BREZPOSELNOST PRED IN MED GOSPODARSKO KRIZO V SLOVENIJI

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "BREZPOSELNOST PRED IN MED GOSPODARSKO KRIZO V SLOVENIJI"

Transkripcija

1 Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov BREZPOSELNOST PRED IN MED GOSPODARSKO KRIZO V SLOVENIJI Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat: Joţica Ravnikar Kranj, januar 2012

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Vesni Novak za potrpeţljivost, korektnost in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Hvala Anji Bernik za pregled, Saši Kurent za prevod in Eriki Kriţnar za pomoč pri oblikovanju diplomske naloge. Posebej se zahvaljujem vsem mojim trem za moralno podporo in spodbudo.

3 POVZETEK Brezposelnost je problem, ki zajema vsakega, ki je delovno aktiven, saj tudi tisti, ki sluţbo ima ne ve kdaj se bo znašel na trgu dela kot brezposelni. V diplomskem delu obravnavamo problem brezposelnosti v gospodarsko krizo in med njo. Sloveniji v času pred V diplomskem delu smo najprej predstavili pojem brezposelnosti, katere vrste brezposelnosti poznamo, kako brezposelnost merimo. Predstavili smo tudi trg dela, kako je razdeljeno prebivalstvo in kako vpliva okolje na kadrovanje. V nadaljevanju smo predstavili Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, Območne sluţbe Zavoda in gibanje brezposelnosti v Območnih sluţbah ter v Republiki Sloveniji od leta Ugotovili smo, da je imela gospodarska kriza velik vpliv na brezposelnost v Sloveniji leta 2009, do leta 2008 pa je brezposelnost v Sloveniji padala. Največ brezposelnih oseb je v Območnih sluţbah, ki leţijo na vzhodnem delu Slovenije. Diplomsko delo smo zaključili s predlogi, ki brezposelnim pomagajo, da hitreje pridejo do ţelene zaposlitve. KLJUČNE BESEDE: brezposelnost, gospodarska kriza, trg dela, Republika Slovenija.

4 ABSTRACT Unemployment is a problem that concers all working labour force, because even those who have a job don't know when they can find themselves on the labour market as unemployed. The diploma thesis deals with the problem of unemployment in Slovenia in time before and during the economic crisis. The first chapter of the diploma thesis presents the term unemployment, different types of unemployment, ways of measuring the unemployment, description of the labour market, how the population is divided and how the enviroment influences the human resourcing. Further on there is an introduction of the Employment service of the Republic of Slovenia and it's local divisions and also movements of the unemployment in these divisions and in Slovenia since the year We found out that the economic crisis had a large impact on the unemployment in Slovenija in the year 2009, but until the year 2008 the unemployment had been decreasing. The majority of the unemployed people were recorded in the Employment service divisions in the eastern part of Slovenia. The diploma thesis is concluded with proposals that help the unemployed to find the desired employement sooner. KEYWORD: unemployment, economic crisis, labour market, Republic of Slovenia.

5 KAZALO 1.0 UVOD PREDSTAVITEV OKOLJA NAMEN IN CILIJI DIPLOMSKEGA DELA METODA DELA TRG DELOVNE SILE Struktura trga delovne sile Delitev prebivalstva BREZPOSELNOST VRSTE BREZPOSELNOSTI Prostovoljna brezposelnost Tehnološka brezposelnost Odkrita brezposelnost Prikrita brezposelnost MERJENJE BREZPOSELNOSTI RAZLOGI ZA NASTANEK BREZPOSLENOSTI OPREDELITEV BREZPOSELNE OSEBE VPLIV OKOLJA NA TRG DELOVNE SILE ANALIZA BREZPOSLENOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije Območne sluţbe Območna sluţba Celje Območna sluţba Koper Območna sluţba Kranj Območna sluţba Ljubljana Območna sluţba Maribor Območna sluţba Murska Sobota Območna sluţba Nova Gorica Območna sluţba Novo mesto Območna sluţba Ptuj Območna sluţba Sevnica Območna sluţba Trbovlje Območna sluţba Velenje Gibanje brezposelnosti v Republiki Sloveniji Gibanje brezposelnosti po izobrazbi v Sloveniji... 32

6 4.5 Gibanje brezposelnosti po dopolnjeni starosti v Sloveniji Gibanje brezposelnosti glede na spol v Republiki Sloveniji UGOTOVITVE ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA PREDLOGI ZAKLJUČEK LITERATURA... 41

7 1.0 UVOD V zadnjih letih število brezposelnih oseb v Sloveniji strmo narašča. Trg delovne sile ne zmore nositi takšnega bremena, saj je število brezposelnih oseb iz dneva v dan večje. Glavni razlog je seveda svetovna gospodarska kriza. Prav zaradi nje se številna podjetja zapirajo, gredo v stečaj ali likvidacijo. Posledično to vpliva na veliko več podjetij, kot pa samo na ta, ki se zapirajo, saj vsako podjetje posluje z drugim in če se eno zapre, potem drugo ostane brez partnerja. Za podjetje, ki ostane na trgu je dela manj, delavcev pa postane kar naenkrat preveč. Zato se lastniki podjetij odločijo, da delavce odpuščajo, ti pa se znajdejo na Zavodu za zaposlovanje. Zadnja leta je brezposelnost in gospodarska kriza glavna tema skoraj vsakega pogovora, zato smo se v diplomskem delu posvetili predvsem ugotavljanju stanja na področju brezposelnosti v Sloveniji. 1.1 PREDSTAVITEV OKOLJA V diplomskem delu smo obravnavali gibanje brezposelnosti in zaposlenosti v Slovenji, ki je razdeljena na dvanajst območji. (Zavod za zaposlovanje RS) Celje (Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Ţalec), Koper (Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Postojna, Seţana), Kranj (Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Trţič), Ljubljana (Ljubljana, Cerknica, Domţale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Logatec, Ribnica, Vrhnika), Maribor (Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica, Tabor), Murska Sobota (Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer), Nova Gorica (Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin), Novo Mesto (Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje), Ptuj (Ptuj, Ormoţ), Sevnica (Sevnica, Breţice, Krško), Trbovlje (Trbovlje, Hrastnik, Litija, Zagorje), Velenje (Velenje, Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec). 1

8 1.2 NAMEN IN CILIJI DIPLOMSKEGA DELA Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je gibanje na področju brezposelnosti v Slovenji, v zadnjih letih. V diplomski nalogi bomo skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšno je v zadnjih letih stanje na področju brezposelnosti v Sloveniji? Kako je gospodarska kriza vplivala na področje brezposelnosti v Sloveniji? Katere skupine brezposelnih je gospodarska kriza v Sloveniji najbolj prizadela? 1.3 METODA DELA Uporabljali bomo deskriptivno metodo. Proučevali bomo literaturo in podatke s področja problematike brezposelnosti. Rezultate bomo pridobili s pomočjo analize dokumentacije. Posluţevali se bomo statističnih podatkov zbranih v različnih dokumentih in poročilih. Na podlagi podatkov bomo primerjali med sabo območja v istem časovnem obdobju. 2

