Mraz, sneg, veter in puščavski prah med 21. in 28. marcem 2020

Transkripcija

1 Mraz, sneg, veter in puščavski prah med 21. in 28. marcem

2 Splošna vremenska slika Na obrobju območja visokega zračnega tlaka je Slovenijo v nedeljo, 22. marca, od severovzhoda dosegla mrzla polarna zračna masa (slika 1). V višinah se je nad Slovenijo v naslednjih dneh ohladilo do najnižjih vrednosti temperature zraka v zimski sezoni 2019/20. Z dotokom mrzlega zraka nad toplo Sredozemsko morje je nad osrednjim Sredozemljem prišlo do razvoja plitkega ciklona, ki se je 25. in 26. marca še nekoliko poglobil, nato pa oslabel in se pomaknil proti vzhodu (slike 2 4). Zaradi dotoka mrzlega zraka in nastanka ciklona v Sredozemlju je od ponedeljka do petka na Primorskem pihala dokaj močna burja, vetrovno in hladno pa je bilo tudi v notranjosti Slovenije, kjer je občasno rahlo snežilo tudi po nižinah. Posledica že omenjenega ciklona in anticiklona nad vzhodnim delom Evrope je bil transport puščavskega prahu, a tokrat ne iznad severne Afrike, temveč najverjetneje iznad puščav Kazahstana in Uzbekistana (slika 5). V petek, 27. marca, in v soboto, 28. marca, smo tako v Sloveniji izmerili zelo visoko koncentracijo prašnih delcev velikosti pod 10 mikrometrov. Slika 1. Vremenska slika nad Evropo 22. marca zgodaj popoldne 2

3 Slika 2. Vremenska slika nad Evropo 25. marca zgodaj popoldne Slika 3. Vremenska slika nad Evropo 26. marca zgodaj popoldne 3

4 Slika 4. Napoved meteorološkega modela ECMWF za 12 ur naprej za temperatura zraka in višino pritiskove ploskve 500 hpa 25. marca ob 1. uri. Temperatura je prikazana z barvno lestvico, geopotencialna višina s črnimi krivuljami izohipsami. Nad nami in kraji južno od nas je bilo izrazito višinsko jedro hladnega zraka; v njegovem središču je bila temperatura na višini 5400 metrov pod 32 C. Vira: ECMWF in ARSO 4

5 Slika 5. Napoved meteorološkega modela GFS za 120-urno pot zračne mase (od 12. ure 22. marca do 12. ure 27. marca) na različnih višinah do osrednje Slovenije. Z rdečo, modro in zeleno je predstavljena pot zračne mase do končne višine nad tlemi 500, 1000 oziroma 2000 metrov. Vir: NOAA Air Resources Laboratory (ARL), HYSPLIT transport and dispersion model, 5

6 Opozorila Državna meteorološka služba je glede na izračune meteoroloških modelov v soboto, 21. marca, ob 9. uri izdala prvo opozorilo pred močnim vetrom: Od nedelje zjutraj do ponedeljka zjutraj bo na Primorskem pihala močna burja, ki bo v sunkih na izpostavljenih mestih presegala hitrost 100 km/h. Sunki vetra bodo predvidoma najmočnejši od nedelje popoldne do sredine noči na ponedeljek, v ponedeljek bo burja prehodno nekoliko oslabela. Tudi drugod po državi bo pihal okrepljen severovzhodni veter. Opozorilo je bilo v naslednjih dneh večkrat osveženo; 23. marca dopoldne je bilo naslednje: Burja bo danes prehodno oslabela in se znova okrepila v noči na torek. Do srede zvečer bodo sunki burje na izpostavljenih mestih presegli 100 km/h. Tudi drugod bo vetrovno. Od ponedeljka zvečer do srede zvečer bodo sunki vetra na severovzhodu dosegli 70 km/h. Zadnjič je bilo opozorilo osveženo 26. marca dopoldne: V četrtek bo na Primorskem pihala zmerna do močna burja, ki bo v sunkih ponekod presegala hitrost 100 km/h. Predvsem v četrtek dopoldne bodo na izpostavljenih mestih v Vipavski dolini najmočnejši sunki tudi med 120 in 140 km/h. V petek bo burja postopoma slabela. Hitrost vetra popoldne ne bo več presegala opozorilne vrednosti. Tudi drugod bo vetrovno. V opozorilnem sistemu Meteoalarm je bilo za 22. in 23. ter od 25. do 27. marca za jugozahodno regijo izdano opozorilo druge najvišje, oranžne stopnje. 6

