nesreči pa je sanacija. Ob naravnih in drugih nesrečah občina pokrije stroške intervencij sil iz občinskega sistema zaščite, reševanja in pomoči. Vse stroške sanacij nastale škode zaradi nesreče na svoji lastnini in škode, povzročene tretji osebi, pa krije vsak lastnik sam. Lastnik mora s svojo lastnino ravnati odgovorno po načelih dobrega in skrbnega gospodarja. Za potencialne nesreče svojo lastnino ustrezno zavarujmo pri zavarovalnicah. Naj postane to zavarovanje tako samoumevno kot zavarovanje naših avtomobilov. Občina skladno z veljavno zakonodajo ne more dajati sredstev iz občinskega proračuna za sanacije škod ob naravnih in drugih nesrečah, nastalih na privatni lastnini. Morda še nekaj o preventivnih ukrepih, da se v čim večji meri izognemo posledicam nesreč? Še enkrat bi poudaril, da se na nesreče, ki nas ogrožajo, lahko in Vetrolom pod vasjo Godešič julija 2018 tudi moramo ustrezno pripraviti, v primeru nesreč pa varno izvajati predvidene ukrepe. Edino tako se jih lahko izognemo ali pa omilimo njihove posledice. Ne pozabimo na zadostno količino ustekleničene vode, hrane, najnujnejših zdravil, sredstev za osebno higieno in druge opreme (ustrezna obutev, topla oblačila, baterijske svetilke, baterijski radijski sprejemnik ). Ne smemo se zanašati izključno na pomoč interventnih služb, saj so njihove zmožnosti omejene. Več si lahko preberete na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer so predstavljeni najpogostejši tipi nesreč ter kako ravnamo pred, med in po nesreči. Nekaj osnovnih napotkov lahko najdete tudi na spletni strani naše občine. Damjan Likar V letošnjem letu se je sprva na Kitajskem pojavil koronavirus. Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico. Čeprav je bolezen še vedno razširjena predvsem na Kitajskem, so se primeri okužbe pojavili tudi v drugih državah po vsem svetu. Poleg izvorne države so trenutno najbolj ogroženi Južna Koreja, Iran in del Italije. Kakšni ukrepi pa so trenutno potrebni v Sloveniji? Direktor Zdravstvenega doma Škofja Loka Aleksander Stepanović, dr. med. občanom priporoča, naj redno spremljajo spletno stran NIJZ ( na kateri so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v povezavi z virusom sars-cov-2.»trenutno velja, naj tisti, pri katerih se v Navodila občanom v zvezi s koronavirusom štirinajstih dneh po vrnitvi iz Kitajske, Koreje, Irana in italijanskih provinc Lombardija, Veneto, Piemont ali Emiglia Romagna pojavijo vročina in kašelj ali občutek težkega dihanja, ostanejo doma in se po telefonu posvetujejo z zdravstveno službo (v rednem delovnem času z izbranim osebnim zdravnikom, izven rednega delovnega časa z dežurno zdravstveno službo). Če pri sebi ne opazijo bolezenskih znakov, ukrepi niso potrebni,«je povedal dr. Stepanović. Poudaril je, da je pri preprečevanju okužbe s tem virusom podobno kot pri drugih nalezljivih bolezni, ki povzročajo okužbe dihal, priporočljivo upoštevati naslednje vsakodnevne preventivne ukrepe:»izogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. Ne dotikajmo se oči, nosu in ust. Če zbolimo, ostanimo doma. Upoštevajmo pravila higiene kašlja. Redno si umivajmo roke z milom in vodo. V primeru, da voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke. Vsebnost alkohola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60-odstotna. Razkužilo za roke je namenjeno samo zunanji uporabi. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin niso namenjena čiščenju/ razkuževanju kože.«meni, da glede na trenutno epidemiološko situacijo splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna.»v času povečanega pojavljanja okužb dihal se izogibajmo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov,«še svetuje sogovornik. Damjan Likar Marec

8 Projekti po mnenju občanov Na spletni strani škofjeloške občine so objavili poziv občanov k sodelovanju v participativnem proračunu. Gre za sistem razporejanja dela proračunskega denarja, tako da o njegovi porabi odločajo neposredno občani. V občini bo približno odstotek letošnjega občinskega proračuna namenjen za projekte, ki po mnenju občanov izboljšujejo kakovost življenja v občini. Skladnost projektnih predlogov s cilji in zmožnostmi občine bo preučila Komisija za participativni proračun, potrjeni projektni predlogi pa bodo podani na glasovanje občanom. Izglasovani projektni predlogi bodo umeščeni v proračuna občine za leti 2020 in Namen projekta je uresničevati načela participativnega proračuna v škofjeloški občini, zviševati kakovost življenja občanov, krepiti družbeno participacijo na lokalni ravni tako, da v procesu sodeluje večje število krajanov v vsaki krajevni skupnosti, ter prispevati h gradnji skupnosti. Občani s stalnim prebivališčem v škofjeloški občini, ki bodo do dneva oddaje projektnega predloga dopolnili šestnajst let, lahko projektni predlog oddajo na posebnem obrazcu (ta je dostopen na omenjeni spletni strani v razdelku Oddaj pobudo), in sicer ga lahko najkasneje do 20. aprila 2020 do pošljejo na elektronski naslov skofjaloka.si, v času uradnih ur oddajo v vložišču Občine Škofja Loka na naslovu Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka ali ga oddajo na pošti do 20. aprila 2020 in pošljejo na naslov Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka. Po izteku roka za oddajo projektnih predlogov se bo sestala Komisija za participativni proračun na Občini Škofja Loka, ki bo na osnovi meril preučila ustreznost posameznega projektnega predloga ter ocenjene vrednosti in finančno konstrukcijo predlogov. Iz predlogov, ki bodo ustrezali merilom, bo izdelan katalog projektnih predlogov. Glasovanje o Občani lahko do 20. aprila podajo predloge za projekte, ki bi po njihovem mnenju izboljšali kakovost življenja v občini. Najboljše predloge bo lokalna oblast financirala iz občinskega proračuna. (Foto: arhiv Turizma Škofja Loka, foto: Sašo Kočevar) projektnih predlogih bo potekalo junija na sedežih krajevnih skupnosti. Iz proračunov 2020 in 2021 bo financirana izvedba tistih projektov, ki bodo na glasovanju v posamezni krajevni skupnosti prejeli največ točk in bodo znotraj finančnega okvira. Damjan Likar 8 Marec 2020

9 Voda je naše največje bogastvo Vinko Verčič je prejemnik občinske nagrade Občine Gorenja vas-poljane za upravljanje vaškega vodovoda Zlati izvir. V Robidnici, Verčičevem rojstnem kraju, je bila zagotovitev zadostne količine pitne vode dolgoročni cilj in želja. Leta 1992 je pitna voda pritekla iz zajetja za Lazom, leta 1995 pa še iz zajetja Špehovše, ki so ga obnovili leta Za predsednika upravnega odbora so imenovali Vinka Verčiča. Vinko je kot zelo mlad fant dolgo časa živel v Ljubljani pri sestri, ki je imela dve gostilni, in ji je pomagal kot gostinski potnik. Nazaj v Robidnico je prišel na mamino željo, saj je njegov brat potreboval pomoč na kmetiji. Da prevzame vodovod, je bila želja vaščanov. Spominja se, da je bilo treba v prenovo vložiti veliko truda:»obnoviti smo morali kabine, vodovod, zajetje, vendar nam je skupaj vsem uspelo.«ker je teren v Robidnici in okolici zelo razgiban, je vzdrževanje vodovoda zahtevno delo.»dvakrat na mesec je treba preveriti rezervoar in pritok vode vanj, tudi sicer moramo biti zelo skrbni, kar se tiče čistoče okrog vodovoda. Paziti moramo, da odstranimo morebitne poginule živali in kakšne odpadke, ki bi znali onesnažiti vodo.«zavod za varstvo Kranj dvakrat letno preveri kakovost vode, enkrat na leto pa se opravi še monitoring pitne vode. Vinko Verčič se zaveda odgovornosti, ki jo ima:»moja dolžnost je, da do devetintridesetih gospodinjstev priteče pitna voda ter da ljudi obvestim o morebitnih zapletih.«v primeru nevarne snovi v vodi mora namreč upravitelj vodovoda obvestiti uporabnike po različnih kanalih: pisno, po radiu, na oglasni deski, po telefonu. S ponosom mi pove, da uporabniki sicer niso bili nikoli ves dan brez vode, če je prišlo do nesreče. Zelo dobro sodelujejo s kopači iz Studorja (Blaž Mezeg) ter Praktikumom, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in odpraviti napako v vodovodnem sistemu.»zaradi močnega premikanja zemlje moramo biti na takšne stvari pripravljeni. Imam občutek, da so stanje nekoliko izboljšale vrtine zaradi njih gre voda ven in ne spodjeda tal,«pravi Verčič. Razočaran je, ko vidi, da ljudje z vodo ravnajo nespoštljivo in da se jim zdi samoumevno, da si vsakič, ko odprejo pipo, lahko natočijo v kozarec pitno vodo.»rad bi opozoril, naj bodo ljudje še posebno v poletnih mesecih, ko v kakšni hudi vročini primanjkuje vode, bolj skromni z uporabo te dobrine in je takrat ne uporabljajo za stvari, ki niso nujne, na primer za pranje avtomobila.«sam ima v delavnici že več let vedro, v katerem ima vodo, ki jo uporablja najprej za umivanje rok, potem pa z njo zalije še rože.»to prakso v Kanadi izvajajo že zelo dolgo in mislim, da bi morali tudi pri nas starši z zgledom učiti svoje otroke spoštljivega odnosa do vode.«vinko je uspešen tudi na lovskem področju. Za svoje udejstvovanje je lani prejel lovsko značko in odlikovanje Lovske zveze Slovenije. Sodeluje tudi v Lovskem kinološkem društvu Idrija in ima psičko pasme bavarski barvar. Sabina Frlic Marec

10 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Škofji Loki Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/2015, 76/2017 in 81/2019), v nadaljevanju»uredba«, določa obveznost obveščanja uporabnikov javne službe, zato smo na podlagi 25. člena Uredbe pripravili naslednje obvestilo. Pogoji odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo so opredeljeni v Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev (Ur. l. RS, št. 13/2009, 14/2011, 6/2015 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/17), v nadaljevanju»občinski odlok«, ki na celotnem območju škofjeloške občine velja od dalje. Dostopen je tudi na spletni strani Loške komunale, kjer je dostopen tudi»program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Škofja Loka za obdobje «. Investicije v javno kanalizacijo in čistilne naprave so v pristojnosti Občine Škofja Loka. Komunalna in padavinska odpadna voda, ki se v mestu Škofja Loka in v okolici odvaja v javno kanalizacijo Škofja Loka (ID: 10123), se čisti na Centralni čistilni napravi Škofja Loka (krajše CČN ŠKL, ID: 4599), zmogljivosti PE, ki je mehansko-biološka čistilna naprava s terciarnim čiščenjem odpadne vode, obdelavo blata ter kogeneracijo za proizvodnjo elektrike in toplote na bioplin in zemeljski plin. V objektu mehanskega predčiščenja je ločeno izveden sprejem gošč iz greznic in MKČN. V mehanskem predčiščenju in pri strojnem predzgoščanju ter strojnem zgoščanju se namesto pitne vode uporablja tehnološka voda (očiščena odpadna voda iz CČN ŠKL). Učinki čiščenja CČN ŠKL za leto 2019 so naslednji: po KPK 97,32 %, po BPK 5 99,13 %, po celotnem dušiku 92,75 % in po celotnem fosforju 92,06 %. Obratovalni monitoring odpadnih voda za leto 2020 se izvaja skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) za CČN ŠKL in predpisi. Če leta 2020 in v prihodnje ne bo zagotovljena lokacija končne oskrbe dehidriranega blata, odlično delovanje CČN ŠKL ne bo mogoče, ker se bo blato kopičilo v bazenih CČN ŠKL. V letu 2019 se je še povečala že tako velika količina odpadkov na vstopu v Centralno čistilno napravo Škofja Loka (v letu 2017: 70,080 ton, v letu 2018: 115,520 ton in v letu 2019: 159,960 ton), kar pomeni, da uporabniki javne kanalizacije v odtoke in WC školjke odvržejo odpadke, ki bi jih sicer morali ločevati. To povzroča nepotrebne višje stroške odvajanja (intervencije in okvare na črpališčih) in čiščenja odpadne vode, ki bremenijo vse uporabnike, zato odpadke ločujte in jih ne mečite v WC školjke in v odtoke! Vsi ti odpadki se namreč na CČN ŠKL zbirajo v večjih kontejnerjih in odvažajo na sežig v tujino, kjer so cene vedno višje. Komunalna in padavinska odpadna voda, ki se v naseljih Godešič, Reteče in Gorenja vas-reteče odvaja v javno kanalizacijo (ID: 10891), se čisti na Čistilni napravi Reteče (krajše ČNR, ID: 1970), zmogljivosti 2400 PE, ki je mehansko-biološka čistilna naprava, z aerobno stabilizacijo blata, ki se zbira v zalogovniku ter nato odvaža v obdelavo na CČN ŠKL. Učinki čiščenja ČNR za leto 2019 so naslednji: po KPK 96,45 %, po BPK 5 98,94 % in po celotnem dušiku 72,03 %. OMOV za leto 2020 se izvaja skladno z OVD za ČNR in predpisi. Poročila o predpisanem obratovalnem monitoringu, ki ga lahko izvaja le pooblaščeni izvajalec s strani MOP-ARSO, so dostopna na spletni strani Loške komunale: kjer so dostopne tudi ostale koristne informacije z različnih področij dela. O vseh občasnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa obeh čistilnih naprav so preko celega leta, sproti in direktno, s strani pooblaščenega izvajalca obveščeni: Okoljski inšpektorat, OE Kranj, Občina Škofja Loka (lastnica CČN ŠKL in ČNR) in Loška komunala (upravljavec CČN ŠKL in ČNR). Poleg tega se s strani pooblaščenih izvajalcev izvajajo tudi ostali predpisani monitoringi in meritve, Loška komunala pa zagotavlja redni interni monitoring v laboratoriju CČN ŠKL in ČNR ter izvaja naloge, ki so potrebne za spremljanje obratovanja obeh čistilnih naprav v upravljanju. V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati: strupene snovi, snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice, jedke snovi (kisline, alkalije in soli), maščobe in odpadno olje, odpadne vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material, iz katerega je zgrajena javna kanalizacija, zmlete ali zdrobljene odpadke, trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete, radioaktivne snovi in kužne snovi, kamor spada tudi gnojevka. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo. O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik poleg centra za obveščanje (112) dolžan obvestiti tudi izvajalca javne službe in takoj ustrezno ukrepati. Uporabniki storitev javne kanalizacije, ki se zaključuje s CČN Škofja Loka ali s ČN Reteče, so dolžni upoštevati in izvajati tudi naslednja določila veljavnega občinskega odloka, ki so povzeta v nadaljevanju: praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ ali zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti solidarno (nerazdelno) odgovorna. Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov, in ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma ki škoduje ali bi lahko škodovala okolju ali zdravju delavcev izvajalca javne službe odvajanje in čiščenje odpadne vode Loške komunale, d. d. (v nadaljevanju»izvajalec«). Uporabnik, ki je že priključen ali ima možnost priključitve na javno kanalizacijo, ima poleg zgoraj navedenih določil še naslednje obveznosti: -- redno mora vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijski priključek ter občasno preverjati tehnične brezhibnosti kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo; -- na javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem izvajalca, v kanalizacijski priključek pa ne sme posegati brez soglasja izvajalca; -- zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasju izvajalca; 10 Marec 2020

11 - pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo mora le-to priključiti na javno kanalizacijo; - omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne kanalizacije ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa; - dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču; - obveščati izvajalca o opaženih nepravilnostih in okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter o vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije, - odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti, ampak mora zagotoviti ustrezno predčiščenje; - odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in kvaliteti, kot so določene s predpisi in soglasji; - sporočiti izvajalcu vsako spremembo količine ali kvalitete odpadne vode, skladno s predpisi; - tekoče posredovati izvajalcu poročilo o posamičnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa; - upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode; - pridobiti soglasje izvajalca pred predelavo interne kanalizacije; - ne dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca; - odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali opustitvijo, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca ali z neustrezno uporabo; - na pisni poziv izvajalca mora posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ ali posebnih storitev. Obvestilo lastnikom in upravljavcem nepretočnih greznic, obstoječih greznic in MKČN: Loška Komunala, d. d., Škofja Loka (v nadaljevanju»izvajalec«) je izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Škofja Loka. V okviru te službe se izvajajo tudi storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN). Uredba predpisuje obvezno praznjenje greznic in MKČN najmanj enkrat na tri leta. Poleg Uredbe pogoje za izvajanje storitev te javne službe predpisuje občinski odlok. Prevzeto blato iz greznic in MKČN se odpelje v obdelavo na CČN Škofja Loka. V letu 2020 se bo izvajalo redno praznjenje greznic in MKČN v naslednjih naseljih oziroma tistim objektom v navedenih naseljih, katerim se je greznica/mkčn nazadnje izpraznila v letu 2017: Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov vrh nad Visokim, Draga, Sv. Florijan nad Zmincem, Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Gosteče, Kovski vrh, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Podpulfrca, Praprotno, Pungert, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stirpnik, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv. Tomaž, Valterski Vrh, Virlog, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša in Zminec. O predvidenem praznjenju posamezne greznice ali MKČN bomo lastnike oziroma uporabnike le-te pravočasno pisno obvestili. Prav tako se bodo v letu 2020 izvajala izredna praznjenja greznic in MKČN ob priključevanju objektov na javno kanalizacijo. Hkrati obveščamo lastnike objektov, ki boste vgradili MKČN, da je treba, če boste želeli uveljavljati za 90 % nižjo okoljsko dajatev, na podlagi Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 98/15 v nadaljevanju»pravilnik«) med tretjim in devetim mesecem po zagonu naprave (MKČN) izdelati poročilo o prvih meritvah za MKČN <50PE, temu pa je obvezna priloga poročilo o opravljenih meritvah, izdano s strani pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa ( okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/tabela/5), ki je meritve izvedel. Analizno poročilo, ki je priloga poročilu o prvih meritvah za MKČN <50PE, ne sme biti starejše od 30 dni. Na podlagi navedenega pri pooblaščenem izvajalcu obratovalnega monitoringa naročite izvedbo meritve s pripadajočim poročilom med tretjim in devetim mesecem po zagonu vaše MKČN. Nato izpolnite poročilo o prvih meritvah za MKČN <50PE, ki mu priložite analizno poročilo, ter vse skupaj pošljite Loški komunali, d. d., Škofja Loka ali prinesite osebno na vložišče Loške komunale. Prosimo, da priložite tudi izjavo o lastnostih vaše MKČN, ker jo potrebujemo za potrebe poročanja na pristojno ministrstvo. Izvajalec javne službe prvi pregled MKČN izvede naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, nato se pregled MKČN izvede enkrat na tri leta. Pogoje za praznjenje greznic in MKČN na kmetijskih gospodarstvih določata 17. in 45. člen Uredbe ter občinski odlok. Lastnik kmetijskega gospodarstva lahko izvajalcu poda vlogo za oprostitev plačila storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in vlogi priloži izjavo, da z blatom ravna v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene vsebine iz greznice ali MKČN ter datumi in količine njenega mešanja z gnojnico ali gnojevko. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini Škofja Loka v 2020 in v prihodnje: Kot ste bili že seznanjeni, je v septembru 2019 Občina Škofja Loka občinskemu svetu predlagala koncept organizacije izvajanja obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja, v katerega Loška komunala ni bila vključena, je pa bilo na oktobrskem občinskem svetu sklenjeno, da se koncesija z Loško komunalo podaljša do , tako da bomo naloge s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter prevzema blata iz greznic in MKČN izvajali še do konca leta Zato se vam že ob tem priliki priporočamo za letošnje uspešno sodelovanje in hkrati zahvaljujemo za vse dobronamerne pripombe in predloge, ki so nam pomagali, da smo tako uspešno izvajali GJS v vseh letih do sedaj. Verjamemo, da jih bomo tudi do konca leta Izvajanje GJS: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zbiranje odpadkov od dalje se bo v Škofji Loki predvidoma izvajalo v okviru javnega podjetja Komunala Škofja Loka, d. o. o., ki ga je v jeseni 2019 ustanovila Občina Škofja Loka, ki tudi vodi vse aktivnosti v zvezi s poslovanjem novoustanovljenega podjetja in izvajanjem GJS v prihodnje. Škofja Loka, februar 2020 Loška komunala, d. d., Škofja Loka Marec