9 2.0 TRG DELOVNE SILE 2.1 Struktura trga delovne sile Trg delovne sile je sestavljen iz treh strukturnih elementov (Bagon, 1991: 36): povpraševanja po delovni sili, ponudbe delovne sile, cene delovne sile (rezultat srečevanja med povpraševanjem in ponudbo). V svoji sestavi je trg delovne sile zgrajen enako kot trg blaga oz. storitev in trg kapitala, vendar ga po njegovem delovanju ne moremo enačiti z njima, saj niti delodajalci niti delojemalci delovne sile ne obravnavajo kot blago. Glavna akterja na trgu delovne sile sta delodajalec, ki po kadrih povprašuje in delodajalec, ki ponuja svoje delo. Trg delovne sile dopolnjujeta še drţavna intervencija in sindikalno gibanje, ki predstavlja korekcijski mehanizem in številne institucije, ki na različne načine urejajo razmerja. (Novak, 2008: 22) Strukturo trga delovne sile oblikujejo zaloge na strani povpraševanja in ponudbe. (Bagon, 1991: 37) Na strani povpraševanja so to: prosta delovna mesta (aktualno povpraševanje); zasedena delovna mesta (realizirano povpraševanje). Na strani ponudbe jih sestavljajo: vsi zaposleni (realizirana ponudba); iskalci zaposlitve in brezposelni (aktualna ponudba); osebe, ki niso zaposlene, niti ne iščejo dela, vendar so sposobne in pod nekimi pogoji tudi pripravljene na zaposlitev (potencialna ponudba). Kupci na trgu delovne sile so delodajalci, prodajalci pa delojemalci dela. Odločitve ki jih sprejemajo eni ali drugi, so neprestano pod vplivom odločitev drugih, tako delojemalcev kot delodajalcev. Na ta način je trg delovne sile sestavljen iz vseh kupcev in vseh prodajalcev, pri tem pa ni nujno, da so vsi ves čas aktivni, saj so mnogi zadovoljni s svojimi delavci ali s svojim delom in v nekem trenutku ne iščejo novih delavcev ali nove zaposlitve. (Novak, 2008: 23) Kljub temu je na trgu vsak dan veliko število podjetij in delavcev, ki skušajo skleniti ali sklepajo transakcije. Srečevanje med kupci in prodajalci dela lajšajo različne institucije. Te so lahko formalne, kot npr. sluţbe ali agencije za zaposlovanje, ali pa neformalne, kot npr. časopisni oglasi, ali neformalni kraji, kjer se srečujejo delodajalci in delojemalci. Ko je stik vzpostavljen se po raznih neformalnih poteh širijo in izmenjujejo informacije o ceni in kakovosti. Končni rezultat trga dela je razvrstitev delavcev na različna dela za različna plačila. (Malačič, 1995: 7-9) 3

10 2.2 Delitev prebivalstva CELOTNO PREBIVALSTVO DELOVNO SPOSOBNO PREBIVALSTVO (15 do 64 let) AKTIVNO PREBIVALSTVO NEAKTIVNO PREBIVALSTVO BREZPOSELNO PRBEBIVLSTVO DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO ZAPOSLENI V PODJETJIH IN ORGANIZCIJAH ZAPOSLENI V PODJETJIH IN ORGANIZACIJAH SAMOZAPOSLENE OSEBE OTROCI UČENCI DIJAKI ŠTUDENTI UPOKOJNCI DRUGI, nezmoţni za delo SAMOSTOJNI KMETJE DRUGE SAMOZAPOSLENE OSEBE Slika 1: Sestava aktivnega prebivalstva v RS po formalnem statusu po registrskih virih. (Belčič, 2002: 44) 4

11 3.0 BREZPOSELNOST Brezposelnost je stanje, v katerem se znajde posameznik, ki je sicer delovno sposoben, ne more pa opravljati svojega poklica ali delati na kakšnem drugem delovnem mestu, ki bi ga lahko in znal uspešno opravljati. Za brezposelno osebo se tako po tem zakonu ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje (UL RS, št. 69/ , 7. člen): zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oz. odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja oz. prekinitve pogodbe o zaposlitvi (le-te osebe nimajo statusa brezposelne osebe toliko časa, kolikor mesečnih plač, odškodnine ali odpravnine so prejele). Zaradi konkurenčne prepovedi po pogodbi o zaposlitvi prejema ali bo prejela nadomestilo zaradi konkurenčne prepovedi (le-te osebe nimajo statusa brezposelne osebe toliko časa, kolikor prejemajo nadomestilo zaradi konkurenčne prepovedi) VRSTE BREZPOSELNOSTI Po Svetliku poznamo več vrst brezposelnosti, in sicer (Svetlik, 1985: 25-46): prostovoljna brezposelnost, tehnološka brezposelnost, odkrita brezposelnost, ki se deli na: frikcijsko brezposelnost, brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja (ločimo še dve podzvrsti; ciklična brezposelnost in brezposelnost zaradi neskladne rasti), strukturno brezposelnost, prikrita brezposelnost: podzaposlenost, latentna brezposelnost Prostovoljna brezposelnost Prostovoljna brezposelnost je najbolje utemeljena v Sayovem modelu trţnega ravnovesja kot naravnega ravnovesja. Tako kot je na trgu blaga, je tudi na trgu delovne sile. Ponudba in povpraševanje sta uravnovešena. Glede na model se brezposelnost ne more pojaviti brez vmešavanja zunanjih dejavnikov. Ko je trg v ravnovesju, lahko vsi, ki ţelijo delati, dobijo zaposlitev. Seveda zaposlitev lahko dobijo samo za normalne plače, ki so rezultat razmerja med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili. Če se ponudba delovne sile veča hitreje od povpraševanja, lahko dobijo zaposlitev vsi, vendar le za vedno niţje plače. Prostovoljnost brezposelnosti je ravno v tem, da delavci niso pripravljeni delati za normalne plače. Njihova svobodna volja je tisti zunanji, moteči dejavnik, ki ruši trţno ravnovesje. Tako je krivda za brezposelnost na strani tistih, ki so z njo prizadeti. V tem se kaţe, kako je svoboda ponudnikov delovne sile omejena. Niso le primorani prodajati svojo delovno silo, ampak se njena cena oblikuje neodvisno od njihove volje. 5