7 Razvoj vremena nad Slovenijo 21. marca je bilo še sorazmerno toplo, od severovzhoda pa se je čez dan ob hladni fronti že hladilo (slika 6), nastajale so padavine. V južni in deloma zahodni Sloveniji je bilo večino dneva še sončno. Po nižinah se je ogrelo na 13 C do 19 C, v Beli krajini do 21 C. Sprva je v večjem delu Slovenije pihal jugozahodni do zahodni veter (slika 9), z ohladitvijo pa je zapihal severovzhodnik. V noči na 22. marec je Slovenijo preplavil bistveno hladnejši zrak (slika 8), zato se je čez dan po nižinah ogrelo le na okoli 7 C, na Primorskem do 13 C (slika 6). Pihal je okrepljen veter severne do vzhodne smeri, na Primorskem močna burja. V noči na 23. marec nas je preplavil še hladnejši zrak (sliki 8 in 9), ki je vztrajal nekaj dni; v sredogorju se je ohladilo na okoli 10 C, na najvišjih vrhovih Alp pod 20 C (slika 8). Zaradi prevladujočega vetrovnega vremena jutra po nižinah in mraziščih niso bila izrazito mrzla, a vseeno nenavadno hladna za marec. Tudi čez dan je bilo zelo hladno za marec, do 26. marca se marsikje temperatura ni povzpela nad 5 C, v višjeležečih krajih je bila večinoma pod lediščem (slika 7). Bistveno topleje, a še vedno sveže, je bilo ob burji na Primorskem. Med 24. in 26. marcem so se predvsem vzhodno od Ljubljane pojavljale rahle do zmerne padavine, večinoma kot sneg (slika 11). Omembe vredne padavine pa so bile tudi ponekod v gorah zahodne Slovenije, a jih radar ni zaznal ali pa jih je močno podcenil. 26. marca je v visokogorju začel dotekati vse toplejši zrak (sliki 8 in 9), ki je do izraza po nižinah prišel 27. marca čez dan na severovzhodu in Primorskem se je ogrelo do 17 C oziroma 16 C, v osrednjem delu države pa je bilo nekaj stopinj Celzija hladneje (slika 6). temperatura zraka ( C) mar. 22. mar. 23. mar. 24. mar. 25. mar. 26. mar. 27. mar. 28. mar. Letališče Portorož Ljubljana Bežigrad Murska Sobota Slika 6. Časovni potek temperature zraka od 21. do 27. marca na treh merilnih mestih v nižinah 7

8 temperatura zraka ( C) mar. 22. mar. 23. mar. 24. mar. 25. mar. 26. mar. 27. mar. 28. mar. Trojane Limovce Babno Polje Rateče Slika 7. Časovni potek temperature zraka od 21. do 27. marca na treh merilnih mestih v višjeležečih naseljih temperatura zraka ( C) mar. 22. mar. 23. mar. 24. mar. 25. mar. 26. mar. 27. mar. 28. mar. Vogel (1515 m) Rogla (1492 m) Kredarica (2513 m) Slika 8. Časovni potek temperature zraka od 21. do 27. marca na treh merilnih mestih v goratem svetu 8

9 Slika 9. Navpični presek ozračja nad Ljubljano 21. in 23. marca zjutraj. Z odebeljeno modro oziroma rdečo črto je predstavljen višinski potek temperature in temperature rosišča. Na desnem robu sta prikazani smer in hitrost vetra; kratek repek pomeni 5, dolg repek 10 vozlov in trikotnik 50 vozlov. Na levem robu slike je podan zračni tlak in na desnem nadmorska višina. 21. marca je sprva z zahodnikom še dotekal zelo topel zrak, do 23. marca zjutraj pa se je ob severovzhodniku shladilo za okoli 15 C. 9

10 Slika 10. Navpični presek ozračja nad Ljubljano 25. in 27. marca zjutraj. Še vedno je pihal veter vzhodnih smeri, a se je do 27. marca zjutraj že ogrelo za okoli 8 C, ozračje pri tleh pa je postalo manj vlažno. 10