12 Skupno poročilo nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Loške komunale d. d., za Javni loški vodovod (JVL) in Javni vodovod Rovte-Lenart-Luša (JVRLL) za leto 2019 Poročilo za leto 2019 smo pripravili v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) in navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Na JLV in JVRLL je skladno s predpisi vzpostavljen notranji nadzor, po načelih sistema HACCP, s strani Loške komunale, d. d., Škofja Loka. NLZOH je soizvajal del nalog notranjega nadzora, in sicer vzorčenje in laboratorijske preiskave pitne vode. O vseh rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode (v nadaljevanju PV) so bili sproti, s strani NLZOH, direktno obveščeni: Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS), Občina Škofja Loka (lastnica obeh vodovodov) in Loška komunala (upravljavec obeh vodovodov). Obveščanje uporabnikov je potekalo skladno z navodili NIJZ. JAVNI LOŠKI VODOVOD (krajše JLV) s pitno vodo (v nadaljevanju PV) oskrbuje nekaj več kot prebivalcev v naslednjih naseljih in vaseh: Binkelj, Bodovlje (delno), Dorfarje, Forme, Godešič, Gorenja vas-reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Lipica, Log nad Škofjo Loko (delno), Na Logu (delno), Papirnica (delno), Podpulferca, Pungert, Puštal (delno), Reteče, Stara Loka, Suha, Sv. Duh, Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko pri Poljanah (delno), Zminec (delno) in mesto Škofja Loka. JLV se redno oskrbuje s PV iz zajetij in vrtin v Hotovlji, iz zajetij Trebija, Lovrenc, Gabrovo, Trnje ter iz črpališč Viršk in Vešter. Ker PV iz vseh teh virov ni tako kvalitetna, da bi jo lahko uživali brez predhodne dezinfekcije, se voda na Trebiji, na Gabrovem in na Trnju klorira, v Hotovlji pa klorira in UV dezinficira. Na najbolj izdatnem zajetju v Hotovlji je vgrajen turbidimeter, ki meri motnost vode, ob povišani motnosti (MV = 4 NTU) pa se distribucija vode iz tega vira do uporabnikov avtomatsko prekine. Ker je zato distribucija pitne vode zmanjšana, se mora vključiti v obratovanje črpališče Viršk, če distribucija kljub vključitvi črpališča Viršk še vedno ni zadostna, pa še rezervno črpališče Sorško polje, ki pa obratuje zelo redko, ker so od investicijske zamenjave cevovoda po Poljanski dolini manjše vodne izgube. V primeru vključitve črpališča Sorško polje je upravljavec zagotavljal ustrezno mešalno razmerje vode iz črpališča Sorško polje s pitno vodo iz drugih virov za JLV, kar dokazujejo skladni vzorci PV, odvzeti z namenom kontrole vsebnosti nitratov v PV. (V letu 2019 je bilo sistematično, preko celega leta, iz omrežja vodovoda odvzetih štiriindvajset (24) vzorcev pitne vode za analizo na nitrate. Vsi vzorci so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi.) UV dezinfekcija Lovrenc je dotrajana in potrebna investicijske zamenjave, zato PV iz zajetja Lovrenc od julija 2019 dalje izteka v bližnji potok, do uporabnikov pa se distribuira klorirana PV iz drugih virov PV za JLV. Ker je poleg tega tudi cevovod od zajetja Lovrenc proti VH Grajski star že več kot sto let, je bil Občini Škofja Loka podan predlog prednostne investicijske zamenjave. Črpališči Visoko in Trebija (vira v izgradnji, vse aktivnosti vodi Občina Škofja Loka) sta v letu 2019 obratovali le za potrebe kontrole kvalitete PV. Ker črpališče Trebija (nove vrtine) še ne more nadomestiti PV iz zajetja Trebija spodnje, ko le-ta kali, je pri Poljanah iz preventivnih razlogov, zaradi zagotavljanja ustrezne kvalitete PV iz JLV, še vedno fizično izvedena redukcija distribucije, tako da se v JLV distribuira le toliko PV iz vira Trebija, ki se nato meša s PV iz virov Hotovlja, da so zagotovljeni hidravlični pogoji za pretočnost cevovoda, vsa preostala voda pa na blatniku izteka v reko Soro. Kvaliteta te PV se redno, mesečno, spremlja z vzorčenjem PV iz tranzitnega cevovoda v Poljanah. V letu 2019 je bil neskladen le vzorec, odvzet , vendar uporabniki PV iz JLV niso bili izpostavljeni tveganju, kar dokazujejo odvzeti vzorci iz omrežja JLV istega dne in v naslednjih dveh dneh, ki so bili vsi skladni in zdravstveno ustrezni. Status vodnega vira v opazovanju imajo nekatera spodnja zajetja v Hotovlji in črpališče Lipica, ki so sicer fizično izključeni iz distribucije, kvaliteta vode pa se preverja redno dvakrat na leto. Kvaliteta pitne vode (PV) iz omrežja Javnega loškega vodovoda (JLV) v letu 2019: na različnih delih omrežja JLV je bilo odvzetih in laboratorijsko preiskanih 207 vzorcev PV (139 za mikrobiološke preiskave in 68 za fizikalno-kemijske analize). Vsi odvzeti vzorci za fizikalno -kemijske analize so bili skladni, mikrobiološko neskladni s pravilnikom o PV, zaradi vsebnosti koliformnih bakterij, pa so bili trije (3) vzorci: vzorec PV, odvzet iz omrežja Reteče (<4 KB CFU/100ml; vzorec, odvzet iz omrežja Lovrenc (<4 KB CFU/100ml), in vzorec, odvzet iz omrežja Dorfarje (7 KB CFU/100ml). V vseh treh primerih je bilo izvedeno ponovno vzorčenje (8. 4., in ), vsi vzorci pa so bili skladni s pravilnikom. Vsi preostali odvzeti vzorci iz omrežja JLV so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi in PV zdravstveno ustrezna. JAVNI VODOVOD ROVTE LE- NART LUŠA (krajše JVRLL) oskrbuje s pitno vodo (v nadaljevanju PV) približno 140 prebivalcev v delih naselij Rovte, Sv. Lenart, Zgornja in Spodnja Luša. Vir PV je zajetje Mladi vrh, PV pa se UV dezinficira. Ker je poraba PV iz JVRLL majhna, omrežje pa sorazmerno dolgo, je treba kljub stalni UV-dezinfekciji zagotoviti zadostno pretočnost vode, sicer se lahko v vodovodnem omrežju ustvarijo pogoji za razvoj mikroorganizmov. Trenutno se ta problem rešuje s stalnim izlivom vode iz cevovodov JVRLL na dveh pipah, z iztokoma v betonski koriti na lokacijah Lenart in Luša (količino iztočene vode merita vodomera), saj na JVRLL še niso priključeni vsi uporabniki, za katere je bil ta javni vodovod zgrajen. Kvaliteta pitne vode (PV) iz omrežja JVRLL v letu 2019: na različnih delih omrežja JVRLL je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorijsko preiskanih 18 vzorcev pitne vode (13 za mikrobiološke in pet za fizikalno-kemijske analize), vsi odvzeti vzorci pa so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi in PV zdravstveno ustrezna. Na JLV in JVRLL se je v letu 2019 dodatno izvajal tudi nadzor kvalitete PV s strani države monitoring pitne vode v RS na pipah uporabnikov v različnih mesecih leta, kar pomeni še dodatno preverjanje kvalitete PV. Vsi vzorci, odvzeti iz JLV in JVRLL, so bili skladni s predpisom za PV. Poročila in obvestila za JLV in JVRLL ter ostale koristne informacije o pitni vodi so dostopni na spletni strani Loške komunale pri čemer posebej opozarjamo na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede vzdrževanja internega vodovodnega omrežja. Potrebno je tudi pravočasno investicijsko vzdrževanje hišnega priključka in hišnega vodovodnega omrežja, saj je kvaliteta PV na pipi uporabnika odvisna tudi od stanja hišnega vodovodnega priključka in omrežja, za katerega pa je, skladno s predpisi, odgovoren lastnik objekta. Investicije na JLV in JVRLL so v pristojnosti Občine Škofja Loka in so izrednega pomena, saj pravočasno in pravilno investicijsko vzdrževanje pomembno prispeva k dobri kvaliteti PV. Pripravila: Andrej Obronek, dipl. san. inž., NLZOH in Mojca Müller, dipl. inž. kem. tehnol., Loška komunala, d. d., Škofja Loka Franc Ribnikar, dipl. san. inž., NLZOH, vodja COZ Kranj, Mateja Žumer, dipl. inž. grad., direktorica Loške komunale, d. d. 12 Marec 2020

13 Marec

14 Pestro dogajanje v Sokolskem domu V Sokolskem domu Škofja Loka je vseskozi zelo živahno. Tako se je lani v tem škofjeloškem kulturnem centru zvrstilo več kot 180 različnih dogodkov in prireditev, skoraj vse dni v letu pa so bile na ogled tudi zelo zanimive razstave. Tudi letos ni nič drugače, raznoliko dogajanje se nadaljuje. Sokolski dom Škofja Loka ponuja raznovrstne dogodke za vse starostne strukture in za različne okuse.»prireditve v našem kulturnem centru so si zelo različne. Od oktobra do aprila potekata abonmaja, in sicer koncertni Kristalni abonma ter otroški glasbeni abonma Umetnost otrokom. Poleg teh glasbenih dogodkov se vsako leto zvrstijo še številni drugi koncerti zborov, orkestrov, popularnih glasbenih izvajalcev, koncerti Glasbene šole Škofja Loka in drugi. V Sokolskem domu Škofja Loka gostimo tudi koncerte Mednarodnega cikla koncertov ter festivalov Pisana Loka in Loka v snegu. Poleg glasbenih prireditev imajo pomembno mesto različne razstave predvsem likovne, s katerimi se pridružujemo tudi Dnevom evropske kulturne dediščine, Dnevom Škofjeloškega pasijona ter projektu Izložbe domišljije. Zelo uspešna je že tradicionalna junijska razstava dijakov in študentov Šolskega centra Škofja Loka. Gostimo različne občinske proslave, na primer proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku in proslavo ob mednarodnem dnevu žensk. Sodelujemo z veleposlaništvi in inštituti pri pripravi Tedna ruskega filma in lani prvič tudi Dnevov kitajske kulture, pri čemer povezujemo delavnice, kulinariko in film. Pri nas se je zvrstilo več literarnih dogodkov predstavitev knjig in publikacij (Loški razgledi, Poti in srečanja Aleksandre Kornhauser Frazer, Pasijonski almanah ). Bralnica na vrtu Sokolskega doma pa vsako leto postreže s knjigami za vse generacije, prijetnim okoljem za branje in vsak torek tudi z literarnimi dogodki,«slikovito dogajanje oriše koordinatorica prireditev Jana Fojkar. V sodelovanju z Občino Škofja Loka Občina Škofja Loka sofinancira uporabo Sokolskega doma Škofja Loka. Organizatorji prireditev lahko s pomočjo javnega poziva za izbor projektov pravnih oseb Sokolski dom Škofja Loka ponuja ogled zanimivih razstav. (Foto: Janez Pelko) Mnogi dogodki v Sokolskem domu Škofja Loka so res dobro obiskani. (Foto: Janez Pelko) in posameznikov, ki jim bo v letu 2020 Občina Škofja Loka iz proračuna sofinancirala uporabo Sokolskega doma, krijejo del stroškov, vezanih na najemnino dvorane. Poziv je objavljen na spletnih straneh občine, organizatorji s sedežem v Škofji Loki pa lahko vlogo za razpis vložijo po zaključku prireditve in k njej priložijo tudi vsa v razpisu zahtevana dokazila. Popolne vloge obravnava strokovna komisija, imenovana s strani župana, ki predlaga višino sofinanciranja za posamezni prijavljeni projekt. Kot še pojasnjuje Jana Fojkar, je Občina Škofja Loka pomemben partner Sokolskega doma Škofja Loka.»Z njeno pomočjo letos pripravljamo že dvanajsto sezono Kristalnega abonmaja in otroškega abonmaja Umetnost otrokom, ki ju podpirajo tudi naši sponzorji. Občina prav tako omogoča koncerte Mednarodnega cikla koncertov, številne razstave, Bralnico, proslave in podelitve priznanj.«dogodki so relativno dobro obiskani.»naše prireditve obiskuje kar veliko stalnih obiskovalk in obiskovalcev, zato si upamo trditi, da so s prireditvami, ki jih pripravljamo, zelo zadovoljni. Radi se vračajo na koncerte, na literarne dogodke, razstave in druge prireditve. Zelo smo veseli tudi novih obrazov, kar nam daje vedeti, da smo prostor srečevanja, ki privablja najrazličnejšo publiko,«še pove Jana Fojkar. Obiščite Sokolski dom Škofja Loka tudi vi Sokolski dom Škofja Loka se nahaja na Mestnem trgu. Večina ta prostor že pozna, saj je dejansko stičišče raznovrstnega dogajanja.»tudi to leto se je za nas začelo s polno paro, saj smo gostili že štiri koncerte, odprli tri razstave, gostili dve predstavi in občinsko proslavo ob kulturnem prazniku. Za drugo polovico leta intenzivno načrtujemo koncerte Mednarodnega cikla, pa dogodke letošnje Bralnice, sestavljamo program Kristalnega in otroškega abonmaja... V maju bomo gostili mednarodno srečanje Douzelage, med odmevnejše štejemo tudi aprilski koncert domačina Aca Bišćevića z Ireno Grafenauer in Matetom Bekavcem, že 6. marca pa vabimo na občinsko proslavo ob mednarodnem dnevu žensk, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Osnovno šolo Jela Janežiča, nagovorila pa nas bo dr. Mirjana Nastran Ule. Marca bodo na sporedu lutkovna predstava Peter Klepec, koncert vokalne skupine Gallina, ki prepeva pesmi, ki so jih v taborišču Ravensbrück prepevale slovenske taboriščnice, ter monokomedija Zapornik št ,«našteva Jana Fojkar in ponovno dokazuje, kako pestro in živahno je v Sokolskem domu Škofja Loka. Za konec nas je zanimalo še, če se obisk tega kulturnega centra skozi leta povečuje in ali se ljudje odločajo za aktivno preživljanje prostega časa tudi na tak način.»ker je večina prireditev v Sokolskem domu brezplačna, točnega podatka o številu obiskovalcev na posamezni prireditvi nimamo, lahko pa potrdimo, da se povečuje število abonentov, mnoge predstave in koncerti so razprodani, zadovoljni pa smo tudi z obiskom v času uradnih ur, ko je možen ogled razstav v galeriji in preddverju,«še pove Jana Fojkar. K. Š. 14 Marec 2020

15 Širitev zbirk v Muzeju Železniki Leto 2019 je minilo v znamenju okroglih obletnic muzejske dejavnosti v Železnikih. V Muzeju Železniki se je zvrstilo več dogodkov. Med zanimivejšimi so bile zagotovo predstavitve postopkov taljenja železa in obiski Štalce, arheološkega najdišča v Selški dolini. V Galeriji Muzeja Železniki pa so se preko leta zvrstile različne razstave. Poleg organizacije javnih dogodkov je muzejskim delavcem uspelo pripraviti in razstaviti zbirko fužinarskega denarja iz Železnikov. Ta nadomestni denar v obliki kovanih pločevinastih ploščic so v gorenjskih železarskih krajih fužinarji izplačevali kovačem v 19. stoletju, ko se je železarstvo soočalo z izzivi sledenja konkurenci ter posledično vlaganja v izboljšave in posodabljanja obratov. Kovači so fužinarski denar lahko zamenjali za vsakdanje dobrine v trgovinah, ki so bile v lasti fužinarjev. V muzeju si lahko ogledate različne primere motivov in materialov ploščic, saj je vsak fužinar na denarju upodobil svoj znak in inicialke. V spomin na obisk so v muzeju postavili tudi kovnico fužinarskega denarja. Poleg vsakoletnega dograjevanja obsega zbirk muzej preko leta sprejema tudi različne predmete s strani posameznikov.»poudarek muzeja je na železarstvu in čipkah, tako da pri predmetih gledamo na to, da se navezujejo na vsebino, ki jo imamo, da lahko predmete ustrezno umestimo v zbirke ali v hrambo in nam dopolnijo vedenje, ki ga imamo o zgodovini Selške doline,«je področje zbiranja in hrambe zgodovinsko pomembnejših predmetov obrazložila Katja Bonča iz Muzeja Železniki. V lanskem letu je tako v muzej pripotovalo kar nekaj zanimivih predmetov, nekateri so že razstavljeni, drugi pa na to še čakajo. Razstavljeni sta maketi voza za prevoz hlodovine, ki jo je izdelal Janez Širok iz Polhovega Gradca, ter maketa plavža, ki jo je izdelal Tone Potočnik iz Železnikov. Oba lastnika sta maketi posodila za razstavo maket v galeriji muzeja, po končani razstavi pa sta ju podarila za muzejsko zbirko. V hrambo so s strani domačinov prejeli tudi dobro ohranjen meh iz ovčje kože, ki so ga nekdaj uporabljali za hrambo žita in moke, večjo čipko ter dobro ohranjen lesen navijalec za kleklje, ki se ga ob uporabi vpne na mizo. Prejeli so tudi širšo zbirko različnega orodja s področja sodarstva, Muzejska zbirka fužinarskega denarja obdelovanja usnja ter drugega orodja in vsakodnevnih domačih pripomočkov od likalnika na oglje, litoželezne posode in burkel za polaganje posode v peč do ročno izdelanega kravjega zvonca in drsalk, s katerimi se je pozimi med drugo svetovno vojno na zamrznjeni Sori drsal Spominska kovnica fužinarskega denarja v Muzeju Železniki nemški oficir. Domačinka jim je podarila lesenega zajca za sezuvanje čevlje, pripomoček, ki ga je nekdaj imelo marsikatero gospodinjstvo. Lanske pridobitve muzeja so zaokrožile še večje lesene sani, ki so jih uporabljali za prevoz lesa, drv in vej. Helena Habjan Maketa lesenega voza za prevoz hlodovine, ki jo je muzeju podaril Janez Širok iz Polhovega Gradca. Obvestilo Društvo upokojencev za Selško dolino obveščamo člane, da bo občni zbor društva, v soboto, ob 9.00 uri v restavraciji Lušina. Vabljeni! Marec

16 Ratitovške najdbe kamnitega orodja podarjene za muzejsko zbirko Najditelja in zbiratelja zgodovinsko pomembnih najdb kamnitega orodja na Ratitovcu, ki odstirajo nova znanja o preteklosti Selške doline, del najdb podarila zbirki Muzejskega društva Železniki. Muzejsko društvo Železniki po uspešni postavitvi Štalce na arheološki zemljevid najdišč uspešno nadaljuje raziskovanje novih arheoloških področij Selške doline in se trudi pridobiti čim več najdb s tega območja.»v Muzejskem društvu Železniki pogosto poudarjamo, da je Selška dolina arheološko precej neraziskana. Korak naprej predstavljajo odkritja na Štalci leta Pomembno je, da nadaljujemo raziskovanja tudi na drugih območjih Selške doline in da čim več že odkritih artefaktov pridobimo v Muzej Železniki,«je povedal Franci Bogataj, član Muzejskega društva Železniki. V preteklosti so bile v Selški dolini že pridobljene določene najdbe, ki jih hranijo v različnih inštitucijah, v Gorenjskem muzeju in Narodnem muzeju Slovenije, določene pa hranijo posamezniki. Muzejsko društvo si prizadeva, da bi čim več teh najdb našlo svoj prostor v domačem kraju, v ustrezni hrambi, ki jo lahko nudi Muzej Železniki. Njihovemu povabilu sta se odzvala dva najditelja, ljubiteljska raziskovalca Pavel Jamnik Srečanje v Muzeju Železniki ob predaji najdb in Frenk Stare s Sašo Brajnik ter prvega februarja Muzeju Železniki podarila del najdb, ki sta jih preko več pregledov terena na Ratitovcu prepoznala kot okruške kosov kamnitega orodja iz roženca. S pregledom okruškov pod mikroskopom je bilo ugotovljeno, da pri nekaterih delih gre za odbitke z retuširanimi robovi, kar predstavlja delo človeških rok. Z retuširanimi robovi so lovci kamen naostrili za potrebe rezanja in strganja.»prejete najdbe so izrednega pomena za Selško dolino, saj nakazujejo, da se je na Ratitovcu že v času mezolitika, to je srednje kamene dobe, devet tisoč let pr. Kr., zadrževal lovec, ki je ob kalu izdeloval kamnito orodje. Poleg najdb na Štalci tudi te predstavljajo pomemben mejnik v zgodovini Selške doline, in sicer prisotnost človeka v času kamene dobe,«je povedal Franci Bogataj. Pavel Jamnik in Janez Bizjak sicer že preko petnajst let v okviru raziskovalnega programa evidentiranja kulturne in arheološke dediščine v visokogorju sistematično pregledujeta aktivne in opuščene planine v Julijskih Alpah in predgorju. Svoje znanje sta združila v članku, ki je bil objavljen v dvanajsti številki Železnih nitih. Med drugim sta predstavila zahtevnost in posebnosti visokogorskega raziskovanja, saj se prostor potencialnega najdišča razteza na desetine kilometrov pokrajine. Zato raziskovalci iščejo v okolici vode, na zavetrnih območjih oziroma deloma zaščitenih predelih ter v bližini lovišč. Na srečo je bila tvorba sedimentov pod travno rušo po gorah le manjša, zato so se kamenodobni ostanki hitreje razkrili na površju. Prav tako sta raziskovalca naravna zadrževalnika vode pod kočo prepoznala kot skoraj vzorčen primer območij, ki so se kot najdišča potrjevala v italijanskih Alpah. Prvi je naključno našel kamena orodja Frenk Stare leta 2000, nato pa je območje pregledal še Pavel Jamnik in našel nove najdbe, ki bodo kmalu na voljo za ogled v Muzeju Železniki. Helena Habjan Zaživela prva številka elektronskega glasila Pasijonski novičnik V prvi številki Pasijonskega novičnika, ki je dosegljiv preko spletne povezave uploads/2020/02/pasijonski -novi%c4%8dnik_ pdf, si lahko preberete duhovni nagovor kapucina brata Jara Kneževića, uvodnik koordinatorke Pasijonskega vetra Andreje Megušar, zapis predsednika Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksandra Igličarja o Europassionu, v glavnem delu pa je aktualni napovednik pasijonskih dogajanj v letu 2020.»Glasilo izdaja gibanje Pasijonski veter ( ki združuje in povezuje slovenske pasijonce. Vabljeni, da se pridružite gibanju, ki preko pasijonov povezuje slovenske pasijonce in s tem prispeva k njihovi osebni in duhovni rasti. Več podatkov lahko dobite na naslovu pasijonskiveter.si,«je povedal Igličar. Damjan Likar Iz prve številke Pasijonskega novičnika: srečanje ribniških in loških pasijoncev v Kapucinskem samostanu v Škofji Loki, marec Marec 2020