12 Za prostovoljno brezposelne se zato pogosto štejejo posamezniki, ki niso pripravljeni sprejeti dela za niţjo plačo, kot se jim zdi ustrezna, ki se niso pripravljeni preseliti v kraj, kjer so na voljo prosta delovna mesta ali, ki se niso pripravljeni prekvalificirati. (Svetlik, 1985: 25 27) Tehnološka brezposelnost Z industrijsko revolucijo ter tehničnim napredkom, avtomatizacijo, naj bi se pričela kazati tehnološka brezposelnost. Svetlik pravi, da je le-ta posledica novih tehnologij, ki vplivajo na zmanjševanje števila delovnih mest, posledično pa se odpuščajo delavci. Brezposelnost se ne veča konstantno, temveč se giblje v ciklih in ima predvsem po drugi svetovni vojni tendenco naraščanja. Tukaj naletimo na stičišče prostovoljne in tehnološke brezposelnosti. Saj naj bi se z novo tehnologijo povzročala odvečna delovna mesta in posledično odvečna delovna sila. S povečanjem ponudbe proste delovne sile na trgu, se zniţujejo plače, kar posledično pomeni še povečanje te brezposelnosti. Tu lahko vidimo, da pridemo do prepletenosti med prostovoljno in tehnološko brezposelnostjo. Vendar pa lahko rečemo, da tehnološka brezposelnost nastaja na strani povpraševanja po delovni sili. (Svetlik, 1985: 30, 31) Odkrita brezposelnost To vrsto brezposelnosti predstavlja aktualna ponudba delovne sile, ki pa je odvisna od razmerja med aktualnim povpraševanjem in aktualno ponudbo delovne sile, torej od števila in vrste prostih delovnih mest na eni ter od števila in karakteristik iskalcev zaposlitve na drugi strani. Pri tem se je iz različnih tehničnih in metodoloških razlogov na strani ponudbe potrebno omejite samo na registrirane iskalce zaposlitve in zato ni mogoče upoštevati celotne ponudbe. Odkrito brezposelnost analitiki navadno delijo na tri vrste: na frikcijsko brezposelnost, brezposelnost zaradi premajhnega povpraševanja in strukturno brezposelnost. Brezposelnost, ki nastane zaradi premajhnega povpraševanja lahko delimo še na ciklično brezposelnost in brezposelnost zaradi neskladne rasti. Frikcijska brezposelnost je tam, kjer imamo opravka s trgom delovne sile, tako rekoč neizogibna, pravi Svetlik. Samo teoretično je mogoče, da trg delovne sile brezhibno deluje, to je, da je usklajenost med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili tekoče. Samo teoretično je mogoče, da imajo delavci, ki ponujajo delovno silo, popolne informacije o prostih delovnih mestih in da imajo delodajalci, ki iščejo delovno silo, popolne informacije o iskalcih zaposlitve. 6

13 Frikcijsko brezposelnost pripisujejo slabemu delovanju trga delovne sile, predvsem pa slabemu pretoku informacij o prostih delovnih mestih in o iskalcih zaposlitve. (Svetlik, 1985: 35) Brezposelnost premajhnega povpraševanja lahko jo imenujemo tudi Keynesova brezposelnost, po utemeljitelju, ki pravi, da akumulacija dohodka, ki ni usmerjena niti k potrošnji niti v investicije, povzroča blagovne preseţke oziroma premajhno povpraševanje po blagu. To v nadaljevanju vpliva na zmanjševanje proizvodnje in investicij in na zmanjševanje povpraševanja po delovni sili. Brezposelnost raste. Z njeno rastjo se zmanjšujejo dohodki od prebivalstva, potrošnja še naprej upada in podjetnike sili k nadaljnjim omejitvam ekonomske aktivnosti in k odpuščanju delavcev oziroma k omejevanju zaposlovanja. Kriza se poglablja. Ločimo: ciklično brezposelnost, kjer se brezposelnost pojavlja občasno; in sicer zaradi cikličnih nihanj v gospodarstvu. Je posledica gospodarske recesije. Brezposelnost zaradi neskladne rasti, ki se pojavi v času gospodarskega razcveta in traja daljše obdobje. Ni odvisna od gospodarskih ciklov, nastopi zaradi visoke natalitete, zaradi nenadnih povečanj ponudbe delovne sile, zaradi neustrezne strukture investicij, hitrega tehnološkega razvoja in zaradi drugih podobnih razlogov. (Svetlik 1985: 36-37) Koncept strukturne brezposelnosti je včasih sporen. Predvsem je vprašljivo razločevanje te brezposelnosti od frikcijske in ciklične. Glavno značilnost za strukturno brezposelnost so začeli navajati njeno pokritost s prostimi delovnimi mesti in dolgotrajnost (med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej prihaja do določenih neskladij). Delovna mesta niso prilagojena sposobnostim ljudi kot so poklici, stopnja izobrazbe oziroma usposobljenost, regionalna razporeditev delovnih mest oziroma iskalcev zaposlitve (npr. zahtevana izobrazba za določeno delovno mesto je niţja od stopnje izobrazbe iskalca zaposlitve). Da bi strukturno brezposelnost lahko razločevali od frikcijske, so gornjo opredelitev dopolnili s tem, da mora biti strukturna brezposelnost pokrita z neustreznimi prostimi delovnimi mesti. (Svetlik, 1985: 37) Prikrita brezposelnost Vprašanje o prikriti brezposelnosti se je pojavilo predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je praktičen. Nobena od metod ugotavljanja odkrite brezposelnosti še ni zadovoljila prav vseh kritikov. V vsaki so se izmuznile določene kategorije prebivalstva, za katere so kritiki trdili da so brezposelne osebe. Dober primer so tako imenovani apatični delavci, ki zaposlitve ne iščejo samo zato, ker ne upajo ali ne upajo več, da bi jo morda lahko dobili. Tem delavcem nihče ne more oporekati brezposelnosti, prav tako pa je jasno, da jih ni med registriranimi iskalci zaposlitve oziroma med odkrito brezposelnimi. Drugi razlog pa izhaja iz teorije človeških resursov, ki predpostavlja, da je potrebno sposobnosti vseh ljudi čim bolje razviti in jih tudi čim bolj produktivno izkoristiti. 7