11 24. marec marec marec marec marec marec Slika 11. Največja radarska odbojnost padavin ob izbranih časih od 24. do 26. marca. Šibke padavine so predstavljene z modrimi in zmerne z zelenimi odtenki. 11

12 Temperatura zraka Večji del obravnavnega obdobja je najbolj zaznamoval mraz, zlasti v višjih legah. Dnevno povprečje temperature je bilo v dneh od 22. do 26. v večjem delu Slovenije od 4 C do 8 C nižje od dolgoletnega povprečja za ta čas v letu; bolj izstopajoče so bile razmere v visokogorju, manj po nižinah Primorske. Občutek mraza je še stopnjeval zmeren do močan veter. Izredno mrzlo je bilo zlasti v gorah, ponekod celo v okviru rekordnih vrednosti zadnjih desetletij za konec marca (preglednica 1; glej Kredarico, Roglo in Vogel). Nasprotno je bilo zlasti v mraziščih, alpskih dolinah in sicer zelo hladnih legah (na primer v Babnem Polju, Ratečah in Šmartnem pri Slovenj Gradcu) v preteklosti konec marca tudi že bistveno hladneje; 29. marca 1970 smo v Babnem Polju ob 36 cm debeli snežni odeji izmerili kar 21 C. V delu Primorske je temperatura zraka ves čas obravnavanega obdobja ostala nad lediščem; drugače je bilo 22. marca 1998, ko smo na portoroškem letališču izmerili 4 C. Preglednica 1. Najnižja temperatura zraka ( C) med 22. in 28. marcem na izbranih merilnih mestih in primerjava z rekordno vrednostjo tretje dekade marca ( marec). Na skoraj vseh merilnih mestih je bila najnižja temperatura izmerjena 23. marca, le v zatišnih legah 24. marca. Kjer je možno, je navedena rekordna vrednost enake vrste postaje (samodejna, z opazovalcem ) kot ob letošnji najnižji vrednosti. Pri rekordu so upoštevane približno primerljive meritve znotraj obdobja merilna postaja najmanj dan rekord tretje dekade marca datum št. let meritev Kredarica 20, , Kanin 17, , Krvavec 14, , Rogla 12, , Vogel 11, , Rudno polje 9, , Nanos 9, , Lisca 8, , Otlica 7, , Logatec 7, , Rateče 7, , Jezersko 6, ,

13 merilna postaja najmanj dan rekord tretje dekade marca datum št. let meritev Planina pod Golico 6, , Babno Polje 6, , Nova vas (na Blokah) 5, , Krn 5, , Topol pri Medvodah 4, , Letališče JP Ljubljana 4, , Jeruzalem 4, , Sevno 4, , Kočevje 4, , Postojna 3, , Šmartno pri Slovenj Gradcu 3, , Letališče ER Maribor 3, , Ilirska Bistrica 2, , Murska Sobota 2, , Celje 2, , Novo mesto 2, , Dobliče (pri Črnomlju) 2, , Ljubljana Bežigrad 1, , Godnje 0, , Letališče Bovec 0, , Bilje (pri Novi Gorici) 1, , Letališče Portorož 1, ,

14 Puščavski prah V noči s 26. na 27. marec nas je od vzhoda dosegla zračna masa z veliko vsebnostjo prahu iz puščav zahodne Azije, najverjetneje Kazahstana in Uzbekistana. Vsebnost prašnih delcev v ozračju se je v petek, 27. aprila, zelo močno povečala in dosegla izjemno visoke vrednosti, med 300 in 500 mikrogramov na kubični meter zraka (slika 12). Nebo je bilo nenavadno motno, vidnost slaba (sliki 13 in 14). Onesnaženje se je v petek popoldne oziroma v noči na soboto dokaj hitro zmanjševalo, a je bila znatna vsebnost prahu v zraku še v nedeljo, 29. marca. Slika 12. Vsebnost delcev velikosti do 10 mikrometrov v zraku v Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici od 23. do 29. marca Višek onesnaženosti je bil 27. marca zjutraj ali čez dan. 14