17 Že tretja številka Pasijonskega almanaha Ste že dobili v roke knjigo Pasijonski almanah? Tokratna tretja številka je podnaslovljena Pasijoni na Slovenskem in v Evropi. Ponuja zanimivo in kakovostno branje za vse, ki jih zanima tovrstna tematika. Po besedah enega od dveh urednikov mag. Jožeta Štukla je uredniška politika v skladu s poslanstvom zbornika v prvi vrsti usmerjena v mednarodni prostor z namenom objavljanja izvirnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov na temo pasijonske dediščine, hkrati pa so odprti tudi za tehtne prispevke uglednih domačih avtorjev. Tretja številka pasijonskega almanaha je vsebinsko zelo bogata in obsežna, saj šteje kar 254 strani. Skupno prinaša petnajst prispevkov iz domačega in mednarodnega prostora.»letos smo uvedli še eno pomembno novost. Vsi prispevki z mednarodno tematiko so prevedeni v angleščino, daljši strokovni prispevki domačih avtorjev pa so opremljeni s povzetki v angleškem jeziku in tako dostopni širšemu krogu bralcev. Fizično naklado smo zmanjšali na tristo izvodov, ob tem pa je na voljo tudi elektronska PDF različica, ki bo preko elektronske pošte zelo hitro in uspešno dosegla tudi najbolj oddaljene bralce,«pojasnjuje glavni urednik mag. Jože Štukl, ki poleg odgovornega urednika dr. Franca Križnarja skrbi, da lahko vsako leto preberemo zares zanimive vsebine. Njuno delo nikakor ni lahko in poteka kontinuirano, brez prestanka.»vsekakor ob izidu knjige že snujeva novo številko. Najino delo se z izidom nove številke ne konča. Nimava časa, da bi zaspala na lovorikah. Ves čas se pogovarjava in dogovarjava z avtorji, če želiva, da bo naslednja številka vsebinsko bogata, raznolika in zanimiva. Res pa je, da revija iz leta v leto postaja vse bolj prepoznavna, predvsem v mednarodnem prostoru, in vse več avtorjev povprašuje po možnostih za objavo svojih prispevkov, ki nama jih tako ne primanjkuje več, prej nasprotno,«pove mag. Jože Štukl. Predstavitev Pasijonskega almanaha s strani glavnega urednika mag. Jožeta Štukla in odgovornega urednika dr. Franca Križnarja v Sokolskem domu Škofja Loka (Foto: Mirjam Jezeršek) Prelistajmo vsebino Škofja Loka se s Škofjeloškim pasijonom nahaja na križpotju evropskih (pasijonskih) poti, med drugim v svojem predgovoru v Pasijonskem almanahu zapiše Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka, ki je izdajatelj knjige. V tretji številki z letnico 2019 je namreč poleg županovega in uredniškega predgovora še devet prispevkov iz mednarodnega prostora in štirje prispevki izpod peresa domačih avtorjev. Nabor mednarodnih tem in avtorjev je po besedah mag. Jožeta Štukla širok in zanimiv.»kot prvi prispevek objavljamo odprto pismo našega francoskega kolega Michela Hinaulta, v katerem ugotavlja, da je v mednarodnem združenju Europassion od ustanovitve leta 1995 pa do danes ob vse večji rutiniranosti vodstva in pasivnosti članstva prišlo do nekaterih pomanjkljivosti in odklonov od izvornega poslanstva združenja Naslednji je prispevek zakladnika združenja Europassiona, Lexa Hoube, ki se je tokrat lotil popisovanja pasijonskih iger v Španiji in na španskih otokih ter jih naštel kar 429. Franco Ferlaino iz Univerze v Kalabriji predstavlja spokorno procesijo velikega petka iz Amanteje italijanskega mesta na obali Tirenskega morja. Tajnik združenja Europassion Herman Joseph Christen predstavlja pasijonsko igro iz mesta Schönberg/St. Vith v Belgiji. Sledita poročili o udeležbi na 35. kongresu Europassiona v Tullinsu v Španiji in na drugem Evropskem forumu za praznovanje velikega tedna in velike noči, ki je od 17. do 20. marca potekal v Bragi na Portugalskem. Rezultat srečanja je bil podpis ustanovne listine, s katerim so Španija, Portugalska, Italija, Malta in Slovenija postale polnopravne članice Evropske mreže za praznovanje velikega tedna in velike noči. V nadalje- vanju Agata Pavlovec poroča o pasijonskem romanju v Belgijo kot uvod v Dneve Škofjeloškega pasijona 2019, Jozo Čikeš prinaša temeljit pregled hrvaške Pasijonske baštine, medtem ko Luka Lipić poroča o 19. Vodičkem festivalu Žudija v Oklaju na Hrvaškem. Med domačimi avtorji Aleš Jan spregovori o Škofjeloškem pasijonu v slušnem mediju, Franc Križnar se je podpisal pod Glasbene fragmente k Drabosnjakovemu pasijonu, Henrik Neubauer pa se ukvarja s prvimi plesnimi dogodki v Ljubljani. Številko sklene sedaj že tradicionalna duhovna misel predstojnika škofjeloškega kapucinskega samostana br. Jožeta Smukavca.«K. Š Marec

18 Zavarovalnica Triglav v Škofji Loki na novi lokaciji Zavarovalnica Triglav je naredila korak bližje strankam v Škofji Loki. S selitvijo predstavništva na novo in dostopnejšo lokacijo na Trati bodo zavarovanja in asistenčne storitve še bolj približali meščanom in prebivalcem škofjeloške okolice. Vodilna slovenska zavarovalnica je ob odprtju novih prostorov predala tudi sredstva za podporo programu psihosocialne pomoči družinam otrok s posebnimi potrebami, ki ga izvaja društvo Sožitje Škofja Loka. Zavarovalnica Triglav, ki je v Škofji Loki prisotna že več kot štirideset let, je svoje prostore preselila na novo lokacijo: v poslovni objekt na Kidričevi cesti 51c na Trati. Z več razpoložljivimi parkirnimi mesti in sodobno opremljenimi prostori bodo dostop do zavarovanj ter asistenčnih storitev olajšali tako meščanom kot prebivalcem okoliških naselij ter jih s tem spodbudili k skrbi za varnejšo prihodnost.»zavarovalnica Triglav je na Gorenjskem prisotna že več kot sedemdeset let, v Škofji Loki pa več kot štiri desetletja. Ves ta čas strankam stojimo ob strani s snovanjem naprednih zavarovanj ter uporabnih asistenčnih storitev, ki jim lahko pomagajo v primerih nepredvidenih dogodkov,«je ob odprtju novih prostorov povedala Janka Planinc, direktorica kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav. Dodala je:»v lokalne skupnosti se vključujemo tudi z raznolikimi akcijami in partnerstvi, s katerimi soustvarjamo varnejšo prihodnost za različne skupine ljudi.«zavarovalnica je selitev predstavništva zaznamovala z družbeno-odgovorno noto in društvu Sožitje Škofja Loka predala sredstva za izvedbo psihosocialnega programa, namenjenega posameznikom, parom ter družinam otrok s posebnimi Zavarovalnica Triglav je ob selitvi predstavništva predala donacijo društvu Sožitje Škofja Loka. Na fotografiji sta Marko Mohorič, predsednik društva Sožitje Škofja Loka, in Janka Planinc, direktorica kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav. potrebami. Ti se s čustvenimi in drugimi stiskami, ki jih prinaša tovrstna družinska dinamika, najpogosteje srečujejo za zaprtimi vrati doma. Program društva Sožitje jim omogoča, da svoja čutenja in mišljenja izrazijo ter izmenjajo izkušnje v varnejšem okolju. Predstavništvo je odprto vsak delovnik med 7. in 18. uro, cenitev poškodovanih vozil pa poteka vsako sredo od 8. do 11. ure. Več informacij o zavarovanjih in asistenčnih storitvah je zavarovancem na voljo tudi na spletni strani ali na telefonski številki Damjan Likar Prenovljena knjižnica na Gimnaziji Škofja Loka skozi oči arhitekta Na Gimnaziji Škofa Loka v marcu odpiramo povsem prenovljeno šolsko knjižnico. Zaradi dotrajanosti opreme smo se posvetovali s strokovnjaki, predvsem pa smo želeli knjižnico spremeniti v dnevni prostor naše šole, to je osrednji prostor, kjer bodo dijaki imeli možnost tako za kvalitetno delo kot tudi za druženje. Zamisel in načrti so bili v rokah Mince in Bojana iz arhitekturnega biroja Rihtaršič Arhitektura. Arhitekta sta zapisala:»prenovo knjižnice na Gimnaziji Škofja Loka smo načrtovali tako, da smo upoštevali vse, kar je dobro delovalo do sedaj. Prostor zavzema osrednje mesto v stavbi, kljub temu da je del celotnega volumna tudi knjižnica Šolskega centra. Čeprav ima knjižnico dobro naravno osvetlitev, smo stropno oblogo iz smrekovega opaža, ki se je skozi leta obarvala oranžnorjavo, posvetlili. Ohranili smo jo zaradi dobrega vpijanja zvokov. Na stropnih svetlobnikih so sedaj nameščena tudi senčila. Ob severni steni prihajajo v prostor prezračevalne cevi. Skrili smo jih za vrata omar na balkonu, kjer je sedaj veliko prostora za arhiv in razne pripomočke. Zasteklili smo del vzhodne in zahodne montažne stene ob obeh vhodih, več stekla je že v samih vratih. Tako smo dobili»izložbe«, v katerih knjižničarka pripravlja tematske razstave knjig. Knjižnica je s tem postala bolj odprta in tudi del krožnega hodnika. Glavni vhod smo poudarili s portalom. Prostor knjižnice je pravzaprav večnamenski in mora omogočati samostojen študij, tudi pouk, individualno svetovanje, lahko je celo prireditveni prostor. Osrednji del še vedno zavzemajo mize, ob katerih so sedaj zelo udobni žametni stoli. Občutek domačnosti, udobno branje (in tudi šahiranje ter še kaj) omogočata dva velika naslanjača na osrednjem delu podesta z veliko stoječo svetilko ter umetniško grafiko na steni. Podest se uporablja tudi kot oder za glasbene nastope, pogovorne večere, literarne dogodke. Pohvaliti morava prav vse izvajalce in tehničnega koordinatorja celotnega projekta g. Matjaža Oblaka, ki so s svojimi izkušnjami pripomogli, da je delo teklo v iskanju in izvedbi dobrih rešitev. Brez zaupanja in posluha naročnika ter vsakega posameznega izvajalca knjižnica ne bi postala najbolj fotogenični del objekta. Želiva, da z novim oblikovanjem ta poseben prostor ohrani in vzpodbuja željo po znanju, umetnosti in veselje do življenja,«zaključujeta Minca in Bojan Rihtaršič. Foto: Bojan Rihtaršič 18 Marec 2020

19 Računalniški praznik v Škofji Loki V organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) sta se na OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki uspešno zaključili računalniški tekmovanji za šole s prilagojenim programom. Med najbolj uspešnimi so bili prav učenci iz šole gostiteljice. S tem tradicionalnim tekmovanjem otroci pridobivajo številne nove spretnosti in znanja, predvsem pa oblikujejo svojo samopodobo. Obe tekmovanji sodita v okvir Festivala inovativnih tehnologij, z enim od tekmovanj pa ZOTKS že od leta 2000 v program računalniškega izobraževanja vključuje tudi otroke s posebnimi potrebami. Na tekmovanju Z računalniki skozi okna je sodelovalo dvaindvajset tekmovalcev iz enajstih šol, največ spretnosti pa je pokazal par iz šole gostiteljice, Aleksej Rihtaršič in Andrej Vrhnjak. Na drugem tekmovanju, trinajstem državnem računalniškem tekmovanju z naslovom Z miško v svet, pa so se v dveh kategorijah pomerili učenci posebnega programa. Sodelovalo je osemnajst otrok iz trinajstih šol, najbolje pa se je odrezala Tina Okoren iz OŠ Jela Janežiča v kategoriji urejanja fotografij in uporabi urejevalnika Word, v kategoriji PowerPoint pa je drugo mesto zasedel Žiga Šmid iz iste šole.»vsa ta leta nam izvedba obeh tekmovanj ne bi uspevala brez sodelovanja škofjeloške osnovne šole Jela Janežiča ter podpore občin Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas-poljane. Tako smo na slavnostni prireditvi poleg tega, da smo izročili priznanja najboljšim tekmovalcem, ravnateljici OŠ Jela Janežiča mag. Marjeti Šmid in idejni vodji tekmovanja mag. Andreji Gorše podelili zlati priznanji ZOTKS. Posebna priznanja ob dvajseti obletnici so prejeli tudi Marjeta Krvina, Vida Kejžar in Uroš Škorc iz iste šole. Vsem sodelujočim občinam pa smo podelili srebrna priznanja ZOTKS, saj s svojim sodelovanjem pri obeh tekmovanjih nadpovprečno prispevajo k razvoju tehnične kulture v Sloveniji,«je povedala Mija Kordež, vodja projektov tekmovanj iz znanja in modelarstva pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije. Kot pravi, s tem tekmovanjem otroci pridobivajo nove spretnosti in znanja, oblikujejo svojo samopodobo, so bolj samozavestni.»na ta način spoznavajo orodja za pisanje dokumentov, urejanja preglednic in fotografij, znajo brskati po spletu, s spoznavanjem QR-kode pa bodo lahko v prihodnosti tudi plačevali položnice.«damjan Likar Tekmovanje otrok s posebnimi potrebami v kategoriji PowerPoint Zlato priznanje ZOTKS sta ob dvajseti obletnici tekmovanja Z računalniki skozi okna prejeli idejni vodja tekmovanja mag. Andreja Gorše (levo) in mag. Marjeta Šmid, ravnateljica šole gostiteljice. Marec

20 Gusarski radio Zaradi ljubezni do glasbe, druženja in želje po prostoru, v katerem bi bilo glasbenim ustvarjalcem omogočeno, da delijo svojo avtorsko glasbo, se je rodil projekt Glasba iz delavnice. Glasba iz delavnice je dogodek, ki se odvija vsako drugo nedeljo na internetu, v živo. Kot brezplačen virtualni koncert se začne na določeno nedeljo po kosilu (okrog tretje ure) na spletni platformi YouTube. Dogodek tako lahko spremljate v živo ali pa na koncert zamudite in si ga ogledate kasneje.»že pred delavnicami smo se s prijatelji dobivali ob koncih tedna in skupaj kaj dobrega pojedli,«pove Sašo Džajić, eden od glavnih pobudnikov projekta.»kmalu je padla ideja, da bi druženja popestrili z glasbeniki, ki nam bi v domačem vzdušju nekaj zaigrali, mi pa bi jih pogostili.«22. decembra prejšnje leto so se Sašo, ki skrbi za zvok in moderira dogodek, Darjan Kacin (D. K. pictures), ki skrbi za sliko, in Luka Ovsec kot tehnični mojster dobili skupaj s skupino Polyline (Erika Mlinar, Aleš Kacin in Klemen Mlinar) v čevljarski delavnici Alojza Karnerja in posneli prvo improvizacijo. Odločitev, da dogodek snemajo v živo, so sprejeli predvsem zato, da se izognejo postprodukciji, ki bi vzela preveč časa.»pred vsakim snemanjem doživimo malo pozitivnega stresa, saj nikoli ne vemo, kako bo potekalo.«nikoli prej se namreč še niso lotili podobnega projekta, zato se učijo sproti.»imamo srečo, da vsi delujemo na področjih, ki nam pri tem pridejo prav,«pravi Sašo.»Vse skupaj poganjata prostovoljstvo in dobra volja.«prvi koncert je bil posnet v čevljarski delavnici. Ker ne potrebujejo veliko opreme in je ta lahko prepeljana drugam, razmišljajo, da bi poiskali še kakšno drugo lokacijo oziroma so se glede te pripravljeni prilagoditi nastopajočim.»v prihodnje si želimo koncert posneti tudi v kakšni drugi delavnici ali pa na skednju, da le imamo dostop do interneta.«odprti so do vseh glasbenih žanrov, pomembno pa je, da glasbeniki nastopijo z avtorsko glasbo.»želimo si ustvariti prijetno vzdušje in izvajalce pogostiti z domačimi dobrotami ter jih bolje spoznati,«pove Sašo,»hkrati pa jim nudimo platformo, na kateri jih lahko spozna tudi širša publika.«razmišljajo, da bi Obvestilo v prihodnje vključili tudi gledalce oziroma poslušalce, ki bi lahko s kritiko, pohvalo ali predlogom dopolnili dogodek. Na praznik žena, v nedeljo, 8. marca, pripravljajo prav posebno presenečenje, ki bo poleg glasbe vsebovalo še recital pesmi Josipa Stritarja v izvedbi zasedbe Anda Banda. Glasbeniki, ki želijo sodelovati, se lahko oglasijo na njihovi FB strani. Sabina Frlic Občina Škofja Loka vabi, da se udeležite spomladanske akcije čiščenja in urejanja okolja, ki bo potekala v soboto, 28.marca 2020, med 8. in 13. uro. Tudi v letošnji čistilni akciji bomo na zbirnih mestih ločeno zbirali odpadke: embalažo (plastenke, pločevinke), steklo, nevarne odpadke in ostalo. Akcija ni namenjena odvozu kosovnih odpadkov. Več o zbirnih mestih odvoza si lahko preberete na U. O. 20 Marec 2020