14 Za prikrito brezposelne bi smeli šteti samo tiste osebe, ki same hočejo biti bolje, bolj produktivno ali dalj časa zaposlene, in osebe, ki niso zaposlene, ne iščejo aktivno zaposlitve, pa bi se vendarle ţelele zaposliti. Ločimo: podzaposlenost. Sem spadajo osebe, ki so sicer zaposlene ali samozaposlene, vendar bi ţelele delati več ali na zanje bolj primernih delovnih mestih. Te se ne morejo registrirati kot brezposelne osebe, da bi jih lahko šteli v odkrito brezposelnost. Latentna brezposelnost. To so ljudje, ki niso zaposleni, ne iščejo (več) zaposlitve ali pa se to iskanje nikjer ne registrira, vendar so se pripravljeni takoj ob določenih pogojih zaposliti. Pomen prostovoljnosti je tudi v primeru latentne brezposelnosti zelo pomembno. Brez upoštevanja le-te bi namreč med latentno brezposelne morali šteti vse ljudi, ki so delovno sposobni in niso zaposleni, samozaposleni ali odkrito brezposelni, torej celotno potencialno ponudbo. V to skupino bi šteli tudi študente in ljudi, ki se nočejo zaposliti. Da bi lahko upoštevali kriterij prostovoljnosti, je potrebno rešiti vprašanje, kako močno in na kakšen način mora posameznik izraţati svojo pripravljenost za zaposlitev. Prikrito brezposelnost tako sestavljata podzaposlenost in latentna brezposelnost. V prvem primeru gre za osebe, ki so sicer zaposlene, vendar ne dovolj produktivno izkoriščene, v drugem pa za osebe, ki niso zaposlene, niti ne iščejo aktivno zaposlitve. (Svetlik, 1985, str ) Vrste brezposelnosti po vzrokih in kriterijih razločevanja je predstavljena v tabeli 2. Vrsta Vzroki Kriteriji razločevanja Frikcijska brezposelnost Prilagajanje na trgu delovne sile. Pokrivanje z ustreznimi delovnimi mesti. Strukturna brezposelnost Ciklična brezposelnost Brezposelnost zaradi neskladne rasti Podzaposlenost Latentna brezposelnost Neprilagojenost na trgu delovne sile. Ciklično premajhno povpraševanje. Stalno premajhno povpraševanje. Neprimerna organizacija dela, strukturna neskladja in premajhno povpraševanje. Apatija do trga delovne sile, neurejene osebne in druţinske razmere, zakonske omejitve. Pokritost z neustreznimi delovnimi mesti. Variabilna nepokritost s prostimi delovnimi mesti. Stabilna nepokritost s prostimi delovnimi mesti. Neustrezna uporaba delovne sile. Pasiven odnos do iskanja zaposlitve in pripravljenost za zaposlitev pod nekaterimi pogoji. Tabela 1: Vrste brezposelnosti po vzrokih in kriterijih razločevanja. (Vir: Svetlik, 1985, str. 60) 8

15 3.2. MERJENJE BREZPOSELNOSTI V večini evropskih drţav se na področju merjenja brezposelnosti uporabljata dve različni metodi. Ti metodi se imenujeta: Registrsko merjenje brezposelnosti Anketa o delovni sili Obe metodi nam dajeta različne rezultate, kar pa ne pomeni, da je eno ali drugo merjenje brezposelnosti napačno ali slabo. Tako imamo dve različno opredeljeni metodologiji, v katerih je brezposelnost različno opredeljena. Stopnjo brezposelnosti pa izračunamo tako, da število brezposelnih v nekem trenutku delimo s celotno delovno silo (aktivnim prebivalstvom). (Damadenik, 1994: 331) STOPNJA BREZPOSLENOSTI = x 100 Merjenje registrirane brezposelnosti Tu izhajamo iz registrskih podatkov o zdravstvenih zavarovancih in iskalcih zaposlitve in o zaposlenih osebah v podjetjih in drugih organizacijah po statistični raziskavi. Ti podatki omogočajo izračun stopnje registrirane brezposelnosti. Registrsko spremljanje brezposelnosti ima to prednost, da so podatki na razpolago z minimalnim časovnim zamikom. Za register je značilno polno zajetje vseh enot. Registrski podatki kaţejo prebivalstvo glede na formalni status. Slabost registrov je velika občutljivost na spremembe v zakonodaji. Ob vsaki spremembi se poruši časovna vrsta podatkov, med uporabnike pa vnese zmedo in ugibanje. Slabost je prav tako neprimerljivost podatkov med drţavami zaradi nezmoţnosti enotnega definiranja brezposelnih v registrih. (Novak, 2008: 34) Merjenje anketne brezposelnosti Tu je vir anketa o delovni sili, na osnovi katere izračunamo stopnjo anketne brezposelnosti. Spremljanje anketne brezposelnosti omogoča mednarodno primerljivost in vpogled v brezposelnosti v kontekstu trga delovne sile kot celote. Anketni podatki kaţejo prebivalstvo glede na dejanski status. Anketa o delovni sili od drugega četrtletja leta 1997 poteka nepretrgano, podatki se objavljajo četrtletno. Anketa o delovni sili poteka na relativno majhnem vzorcu, kar je lahko vzrok za nesorazmerno velika nihanja v dinamiki podatkov, ki jih nudi. (Novak, 2008: 34) 9

16 Razlike med registrskimi in anketnimi podatki so prikazani v tabeli 2. Vir Poročevalsko obdobje Obdobje opazovanja Definicija brezposelne osebe Registrski podatki Podatke dobimo iz Registra brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, govorimo o polnem zajetju podatkov. Podatke zajemamo po stanju na zadnji dan v mesecu. Podatke zajemamo mesečno, po stanju na zadnji dan v mesecu. Registrirana brezposelna oseba je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in mora ustrezati merilom brezposelnosti, ki so določene s strani Zavoda. Anketni podatki Podatke dobimo na podlagi Ankete o delovni sili: govorimo o ocenah, ki temeljijo na statističnem vzorcu. Podatki se nanašajo na aktivnost anketirane osebe v tednu pred anketiranjem (od ponedeljka do nedelje). Anketa o delovni sili se izvaja četrtletno. Brezposelna oseba po anketi o delovni sili je oseba, ki v zadnjem tednu pred anketiranjem ni delala niti eno uro za plačilo, dobiček, ali druţinsko blaginjo, vendar v zadnjih štirih tednih aktivno išče delo in ga je v dveh tednih tudi pripravljena sprejeti. Med brezposelne se štejejo tudi tiste osebe, ki so delo ţe našle, ki ga bodo začele opravljati v dveh tednih po anketiranju. Tabela 2: Metodološke razlike med registrskimi in anketnimi podatki o brezposelnih osebah. (Statistične informacije, 2008: 18) 3.3. RAZLOGI ZA NASTANEK BREZPOSLENOSTI Oseba postane brezposelna iz različnih razlogov (Belčič, 2002: ): ko zaključi (ali prekine) z izobraţevanjem, izgubi status učenca, dijaka, študenta in začne iskati zaposlitev. Ko se prijavi na Zavod za zaposlovanje, jo vpišejo v register brezposelnih oseb, tu pa je ta status določen z zakonom. Po Belčiču to skupino imenujemo iskalci prve zaposlitve. Brezposelnost pa seveda lahko doleti tudi osebo, ki je bila ţe zaposlena, a je delo izgubila (ji je bilo delovno razmerje prekinjeno) iz več različnih razlogov: zaposlena je bila za določen čas, ki se je iztekel; zaradi razmer (poslovnih razlogov na strani delodajalca) jo je delodajalec določil kot preseţnega delavca in jo po odpovednem roku odpustil; delodajalec je prenehal z delovanjem firme, ker je šla firma v likvidacijo ali v stečaj oziroma v prisilno poravnavo ali je delodajalec umrl (če gre za fizično osebo); delovno razmerje je oseba prenehala po lastni volji, ker ji delovno mesto ni ustrezalo; delovno razmerje ji je prenehalo po lastni krivdi 10