15 Slika 13. Posnetek kamere na Lisci nad Sevnico 27. marca ob 13.50, pogled proti zahodu. Vidnih je le nekaj bližnjih vrhov, ostalo obzorje se skriva v zelo mrčastem ozračju. Slika 14. Posnetek kamere na letališču JP Ljubljana 27. marca ob 16.40, pogled proti Kamniško- Savinjskim Alpam. Krvavec se še dokaj dobro vidi, Kočno in Grintovec v ozadju lahko le slutimo. 15

16 Padavine V večjem delu Slovenije je bilo padavin v dneh od 22. do 28. marca malo ali nič, omembe vredne so bile padavine ponekod na vzhodu ali alpsko-dinarski gorski pregradi med 23. in 26. marcem. Na kočevskem in ponekod drugod je padlo okoli 20 mm (slike 15 17), sicer pa po nižinah vzhodne polovice Slovenije med 5 in 15 mm padavin. Večina padavin je bila v obliki snega; v Kočevju je snežna odeja dosegla višino 23 cm (25. marec ob 19. uri), v Dobličah pri Črnomlju 10 cm (26. marec ob 7. uri). Kot zanimivost: omenjena višina snežne odeje je bila (zaenkrat) na omenjenih merilnih mestih največja v celotni snežni sezoni 2019/2020. Kočevje urna višina (mm) skupna višina (mm) 1,6 24 1,4 21 1,2 18 1,0 15 0,8 12 0,6 9 0,4 6 0,2 3 0, mar. 25. mar. 26. mar. 27. mar. čas urne padavine skupne padavine Slika 15. Časovni potek urne in skupne višine padavin v Kočevju od 24. marca do jutra 27. marca 16

17 Jeronim urna višina (mm) skupna višina (mm) 2,1 21 1,8 18 1,5 15 1,2 12 0,9 9 0,6 6 0,3 3 0, mar. 25. mar. 26. mar. 27. mar. čas urne padavine skupne padavine Slika 16. Časovni potek urne in skupne višine padavin na Jeronimu nad Vranskim od 24. marca do jutra 27. marca Zgornja Kapla urna višina (mm) skupna višina (mm) 2,4 2,1 1,8 1,5 1,2 0,9 0,6 0,3 0,0 24. mar. 25. mar. 26. mar. 27. mar. čas urne padavine skupne padavine Slika 17. Časovni potek urne in skupne višine padavin na Zgornji Kapli nad dolino Drave od 24. marca do jutra 27. marca 17

18 Veter V obdobju od 21. do 27. marca 2020 je veter dosegal moč močnega vetra (6 boforjev ali več oz. več kot 10,7 m/s) na vseh meteoroloških postajah ARSO (razen na ekološki postaji Maribor, ki je močno v zavetrju naselja, meritve pa so na višini le 6 metrov), viharno moč (8 boforjev ali več oz. več kot 17,1 m/s) pa na Primorskem, v Beli krajini, na Krško-Brežiškem polju in okolici, v Pomurju in v višinah. 21. marca je veter dosegal viharne sunke le na treh postajah (Kredarica, Podnanos in Lisca), 22. marca se je na Primorskem okrepila burja in veter je dosegal viharne sunke. Na Primorskem je viharna burja vztrajala vse do 27. marca. 23. marca smo poleg Primorske viharne sunke vetra izmerili še v Pomurju, na Krško-Brežiškem polju in okolici ter na izpostavljenih legah v notranjosti države (npr. na Rogli in Trojanah Limovcah), 24. marca je bilo podobno, 26. marca smo razen na Primorskem viharne sunke vetra izmerili le še na Lisci in v višinah. Na samodejnih merilnih postajah ARSO merimo hitrost in smer vetra nepretrgano, podatke pa shranjujemo na pol ure, na novejših samodejnih postajah mreže Bober pa na deset minut. Polurna povprečna hitrost je nekakšno merilo za dalj časa trajajoč veter, na največjo trenutno hitrost vetra pa sklepamo iz najmočnejših sunkov vetra, ki so definirani kot trisekundno povprečje hitrosti vetra. Na nekaterih meteoroloških postajah, predvsem na letališčih, merimo hitrost vetra z več merilniki. V teh primerih prikazujejo slike izmerjene vrednosti na vsakem od njih. Slika 18. Največja izmerjena polurna povprečna hitrost vetra v m/s na merilnih postajah ARSO in oceanografski boji Vida med 21. in 27. marcem Na nekaterih postajah, predvsem letališčih, meritve opravljamo z več merilniki. Viharne polurne hitrosti vetra (8 boforjev in več) so označene z rdečo, take z jakostjo močnega in zelo močnega vetra (6 7 boforjev) pa z modro. 18