21 Vključevanje mladih s posebnimi potrebami v športne aktivnosti Na širšem škofjeloškem območju že po tradiciji dobro skrbijo za osebe s posebnimi potrebami in jih vključujejo v vsakdanje okolje. Projekt Vključevanje mladih s posebnimi potrebami v športne aktivnosti (VMPPŠA) vse to še dodatno nadgrajuje. Zasnoval ga je Zavod za šport Škofja Loka s partnerjema OŠ Jela Janežiča in Smučarskim klubom Alpetour. Za izvedbo projekta so pridobili sredstva za izvedbo s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.»dokaz, da so mladi s posebnimi potrebami (MSPP) lahko uspešni športniki, so tudi njihovi uspehi, saj sta se z zadnjega tekmovanja specialne olimpijade v Abu Dabiju dva športnika iz našega okolja vrnila s kar tremi odličji. S projektom dvigujemo kakovost življenja otrok, mladih in njihovih staršev. Ugotavljamo, da se mladi s posebnimi potrebami težje vključujejo v športne dejavnosti, šport pa je nedvomno odličen medij za povezovanje in vključevanje, s tem pa mladi zadovoljijo osnovne potrebe po stikih, in smučarja. V drugem delu so se posvetili izobraževanju vaditeljev za vključevanje MSPP v športne aktivnosti. Štiridnevni program je obsegal predavanja strokovnjakov, ki so udeležencem usposabljanja podali številna teoretična in praktična znanja s področja zakonodaje in jih seznanili s specifiko razsproščanju, gibanju, ustvarjanju in dvigujejo samopodobo,«so povedali izvajalci projekta in dodali, da v njem spodbujajo sodelovanje različnih strok in vključujejo organizacije ter posameznike, ki podpirajo delo za vključevanje MSPP. V okviru tega bi radi razbili stereotipe o marginalnosti, omejenosti in izključevanju ter vzpostavili trajnostni model vzpostavljanja korektnih odnosov ter razumevanje različnosti in sobivanja. V prvem delu projekta so opravili raziskavo o vključevanju MSPP v športne aktivnosti in izbrali 'zaščitno znamko' projekta Smocarji (smo carji smučarji), ki predstavlja podobo planinca Smocarji so uspešno izvedli različno zahtevne planinske pohode, ki so jih zaključili s plezanjem na umetni plezalni steni. (Foto: Peter Pokorn ml.) ličnih skupin oseb s posebnimi potrebami. V tretjem delu so se osredotočili na praktični del izvedbe, v katerem so doslej opravili planinski pohod, plezanje na plezalni steni in zimske aktivnosti s smučanjem. Njihove aktivnosti lahko spremljate na strani Damjan Likar Marec

22 Razvoj hotelirstva v Škofji Loki Hotelirstvo oziroma oddajanje sob gostom je dejavnost, ki je bila v preteklosti močno povezana z razvojem gostiln, nastanjenih na pomembnih prometnih in trgovskih vozliščih. Številna večja gostišča so oddajala tudi sobe in tako v tisočletno mesto privabljala čedalje več domačih in tujih obiskovalcev. Po letih zatona in stagnacije hotelirstva se ta, za turizem tako pomembna dejavnost, ponovno prebuja. Že v srednjem veku je Škofjo Loko prečila pomembna trgovska žila, ki je potekala iz smeri severa na jug, proti obmorskim središčem. Srednjeveška Škofja Loka je tisti čas doživljala silovit gospodarski razvoj, poleg trgovine in obrti pa so cvetele tudi škofjeloške gostilne in krčme. V mestnem središču so svoja vrata odpirale gostilne vseh velikosti in oblik, ki so utrujenemu popotniku ponujale zaslužen vrček piva in topel obrok, nekatere pa tudi prenočišče. Teh je bilo sprva malo. Postelje so ponujale predvsem večje gostilne, medtem ko je bila večina preostalih gostiln in krčem namenjenih izključno strežbi hrane in pijače ter oskrbi konj. To, da je prišlek ostal več kot dan, je bila sprva prava redkost, vendarle pa so obstajale gostilne, ki so tuje goste na daljši oddih vabile že pred prvo svetovno vojno. Leta 1908 je bilo v Škofji Loki evidentiranih 132 ležišč, namenjenih gostom, njihovo število pa se je nato do pričetka druge svetovne vojne skoraj podvojilo in je znašalo 230 ležišč. Razlog tiči v turističnem razvoju Loke, saj je mesto postalo privlačno letovišče za številne domače in tuje goste. Privabljali so jih zeleni okoliš, atraktivna lokacija, urejeno kopališče, možnost kopanja v toplih rokavih reke Sore in kvalitetna gostinska ponudba, ki je že tisti čas slovela po odličnem vinu in lokalnih specialitetah. Po letu 1930 je Škofjo Loko obiskovalo čedalje več tujih gostov, ki so tod ostajali tudi po več tednov. Škofjeloškim gostilnam se je v svojem strokovnem članku, objavljenem v Loških razgledih, posvetil Pavle Hafner. Nekdanja gostilna Pri Cenetu na Mestnem trgu (Vir: arhiv Loškega muzeja Škofja Loka) Večja loška gostišča so oddajala tudi sobe Od leta 1800 do začetka druge svetovne vojne je bilo v Loki evidentiranih sedemindvajset gostiln in dve kavarni, od katerih je šest objektov razpolagalo z nastanitvenimi kapacitetami. Ena izmed tovrstnih gostiln je bila Gostilna pri Cenetu na Mestnem trgu (po domače Pri starem Cenetu, Pri Cenetovi Minki, Pri Madžaru), kjer se je Cene Jamar z gostinstvom ukvarjal že leta Po njegovi smrti je dejavnost opravljalo več generacij njegovih potomcev, naposled pa je stavbo leta 1928 odkupil mesarski mojster madžarskih korenin, Karel Rotenbuchler, katerega žena je veljala za vrhunsko poznavalko vin in spretno kuharico. Ljudje so hvalili predvsem njen okusen golaž, nad katerim so se sline cedile marsikateremu Ločanu. Pri Cenetu so poleti turistom oddajali sobe in jim nudili celodnevno oskrbo, leta 1930 pa so prvotnemu objektu dodali tudi gostinski paviljon. Na Mestnem trgu se je nahajalo gostišče Krona (tudi Pri Kronbirtu), sprva furmanska gostilna, ki velja za najstarejše mestno gostišče. Ugodna lega je gostišču zagotavljala reden pretok strank, živahno pa je bilo zlasti ob semanjih dneh. Gostilna je bila vedno polna, pisni viri pa poudarjajo, da je bilo ob sobotah in nedeljah komaj moč najti prosto mizo. Sobe, ki so se nahajale nad gostilno, so oddajali predvsem popotnikom in letoviščarjem. V Kroni je poletni oddih rad preživljal tudi pisatelj Fran Erjavec. Po dolgih letih samevanja je gostinski lokal naposled dočakal novega kupca, oživitev nekoč tako priljubljenega gostišča pa je tako korak bližje. Hotel Štemarje se je nahajal na območju danes propadlega naslednika, hotela Transturist. Funkcionalno zemljišče ob nastanitvenem objektu je obsegalo obsežen park, ki je segal vse do današnjega Doma zveze borcev. Ime izvira iz poznega 16. stoletja (Gut Stemmerhoj). Posest je leta 1899 odkupila Rozina Daneu, ki je nemudoma zaprosila za izdajo potrebnega dovoljenja za opravljanje hotelirske dejavnosti. V pritličju hotela se je nahajala restavracija, v nadstropju pa so bile na voljo hotelske sobe, ki jih je Rozina oddajala zlasti letoviščarjem. Hotel je namreč obratoval zgolj v poletnih mesecih. Razcvet preostalih loških gostišč s prostimi posteljami je za hotel predstavljal preveliko oviro, saj je obratoval zgolj polnih devet let. Posest je kasneje prešla v roke Franca Dolenca, ki je 9. maja 1925 vrnil hotelsko koncesijo, pritličje hotela pa prepustil športnemu društvu Sokol. Objekt danes ne stoji več. Letni oddih za številne tuje in domače letoviščarje Furmanska gostilna Pri Balantu se je nahajala v Kapucinskem predmestju, na območju današnje avtobusne postaje. Začetki gostilne segajo v leto 1788, ko je takratni lastnik Valentin Kregar pridobil ustrezno dovoljenje za obrt krčmarja. Gostišče je po- Hotel Štemarje (Stemmerhof) na območju današnjega kompleksa ob nekdanjem hotelu Transturist (Vir: katalog Moč pogledov portretno slikarstvo Ivana Groharja, Loški muzej Škofja Loka, 2011) 22 Marec 2020

23 Notranjost gostišča Krona na Mestnem trgu (Vir: arhiv Loškega muzeja Škofja Loka) Pogled proti nekdanjemu hotelu Transturist iz smeri Loškega gradu (Vir: arhiv Loškega muzeja Škofja Loka) membno zaznamoval Janez Guzelj, ki se je po potresu leta 1895 odločil, da bo spremenil staro podobo stavbe in prezidal ter povečal hlev ob gostišču. Za čas svojega življenja je veljal za uglednega meščana. Njegov sin Ignac je bil uspešen gostinec in posestnik. Z ženo Ivanko sta leta 1907 prejela dovoljenje za točenje žganja, vin, kave, čaja, toplih pijač, prodajo toplih jedi in oddajanje prenočišč. Gostilna je beležila odličen obisk, poleti so prihajali zlasti letoviščarji (po loško Sommerfrischerji) iz Gorice, Trsta in Vidma. Gostje so svoj čas lahko preživljali na senčnem gostinskem vrtu, na voljo pa jim je bila tudi urejena sprehajalna pot ob Selščici s klopcami in kopališčem. Z gostinstvom so se Pri Balantu ukvarjali do leta 1948, ko je objekt prešel v družbeno last. Kmalu zatem so ga podrli, tako da danes ne stoji več. Gostilna Neuewelt (tudi Najbelt) se je nahajala v Kapucinskem predmestju, na današnjem Novem svetu. Lastnica Barbara Dolinar je tam že leta 1825 opravljala gostinsko dejavnost. Viri pričajo o pritličnem, zidanem objektu, kritem s slamo, gostinska dejavnost pa naj bi tamkaj dobro uspevala. Iz dostopnih virov je moč razbrati, da je Marija Kalan leta 1930 staro hišo renovirala ter v prvem nadstropju uredila tujske sobe, takratna oblast pa je še istega leta izdala uporabno dovoljenje za izvajanje tovrstne dejavnosti. Z njeno smrtjo leta 1958 je nastopil konec gostinske dejavnosti na Novem svetu, objekt pa so čez leta porušili in danes ne stoji več. Prajerca (tudi Pri Šmidovki, Pri Avdiču) na Lontrku, današnjem Spodnjem trgu, je v arhivih sprva omenjena kot last Lukasa Šmida, ki je leta 1905 dozidal objekt s prostori za varjenje piva. Istega leta je na domačem naslovu odprl pivovarno, ki pa se ni dolgo obdržala, saj manjše lokalne pivovarne preprosto niso zmogle konkurirati ljubljanskemu Unionu. Leta 1912 je bilo Ani, rojeni Jamnik-Stricman, izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, točenje pijač, kartanje in oddajanje tujskih sob. Gostilna je beležila dober obisk, na Spodnjem trgu se je zbiralo staro in mlado, dejavnost pa je prenehala leta 1962, ko je Prajerca prešla v splošno ljudsko premoženje. Število gostinskih objektov je začeto po letu 1932 drastično upadati, pojavljale pa so se nove oblike hotelirske dejavnosti. Leta 1973 je bil na območju nekdanjega posestva Štemarje odprt hotel Transturist. Odprtje je zaznamovalo tisočletnico Škofje Loke, hotel pa je obratoval do stečaja upravitelja leta Eksponentna rast števila nočitev Današnja slika hotelirske dejavnosti je povzeta v strategiji razvoja Občine Škofja Loka Mesto je opredeljeno kot pretežno izletniška destinacija, na kateri se obiskovalci zadržijo po nekaj ur, pot pa nato nadaljujejo v preostala turistična središča gorenjske regije. Prišleki se zadržujejo večinoma v mestnem središču ter na posestvu Tavčarjevega dvorca na Visokem pri Poljanah, zlasti v zimskih mesecih pa visok obisk beleži tudi smučišče Stari vrh. Med obiskovalci prevladujejo posamezniki, ki mesto običajno zapustijo po nekaj urah, največ je pohodnikov, kolesarjev, ribičev in manjših šolskih skupin, poleti pa v srednjeveško lepotico zahajajo tudi tuji gostje iz celega sveta. Občino že leta pesti pomanjkanje nastanitvenih kapacitet in turistične ponudbe, kar se odraža v zlasti skromnem prihodku ter stagnaciji turizma v sicer turistično atraktivnem okolju. Leta 2012 je bilo v škofjeloški občini evidentiranih trinajst ponudnikov nastanitvenih zmogljivosti s skupno 210 ležišči. Dvainštirideset ležišč je bilo na voljo v dveh malih hotelih, dvainpetdeset na dveh turističnih kmetijah, devetindvajset pri štirih ponudnikih apartmajev, petinšestdeset v treh gostilnah, osemnajst v planinski koči na Lubniku in štiri pri zasebnem oddajalcu sob (SURS). Ta številka je leta 2012 predstavljala zgolj en odstotek vseh ležišč na Gorenjskem, kritična je bila predvsem odsotnost večjega hotela, na celotnem Škofjeloškem ne obratuje niti kamp, parkirišče za avtodome pa so uredili šele pred nekaj leti. V istem letu so beležili nočitev. Aktualne številke in dogajanje okoli edinega večjega škofjeloškega hotela so spodbudne, število ležišč v občini je poskočilo na 437, postelje pa ponuja petintrideset različnih ponudnikov. V letu 2019 je zabeleženih prenočitev, kar je sicer nočitev manj kot leta 2018, vendar kar nočitev več kot leta 2017 (SURS). Do leta 2025 želi občina dvigniti število obiskovalcev starega mestnega jedra na ciljno vrednost , število ležišč na 630 ter število nočitev na (Strategija razvoja Občine Škofja Loka 2025+). Z odprtjem novega hotela in politiko razvoja turizma so številke dosegljive, z nadaljevanjem trenda rasti števila nočitev pa lahko rezultati krepko presežejo ciljne vrednosti strategije razvoja občine. Žan Stojanovič K sodelovanju vabimo študente novinarstva. Marec

24 Dobitnik Groharjeve nagrade je Pavel Florjančič Združenje umetnikov Škofja Loka je s podporo Občine Škofja Loka Pavlu Florjančiču podelilo Groharjevo nagrado za njegov življenjski opus in aktivno delovanje v društvu. Ob tej slovesnosti so v Sokolskem domu odprli razstavo njegovih slik z naslovom V iskanju univerzalne lepote. Pavel Florjančič je eden od ustanoviteljev Združenja umetnikov Škofja Loka, ki deluje od leta Nekaj let pred tem je Florjančič dobil status samostojnega kulturnega delavca slikarja in dobil državno štipendijo za študijsko izpopolnjevanje v Parizu. Dvajset let, vse do leta 2008, je sodeloval z Galerie in der Prannerstrasse iz Münchna. Živi in dela v Škofji Loki kot svobodni umetnik, slikar. Skupinsko je sodeloval na mnogih razstavah v okviru Likovnih prizadevanj na Gorenjskem, Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije, Galerie in der Prannerstrasse ter Galerie in der Phisterstrasse iz Münchna.»Tihožitja Pavla Florjančiča bi lahko primerjali tudi s fotografijami ali pa govorili o fotorealizmu, toda avtor, ki za svoja slikarska vzorni ka priznava Jana van Eycka in Jana Vermeerja (prvi začenja niz slavnih nizozemskih slikarjev 15. in 16. stoletja, drugi pa velja za enega najpomembnejših holandskih slikarskih mojstrov 17. stoletja), nikakor ne želi tekmovati s fotografsko tehniko in drugimi oblikami sodobnega digitalnega podobotvorja. Sposobnost prepričljivega slikarskega ustvarjanja iluzije predmetnosti na površini platna Florjančiču določata malone izjemno mesto v slovenskem likovnem prostoru,«je nagrajenca predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik ddr. Damir Globočnik. Kustos Loškega muzeja Škofja Loka Boštjan Soklič pa je o njem zapisal:»avtorjevo skoraj fotografsko oko beleži komaj slutene prostorske detajle, ki povprečnemu opazovalcu navadno ostajajo skriti. Prodornost Florjančičevega jasnega, do konca izčiščenega vpogleda v skrivnostni svet razporejene predmetnosti je v kontekstu slikarskega podajanja intime izjemna.«groharjeve nagrade oziroma štipendije podeljujejo od leta 1980, in sicer za umetniške dosežke na širšem škofjeloškem območju, ki so bili izvedeni v preteklih sedmih letih od dneva razpisa nagrade, oziroma za življenjsko delo na umetniškem področju. Damjan Likar Tihožitja nagrajenca Pavla Florjančiča 24 Marec 2020

25 Pevski zbor pozitivno odbitih punc Žiri (z okolico) ostajajo glasbeno zelo raznoliko mesto. Z glasbo se ukvarja veliko prebivalcev vseh starosti. Vsako leto organizirajo tudi prireditvi Živimo Žiri ter Lokalna scena. Če ste se kdaj v večernih urah peljali skozi Žiri in slišali udarjanje kuhalnice ob lonec, ste najbrž naleteli na star običaj, ki mu pravimo ofiranje. Še večja verjetnost pa je, da so imele kuhalnice v rokah pevke vokalne skupine AddBeat iz Žirov. V zboru jih je dvanajst in na predvečer rojstnega dne vsake članice se pri njej oglasijo in ji prinesejo voščilo. Punce sedaj prepevajo že dve leti in nekatere članice so prej sodelovale z vokalno skupino Nasmeh. Ker je bila želja po petju velika, so se kmalu začele spogledovati z idejo, da bi ustanovile še eno skupino, ki bi bila namenjena ljubiteljskemu petju in druženju. Vse sicer ne prihajajo iz Žirov. Nekatere so iz drugih krajev Poljanske doline, iz Medvod, Idrije in Otaleža. Jasna Kofol, Mateja Koblar, Maja Kastelec, Mojca Mlinar, Kaja Frlic, Tina Žakelj, Maja Vogrič, Nataša Kristan, Erika Mlinar, Katja Kavčič Bogataj, Mojca Erznožnik in Neža Oblak se vsak petek srečujejo v gostilni pr Zet, kjer jim Nataša in Tine Kristan prijazno dovolita, da vadijo v prostorih nekdanje diskoteke Čarli. Včasih na njihove vaje vskoči multiinštrumentalist Klemen Mlinar, na nastopu na Lokalni sceni se jim je pridružil tudi Matjaž Poljanšek, ki se ljubiteljsko ukvarja z beatboksom. Čeprav se punce s petjem ukvarjajo ljubiteljsko, vsako leto nastopijo na vsaj dveh prireditvah ali proslavah. Lansko leto so nastopile na Živimo Žiri in Lokalni sceni, povabili pa so jih tudi v Ljubljano, kjer so nastopile na podelitvi državnih priznanj v mladinskem sektorju. Marsikdaj s svojim petjem popestrijo kako poroko ali komu polepšajo rojstni Nastop na Lokalni sceni dan; takrat so pripravljene odpeti tudi pesem na željo poslušalcev. Njihov zadnji koncert se je odvil v sklopu mednarodne fotografske razstave Maska v Idriji. Želijo si, da bi jim nekoč v prihodnosti uspelo organizirati samostojen koncert. Kljub izkušnjam s publiko jih še vedno pred vsakim nastopom obišče trema, ki pa jo skupaj prepodijo. Trenutno prepevajo predvsem priredbe tujih in domačih izvajalcev. Ko smo se v petek srečali na vajah, so vadile pesem Happy Pharella Wiliamsa ter Dekle moje Vlada Kreslina. Repertoar pesmi oblikujejo skupaj in prepevajo brez pomoči not, po posluhu. Včasih se tudi posnamejo, poslušajo svoje posnetke in tako lažje odpravijo kakšno napako. Posnetki jim pridejo prav tudi, ko same vadijo doma. V šali mi povejo, da imajo eno uro pred vsakimi vajami čvek vaje, na katerih malo poklepetajo. Tempo, s katerim zbor deluje, jim je všeč. Čeprav bi se lahko, če bi kdaj izpustile kakšen klepet, naučile kako pesem več, želijo svoje glasbeno udejstvovanje ohraniti na ravni ljubezni in prijateljske povezanosti. Sabina Frlic Kino Sora nadaljuje tradicijo filmskega gledališča V želji, da bi gledalcem predstavili filme, ki izstopajo iz povprečja, so v škofjeloškem kinu Sora pred devetindvajsetimi leti pričeli s sporedom filmskega gledališča. Na leto pripravijo dva ciklusa spomladanskega in jesenskega. V letošnjem letu to tradicijo nadaljujejo. V spomladanskem ciklusu, ki se je pričel 21. februarja in se bo zaključil 17. aprila, bodo devet petkovih večerov zapored predvajali devet filmskih mojstrovin, ki navdušujejo gledalce in kritike. Vsi filmi so prejeli vrsto nagrad na največjih filmskih festivalih. Spored: zgodovinski triler Obtožujem!; kriminalna drama Nesrečniki; drame Dnevnik Diane Budisavljević, Prekla, Razbijalka sistema, Šivi; komični drami Mleko in Bog obstaja; Ime ji je Petrunija ter film presenečenja. Kot vedno so na voljo tudi abonmajske vstopnice, ki stanejo šestintrideset evrov, študenti in dijaki pa bodo zanje odšteli štiri evre manj. V pričakovanju vašega obiska vam želijo veliko filmskih užitkov! U. O. Marec