17 3.4. OPREDELITEV BREZPOSELNE OSEBE Osebe, ki v zadnjem tednu pred anketiranjem niso delale (niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravljale nikakršnega dela za plačilo), vendar v zadnjih štirih tednih aktivno iščejo delo, in ki so v dveh tednih delo tudi pripravljene sprejeti; vključene so tudi osebe, ki so delo ţe našle in ga bodo začele opravljati po anketiranju. To je definicija brezposelnosti po anketi o delovni sili, ki je mednarodno primerljiva in hkrati omogoča ustrezno primerjavo podatkov v časovnih vrstah znotraj drţave. Ugotovljena anketna brezposelnost ni povsem enaka registrirani brezposelnosti, ki se meri na podlagi predpisov. Razumljivo je namreč, da vsaka drţava glede na različne okoliščine predpiše, kdaj je mogoče določeno osebo šteti kot brezposelno in tudi v isti drţavi se predpisi spreminjajo. V Republiki Sloveniji je novela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti iz leta 1998 pomembno dopolnila in spremenila (zaostrila) merila in kriterije, na podlagi katerih se odloča o tem statusu. To hkrati pomeni, da ni mogoče brez temeljitega poznavanja predpisov neposredno primerjati obsega in strukture registrirane brezposelnosti med drţavami niti znotraj drţave, če se v primerjalnem obdobju spreminjajo predpisi. (Belčič, 2002: 213) Razlika v pojmovanju brezposelne osebe po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in po anketi o delovni sili je prikazana v tabeli 3. Opredelitev brezposelne osebe po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Brezposelna oseba mora biti: zmoţna za delo; prijavljena na zavodu; na razpolago za zaposlitev; aktivni iskalec zaposlitve. Brezposelna oseba ne sme biti: v delovnem razmerju; samozaposlena oseba, katere dobiček iz dejavnosti v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegla zneska zajamčenega nadomestila plače; najemnik, lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; oseba, ki ji je delovno razmerje prenehalo zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali še bo na ta račun prejela odškodnino ali odpravnino oz. zaradi konkurenčne prepovedi po pogodbi o zaposlitvi prejema ali bo prejela nadomestilo (status brezposelne osebe takšni osebi ne pripada toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine ali nadomestila 11

18 prejema na ta račun) Opredelitev brezposelne osebe po anketi o delovni sili v skladu z navodili mednarodne organizacije za delo (ILO) Brezposelna oseba mora Brezposelna oseba ne sme aktivno iskati delo (se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem zglasiti na zavodu za zaposlovanje, poslati prošnjo za zaposlitev ipd.), Biti takoj (v naslednjih dveh tednih) pripravljena sprejeti delo. delati (ni zaposlena ali samozaposlena in ni opravljala nikakršnega dela za plačilo). Med brezposelne osebe se štejejo tudi tiste, ki so delo ţe našle, vendar ga bodo začele opravljati po anketiranju. Tabela 3: Opredelitev brezposelne osebe po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter opredelitev brezposelne osebe po anketi o delovni sili v skladu za navodili mednarodne organizacije za delo (ILO). ( Belčič, 2002: 214) 3.5. VPLIV OKOLJA NA TRG DELOVNE SILE Makrookolje in trg dela Globalizacija trgov, vstop v Evropsko unijo ter vedno večje zahteve in pričakovanja kupcev oz. uporabnikov storitev postavlja pred podjetja zahtevo za oblikovanje takšnega poslovnega sistema, ki se bo s prilagojeno organizacijsko strukturo lahko učinkovitejše spopadal s konkurenco, tako domačo kot mednarodno. Če ţelimo, da bo podjetje z okoljem ustvarjalo pogoje za razvoj nacionalnega gospodarstva in podjetja, je potreben ustrezno usposobljen management, ki bo moral kontinuirano skrbeti za izoblikovanje ustreznega profila svojih kadrov. Zato je ključni izziv, s katerim se bomo v prihodnosti srečevali, kako preoblikovati zaposlitvene odnose, da bi dosegli konkurenčnost in hkrati zagotoviti pravičnost v novem gospodarskem in političnem okolju. Pričakujemo lahko, da bodo načini ravnanja z ljudmi v prihodnosti povezani z globalnimi spremembami. Management se mora pripraviti na stalno prilagajanje spremembam v procesu zaposlovanja kadrov in tako uspešno premagovati različne izzive kot npr. prodor na tuja trţišča in s tem pripravo zaposlenih na delo na tujih lokacijah. (Novak, 2007: 40, 41) 12

19 politika/zaposlovanja družba Vplivi makrovidikov okolja, ki lahko podpirajo ali zavirajo delovanje in razmišljanje managementa v procesu zaposlovanja kadrov so prikazani na sliki 2. gospodarstvo management in zaposlovanje tehnologija Slika 2: Makrookolje in management v procesu zaposlovanja kadrov. (Novak, 2007: 41) Gospodarstvo in trg dela Zaposlenost in zaposlovanje sta bistvena faktorja tako ekonomskega razvoja, kot tudi druţbenega poloţaja ljudi. Pri zaposlovanju kadrov se najprej srečamo z vprašanjem koliko in kakšni delavci bodo potrebni pri uresničevanju določenih poslovnih rezultatov pri maksimalni produktivnosti dela. (Novak, 2007: 43) Politika/zakonodaja in trg dela Kadar govorimo o političnem okolju mislimo predvsem na vlogo drţave in njen vpliv na zaposlovanje kadrov. Tako zakonodaja po eni strani krepi in pospešuje zaposlovanje, po drugi pa lahko prevelika socialna varnost povzroči probleme npr. zaščita nepotrebnih kadrov. Politično okolje vsebuje tudi posege vlade na gospodarskem področju, kar tudi vpliva na zaposlovanje kadrov. (Novak, 2007: 45-46) Družba in trg dela Za današnje obdobje je najbolj značilno spreminjanje. Hiter tehnološki razvoj, globalizacija, velika konkurenca in podobni trendi narekujejo takšen tempo, da se jim posameznik teţko prilagaja. V Sloveniji so se z uvedbo trţnega gospodarstva začele dogajati določene spremembe: brezposelnost, prestrukturiranje podjetij, potreba po izobraţevanju, razmah računalništva in telekomunikacij, odpuščanje delavcev, delnice, konkurenca, tuji lastniki in podjetja, nestalnost zaposlitve, ipd Vse te spremembe vplivajo na človeka in razvoj človeške druţbe. (Novak, 2007: 49) 13

20 Tehnologija in trg dela Hiter tehnološki razvoj se kaţe na oblikovanju dela, struktur in zahtevanih sposobnosti. Podjetja zahtevajo višjo stopnjo odgovornosti za delo in širšo uporabo sposobnosti. Naj omenimo samo nekatere novosti prispele z novo tehnologijo: telematika, genetski inţeniring, spremembe v proizvodnji, robotki, avtomatizacija itd. Nove tehnologije zahtevajo od delavcev, da se prilagodijo na manj rutinska dela, vse več je timskega dela in medsebojnih komunikacij, potrebna so nova znanja in veščine, drugačni pogoji dela, sprememba delovnega časa, višja izobrazba, fleksibilnost organizacije v podjetju, drugačni načini vodenja. Na vse to mora biti management v procesu zaposlovanja pozoren, saj bo le tako izbral in usposobil za delo ustrezne kadre, s katerimi bo uspešno konkuriral na domačem in tujem trgu. (Novak, 2007: 54; 57) 14