26 Njegove vrhunske slike so dale navdih tudi Neži Maurer Letošnji dobitnik Groharjeve nagrade, dvainsedemdesetletni škofjeloški umetnik Pavel Florjančič, je že zelo zgodaj spoznal, da so mu vile rojenice namenile umetniško prihodnost. Nenehno iskanje univerzalne lepote ga žene k temu, da se vse življenje trudi narediti tako sliko, da bi gledalca ob stiku z njo prevzelo posebno čustvo, ga ganilo, vznemirilo in hkrati notranje obogatilo. Loški likovni snovalec nepričakovano Groharjevo nagrado neizmerno ceni, saj so, kot pravi, kolegi iz društva umetnikov s tem izrazili zaupanje njegovemu delu. V pogovoru je najprej spregovoril o viru svojega umetniškega iskanja.»živo se spominjam, kako sta me mama in ata peljala v Bohinj. Star sem bil okoli pet let. Ob obali jezera sem se zagledal v kristalno čisto zelenomodro vodo. Stal sem kot okamenel in nepremično strmel. Očaran od te neizmerne lepote sem tudi ponoči doma sanjal to vodo in se vročičen od nje pogosto zbujal. Počutil sem se prav bolnega. Tako so voda, lesketi, svetlobe in sence postale sestavni del mojih slik. To pa najlažje izrazim s tihožitjem. Zelo blizu mi je Tostojev citat v njegovem delu Ana Karenina: 'Vso krasoto življenja sestavljajo sence in svetloba.'«ob tem je omenil še nek dogodek v otroštvu, ki je 'zacementiral' njegovo likovno prihodnost:»v prvem razredu smo učenci dobili nalogo, da narišemo domača orodja. Tovarišica je vzela mojo sliko ter jo odnesla v sosednji razred pokazat kot zgled dobre slike. Takrat sem bil deležen prve pohvale za svoje upodobitve. Od takrat dalje sem na šoli postal znan kot tisti, ki dobro riše. Ko sem mami nekoč omenil, da hočem postati malar, je bila zelo huda. Šele kasneje, ko sem bil že v srednji šoli, je videla, da hočem postati slikar.«slikarjevo nenehno iskanje univerzalne lepote Florjančič pravi, kako se vse življenje trudi narediti tako sliko, da bi gledalca ob stiku z njo prevzelo posebno čustvo, ga ganilo, vznemirilo in hkrati notranje obogatilo.»v njej naj bi gledalec našel njeno notranjo, univerzalno lepoto, ki pa je neodvisna od prostora in časa, neodvisna od zvrsti in stila umetnosti. Ta lepota je večna. Stremim k temu idealu.«italijanski kritik je v knjigi Atlante dell Arte Contemporanea (2019, Rim) o njegovem delu zapisal:»cvetje, sadje, mizne kombinacije in kozarci, polni vina, prikazujejo vsakdanjost. Iskanje preprostosti se izraža v potrebi študija realnosti, ki nas obdaja. Predmet je predstavljen šele potem, ko je bil preštudiran njegov odnos med lučjo, barvami, atmosfero in vzdušjem. Estetsko formalni rezultat zadovolji oko gledalca in vzbuja občutke umirjenosti in vedrine, istočasno ga navaja k meditaciji o eksistencionalni vrednosti, ki je prirojena v malih stvareh vsakdanjega življenja. Človek kot bitje je pritegnjen k pozornosti detajlov, tudi tistih nepomembnih, da na ta način pride do razumevanja nepredvidene globine lastne vsakdanjosti.«nemški galerist je njegova dela popeljal v svet Groharjev nagrajenec je sicer eden redkih slovenskih slikarjev, Pavel Florjančič v svojem domačem ateljeju ki se je lahko preživljal s svojimi likovnimi izdelki. Svoje polstoletno ustvarjalno obdobje je razdelil v tri faze.»v prvi fazi je bil čas oblikovanja nove krajine in risbe, a vmes so se pojavljala tudi tihožitja. Kot mlad avtor sem razstavljal na izborih jugoslovanske risbe in jugoslovanske mlade umetnosti. V tistem času sem z vso vnemo deloval pri ustanovitvi ZU Škofja Loka. Druga faza: Zaradi omejenosti in zaprtosti slovenske umetnostne scene sem hotel videti, kako to deluje v tujini. Poskusil sem v Münchnu in našel galerista, ki so ga zanimala moja dela. Velik ljubitelj umetnosti in tudi sam slikar, Gerd Sindelgruber, je moja dela popeljal v svet. Z njim sem tesno sodeloval dvajset let, on pa je promoviral moje delo po vsej zahodni Evropi. Ker sem sčasoma vse bolj čutil ujetost v ta sistem, sem se odločil za lastno svobodno pot. V tretji fazi se mi je z računalniško dobo odprl in približal ves svet. Sam sem lahko razpolagal, kje in kaj bom razstavljal. Ker sem bil že prepoznaven v svetu, sem dobival veliko mednarodnih povabil. Prijavljal sem se samo na najstrožje izbore, prejemal nagrade in priznanja. Tuji likovni kritiki so objavljali moja dela v mednarodnih knjigah in revijah sodobne umetnosti. Pripravljal sem samostojne razstave v Linzu, na Dunaju, v New Yorku, Trstu, Celovcu S svojimi deli sem lahko sodeloval na izbranih razstavah mednarodne sodobne umetnosti v Palermu, Firencah, Rimu, Miamiju, Parizu... Vse to je zame pomenilo potrditev in zaupanje mojemu delu. Živel in delal sem z zavestjo, da sem na pravi poti.«zavarovalniški agent je mislil, da je njegova slika fotografija Likovni ustvarjalec je med pogovorom nanizal kar nekaj anekdot:»lastnik moje slike v Nemčiji je želel zavarovati sliko kot vrednoto. Zavarovalniški agent je podvomil v njeno vrednost, saj je bil mnenja, da je to fotografija. Zadeva je pristala celo na sodišču in tako sem moral jaz napisati svoj prvi certifikat, v katerem sem potrdil svoje originalno delo, olje na platnu. Neža Maurer, naša dolgoletna zvesta prijateljica, nas je pogosto obiskovala. Niti en obisk ni minil brez ogleda slik v ateljeju. Vedno je takoj za tem odšla na stranišče. Po dolgem 26 Marec 2020

27 času je razkrila svoje pesmi na temo mojih slik, ki so nastajale na koščkih papirja v našem stranišču. Ko so v Münchnu izdali mojo monografijo Poesie in Bildern, so v njej objavili tudi te Nežine pesmi. V nemščino jih je prevedel priznani zamejski pesnik Andrej Kokot.«Spomin na sanjsko razstavo v Linzu Na vprašanje, kateri dogodek mu je ostal še posebno v spominu, je Florjančič omenil razstavo v Linzu:»Skrbno zapakirane slike so se vozile na prtljažniku avtomobila. Z nami je odšel tudi prijatelj Janez Plestenjak, ki je velikodušno ustregel moji prošnji, če bi na odprtju prevajal pogovor z menoj. Ob prihodu v Linz nas je prevzela že milina vzdušja tega mesta. Pred galerijo Bilder Pratt v središču mesta je plapolala velika zastava z mojim imenom. Ko smo oddali slike in opravili vse formalnosti, nas je organizator razstave popeljal v hotel, ki pa tudi ni bil karsibodi. Sobe so z vso opremo in posebnim stropom dajale starinski pridih, malodane si se počutil kot v grajskih sobanah. Sam večer ob odprtju razstave pa je bil naravnost sanjski. Toliko domačnosti nisem občutil še nikoli. Čuteča in občutljiva publika je prostoru dajala nekaj mističnega. S svojo zvedavostjo je popestrila celoten program. Nežni glasbeni vložki dveh umetnikov so nas zasanjali v poseben svet. Klepet z menoj je z vsem svojim šarmom prevajal Janez in odziv na to je bil enkraten. Zanimanje za moje delo je bilo nadpovprečno. Večer smo zaključili v mehiški restavraciji, kjer sem si privoščil nadvse pekočo porcijo, ob tem pa je bilo smeha do solz, saj so iz mojih ust skorajda bruhali ognjeni zublji.«damjan Likar Loški utrip lahko berete tudi na spletu: Že petnajst let si s knjigami širijo obzorja Petnajsto obletnico delovanja študijskega bralnega krožka Knjigosnedke, ki v enoti loške knjižnice na Trati poteka dvakrat na mesec, so proslavili z odprtjem razstave v prostorih Društva upokojencev Škofja Loka. Članicam krožka druženje in izmenjava mnenj veliko pomenita, branje pa jih plemeniti, jim širi obzorja, ozavešča in navdušuje. Ob tem jubileju so v galeriji Hodnik odprli fotografsko razstavo članice krožka in ljubiteljske fotografinje Olge Lipič, ki je srečanja Knjigosnedk upodobila skozi objektiv. Nataša Škofic Kranjc, mentorica študijskega bralnega krožka Knjigosnedke in sociologinja, je izpostavila pomen bralnih krožkov, to je vseživljenjskega izobraževanja s pomočjo prebranih knjig, o katerih se pogovarjajo z bralnimi prijateljicami.»članice se v našem krožku počutijo varne, da povedo svoje mnenje in občutke. To je osnova demokracije, dialog, pri čemer ima vsak pravico povedati, kar misli, za poslušalce pa ni nujno, da se s slišanim strinjajo. Članicam te srečanja zelo veliko pomenijo. Le redko katera kdaj manjka,«je povedala Kranjčeva, ki je v krožek povabila tudi moške. Po njenih besedah v vseh petnajstih letih v loški skupini, ki vsako leto šteje okrog dvanajst oseb, ni bilo še niti enega predstavnika močnejšega spola.»od oktobra do maja preberemo okoli petnajst knjig, največ romanov, med njimi tudi nagrajenih avtorjev, enkrat na sezono pa se lotimo pesniških zbirk. Starost naših članic sega od srednjih tridesetih do poznih sedemdesetih let,«je dejala Šenčurjanka, ki je mentorica Marec 2020 Odprtje fotografske razstave, posvečene petnajsti obletnici študijskega bralnega krožka Knjigosnedke (Foto: Milan Mihalič) podobnih študijskih krožkov po celi Gorenjski, za zgled pa je postavila ravno loški krožek, ki ima dolgo tradicijo in močne korenine. Ob tem se je zahvalila tudi Knjižnici Ivana Tavčarja, ki jim nudi brezplačne prostore v enoti Trata ter pomaga pri izposoji izbranih knjig. In kaj so o krožku povedale članice? Stanka:»Širjenje obzorja, prijetno druženje, oblikovanje samega sebe, učenje v poslušanju in izražanju, prijateljevanje, ni konca.«anči:»prebrana knjiga in pogovor o njej se skleneta v čaroben krog.«marinka:»knjige so mi zveste prijateljice, ki mi dajejo številne življenjske izkušnje.«albina:»različni pogledi in mnenja nas bogatijo.«jerneja:»pisatelj me je popeljal tudi na neodkrite poti v meni sami, v moje mišljenje, nazore.«sonja:»prevzel me je citat iz romana: 'Kajti le v spominih si lahko zgradimo zatočišče, v katerem nam je življenje znosnejše.'«ela:»knjiga mi daje veselje, odpira pogled na življenje, tolaži, ko je hudo, in navdušuje z vsem, kar je lepo.«damjan Likar Na študijskem bralnem krožku je veliko dobre volje. (Foto: Olga Lipič) 27

28 Belgijska TV obiskala OŠ Ivana Groharja Belgijska televizija Warner Bros Belgium je pred kratkim predvajala zelo poučno oddajo, v kateri je predstavila dva primera prakse poučevanja ter preživljanja prostega časa v svetu. Kot primer dobre prakse so si izbrali Slovenijo, ki jo omenjajo kot eno najbolj razvitih držav na področju gibalnih aktivnosti. K sodelovanju so povabili tudi Osnovno šolo Ivana Groharja, na kateri so predstavili metodo učenja matematike skozi gibanje ter projekt SLOfit športnovzgojni karton. Podrobnosti sodelovanja nam je razkril ravnatelj Marko Primožič. Kako je belgijska televizija našla vašo šolo? Naša šola je med najboljšimi slovenskimi šolami po dosežkih v športnovzgojnem kartonu (slednji se sedaj imenuje SLOfit). Skupaj z drugimi šolami s škofjeloškega območja, s katerimi skupaj dosegamo najboljše dosežke, smo vključeni v projektno skupino, ki sodeluje pri uvajanju SLOfita v šole, seveda v koordinaciji s starši in zdravniki. Zato nas je za sodelovanje v oddaji poprosil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOfit, ki nas pozna tudi po tem, da uvajamo poučevanje z gibanjem. Prav tako sam sodelujem s Fakulteto za šport in v multidisciplinarni skupini v mednarodnem projektu Global Matrix. Na kongresu v Bangkoku smo se Slovenci dobro odrezali. Slovenija je bila najbolj izpostavljena država v pozitivnem smislu, mediji in ostali znanstveniki pa so pokazali ogromno zanimanje za delo glede gibalne aktivnosti v RS ter za SLOfit bazo. Vodja projekta Mark Tremblay je pred več kot tri tisoč poslušalci izpostavil naš plakat ter ga poimenoval za grafično najbolj privlačnega ter kot vsebinsko najboljšega. Povezovalni člen med našo šolo in belgijsko televizijo je bila tudi naša nekdanja učiteljica Vedrana Sember, ki je na šoli tri leta vodila program Zdrav življenjski slog, sedaj pa je zaposlena na Fakulteti za šport. Koliko časa na vaši šoli učenje matematike že poteka v povezavi z gibalnimi aktivnostmi? Za uvajanje drugačnih pristopov poučevanja in učenja smo poleg seminarjev Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ), ki učitelje seznanja z raznimi strategijami učenja, na šoli načrtno in postopoma izpeljali seminarje Ranka Rajevića, ki uvaja poučevanje z metodo NTC, in Janija Prgića, ki prav tako učitelje navdušuje za drugačne načine dela z učenci. Na Belgijski novinar se je na OŠ Ivana Groharja preizkusil v tapkanju, ki je del športnovzgojnega kartona. Levo na fotografiji je profesorica športne vzgoje Mara Peternelj. osnovi tega so nekateri naši učitelji pri različnih predmetih, ne samo pri matematiki, vpeljevali nove strategije poučevanja in učenja. Ob uvajanju angleščine v prvo triletje (pred petimi leti) je ZRSŠ poskrbel, da so učiteljice dobile nova znanja o poučevanju angleščine z gibanjem, zato je ta pouk izjemno dinamičen. Na Osnovni šoli Ivana Groharja smo šli še korak dlje, saj smo poučevanju z gibanjem dodali še poučevanje v naravi. Poučevanje na prostem je zaživelo pred tremi leti. Pouk v naravi se imenuje Gozdoljub. Ideja in ime novega pristopa poučevanja se je porodila specialni pedagoginji Katarini Podrekar. K sami izvedbi sta pristopili učiteljici Maja Trojar Kepic in Jerneja Eržen. Pri urah matematike z nami sodeluje tudi zunanja sodelavka Mojca Pretnar. V letošnjem šolskem letu Gozdoljub izvajamo en dan v tednu v vseh prvih razredih, nekaj ur tedensko v obeh drugih razredih, v tretjem in četrtem razredu pa dve uri na štirinajst dni. Vodje Gozdoljuba si tak način poučevanja želijo razširiti tudi v višje razrede. Gozdoljub je navdušil že veliko učiteljic naše šole in ga z veseljem izvajajo skupaj s svojimi učenci. Z izvajanjem so zadovoljni tudi učenci in starši. Kdo sploh je Gozdoljub? Gozdoljub je gozdni mož, ki se skriva v jami pod Lubnikom. Nismo ga še spoznali v živo. Pustil pa nam je svojo fotografijo. Če ga kje srečate, mu povejte, da ga še nestrpno čakamo, da nas kdaj obišče. Kako konkretno poteka učenje matematike v povezavi z gibanjem? Naj navedem za primer učenje seštevanja do dvajset. Učenec dobi na listku ali palčki račun seštevanja. Izračuna ga in odnese k ustreznemu rezultatu. Ko poišče rezultat, ga tam čaka nova naloga, npr. deset počepov, trinajst poskokov, tek do drevesa... Ko nalogo opravi, teče po nov račun. Učenci izračunajo vse račune, ki so jim na voljo. Potem preverijo vse rezultate. Če najdejo napako, dajo račun na rezultat, ki so ga sami izračunali. Na koncu učitelj preveri vse rezultate. Učence opozori na napačno izračunane račune (če so še napake), nakar učenci ponovno izračunajo račune, ki niso bili na pravilnem rezultatu. Naslednji primer naj ponazorim z utrjevanjem števila tri. Učenci vadijo zapis števila tako, da ga zapisujejo s kredo na tla, sestavljajo iz gozdnih plodov, kamnov, palčk, zapisujejo sošolcu po hrbtu, na dlan... Število prikažejo s kolebnico. Prinesejo tri kamne, pokažejo tri prste. Trikrat poskočijo, trikrat zaprejo in odprejo oči, trikrat tečejo do določenega drevesa Zakaj je takšno učenje bolj učinkovito? Gozdoljub je nov pristop k poučevanju učencev v naravi. Z učenci poiščemo kotičke v naravi, v katerih se učijo in usvajajo nova znanja po vseh senzornih poteh. Naša šola ima zelo veliko igrišče in Poučevanje matematike na prostem z gibanjem v drugem razredu OŠ Ivana Groharja 28 Marec 2020

29 travnik, v bližini so tudi park, gozd in reka Sora. Kotičkov v naravnem okolju nam ne manjka. Otroci tako vse učne vsebine tistega dne usvajajo na njim prijazen, pristen način, skozi gibanje, igro in raziskovanje. Tako se učijo matematiko, slovenščino, spoznavanje okolja in še ostale predmete. Gozdoljub je nov pristop naravnega učenja, ki je ključen za zdrav razvoj otrok. Naravno učenje je izkustveno učenje, ki otrokom omogoča svobodo. Ob izkustvenem učenju se predmetov v naravi lahko dotaknejo, jih povonjajo in tako lažje razumejo njihovo delovanje, namen, zgradbo. Z naravnim poučevanjem se pri otrocih izboljšajo koncentracija, pozornost in pomnjenje. Zelo pomemben del pa je vsekakor gibanje. Gibanje je temelj, ki se postavlja že od rojstva. Pri Gozdoljubu se trudimo omogočiti otrokom varen, samostojen korak, plezanje po koreninah, tek in ostale gibalne aktivnosti. Tako otroci gibalne izkušnje iz šolskega prostora prenesejo tudi domov in spodbudijo svoje starše k novim izkušnjam. To je učenje in prenos učenja, kar je glavno sporočilo našega pristopa. Vse ideje in materiali se počasi zbirajo v Gozdoljubovem priročniku, avtorice so učiteljice same. Tekom let so se udeležile več seminarjev iz gozdne pedagogike ter tako svoje izkušnje povezale z novim znanjem. Ali takšen način poučevanja izboljša zdravstveno in motorično stanje učencev? Dr. Starc je v članku Pomen gibanja za učno uspešnost otrok zapisal:»tako smo prispeli do bistvene ugotovitve, da starši otrokom niso več sposobni sami zagotoviti dovolj telesne dejavnosti, s pomočjo katere bi se njihovi možgani in vse z njimi povezane funkcije ustrezno razvili«. Ker se zavedamo pomena gibanja, smo se pred šestimi leti vključili v program Zdrav življenjski slog, ki je omogočal, da smo učencem ponudili pet ur gibanja na teden, sodelovanje z športnimi društvi in klubi. Ob koncu šolskega leta 2017/2018 je ta program ugasnil in smo se vključili v triletni poskus ZRSŠ, ki ga imenujemo razširjen Pri poučevanju matematike z gibanjem si pomagajo tudi z različnimi pripomočki. program (RaP), v področje Gibanje za zdravje in dobro psihično in fizično počutje, v katerem ravno tako ponujamo učencem pet ur gibanja na teden ter še številne druge aktivnosti s področja hrane in prehranjevanja ter zdravja in varnosti. Na tak način se borimo z razvadami učencev, ki jo prinaša nepremišljena in prekomerna uporaba digitalnih naprav. Je slovenski športnovzgojni karton oz. SLOfit nekaj posebnega v evropskem in svetovnem merilu? Spremljanje gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnosti izvajajo tudi v nekaterih drugih državah, le da v nobeni tako sistematično in longitudinalno kot pri nas. Ideja ekipe SLOfita, ki sedaj dela na nacionalni ravni, pa je, da ob ustreznih soglasjih staršev zaradi varnosti osebnih podatkov, poveže vse akterje, in sicer zdravnike, športne pedagoge v šolah in starše, da se vsi lažje zavedamo pomena gibanja. Damjan Likar Marec