21 4.0 ANALIZA BREZPOSLENOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI 4.1 Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) je ena ključnih ustanov na trgu dela. Je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda in deluje enotno za območje Republike Slovenije. Temeljna dejavnost Zavoda je: da posreduje zaposlitev in zaposlitveno svetovanje, izvajanje poklicne orientacije, izvajanje zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, izdajanje delovnih dovoljenj in zaposlovanje tujcev, izdelava analitičnih, razvojnih in drugih strokovnih gradiv s področja dejavnosti Zavoda, informiranje o trgu dela, informacije javnega značaja. Uporabniki storitev Zavoda so brezposelne osebe, delodajalci, osebe, ki potrebujejo strokovno pomoč pri zaposlovanju in poklicni orientaciji, strokovne institucije in izvajalci programov zaposlovanja, socialni partnerji ter javnost. ( Zavod deluje organizacijsko na treh ravneh, in sicer na sedeţu Zavoda, kjer sta vodstvo in Centralna sluţba ter v Območnih sluţbah in Uradih za delo, ki pa so po vsej Sloveniji. 4.2 Območne službe Območne sluţbe Zavoda (v nadaljevanju OS) opravljajo strokovne in operativne naloge s področja dejavnosti Zavoda na svojem območju, spremljajo in proučujejo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter svetujejo in nudijo strokovno in operativno pomoč uradom za delo v okviru območnih sluţb. Sodelujejo tudi z delodajalci, izvajalci dejavnosti Zavoda in regionalnimi oziroma lokalnimi subjekti na trgu dela. Območna sluţba teritorialno obsega eno ali več upravnih enot. Takšna teritorialna razdelitev je posebej utemeljena zaradi narave dela Zavoda, saj posluje s številnimi uporabniki svojih storitev (brezposelnimi osebami, delodajalci, republiškimi in Zoisovimi štipendisti, izvajalci storitev zavoda, agencijami za zaposlovanje, socialnimi partnerji na lokalni in regionalni ravni). S svojo notranjo organiziranostjo Zavod po eni strani zagotavlja enotnost, po drugi pa razvejano teritorialno mreţo, ki upošteva načelo racionalne dostopnosti za uporabnike svojih storitev. ( 15

22 Slika 3: Območne Službe Zavoda ( Območna služba Celje OS Celje je po velikostnih podatkih tretja v drţavi in pokriva območje Savinske regije. OS Celje zajema naslednje upravne enote: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Ţalec. Te upravne enote obsegajo 23 občin v katerih je bilo ob koncu leta aktivnih prebivalcev in brezposelnih oseb. (vir: ,3 14,88 14,1 13,5 13, ,95 9,6 8,16 10,4 11,9 stopnja registrirane brezposelnosti v območni službi Celje v % Slika 4: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do 2010 na območju Celja 16

23 Komentar: V OS Celje je bila brezposelnost leta 2002 najvišja in sicer kar 14,9 %. To leto je bila višja samo še v treh območnih enotah. Po letu 2002 je začela stopnja registrirane brezposelnosti padati in je največji padec doţivela od leta 2006 do leta 2007, kjer je padla iz 12 % na 9,6%. Najniţja je bila sicer leta 2008, to je 8,2 %. Ta stopnja jo v Sloveniji uvršča v sam vrh, saj je bila višja samo še v OS v Mariboru in Murski Soboti. Leta 2009 je stopnja začela naraščati in je bila v letu 2010 ţe 11,9 %, kar je pa primerljivo z letom 2006, ko je bila 12 % Območna služba Koper Območna sluţba Koper zajema naslednje upravne enote: Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Postojna in Seţana. Ta OS zajema pribliţno 7,1 % vsega prebivalstva Slovenije, predstavlja 7 % delovno aktivnega prebivalstva in 9,3 % brezposelnih oseb na ozemlju celotne Republike Slovenije. Konec decembra 2010 je na območju OS Koper, ki obsega 10 občin ţivelo brezposelnih oseb. (vir: ,9 8,6 8 8,3 7,7 7,9 8,1 6,97 6,2 5, Stopnja registrirane brezposelnosti v območni službi Koper v % Slika 5: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do 2010 na območju Kopra Komentar: V OS Koper je stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi z drugimi območnimi sluţbami nizka, pod drţavnim povprečjem. Stopnja je od leta 2001 do leta 2002 narasla iz 8 % na 8,9 %, potem pa je začela padati vse do leta 2005, takrat je bila 7,7 %. Leta 2006 je stopnja malenkost narasla nazaj na 7,9 % nato pa je leta 2007 močno padla, za kar 1,7 % na 6,2 %. Niţja je bila samo še leta 2008, ko je bila 5,2. Nato je leta 2009 narasla na 6,9 %, leta 2010 pa je bila še višja, 8,1 %. 17

24 4.2.3 Območna služba Kranj Območna sluţba Kranj zajema šest upravnih enot, in sicer: Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Trţič. Ta OS zajema 19 občin v katerih je bilo konec decembra delovno aktivnih prebivalcev in brezposelnih oseb. (vir: ,5 8,3 7,8 8,1 7,3 6,9 6,4 4,9 4, Stopnja registrirane brezposelnosti v obmčni službi Kranj v % Slika 6: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do 2010 na območju Kranja Komentar: V OS Kranj je stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 padala in je bila najniţja leta Največji padec je bil iz leta 2006 na leto 2007, ko je padla za kar 1,5 %. Temu so botrovale ugodne razmere na trgu dela. Tudi v letu 2008 je še padla, in sicer na 4,4 % in je bila najniţja v drţavi, potem pa se je začelo prelomno leto 2009, ko je stopnja registrirane brezposelnosti začela naraščati in je v samo enem letu narasla iz 4,4 % na 6,9 % kar je za 2,5 % in je nato v letu 2010 dosegla ţe skoraj enako stopnjo kot leta Območna služba Ljubljana Območna sluţba Ljubljana je največja izmed območnih sluţb Zavoda. Obsega petino celotnega ozemlja Republike Slovenije (28 % prebivalcev, 35 % aktivnih prebivalcev in 24 % registrirano brezposelnih oseb). OS v Ljubljani zajema naslednje upravne enote: Ljubljana, Cerknica, Domţale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Logatec, Ribnica in Vrhnika. Upravne enote obsegajo 35 občin v katerih je ob koncu leta 2010 ţivelo delovno aktivih prebivalcev in brezposelnih oseb. (vir: 18

25 ,4 8,6 8,1 7,6 7,7 7,5 7,1 7 5,6 5, Stopnja registrirane brezposelnosti v območni službi Ljubljana v % Slika 7: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Ljubljane Komentar: V OS Ljubljana je stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2008 padala. Največji padec je bil leta 2007, ko je v enem letu padla iz 7,1 % na 5,6 %. Od leta 2001 do leta 2006 je padla za manj kot 0,5 % na leto. Lahko rečemo da je bilo od leta 2006 do leta 2007 res dobro leto, saj je brezposelnost padla za kar trikrat več. Leta 2008 je bila še niţja, in sicer 5,1 % tako da je v enem letu padla 0,5 %. Leta 2009 je močno narasla in sicer na 7 %. Tu lahko vidimo, da je gospodarska kriza močno vplivala na stopnjo registrirane brezposelnosti. Krivulja na grafu strmo narašča tudi še v letu 2010, ko je stopnja narasla na 8,6 %, kar pa je največ po letu Območna služba Maribor Območna sluţba Maribor je po velikostnih kriterijih druga največja območna sluţba v Republiki Sloveniji. Območna sluţba Maribor je za naslednje upravne enote: Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica. Obsega čez 22 občin v katerih je bilo konec leta 2010 skupno prebivalcev, od tega jih je delovno aktivih in brezposelnih oseb. ( 19

26 ,4 18,1 16,7 15,4 14,1 13,4 10,9 Slika 8: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Maribora Komentar: V OS Maribor je stopnja registriranje brezposelnosti najvišja v Sloveniji in je bila v vseh letih visoko nad drţavnim povprečjem. Leta 2001 je bila stopnja kar 18,4 %, medtem ko je bila povprečna stopnja v Sloveniji 11,6 %. Brezposelnost je v OS Maribor od leta 2001 do leta 2008 padala, največji padec je bil od leta 2006 do leta 2007, ko je v enem letu padla za 2,5 % (iz 13,4 % na 10,9 %). Stopnja je sicer leta 2008 padla najniţje na 9,6 %, v Sloveniji je bila takrat 6,7 %, po letu 2009 pa je stopnja začela naraščati tako, da je bila v letu 2009 ţe 12,3 %, leta 2010 pa še višja, in sicer 13,9 % Območna služba Murska Sobota Območna sluţba v Murski Soboti zajema upravne enote: Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Ta območna sluţba obsega 27 občin. ( 9,6 12, ,9 Stopnja registrirane brezposelnosti v območni službi Maribor v % ,6 17,5 16,7 16,7 17,1 15,7 15,9 13,4 12, Stopnja registrirane brezposelnosti v območni sludbi Murska Sobota v % Slika 9: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Murske Sobote 20

27 Komentar: V OS Murska Sobota je stopnja registrirane brezposelnosti zelo visoka, nad drţavnim povprečjem. Do leta 2002 je stopnja naraščala in je bila 17,6 %, potem je zelo počasi upadala, leta 2005 je zopet malo narasla, na 17,1 %. Potem pa je ponovno padala, leta 2008, ko je bila najniţja je bila 12,2 %. Drţavno povprečje je bilo to leto 6,7 %. Nato je leta 2009 narasla nazaj na 15,9 % naslednje leto pa je bila najvišja v Republiki Sloveniji in je bila kar 19 % Območna služba Nova Gorica Območna sluţba v Novi Gorici zajema upravne enote: Nova Gorica, Ajdovščina in Tolmin. Te območne sluţbe obsegajo 11 občin v katerih je decembra 2010 ţivelo prebivalcev. Od tega je bilo delovno aktivnih prebivalcev, registrirano brezposelnih oseb pa je bilo ( ,1 7,6 6,7 7 7,2 7,5 6,9 6,1 5,5 4, Stopnja registrirane brezposelnosti v območni službi Nova Gorica v % Slika 10: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Nove Gorice Komentar: Stopnja registrirane brezposelnosti je v OS Nova Gorica zelo nizka, v letih od 2001 in do 2007, je bila najniţja v drţavi. Kljub temu pa je brezposelnost v območni sluţbi Nova Gorica naraščala vse do leta 2004, takrat je bila 7,6 %, drţavno povprečje pa je bilo 10,6 %. Leta 2005 je stopnja začela padati. Velik padec je bil od leta 2006 do leta 2007, ko je padla za 1,4 % v enem letu. Najniţja je bila stopnja leta 2008, to je 4,6 %, niţja je bila samo še v OS Kranj (4,4 %). Leta 2009 pa je stopnja močno narasla. V samo enem letu je narasla za 2,9 % na 7,5 %. Najvišja pa je bila leta 2010 in je bila po letu 2001 tudi najvišja v tej območni sluţbi. Brezposelnost je bila 9.1 %. 21

28 4.2.8 Območna služba Novo mesto Območna sluţba Novo mesto zajema naslednje upravne enote: Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje. V te upravne enote spada 15 občin v katerih je bilo konec decembra delovno aktivnih prebivalcev in brezposelnih oseb.( ,7 9 8,6 7,9 7,5 7,8 7,9 7,4 6,3 5, Stopnja registrirane brezposelnosti v območni službi Novo mesto v % Slika 11: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Novega Mesta Komentar: OS Novo mesto je imela leta ,7 % registrirano brezposelnost, nato je do leta 2004 padla na 7,4 %. Leta 2005 je stopnja narasla na 7,9 %. Leta 2006 je padla za 0,1 % na 7,8 %. Potem pa je v samo enem letu padla za 1,5 %. Tako je leta 2007 znašala samo še 6,3 %. Najniţja je bila leta 2008 in sicer 5,7 %. V letu 2009 pa je narasla nazaj na 7,9 %. Še višja je bila leta 2010, ko je bila kar 9 %, to pa je najvišja stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju po letu Območna služba Ptuj Območna sluţba Ptuj zajema naslednji upravni enoti: Ptuj in Ormoţ. V tej OS je 19 občin in 4,2 % vsega prebivalstva Republike Slovenije, 3,3 % delovno aktivih prebivalcev ter 4,4 % brezposelnih oseb celotne Slovenije. Ob koncu leta 2010 je bilo v OS Ptuj delovno aktivih prebivalcev in brezposelnih oseb. ( 22

29 ,5 16,3 14,7 12,2 11,9 12,2 10,7 10,8 8,9 7, Stopnja registrirane brezposelnosti v obmčni službi Ptuj v % Slika 12: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Ptuja Komentar: V OS Ptuj je stopnja registrirane brezposelnosti zelo visoka, če jo primerjamo z ostalimi območnimi sluţbami v Republiki Sloveniji. Uvrstili bi jo na tretje mesto. Leta 2001 je bila kar 16,5 %, potem pa je začela počasi upadati. Kar velik padec je bil od leta 2003 do leta Padla je iz 14,7 % na 12,2 %. Stopnja je potem padala vse do leta 2008, to leto je bila 7,7 % in je bila najniţja od leta Leta 2009 je hitro narasla na 10,8 %. V enem letu je narasla za 3,1 %, višja je bila potem še leta 2010, takrat je bila 12,2 % Območna služba Sevnica Območna sluţba v Sevnici obsega naslednje upravne enote: Sevnica, Breţice in Krško. V tej OS je konec leta 2010 ţivelo delovno aktivih prebivalcev in brezposelnih oseb ( ,1 14, ,2 11,5 10,4 10,1 8,9 7, Stopnja registrirane brezposelnosti v obmčni službi Sevnica v % Slika 13: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Sevnice Komentar: Stopnja brezposelnosti je na območju OS Sevnica nad slovenskim povprečjem in je relativno kar visoka. Do leta 2003 je stopnja na tem območju naraščala, leta 2003 je 23