30 Neokrnjena afriška divjina ju je povsem očarala Bernarda in Jernej Lavtar sta navdušena popotnika, ki se na daljše potovanje podata skoraj vsako leto ali na leto in pol. Pravita, da si po zaključku potovanja že kmalu izbereta naslednjo destinacijo in takoj začneta z načrtovanjem prihodnjega potovanja trenutno je to Oman. Lansko jesen sta potovala po manj obiskanih, zato pa toliko lepših koncih Afrike po Namibiji, Bocvani in Zimbabveju. Ob konca potovanja je števec na avtomobilu kazal več kot pet tisoč prevoženih kilometrov, tako da neokrnjena afriška divjina zagotovo ni destinacija za vsakogar. Ta izkušnja se jima je močno vtisnila v spomin, zato jima je bilo še toliko bolj zanimivo prisluhniti, kateri so bili razlogi za izbor potovanja in kako sta ga doživljala. Kako je začelo vajino navdušenje nad potovanji? Dopusta, kot je na primer obisk morja, že kakšnih deset let ne prakticirava več. Na začetku sva si za potovanja izbirala bližje destinacije, nekajdnevna potovanja po Evropi: Italija, Avstrija, Irska, Korzika, Francija Potem pa so naju začeli mikati tudi drugi konci sveta. Potovanja sva združila z najinim navdušenjem nad gorami in potovala v države, kot so Peru, Kilimandžaro, Nepal, na Skupna fotografija ob suhem jezeru v puščavi Namib (Foto: Bernarda in Jernej Lavtar) več kot pet tisoč metrov nadmorske višine. Na daljše potovanje se zadnja leta odpraviva vsako leto ali na leto in pol, ne več v ekstremne gorske višine, še vedno pa na potovanja, ki niso povsem običajna. Kaj je tisto, kar vaju najbolj veseli na potovanjih? Nove izkušnje, spoznavanje ljudi? Ja, uživava pri nabiranju novih izkušenj, spoznavanju novih ljudi. Predvsem pa iščeva pristnost, pristno naravo in pristno življenje. Na potovanjih po Evropi se nama je zdelo že vse umetno, Afrika pa nudi še toliko divjine, narave, da naju še vedno vleče tja. Poleg tega se s potovanji naučiš hvaležnosti. Slovenci živimo precej udobno, naš standard je zelo visok tudi v primerjavi z evropskimi državami. Potovanja v različne konce sveta ti zagotovo odprejo oči, da se pri nas nimamo kaj pritoževati, saj nam je res lepo. Če sta se odpravila v manj obiskane dele Afrike, kako sta organizirala svoje potovanje? Kaj vse je bilo treba urediti? Potovali smo kot manjša skupina, organizacija je sicer v okviru agencije, z nami je bil tudi vodič. Tako so nam že pred potovanjem pomagali z organizacijo. Sama sva si morala na primer urediti vozniški izpit za tujino, saj smo na potovanju vozili sami, medtem ko nam je vize, ki so precej obsežne, pomagala urejati agencija. Če ne bi bila cepljena že od prejšnjih potovanj, bi morala preventivno opraviti še cepljenja. In potem se je potovanje lahko začelo? Ja, potovanje se je nato začelo, čeprav bi bilo bolje ta začetek kar preskočiti. Najprej smo leteli v London. Letalo je imelo enourno zamudo, mi pa smo imeli takoj let naprej za Windhoek v Namibiji. Tako smo obtičali na londonskem letališču celo noč in do zjutraj nismo vedeli, kako naprej, ali bomo sploh lahko dobili nove letalske karte ali ne. Na srečo so nam zjutraj takoj uredili nove karte, vendar s spremenjeno potjo, tako da smo namesto proti Johannesburgu leteli proti Dohi in nato v Windhoek. S tem smo že na začetku zamujali na prevzem avtomobilov za dvanajst ur. Nekateri iz skupine so prispeli pred nami, prevzeli avtomobile in se odpravili do prvega kampa. Ker smo jih nekako morali dohiteti, smo se na pot odpravili takoj, ko smo prevzeli avtomobile. Tako smo se vozili zvečer in ponoči, kar je v Afriki prepovedano zaradi živali in roparjev. V primeru nesreče bi imeli precejšnje težave. Do prvega tabora smo prispeli srečno, od tam naprej pa je bilo potovanje čudovito. Veličastna žirafa, ena izmed mnogih afriških živali, ki so jih srečali na poti. (Foto: Bernarda in Jernej Lavtar) Družina slonov, ki jo je priporočljivo opazovati z varne razdalje. (Foto: Bernarda in Jernej Lavtar) 30 Marec 2020

31 Omenjata, da ste se vozili sami. Kako je to potekalo? Po štirje smo si delili terenski avtomobil, ki smo ga vozili sami. Vsak dan smo prevozili med tristo in šeststo kilometrov po makadamskih cestah, kar je lahko pomenilo tudi do deset ur vožnje preko puščave. Zanimivo je, da so vsa vozila satelitsko vodena in takoj, ko presežeš omejitev, navigacija opozarja z zvokom. Pot je bila razdeljena v etape, tako da smo vsak večer prispeli do kampa, kjer smo se utaborili, če lahko temu tako rečemo, in skupaj skuhali večerjo. Spali smo v šotorih na strehi avtomobilov, da smo bili dvignjeni od tal, saj je tako varneje. Verjetno zaradi divjih živali? Zaradi živali pa tudi zaradi roparjev. V enem izmed obalnih mest, ki smo ga obiskali v Namibiji, smo se zvečer želeli odpraviti na večerjo v tristo metrov oddaljeno restavracijo in v kampu so nam svetovali, naj se do restavracije odpeljemo z avtom. Ker je bila tako blizu, smo šli peš. Ko smo se zvečer vračali, smo ugotovili, da nas pred restavracijo čakata dva varnostnika z avtomobiloma, ki sta nas nato spremljala nazaj do kampa in nas nenehno opozarjala, naj hodimo povsem skupaj. V tem mestu smo se kasneje srečali s Slovenko, ki živi na tem območju. Potrdila je, kako nevarne so določene ulice v tem mestu in da se po njih nihče ne sprehaja. Bel turist je za roparje denarnica na dveh nogah in ropi so zelo pogosti. Če ste se neprestano vozili, verjetno ni bilo nekih načrtovanih ogledov? Morda se sliši neverjetno, ampak vožnja je bila kot neprestan ogled, saj smo povsod srečevali živali. Tropi slonov, bivolov, zeber, nosorogi, tudi žirafe, levi, polno ptic, v bistvu vse značilne afriške vrste. Edinole leoparda smo neuspešno čakali. V afriški divjini živali res živijo prosto, čudovito jih je opazovati v naravnem okolju. Območje smo obiskali tudi v času suše, na nekaterih koncih traja že tri leta, tako da so se živali zadrževale v ogromnih tropih. Tako smo med vožnjo iskali kotanje, v katerih je večja verjetnost, da se še zadržuje voda, posledično pa tudi živali. Ker je bil eden glavnih razlogov za obisk Afrike prav potovanje po čim bolj neokrnjeni naravi, sva to najlepše doživela ravno na tak način, z vsakodnevno vožnjo. V Namibiji sicer imajo rezervate, v katerih so živali, v Bocvani pa so živali res povsem proste, poleg tega jih je tu neprimerno več, pogosto se sprehajajo neomejeno. Tako se nam je dogajalo, da so nam tropi bivolov prečili pot, kar sicer ni bil ravno najboljši občutek, saj so precej napadalni. Med vožnjo smo bili dostikrat sami, Afričani ne potujejo, saj so razdalje prevelike, poleg tega niti nimajo avtomobilov. Te destinacije tudi niso tako turistično zanimive, zato ne srečuješ niti turistov. Na to potovanje greš z namenom srečati afriško divjino in živali in prav to dobiš. Vožnja je del tega in del izkušnje, ki te nauči skromnega potovanja z res osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Tu ni tekoče vode, s katero bi se lahko dobro umil. Nakup hrane je natančno načrtovan na dva ali tri dni. Ko smo prispeli do večjega kraja, smo si pripravili jedilnike za naprej in si v Sparu obnovili zalogo za naslednja dva dneva potovanja. Med vožnjo smo se ustavljali za krajše postanke, da smo si malo pretegnili noge in si ogledali zanimivejše točke ob prečenju puščave. Katere zanimivosti so se vama najbolj vtisnile v spomin? V začetku smo prečili puščavo Namib, polno sipin, ki so bile zanimive že same po sebi. Tu je bil eden prvih postankov pri Mrtvem jezeru, ki je bil nekdaj napolnjen z vodo. Sedaj je suho, na površini pa je polno posušenih dreves, starih že petsto let, ki zaradi vročine in peska sploh ne trohnijo. Ob poti so bili zanimivi tudi ostanki avtomobilov kjer se avtomobil pokvari, tam ga pustijo v pesku in počasi propada. Iz avtomobilov smo občudovali značilne afriške mizaste gore, ki so na vrhu povsem ploščate. Med drugim smo se ustavili na točki južnega povratnika. Pot smo nadaljevali proti morju, kjer smo imeli priložnost občudovati na stotine plamencev. Na obalo se vrača tudi kolonija levov, ki jih je bilo po obalah morja ob našem obisku ogromno. Poleg tega smo se še dobro ohladili s štirideset stopinj Celzija na celini Na obisku pri plemenu Bušmani Sani (Foto: Bernarda in Jernej Lavtar) nas je ob afriški obali hladilo na dvanajstih stopinjah. Kot zanimivost, mi običajno gremo na morje na toplejšo klimo, bogatejši Afričani pa obiskujejo morje, da se ohladijo. Naslednja priložnost, da še pobliže spoznamo puščavo, je bila tudi vožnja s štirikolesniki. Precej posebna izkušnja je bil tudi obisk farme gepardov, ki jih rešijo iz narave, pogosto poškodovane od lovcev, pozdravijo in nato vrnejo nazaj v divjino. Na poti smo se ustavili pri največjem meteoritu na zemlji, njegova teža je kar šestdeset ton. Izkusili smo tudi fatamorgano pri jezeru, do katerega nas je peljal vodič in je bilo povsem suho. V daljavi smo videli odsev vode in mu sledili z avtomobilom, ker pa se nam je vedno bolj odmikal, smo ugotovili, da smo doživeli fatamorgano. Na tem območju je vladala taka suša, da so prebivalci kopali luknje, da so prišli še do podtalnice. Živeli so v plastičnih šotorih, saj so jim iz trave izdelane hiše pojedle živali. V Bocvani smo si najprej iz zraka, nato pa še iz čolnov ogledali delto reke Okavango, edine reke, ki ne teče v morje, ampak se razliva po površju. V Zimbabveju pa smo obiskali Viktorinije slapove, jaz (Jernej, op. avt.) sem se udeležili tudi divjega raftinga po reki Zambezi, ki naj bi bil najbolj nevaren na svetu. Res je naporen. Raftaš osemindvajset kilometrov, celotna pot traja šest ur, tako da si na koncu že precej brez moči, sploh ko nekajkrat obrne čoln in se sam boriš z brzicami. Za dodatni adrenalinski zaključek potovanja sem poskusil še skok iz višine, podoben bungee jumpingu oziroma skoku z elastiko. Ogledali smo si tudi šole, se spoznali z učitelji in učenci in bili pozitivno presenečeni, da imajo dobre šole. Šola sicer ni obvezna, čeprav si prizadevajo, da bi vsi otroci vsak dan hodili v šolo, da vsaj enkrat dnevno prejmejo topel obrok. Ste se imeli priložnost srečati tudi z domačini, obiskati plemena? V Namibiji smo obiskali Bušmane, ki živijo še precej tradicionalno. Prikazali so nam svoj način življenja. So izjemno skromni, na praktičen način uporabijo vsako malenkost, ki jo dobijo iz narave ali v dar. Poznajo ogromno rastlin in za zdravljenje uporabljajo na primer drevesno lubje ali suho listje, za lov pa različne strupene grme. Strup je tako močan, da imajo potem za pripravo mesa živali, ki jo ubijejo s strupeno puščico, natančne postopke. Najprej močno obrežejo mesto vboda, nato pa meso prekuhajo tudi do petkrat, vsakič s svežo vodo, da se strup izloči. Pokazali so nam enega izmed grmov in nam povedali, da bi pes, če bi tekel skozenj, sicer preživel, izgubil bi pa vso dlako. Obiskali smo tudi Himbe. Pripadniki tega plemena se ne umivajo, temveč si kožo mažejo s posebno pasto rdečkaste barve, po kateri se lepo temnordeče svetijo. Živijo zelo tradicionalno. Vse, kar nosijo na sebi, ima nek pomen, celo kite na glavi, ki predstavljajo starost. Ob koncih obiskov smo plemenom vedno pustili vodo in kakšne malenkosti v zahvalo. Na splošno so bili vsi ljudje, ki smo jih srečevali, preprosti in zelo pošteni, tako da na potovanju nismo imeli nobene slabe izkušnje. Helena Habjan Marec

32 Dežela dolgega belega oblaka Aotearoa je maorska beseda za Novo Zelandijo, deželo, ki je dolga kot razdalja od Danske do južne obale Francije. Cathedral Cove Jaka Avguštin je mlad Poljanec, ki si je od nekdaj želel izkusiti tujino in si tako razširiti znanje na vseh področjih, kjer deluje, izboljšati pogovorno angleščino in spoznati nove ljudi. Leta 2018 se je odločil, da je skrajni čas, da vzame pot pod noge, in tako se je za eno leto preselil na Novo Zelandijo.»Vsako leto se ima sto Slovencev priložnost potegovati za delovno-počitniške vize (working holiday visa),«mi razloži.»v začetku aprila se imajo mladi od osemnajst do trideset let možnost prijaviti. Sistem deluje po principu hitrih prstov tisti, ki najhitreje izpolnijo prijavnico, si pridobijo vizo.«najprej je iz Slovenije letel v Istanbul, od tam v Bangkok in nato v Auckland mesto na Severnem otoku Nove Zelandije. Ko je uredil vse formalnosti in napisal življenjepis, je po desetih dneh dobil prvo zaposlitev.»najprej sem pri nekem Ircu, s katerim sva se zelo dobro razumela, delal kot električar,«mi pove in doda, da je zaposlitev iskal, ko je pripotoval, ne prej.»nova Zelandija je uvedla delovno-počitniške vize zato, ker jim primanjkuje delovne sile; tam hitro najdeš vsakovrstno sezonsko delo.«med bivanjem na tej otoški deželi je iskal dela, ki so mu bila blizu in ki so ga obogatila z novim znanjem ali pa mu predstavila nove pristope. Ker je velik ljubitelj glasbe, je iskal možnosti tudi v tej smeri in naletel na ozvočevalsko podjetje The Rock Factory; tam je pomagal pri ozvočenju koncertov ob koncih tedna in tako do potankosti spoznal mesto. V Aucklandu imajo ljudje navado konec tedna preživeti v parku.»tja si prinesejo hrano, senčnike in uživajo ob glasbi ter druženju,«mi pove Jaka in razloži, da velikokrat družine rojstne dneve ali podobna slavja praznujejo kar v parkih. Zelo priljubljeno je tudi deskanje ob koncu tedna, kar je preizkusil tudi sam in ugotovil, da je Pacifiški ocean zelo mrzel. Pet mesecev je preživel v Aucklandu.»To je multikulturno mesto,«mi pove.»tam je ogromno različnih narodnosti, od Indijcev, Azijcev in tudi Evropejcev.«Živel je v hostlih Roys Peak in ker se v njih prenočevalci hitro menjajo, si je ustvaril številna nova poznanstva. Srečal je veliko Nemcev.»V Nemčiji ni omejitev glede števila delovno-počitniških viz, zato večina mladih Nemcev izkoristi to priložnost.«po petih mesecih se je odločil, da je čas, da deželo spozna celoviteje: Severni otok je preštopal. Najprej je šel do Cape Reinga najbolj severne točke Nove Zelandije, kjer se stikata Tasmansko morje in Pacifik. Tam se je preizkusil v bordanju na peščenih hribih. Na poti južneje si je ogledal Hobitovo, prizorišče, na katerem so snemali trilogijo Gospodar prstanov. Nato je nadaljeval do Catedral Cove, ki velja za eno najbolj slikovitih točk otoške dežele.»prispel sem do zelo čudovite plaže Hot Water beach; tam so v trafikah prodajali lopate, ljudje pa so si z njimi izkopali luknje ter se namakali v teh,«mi pove Jaka in razloži, da so to počeli zaradi izvira termalne vode, ki se nahaja na tistem območju. Sledila je Rotorua, mesto, ki leži na južni obali jezera z istim imenom. Vzdevek Žvepleno mesto mu pritiče, saj je nastal zraven vulkana, v zraku pa se vonja emisije vodikovega sulfida (vonj po gnilih jajcih). Tam se je seznanil z Maori. Ogledal si je njihovo vas in spoznal ples haka tradicionalni ples, s katerim so staroselci včasih ustrahovali svoje sovražnike. Danes pa s tem plesom novozelandske športne ekipe ustrahujejo svoje nasprotnike.»peljali so nas tudi do potoka ob vasi,«pove Jaka»Deževalo je in stali smo v gozdu, kjer so po potoku v čolnih pripluli tetovirani Maori v svojih tradicionalnih oblačilih, z baklami ter maorskimi vzkliki, bilo je fantastično.«sledilo je mesto Taupo, kjer se je nastanil v hostlu, ki mu ga je v Aucklandu predlagala prijateljica in mu povedala, da v njem dela Slovenka.»Ko sem prispel, sem rojakinji zaupal svojo željo po skoku s padalom. Rekla mi je, da bo poklicala agencijo, ki se s tem ukvarja, in mi rezervirala termin,«mi smeje pove in nadaljuje, da se je ob koncu klica Slovenka obrnila k njemu, mu povedala, da pridejo ponj čez pol ure in da bo še isti dan skočil s padalom.»bilo je noro,«nadaljuje,»do letališča so me peljali v hammer limuzini.«medtem ko so mu na letališču štirje ljudje pomagali obleči padalsko obleko, jim je opisal natančne koordinate Slovenije, nakar so skupaj ugotovili, da pri njih v pisarni dela nekdo s Štajerske.»Kamorkoli greš, srečaš Slovenca.«Iz letala je skočil v tandemu, pet in pol kilometrov nad jezerom Taupo. Obiskal je tudi glavno mesto Nove Zelandije Wellington.»Tam je ves čas močno pihalo, samo mesto pa me je zaradi arhitekture in velikega števila belcev spominjalo na kakšno evropsko mesto.«v mestu ni obiskal le muzejev, ampak si je kot gurman ogledal tudi tamkajšnje mikropivovarne, ki jih je na Novi Zelandiji zelo veliko. Naslednjih pet mesecev je preživel v Christchurchu, mestu na Južnem otoku. Tam je delal v podjetju, v katerem izdelujejo walki talkieje za policijo in vojsko. Tamkajšnja proizvodnja je bila sicer zelo avtomatizirana; tam je Jaka videl zanimive stroje in spoznal veliko prijetnih ljudi. Tudi Christchurch ga je zaradi arhitekture močno spominjal na Evropo.»Leta 2011 in 2013 sta mesto opustošila dva zelo močna potresa,«mi pove,»ampak so do danes obnovili veliko poslopij in cest, tako da je mesto kot novo; med prebivalci pa je še 32 Marec 2020