30 bila najvišja, ko je znašla 14,6 %, po tem letu pa je začela enakomerno upadati. Tako je leta 2008 padla na najniţjo točko, in je bila samo 7,7 %. Leta 2009 pa je narasla nazaj na 10,1%. Še višja pa je bila leta 2010, ko je bila ţe 12,2 % Območna služba Trbovlje Območna sluţba Trbovlje zajema naslednje upravne enote: Trbovlje, Hrastnik, Litija in Zagorje. OS Trbovlje zajema 2,9 % drţavne površine na njem ţivi in dela 3,2 % prebivalcev in 2,1 % vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Konec decembra 2010 je bilo v tej OS delovno aktivnih prebivalcev in brezposelnih oseb ( ,5 13,8 14, ,7 11,1 9 7,6 10,4 11,4 Stopnja registrirane brezposelnosti v območni službi Trbovlje v % Slika 14: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Trbovlja Komentar: V OS Trbovlje je stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2003 naraščala, takrat je bila 14,5 %. V letu 2004 pa je začela stopnja padati in je enakomerno padala vse do leta 2008, ko je bila najniţja, to pa je 7,6 %, kar je 0,9 % več kot je bilo povprečje v drţavi. Leta 2009 je stopnja močno narasla na kar 10,4 %; to je za 2,8 % v enem letu. Stopnja je potem narasla v letu 2010 na 11,4 %, takšna je bila med letoma 2005 in Območna služba Velenje Območna sluţba v Velenju obsega naslednje upravne enote: Velenje, Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Ta OS zajema 22 občin v katerih ţivi in dela delovno aktivih prebivalcev in brezposelnih oseb ( 24

31 ,5 11,5 12,1 11,5 10,8 10,3 10,5 12, ,4 7,3 Stopnja registrirane brezposelnsti na območju Velenja v % Slika 15: Stopnja registrirane brezposelnosti od leta 2001 do leta 2010 na območju Velenja Komentar: V OS Velenje je stopnja registrirane brezposelnosti naraščala do leta 2003, takrat je bila 12,1 %. Po letu 2003 pa je pričela počasi padati. Velik padec je bil od leta 2006 do leta 2007, ko je padla iz 10,3 % na 8,4 %, kar je za kar 1,9 %, v enem letu. Najniţjo stopnjo so imeli v OS Velenje leta 2008, in sicer 7,3 %, potem pa je zelo hitro narasla. V letu 2009 je bila ţe 10,5 %. V enem letu je narasla za kar 3,2 %. Od leta 2009 do leta 2010 pa je stopnja registrirane brezposelnosti še zmeraj naraščala in je bila konec leta 2010 ţe 12,5 %, to pa je tudi najvišja stopnja po letu 2001 na tem območju. 4.3 Gibanje brezposelnosti v Republiki Sloveniji ,6 11,6 11,2 10,6 10,1 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 Stopnja registrirane brezposelnosti v Slovenijij v % Slika 16: Stopnja registrirane brezposelnosti v Republiki Sloveniji od leta 2001 do leta 2010 Komentar: Stopnja registrirane brezposelnosti v Republiki Sloveniji od leta 2002 pada. Leta 2001 in 2002 se ni spremenila in je bila obe leti 11,6 %. Naslednje leto, 2003, pa je ţe padla na 11,2 %. Brezposelnost je nato padala, najbolj je padala v letih 2006, 2007 in

32 Tako je bila leta 2006 še 9,4 %, leta 2008 pa samo še 6,7 %, takrat je bila tudi najniţja po letu Leta 2009 je stopnja registrirane brezposelnosti začela naraščati. To leto je bila ţe 9,1 %, leta 2010 pa je bila še višja, ko je ţe dosegla 10,7 %. Leto 2001 Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Sevnica Trbovlje Velenje Slovenija 6, ,4 8,7 10,5 11, ,5 14,3 16,7 16,5 18, Slika 17: Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji leta 2001 po območnih službah. Komentar: Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2001 v Sloveniji 11,6 %. Najvišjo stopnjo so imeli v OS Maribor, kjer je bila 18,4 %. Sledita OS Murska Sobota s 16, % in OS Ptuj s 16,5 %. Najniţjo stopnjo pa so imeli v OS Nova Gorica, in sicer 6,1 %. Malo višja je bila v OS Koper (8 %), nato pa sledi OS Ljubljana, kjer je bila 8,4 %, OS Novo mesto s 8,7 % in OS Kranj s 9 %. Leto 2002 Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Sevnica Trbovlje Velenje Slovenija 6,7 8,9 8,5 8,1 8,6 11,5 11,6 14,1 13,8 14,9 16,3 18,1 17, Slika 18: Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji leta 2002 po območnih službah 26

33 Komentar: Leta 2002 je bila stopnja registrirane brezposelnosti 11,6 %. Najvišjo stopnjo so imeli v OS Maribor, tu je bila 18,1 %, sledi ji OS Murska Sobota s 17,6 % in Ptuj s 16,3 %. Kar visoko stopnjo so imeli tudi v OS Celje, kjer je bila 14, % in OS Sevnica, kjer pa je bila 14,3 %. Najniţjo stopnjo registrirane brezposelnosti so imeli v OS Nova Gorica 6,7 %. V OS Ljubljana je bila 8,1 %, v OS Kranj pa 8,5 %. Leto 2003 Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Sevnica Trbovlje Velenje Slovenija 8,6 8,3 7,6 7 7,5 12,1 11,2 14,1 14,7 14,6 14,5 16,7 17, Slika 19: Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji leta 2003 po območnih službah Komentar: Najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti so imeli leta 2003 v OS Murska Sobota (17,5 %), malo niţja je bila v OS Maribor, tu je bila 16,7 %, potem pa so si stopnje zelo blizu. V OS Ptuj s 14,7 %, OS Sevnica s 14,6 %, OS Trbovlje s 14,5 % in OS Celje s 14,1 %. Najniţja stopnja registrirane brezposelnosti je bila to leto v OS Nova Gorica, kjer je bila samo 7 %. Sledi ji OS Novo Mesto s 7,5 % in OS Ljubljana s 7,6 %. V OS Kranj je bila stopnja registrirane brezposelnosti leta ,3 %. V Sloveniji pa je bila stopnja registrirane brezposelnosti 11,2 %. 27