33 vedno čutiti napetost, ki sta jo za seboj pustila potresa, zato je temu primerno manj živahno.«nekega zgodnjega jutra, ko se je Jaka odpravljal na delo, je prestregel pogovor mimoidočega na pločniku.»zazdelo se mi je, da slišim znano govorico. Ko sem se prepričal, da gospod res govori slovensko, sem mu zaklical, naj počaka,«navdušeno pripoveduje in pove, da je srečal Sama Kozlevčarja, s katerim se je potem v času svojega bivanja v Christchurchu še nekajkrat dobil na kavi. Med petimi meseci, ki jih je preživel v južnem delu, je prepotoval še Južni otok. V mestu Tekapo je obiskal toplice na prostem, v Wanaki pa drevo, ki raste iz jezera, in najbolj znano turistično točko Roys Peak.»To je hrib, na katerega hodiš štiri ure, ampak po zelo lepo urejeni poti.«v Queenstownu, zibelki skoka z elastiko, si je ogledal ogromno kmetijo, na kateri skrbijo za ovac.»z ladjo so nas najprej peljali preko jezera, do kmetije. Ko smo prispeli, so nam pokazali nekaj ovčk in povedali, da vzgajajo predvsem ovce pasme merino, volno prodajo v Italijo.«Pove mi, da je bila kmetija velika za celo Poljansko dolino in da je na Novi Zelandiji ogromno velikih kmetij.»kmetje, ki se ukvarjajo z govedom, imajo lahko tudi do tisoč glav živine. Toliko krav lahko s pomočjo tehnologije pomolzejo v dveh urah, in to dvakrat na dan.«mleko predelajo v prah in ga nato prodajo na Kitajsko. Queenstown je tudi priljubljena točka ljubiteljev smučanja in ostalih zimskih športov. Na Novi Zelandiji je veliko Hobitovo fjordov.»z ladjo so nas popeljali med fjordi v nacionalnem parku Milford Sounds. Peljali so nas tudi do slapu, kjer smo lahko v kozarec ulovili nekaj vode; stal sem na kljunu ladje in nisem pričakoval, da bo kapitan zapeljal pod slap. Tako se na koncu nisem samo odžejal, ampak tudi stuširal.«sicer ni srečal veliko divjih živali. Najbolj znano ptico kivi bi mogoče lahko videl zgolj v živalskem vrtu, saj je na robu izumrtja. V Milford Štopanje Sounds je videl ptico tatico Kea Bird, za katero je znano, da rada nepazljivim turistom ukrade telefone med slikanjem sebkov. Svoje popotovanje je končal na zahodni obali Južnega otoka, kjer je vreme zaradi mešanja toplega in hladnega zraka zelo muhasto. Izkušnja mu bo ostala v lepem spominu zaradi čudovite narave in zaradi ljudi, ki jih je spoznal in s katerimi prijateljuje še naprej. Sabina Frlic Marec

34 Lesene skulpture iz drevesnih korenin Medtem ko nekateri radi gledajo oblake in v njihovih oblikah vidijo različne podobe, pa slikar Martin Goričanec iz Virmaš podobne domišljijske vaje izvaja na koreninah v loških gozdovih in potočkih. Iz njih ustvarja dih jemajoče umetniške skulpture, ki so lahko tudi dragocena darila ob rojstnih dnevih in obletnicah.»vse se je začelo lani ob obisku Volčjega potoka, kjer so imeli razstavljene lesene podobe hroščev, kačjih pastirjev in drugih živali. Takrat sem dobil idejo, da bi podobne, a manjše skulpture začel ustvarjati tudi sam, in sicer iz ostankov dreves,«se sogovornik spominja trenutka, ki je povsem spremenil njegovo upokojenski vsakdan. Njegovo glavno vodilo pa je, da išče korenine, ki jih je narava vsaj na pol že sama izoblikovala Goričanec ima sicer ročne spretnosti že v krvi, saj se je včasih ukvarjal z maketami letal, že kot otrok pa z jaslicami iz gline. Hodil je po vodi kot Jezus Kristus»Začel sem nabirati korenine ob in v potokih od Crngroba do sotočja Sor. Poleti sem po izsušenem rečnem dnu Sušice in Mrzlega potoka hodil kot Jezus Kristus po vodi. Kmalu sem si doma ustvaril pravo deponijo korenin, ki še čakajo, da iz njih ustvarim lesene podobe. Sedaj me ob obisku Loškega pogorja in na odmaknjenih krajih vedno spremljata mala žaga in nahrbtnik,«je povedal Goričanec, ki je po umetniku Avgustu Babniku iz Puštala že drugi občan, ki izdeluje skulpture iz lesenih ostankov. Pred kratkim je svoje Dih jemajoče umetniške skulpture iz drevesnih ostankov Skulptura pršutarja, izdelana iz vinske trte iz Bele krajine umetniške like, ki večinoma izhajajo iz slovenskega pripovedništva, razstavljal v Kovkarjevi hiši v Zgornji Luši, lani poleti pa v Pavlinovi galeriji v Naklem.»Kot upokojenec imam lepe skrbi. Ne razmišljam o staranju in kaj vse me boli, ampak so moje misli podnevi in včasih tudi ponoči usmerjene v iskanje idej, kakšne like lahko ustvarim iz nabranih korenin. Pri triinsedemdesetih letih se ne počutim starega. Moja filozofija je, da je star tisti človek, ki je dvajset let starejši od mene,«je dejal ljubitelj Avsenikov in zaprisežen narodnjak, ki Martin Goričanec ob skladovnici korenin, iz katerih bo naredil nove skulpture. ob določenih prilikah v prijetni družbi še vedno rad potegne na klavirsko harmoniko. Pri svojih umetninah namesto klasičnih barv uporablja lesni pepel za sivo barvo, smrekovo žaganje za svetlejše ter kavno usedlino in oglje za temnejše tone. Na koncu pa skulpturo impregnira s tikovim oljem. Že pol stoletja slika akvarele Ko se roke utrudijo od strojčkov (kotnega brusilnika in veliko drugih orodij ), s katerimi izoblikuje skulpture, se za oddih Martin Goričanec je sicer najbolj znan po akvarelnih slikah. loti svoje osnovne in življenjske ljubezni, akvarelov. Njegovi slikarski motivi so upodobljeni tudi na voščilnicah založbe Sidarta, del izkupička od prodaje le-teh pa je namenjen Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Nekdanji direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec je pred mnogimi leti o njem zapisal:»mirno in zbrano se k področju krajine obrača Martin Goričanec, ki se poglablja v svet tradicionalnega krajinarstva v akvarelni tehniki, opirajoč se na vzornika Ljuba Ravnikarja iz Kranja, tega virtuoza v akvarelu.«goričanec je v povezavi s svojim vzornikom povedal tudi anekdoto, ki se mu je pripetila v eni od gorskih vasic nad Gozdom Martuljkom:»Ob Vahovi domačiji sem začel slikati Špikovo pogorje, ko pristopi k meni neka gospa in me nekoliko neprijazno opozori, češ da so to motivi samo njenega pokojnega Ljuba.«Po njegovih besedah v zadnjem obdobju svojim akvarelom že upa puščati svobodno pot.»barve v stiku z vodo lahko kar same oblikujejo sliko, sam pa jih le usmerjam, vendar še vedno v stilu klasičnega realizma. Zelo rad pa se prepuščam tudi lavirani risbi v rjavem tušu.«damjan Likar 34 Marec 2020

35 Javni natečaj za najlepšo otroško pravljico Škofje Loke Občina Škofja Loka želi z natečajem spodbuditi in podpreti lokalne avtorje/avtorice ter novopečenim staršem omogočiti spodbujanje bralne kulture pri otrocih s knjigo iz njihovega domačega okolja. Rok za oddajo prijave je 27. marec 2020, nagrade pa bodo podelili prvim trem izbranih prijaviteljem. Občina Škofja Loka vsem novorojenčkom, katerih starši podajo vlogo, izplača enkratni denarni prispevek v višini 200 evrov. Poleg tega prispevka bo občina novorojenčkom podarila še knjižno darilo pravljico lokalnega avtorja/ avtorice. Pogoji natečaja: avtor/ avtorica mora imeti na dan objave natečaja stalno prebivališče v škofjeloški občini. Dela, poslana na natečaj, ne smejo biti že objavljena. Pravljica naj ne bi presegala znakov (brez presledkov). Priporočen format je 23 x 23 centimetrov. Poleg tekstovnega dela je treba pripraviti tudi okvirno postavitev pravljice oziroma vsaj izsek ilustracije. Avtor lahko poda tudi neobvezujoč predlog ilustratorja/ilustratorke. S prijavo na natečaj avtor/avtorica v primeru nagrade Občini Škofja Loka dovoli objavo imena in uporabo prijavljenega besedila ter ilustracije za izdajo knjige ter v promocijske namene. Prijavitelj se strinja, da se na Občino Škofja Loka prenesejo vse materialne avtorske pravice za obdobje dvajsetih let (krajevne, časovne, glede nadaljnjega prenosa ter glede števila natisa/ ponatisa). Pravljica bo namenjena predšolskim otrokom. Nagrade na natečaju bodo podeljene prvim trem izbranih prijaviteljem, in sicer prva nagrada: 1200 evrov neto, izdaja pravljice v obliki knjige ter trideset brezplačnih izvodov; druga nagrada: 500 evrov neto; tretja nagrada: 300 evrov neto. Prijavo je treba oddati na Eden od namenov natečaja je spodbujanje bralne kulture pri otrocih s knjigo iz njihovega domačega okolja. obrazcu Prijava na javni natečaj za najlepšo otroško pravljico Škofje Loke, ki je objavljen na spletni strani Prijavitelji morajo prijave oddati po pošti na naslov: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka ali osebno v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka, Loška hiša, Mestni trg 15, Škofja Loka. Rok za oddajo prijave je tako 27. marec Vse dodatne informacije v povezavi z natečajem zainteresirani dobijo osebno ali po telefonu vsak delovni dan od 8. do 12. ure, v ponedeljek, torek in četrtek tudi od 13. do 15. ure in v sredo od 13. do 17. ure na telefonski številki 04/ oziroma po e-pošti: Damjan Likar Marec

36 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje OKUSI ŠKOFJELOŠKEGA povabilo k sodelovanju pri oblikovanju nove kulinarične ponudbe in novega turističnega produkta Želite svojo kulinarično ponudbo nadgraditi z novimi jedmi? Želite v izbor živil v večji meri vključiti lokalne surovine? Imate kot ponudniki lokalnih živil primerno ponudbo za pripravo kulinaričnih dobrot lokalnih gostincev? Želite s svojo gostilno oz. turistično kmetijo in s svojimi hišnimi specialitetami prispevati k turistični prepoznavnosti območja? Bi bili del kulinaričnega festivala? V kolikor so bili vaši odgovori pritrdilni, vas Razvojna agencija Sora, OOZ Škofja Loka, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Društvo za razvoj podeželja Resje vabimo k sodelovanju pri projektu Okusi Škofjeloškega, ki bo potekal od do Veseli pa nas, da nam bo pri izvedbi projekta tako v motivacijsko kot strokovno podporo tudi priznani slovenski kuharski mojster, g. Uroš Štefelin, Chef tradicije 2020, ki ob začetku projekta vsem gostinskim ponudnikom (gostilne, turistične kmetije) in ponudnikom živil na Škofjeloškem v spodbudo k sodelovanju pri oblikovanju nove kulinarične ponudbe in novega turističnega produkta sporoča naslednje: Rad bi vam predstavil način delovanja našega podjetja. Pred sedmimi leti sva s poslovno partnerico Marcelo Klofutar obudila dve leti zaprto Vilo Podvin. Rada poudarjava, da sva preživela in se razvijala skupaj z ekipo predvsem zaradi povezovanja v okolju in sodelovanja s partnerji z različnih področij. Spodbudila sva gostince in skupaj smo oblikovali Okuse Radolce, povezala sva se s Kuharski mojster, g. Uroš Štefelin kmeti, ki jih lahko srečate vsako 1. soboto v mesecu na Podvinski tržnici na našem vrtu. Stene naše restavracije krasijo umetniške slike varovancev CUDV Radovljica. Za nas izdelujejo keramiko (skodelice, krožnike...), dva varovanca sta se pridružila naši kuhinjski ekipi. Povezani smo z gostinci v mednarodnem JRE združenju. Vsi skupaj smo postali bolj prepoznavni, povezani in ustvarjalni. Lepo nam je! Bom res vesel, če se spoznamo in podelimo izkušnje. Okusi Škofjeloškega je projekt, s katerim želimo partnerji postaviti kulinarični temelj dodatne turistične ponudbe na škofjeloškem območju. S povezovanjem ponudnikov lokalnih živil in gostinskih ponudnikov, vključno s turističnimi kmetijami želimo prenoviti obstoječo kulinarično ponudbo in jo nadgraditi z vključitvijo novih jedi ter hišnih specialitet, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin, tradiciji in sodobni kulinariki. Rezultat poglobljenega dela s turistično gostinskimi ponudniki in lokalnimi pri/predelovalci bo nov turistično kulinarični produkt - KULINARIČNI FESTIVAL. Z namenom vzpostavitve kulinarično zanimive destinacije in turistične obogatitve vas bomo tekom izvajanja p rojekta Okusi Škofjeloškega povabili na različne kulinarične delavnice ter izobraževanja na teme veterinarsko sanitarnih predpisov, komunikacije z gosti in inovativnih načinov postrežbe. Prva aktivnost za gostinske ponudnike, turistične kmetije in ponudnike lokalnih živil je uvodno motivacijsko srečanje s kuharskim mojstrom, Urošem Štefelinom. Na tem srečanju, s pričetkom ob 9.00 na Turistični kmetiji Pri Marku v Crngrobu, bosta g. Uroš Štefelin in ga. Marcela Klofutar iz Vile Podvin predstavila izkušnje in pomen povezovanja gostinskih ponudnikov in ponudnikov lokalnih živil, izkušnje glede organizacije in izvedbe vedno bolj prepoznavnega turističnega dogodka Okusi Radolce in vključevanja v druge turistične projekte. Predstavila se bosta tudi gostinec in lokalni ponudnik, ki soustvarjata kulinarično in turistično podobo Radovljice z okolico. Projekt Okusi Škofjeloškega sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja za obdobje , je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino aktivnosti je odgovorna Razvojna agencija Sora. Vabljeni, da se nam na aktivnostih pridružite in s tem sooblikujete Okuse Škofjeloškega! Dodatne informacije o aktivnostih in možnostih vključitve v projekt lahko dobite na spletnih straneh sodelujočih partnerjev. Pripravila: Kristina Miklavčič, Razvojna agencija Sora, vodja projekta 36 Marec 2020

37 Zaljubljeni v ustvarjalnost Razvojna agencija Sora Rokodelski center DUO Škofja Loka in Loški muzej Škofja Loka sodelujeta pri projektu Zaljubljeni v ustvarjalnost, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Projekt vodi Rokodelski center DUO Škofja Loka, ki pod svojim okriljem združuje rokodelce, jim nudi celovito podporo v znanju in razvoju izdelkov ter njihovi promociji in trženju. V projektu razvija ponudbo kreativnih doživetij, ki bodo v času visoke turistične sezone stalno dostopna. V njej bodo svoje mesto našle delavnice in ateljeji odprtih vrat, prikazi rokodelskih veščin in tudi daljše rokodelske delavnice. Loški muzej se osredotoča predvsem na tradicijo klobučarstva na Loškem, tesno povezano s tovarno klobukov Šešir. Veliko gradiva o tem je bilo v preteklih letih že zbranega, v projektu pa smo se posvetili predvsem iskanju osebnih zgodb nekdanjih zaposlenih v Šeširju. Raziskavo je pod strokovnim vodstvom kustosinje etnologinje Mojce Šifrer Bulovec opravila študentka etnologije in kulturne antropologije Sara Šifrar Krajnik, ki je intervjuvala devet nekdanjih zaposlenih ter zbrala in dokumentirala gradivo o Šeširju, ki ga ti hranijo. Izbrane osebne zgodbe bodo objavljene v publikaciji o klobučarstvu na Loškem, ki bo vsebovala tudi strokovne prispevke kustosov Loškega muzeja, bogato tradicijo klobučarstva na Loškem in zgodovino tovarne Šešir, v njej pa bomo predstavili tudi sodobne mojstrice rokodelke, ki v svojih delavnicah nadaljujejo in nadgrajujejo tradicionalna rokodelska znanja. Nekaj osebnih zgodb zaposlenih v Šeširu bomo tudi V etnoloških zbirkah Loškega muzeja podrobneje predstavljamo tudi klobučarstvo. (Foto: Fototeka Loškega muzeja) videodokumentirali. Videoposnetek si bo mogoče ogledati na spletu, v Kreativnicah, Rokodelskem centru DUO in Loškem muzeju. Pripravljamo še digitalizirano zbirko fotografij iz fototeke Loškega muzeja, povezanih s klobučarstvom, in iz gradiva, zbranega v terenski raziskavi. Razvijamo tudi izobraževalni program klobučarstvo za različne ciljne skupine, ki bo vsebinsko povezal zbirke Loškega muzeja, Rokodelski center DUO in Kreativnice. Naložbo financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Marec

38 Letos zablestela Ana Bokal Mladi smučarski upi s celega sveta so se na smučišču Stari vrh tudi letos pomerili na že 45. Pokalu Loka, enem največjih mednarodnih tekmovanj za mlade v alpskem smučanju na svetu. Med loškim podmladkom je letos z rezultati izstopala Ana Bokal iz Smučarskega kluba Alpetour. Slednji je kot organizator kljub slabim snežnim razmeram vrhunsko izpeljal to tradicionalno malo smučarsko olimpijado. V petek po otvoritveni slovesnosti je članom SK Alpetour uspelo izvesti slalom na brežini pod Loškim gradom, kjer so skupaj z društvom Rovtarji in Občino Škofja Loka pripravili dovolj umetnega snega za izvedbo tekmovanja. Na večernem spektaklu se je pomerilo devetnajst reprezentanc, med katerimi je zmagala slovenska. Ekipa naših mladih smučarskih upov se je v skupnem seštevku obeh tekmovalnih dni tudi letos izvrstno izkazala, saj so med devetindvajsetimi reprezentancami dosegli odlično drugo mesto za Norvežani. Pomemben doprinos k temu ekipnemu uspehu so dodali člani in članice lokalnih smučarskih klubov Alpetour, Poljane, Železniki in Medvode. Na sobotnem veleslalomu za mlajše deklice so 'domačinke' dosegle naslednje rezultate: Tija Radelj (4. mesto, SK Alpetour), Ana Bokal (9. mesto, SK Alpetour), Manca Dolinar (11. mesto, SK Poljane) in Zoja Ikič (20. mesto, SK Medvode). Mlajši dečki pa so se uvrstili tako: Gal Hajdinjak (9. mesto, SK Alpetour), Urban Šinkovec (14. mesto, SK Železniki), Voranc Krek (16. mesto, SK Železniki), Oskar Kozamernik (23. mesto, SK Medvode), Jošt Selak (27. mesto, SK Alpetour) in Grega Rotar (28. mesto, SK Železniki). V veleslalomu za starejše deklice pa se je z devetim mestom najbolje odrezala Hana Andolšek Vertovšek iz SK Železniki. Na nedeljskem slalomu sta pri mlajših deklicah zablesteli Ana Bokal (4. mesto, SK Alpetour) in Manca Dolinar (5. mesto, SK Poljane), pri mlajših dečkih Tija Radelj iz SK Alpetour je s četrtim mestom zablestela v veleslalomu. (Foto: Peter Pokorn ml.) Ana Bokal iz SK Alpetour je v slalomu osvojila četrto mesto. (Foto: Peter Pokorn ml.) pa Gal Hajdinjak (5. mesto, SK Alpetour) in Voranc Krek (7. mesto, SK Železniki). Na tekmi starejših deklic je Vertovškova z osmim mestom ponovila dobro sobotno predstavo, med SK Alpetour pa so bile najboljše Liza Vraničar (16.), Tia Stojanovič (21.) in Iva Bokal (30.). Bokalova si želi boriti za medalje na olimpijskih igrah»vedela sem, da sem lahko visoko, če smučam, kakor znam. Pri slalomu sem odpeljala boljši vožnji in sem s tem rezultatom tudi bolj zadovoljna, a tudi pri veleslalomu ni nikakršnega razočaranja, saj razlike niso bile velike. To je ena mojih najljubših tekem sezone, saj jo izpelje moj domači klub SK Alpetour, ki je vedno zelo dobro organiziran. Tudi za hrano je tukaj bolje poskrbljeno kot na mnogih drugih mednarodnih tekmah. Uživam, ko tekmujem na domačem terenu, saj tu smučam že od drugega leta naprej in tekmovalno progo dobro poznam. Prav tako je tudi na odprtju in razglasitvi vsako leto posebno vzdušje, saj nas pride podpirat mnogo znanih obrazov,«je povedala Ana Bokal s Svetega Andreja pri Škofji Loki, ki nekoč želi biti med najboljšimi na svetu in predstavljati Slovenijo na olimpijskih igrah kot nekdo, ki se bori za zmago. Vem, da je na svetu mnogo mladih smučarskih upov in da bo uspelo le peščici, a delam vse za to, do bom med njimi tudi jaz, je ambiciozna učenka Osnovne šole Škofja Loka Mesto. Mama Urša pravi, da je Ana prvič stala na smučkah, ko je imela eno leto in pol.»prvi pobudnik je bila njena teta Nataša Bokal. Smučanje ji je bilo tako rekoč položeno v zibelko. Ne glede na vreme nam je redko dovolila, da smo lahko domov odšli pred četrto uro, ko se zapre smučišče. Treba je najti pravo ravnotežje in biti v oporo tako pri dobrih kot tudi pri manj dobrih rezultatih. Med vsemi treningi pa ne smemo pozabiti tudi na šolske obveznosti.«damjan Likar 38 Marec 2020

39 Zmagovalci 39. Športno-rekreacijskih iger Organizacijski odbor ŠRI je pod okriljem Športne zveze Škofja Loka in s pomočjo športnih sodelavcev štirih občin v letu 2019 že devetintridesetič izpeljal program tekmovalne športne rekreacije. Ta je prvenstveno namenjen občanom in občankam škofjeloške upravne enote, igram pa se pridružujejo tudi rekreativke in rekreativci od drugod. Pretekle 39. igre je obiskalo skupaj 264 ekip iz 113 različnih društev, podjetij in organizacij. Tekmovanja so se pričela 10. februarja 2019 z veleslalomom na smučišču Rudno in končala 26. decembra v novi dvorani v Gorenji vasi s tekmovanjem v futsalu. Izvedli so devetnajst športnih panog in devetindvajset tekmovanj. Udeleženih je bilo sedeminosemdeset žensk ter 777 moških, skupaj torej 864 rekreativcev in rekreativk. Za naj športnika je tekmovalo sto moških, pri športnicah sedemintrideset žensk. Na enem tekmovanju je bilo največ ekip udeleženih v veleslalomu in kolesarjenju, odlična udeležba je bila tudi v košarki 5 : 5 na Svetem Lenartu. Pri dveh tekmovanjih v eni panogi je bil Podelitev priznanj za 39. Športno-rekreacijske igre na Občini Žiri najbolje zastopan futsal v Železnikih in v Gorenji vasi, sledijo kegljanje, prstomet, balinanje in šah. Odlična udeležba je bila tudi pri dvoranski odbojki na Trati s šestimi ter v Žireh z devetimi ekipami. Tri tekmovanja so imeli v odbojki na mivki, kjer je v Železnikih, Žireh in Škofji Loki sodelovalo triindvajset ekip. Naj rekreativci so postali Anže Žakelj (Poclain Hydraulics), Janez Marguč (Domel), Lado Žakelj (Zavod šole) in Janez Rihtaršič (DU Selške doline). Pri ženskah sta ta laskavi naslov osvojili Jožica Demšar (Domel) in Tina Ušeničnik (Društvo upokojencev Škofja Loka). Ekipno so se najbolje odrezali predstavniki DU Škofja Loka, sledita Domel in Poclain Hydraulics, d. o. o. Za dobro udeležbo na igrah so priznanja prejeli še ŠD Rudno, LTH Castings, Visati, d. o. o., in KNT, d. o. o., Škofja Loka. Na jubilejnih 40. Športno-rekreacijskih igrah, ki so se pričele z dvoransko odbojko na Trati, so organizatorji nekoliko spremenili pravila, saj se bo za končna priznanja upoštevala zgolj množičnost udeležbe. To določilo igram kot celote ukinja tekmovalni značaj in jim daje pečat rekreacije ter pomen množičnosti udeležbe. Damjan Likar Marec

40 Dogodki na loški športni sceni Februarski športni utrip so s svojimi uspehi pozlatili mladi škofjeloški atleti, saj je njihova članica postala državna prvakinja v mnogoboju, svoje uspehe pa so dodali tudi drugi športniki. V Atletskem klubu (AK) Škofja Loka imajo državno prvakinjo v mnogoboju (U12) in ekipno zlato medaljo. V soboto, 8. februarja, je v Slovenski Bistrici potekalo prvenstvo Slovenije v dvorani v mnogoboju za pionirje in pionirke (U12), na katerem so nastopili dve atletinji in en atlet AK Škofja Loka Vsi so dosegli odlične rezultate. Nika Mlakar je pometla s konkurenco in postala državna prvakinja. Eva Madjar, ki je prvič nastopila na državnem prvenstvu, je osvojila končno osmo mesto. Obe atletinji sta skupaj nastopili tudi ekipno ter postali ekipni državni prvakinji v mnogoboju. Med fanti je klub zastopal Ažbe Bizjan, ki v letošnjem letu tekmuje z leto starejšimi atleti. Ne glede na to je na koncu osvojil skupno peto mesto. V nedeljo, 9. februarja, so se tekmovanja atletov nadaljevala v Ljubljani, kjer je potekalo državno prvenstvo v posamičnem in ekipnem mnogoboju v dvorani za pionirje in pionirke U14. Ne glede na to, da so imeli na začetku tekmovanja loški atleti malo smole, se je na koncu sedemurni trud poplačal. Luka Urbančič in Maks Mohorič sta osvojila tretje mesto v ekipni razvrstitvi. Luka je bil v posamični razvrstitvi osmi, Maks pa enajsti. Na tekmovanju sta nastopila tudi Tim Novak, ki je bil štirinajsti, in Martin Miklavčič, ki je zasedel šestnajsto mesto. Ekipno sta se uvrstila na sedmo mesto. Med dekleti je tokrat nastopila le Naja Gruden. V letošnjem letu Naja tekmuje z leto starejšimi dekleti, a je kljub temu pokazala odličen nastop. Tudi člani ŠD Matrica so na državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave dosegli dobre rezultate. Tekmovanje je potekalo 9. februarja v Areni Bonifika v Kopru. Med cicibani je Nik Pustovrh osvojil četrto mesto, pri starejših deklicah je Eva Reven osvojila peto mesto, Ajda Podlipnik je bila šesta, Jan Novljan pa peti med starejšimi dečki. V kategoriji mladink in mladincev so člani ŠD Matrica osvojili dve prvi mesti med dekleti je zmagala Lana Rep, med mladinci pa Juš Krajnik. Ekipno so mladinke osvojile tretje mesto, mladinci pa drugo. Iz Odbojkarskega kluba Lubnik so nam sporočili, da je bila februarja ženska članska ekipa v drugi državni odbojkarski ligi polovično uspešna, saj je iztržila dve zmagi in dva tesna poraza proti prvima dvema ekipama na lestvici. Trenutno šesto mesto na lestvici je začasno, saj kažejo napredek v igri in so vsekakor sposobne preboja kako mesto višje. Pomlajena moška članska ekipa v tretji državni ligi zahod še vedno išče prave občutke in malce več potrpljenja ter zbranosti za dosego prve zmage. Kadeti so po prvem delu tekmovanja v februarju počivali in se kalili na treningih gorenjske reprezentance, tekme pa bodo nadaljevali v drugi ligi. Dekleta prav tako nadaljujejo tekmovanja v kadetski ligi z dvema ekipama, ena je v drugi in ena v tretji ligi. Pri mlajših selekcijah starejši dečki nadaljujejo tekmovanja v prvi B-ligi, kjer so v zadnjih tekmah pokazali lepe predstave in s tremi zaporednimi zmagami pokazali, da se v Loki dobro dela. Pri dekletih v selekciji starejših deklic nadaljujejo tekmovanje kar tri ekipe. Prva ekipa se bori med prvimi šestnajstimi ekipami v državi, kjer je trenutno polovično uspešna, a jo čakajo še štirje turnirji. Drugi dve pomlajeni ekipi pa se kalita v tretji ligi in pridobivata pomembne tekmovalne izkušnje za v prihodnje. Najmlajši dve ekipi imajo v selekciji male odbojke in tekmujeta v A- in B-ligi, kjer kljub mladosti kažejo dobre predstave. Tekmovanje je tako v polnem teku in fante ter punce čaka pestra tekmovalna pomlad. Tudi igralci Squash kluba Škofja Loka niso počivali. Nastopili so na odprtem mednarodnem mladinskem turnirju najvišjega ranga Super Series v Pragi, kjer je nastopilo 276 tekmovalcev iz dvaintridesetih držav. Najvišje uvrstitve so dosegli Pika Rupar s petim in Manca Demšar z osmim mestom v kategoriji mlajših mladink (U17), Blaž Porenta je bil trinajsti v kategoriji mladincev (U19) in Luka Kustec dvanajsti v kategoriji mlajših mladincev (U17). V začetku februarja je tekmovanje v skvošu potekalo tudi na odprtem mladinskem mednarodnem tekmovanju Slovenije v Ljubljani. Tekmovanje sodi v rang Circuit ESF. Na njem je nastopilo sto tekmovalcev iz dvanajstih držav. Na najvišjo stopničko sta se povzpela Luka Kustec (U17), ki je v finalu s 3 : 1 premagal avstrijskega mladinskega prvaka Seinerja, in Sara Nedič (U15), ki je s 3 : 0 premagala Ukrajinko Begebo. Drugo mesto sta osvojila Blaž Porenta v kategoriji U19, ki je v finalu klonil proti Madžaru Takacsu, in Pika Rupar (U19), ki je izgubila finale z drugo igralko v Evropi Hrvatico Vidovič. Lana Nedič pa je v kategoriji U17 osvojila tretje mesto. V Kegljaškem klubu Knauf Insulation Škofja Loka je v februarju prva ekipa odigrala dve tekmi, eno je dobila, drugo izgubila. Do konca sezone imajo še štiri tekme in ostajajo v drugi ligi zahod. Druga ekipa gre pogumno naprej k prvemu mestu v gorenjski ligi in bo tako v prihodnji sezoni zaigrala v tretji slovenski ligi, za kar so najbolj zaslužni Rasto Kos, Jože Zupančič in Vlado Fuis. Zadnji vikend v februarju se je na kegljaških stezah odvijalo gorenjsko prvenstvo za posameznike in dvojice. Odlično so se uvrstili Jure Hajnrihar, Srečko Jezeršek in Damir Ristić. Jure Hajnrihar je na koncu osvojil deseto, Srečko Jezeršek sedemnajsto in Damir Ristić osemnajsto mesto. Med dvojicami sta Jure Hajnrihar in Srečko Jezeršek osvojila peto mesto. T. P. 40 Marec 2020

41 Razpisi delovnih mest Iščete nove sodelavce? Poiščite jih v lokalnem okolju z Loškim utripom. Pokličite NIKO ADITRADE Marec

42 Razpisi delovnih mest 42 Marec 2020

43 Razpisi delovnih mest LZainteresirane vabimo, da pošljete pisno prijavo z življenjepisom na spodnji naslov: DOMEL d.o.o., Otoki 21, 4228 Železniki ali po elektronski pošti: rem Marec

44 Razpisi delovnih mest 44 Marec 2020

45 Vabljeni. Vabljeni na našo novo lokacijo predstavništva Škofja Loka. T: 04/ Na Trati Kidričeva cesta 51c, 4220 Škofja Loka Delovni čas: Urejanje zavarovanj ponedeljek - petek: 07:00-18:00 Cenitev poškodovanih vozil sreda: 8:00-11:00 Pri sklenitvi ali obnovi zavarovanja prejmete številne ugodnosti in praktično darilo. Marec

46 Prireditve v marcu torek, Dan odprtih vrat Vrtec Sončni žarek Sapramiška Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Oh, kitara, kdo te mara Galerija Muzeja Železniki Petruška, razstava rokodelke Petre Vengar torek, 3. in torek, 3., 10., 17., 24. in sreda, sreda, 4., 11., 18. in sreda, 4. in četrtek četrtek 5. in četrtek 5. in četrtek 5., 12., 19. in petek, Aerobika možganov Ljudska dediščina z Dušico Kunaver Dan odprtih vrat Pravljica za mamico, glasbena ura s pravljico Rokodelski center DUO Škofja Loka Krajevna knjižnica Gorenja vas Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Vrtec Sončni žarek Krajevna knjižnica Žiri Zlata ptica Krajevna knjižnica Železniki Nevidni grajski park Muzejska dnevna soba Loškega muzeja Metoda EFT, skupinsko tapkanje Igrarije s knjigo Šah z Leonom Mazijem, šahovske delavnice Šah z Leonom Mazijem Ali se teme okolja tičejo vseh nas? Ura pravljic, Zlate pravljice Knjižnica mene briga Brezplačna šola za starše Krajevna knjižnica Žiri Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Krajevna knjižnica Gorenja vas Kulturno središče Stare Žiri Krajevna knjižnica Trata Krajevna knjižnica Trata Familija, Mestni trg Kaligrafija Krajevna knjižnica Železniki Od zrna do kruha, odprtje razstave Hitri tečaj samoobrambe za ženske Uživamo v svetu pravljic, ura pravljic za otroke Galerija na hodniku, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka Športna dvorana Poden, Škofja Loka Izposojevalna enota Sovodenj Pravljični junaki na obisku Krajevna knjižnica Poljane Občinska proslava ob mednarodnem dnevu žensk Sokolski dom Škofja Loka Španska Jakobova pot Krajevna knjižnica Žiri petek, 6., 13., 20. in Jezikovni tečaj francoščine 6. in Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa sobota, sobota, 7. in sobota, 7., 14. in sobota, 7., 14., 21. in nedelja, ponedeljek, ponedeljek, 9., 16. in torek, pohod čez Blegoš na Lubnik Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Loški oder Škofja Loka Izhodišče: šola v Leskovici judo pokal Žirov Jobstova cesta 22, Žiri Redno vodenje po utrdbi na Golem vrhu Občni zbor Turističnega društva Žiri s potopisnim predavanjem Koncert MoPZ Alpina: Kaj dela DavidB? Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Grablina delavnica pisanja kratke zgodbe z Leonoro Flis Otroške ustvarjalne delavnice Koncert Poljanskih orgličarjev A. L. Linhart: Županova Micka Koncert MoPZ Alpina: Kaj dela DavidB? Goli vrh Strojarska ulica 16, Žiri, restavracija Sklednik Dvorana DPD Svoboda Žiri Žiri pred Zadružnim domom JSKD, Martinova hiša, Mestni trg 26 MKC pri Rdeči ostrigi, Zavod O Kulturni dom Poljane Kulturni dom Železniki Dvorana DPD Svoboda Žiri marec z Neisho Sokolski dom Gorenja vas Resnica, abonma in izven Kulturni dom Sv. Duh Kratke prehranske verige za več zdravja na naših krožnikih, okrogla miza Beremo z nasmehom s psičko Ito Velika sejna soba UE Škofja Loka Krajevna knjižnica Gorenja vas Delavnice NLP Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Delavnica Batik MKC pri Rdeči ostrigi, Zavod O Občinski otroški parlament Sejna dvorana Občine Škofja Loka Območno srečanje otroških gledaliških skupin Proces doseganja zastavljenih ciljev kot pot do uresničitve lastnih želja in vizije Gledališče Loški oder Mladinski dnevni center Blok, Frankovo naselje Tri goske Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka glasbeni vrtiljak Kapela Puštalskega gradu Ekološki vrt brez prekopavanja, okopavanja in pletja Krajevna knjižnica Železniki 46 Marec 2020

47 torek, Torkov večer s knjižnico, kilometrov greha Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka torek, Torkov večer s knjižnico: Vse barve Polinezije Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja torek, 10. in Knjigosnedke Krajevna knjižnica Trata torek, 17. in Zlate pravljice Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja sreda, Kako biti zares samooskrben? Zlata ptica, delavnica za spretne prstke Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Krajevna knjižnica Žiri Mačka in miš Krajevna knjižnica Železniki Luč v vodo Plnada, Železniki sreda, Sapramiška Krajevna knjižnica Železniki Beremo z nasmehom, beremo s psom Ali se teme okolja tičejo vseh nas? Projekcija filma Smeti Krajevna knjižnica Žiri Kulturni dom Železniki Bralna čajanka Krajevna knjižnica Žiri četrtek četrtek 12. in četrtek 12. in Ogrlice in zapestnice, delavnica za spretne prste Pripovedke za odrasle v Škoparjevi hiši: Trisome erotične zgodbe Vokalna skupina Gallina, glasba za Ravensbrück Krajevna knjižnica Žiri Škoparjeva hiša na grajskem vrtu Sokolski dom Škofja Loka Razgibajmo možgančke Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Ali se teme okolja tičejo vseh nas? Projekcija filma Smeti Sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja tal Uporaba pametnega telefona Beremo z nasmehom s psom Vilijem Razstava Ptice kličejo pomlad petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, Beremo z nasmehom s psičko Haro Fotografski pogledi na Škofjeloški pasijon Edi in njegove akvarelistke, odprtje razstave Tržnice kmetijskih pridelkov in izdelkov Sokolski dom Gorenja vas Galerija DPD Svoboda Žiri Krajevna knjižnica Gorenja vas Krajevna knjižnica Železniki Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Krajevna knjižnica Poljane Galerija DPD Svoboda Žiri Galerija Muzeja Železniki Trg Ivana Regna, Gorenja vas 9.30 Spolstimo si blazino Cankarjev trg 6, Škofja Loka Peter Klepec Sokolski dom Škofja Loka Poceni po svetu Klub žirovskih študentov, Loška cesta 17, Žiri Kravatarji Kinodvorana Žiri Slikarska razstava KUD Trata Gorenja vas Jobstova cesta 34, Žiri Polanska pomlad Športna dvorana Gorenja vas Zlata ptica, delavnica za spretne prstke Cesarjeva nova oblačila, zaključna prireditev Berem, berem obletnica odprtja ŠD Trata Krajevna knjižnica Gorenja vas Večnamenski prostor OŠ Škofja Loka Mesto Športna dvorana Trata četrtek petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, Pogovor s Tomažem Furlanom Vaje za zdravo hrbtenico Muzejska dnevna soba Loškega muzeja MKC pri Rdeči ostrigi, Zavod O Pod mavričnim dežnikom Večnamenski prostor enote Kamnitnik Ustvarjalna delavnica Zlata ptica Z naravnimi pripravki do krepkih rastlin, četrtkov večer s knjižnico Pretekla življenja in njihov vpliv na sedanjost Zlata ptica, delavnica za spretne prstke Zlata ptica, delavnica za spretne prstke Večer s Kreativnicami, Silva Horvat, mojstrica tkanja Pasijonski dan, predstavitev Pasijonskih doneskov 2020/ Izmenjevalnica u EkoLok Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Krajevna knjižnica Gorenja vas Krajevna knjižnica Žiri Krajevna knjižnica Poljane Izposojevalna enota Sovodenj Kreativnice, Škofja Loka Sokolski dom Škofja Loka Cankarjev trg 9.30 Spolstimo si pajčevinast šal Cankarjev trg Cepecepetavček Loški oder Škofja Loka Pravljica v galeriji, Čarobne pravljice Galerija Ivana Groharja Pater Romuald, kapucin Dvorana župnišča Žiri Varno navezani, prireditev za družinski praznik, materinski in očetovski dan Sokolski dom v Škofji Loki Tutošamato DPD Svoboda Žiri Skrivnost na kmetiji Sovodenj 20:00 Vidra ni riba#2: Pantaloons 22: Prireditev za materinski dan in dan staršev Bazen Železniki Kulturni dom Poljane Idealen soprog Loški oder Škofja Loka Glasbena ura pravljic za otroke, glasbilo na obisku Krajevna knjižnica Gorenja vas Delavnice NLP Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Športna priznanja za leto Sokolski dom 2019 Marec

48 torek, torek, sreda, sreda, 25., 27. in četrtek petek, Torkov večer s knjižnico: Post, seme zdravja Odprtje razstave Urbana Magušarja Regratova lučka, lutkovna delavnica Kašča na Spodnjem trgu Rokodelski center DUO Škofja Loka Krajevna knjižnica Železniki Sapramiška Krajevna knjižnica Žiri Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Občni zbor Planinskega društva Škofja Loka Predstavitev obnove orgel v crngrobski cerkvi in zbor KZD Lonka Stara Loka OŠ Ivana Groharja Predavalnica OŠ Škofja Loka Mesto Jurjeva dvorana v Stari Loki Antigona v New Yorku Loški oder Škofja Loka Škofjeloški pasijon v sliki, besedi in glasbi Galerija Hodnik Društva upokojencev Škofja Loka, Partizanska cesta 1c Zlata ptica Krajevna knjižnica Trata Pravljična joga, gibalno-pravljična urica za otroke Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Domače lizike Mladinski dnevni center Blok, Frankovo naselje 68 petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, Generacije pojejo, koncert Sokolski dom različnih generacij škofjeloških pevcev Pater Romuald, kapucin Kulturni dom Poljane Pasijonski večer v Stari Loki: Klariški spev večni Ljubezni Stara dekanija v Stari Loki Jamski človek Kulturni dom Sv. Duh Državno prvenstvo članov in članic, mlajših kadetov in kadetinj v judu Nova športna dvorana Žiri Pasijonski večer v Selcih: Župnišče Selca Zapisi Škofjeloškega pasijona Snežne Taler, Pater Romuald, kapucin Skrivnost na kmetiji Vrh Svetih Treh Kraljev Avdicija DPD Svoboda Občni zbor PD Gorenja vas Avla OŠ Gorenja vas Drugi koncert ob peti obletnici Crescenda z gosti MePZ Obala Koper Z igro po Sloveniji, igralnopravljična urica Pet minut pred spanjem, lutkovne urice Sokolski dom Škofja Loka Krajevna knjižnica Gorenja vas Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja Spopad s trpljenjem Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 48 Marec 2020

49 Marec

50 50 Marec 2020

51 Marec

52 DOSTAVNIK LETA 2019