19 Največjo povprečno polurno hitrost v m/s v obdobju med 21. in 27. marcem prikazuje slika 18, podatke pa preglednica 2. Vrednosti hitrosti v km/h dobimo iz tistih v m/s tako, da jih pomnožimo s 3,6. V tem obdobju smo največjo polurno povprečno hitrost izmerili v visokogorju (Slavnik 23,4 m/s, Ratitovec 17,3 m/s, Krvavec 17,0 m/s, Kredarica 14,9 m/s) in na Primorskem (oceanografska boja VIDA pred Piranom 18,5 m/s, Podnanos 17,2 m/s, Nanos 16,4 m/s, Dolenje pri Ajdovščino 12,4 m/s itn.). Tudi v Murski Soboti, na Letališču JP Ljubljana in Letališču Cerklje ob Krki je povprečna polurna hitrost presegla 10 m/s (Murska Sobota 10,6 m/s, Letališče JP Ljubljana 10,2 m/s in Letališče Cerklje ob Krki 10,2 m/s). Na drugih merilnih mestih največja polurna povprečna hitrost ni presegla 10 m/s. Največji izmerjeni sunek vetra v m/s na merilnih postajah ARSO v tem obdobju prikazuje slika 19, podatke pa lahko najdete v preglednici 2. Viharni sunki vetra so na sliki prikazani z rdečo, sunki z jakostjo močnega in zelo močnega vetra pa z modro. Najmočnejše sunke vetra v tem obdobju smo izmerili na Primorskem (Podnanos 38,8 m/s, Nanos 31,0 m/s, Dolenje pri Ajdovščini 27,7 m/s, oceanografska boja VIDA pred Piranom 27,5 m/s, Postojna 24,2, Tolmin Volče 23,9 m/s itn.), v višinah (Slavnik 32,5 m/s, Sviščaki na Snežniku 31,0 m/s, Krvavec 29,1 m/s, Ratitovec 26,7 m/s itn.), severovzhodni Sloveniji (Sotinski breg na Goričkem 20,5 m/s, Murska Sobota 18,4 m/s), na Krško- Brežiškem polju in okolici (Krško JEK 19,1 m/s, Podčetrtek in Rogaška Slatina 17,4 m/s) in na izpostavljenih legah v notranjosti države (Lisca 18,9 m/s, Trojane Limovce 21,4 m/s). Na izpostavljenih legah je tudi drugod možno, da so sunki dosegali viharno jakost, ki pa je naše merilne postaje niso zaznale. Slika 19. Največji izmerjeni sunki vetra v m/s na merilnih postajah ARSO in oceanografski boji Vida med 21. in 27. marcem Na nekaterih postajah, predvsem letališčih, meritve opravljamo z več merilniki. Viharni sunki vetra (8 boforjev in več) so označeni z rdečo, sunki vetra z jakostjo močnega in zelo močnega vetra (6 7 boforjev) pa z modro. Podatek 62,8 m/s za Kredarico je napačen. Podatki o vetru med 21. in 27. marcem za merilne postaje, kjer smo izmerili viharne sunke vetra (jakosti vsaj 8 boforjev oz. 17,2 m/s in več), so zbrani v preglednici 2. Podani so največja izmerjena 19

20 polurna povprečna hitrost v tem obdobju, največji sunek vetra in čas, ko je nastopil, ter največja izmerjena 10-minutna hitrost. Največja 10-minutna povprečna hitrost je zanimiva za gradbenike, ker jo lahko primerjajo s projektno hitrostjo, ki jo potrebujejo kot vhodni podatek v svojih izračunih vetrne obremenitve na objekte. Projektna hitrost znaša za večino Slovenije 25 m/s, na Primorskem 30 m/s, v višinah pa je še večja, tudi do 40 m/s za npr. Kredarico. Na merilnih postajah ARSO je 10-minutna povprečna hitrost dosegla največje vrednosti kot ponavadi v višinah (Slavnik 24,9 m/s, Krvavec 19,6 m/s, Ratitovec 17,6 m/s, Sviščaki na Snežniku 17,5 m/s, Kredarica 15,7 m/s itn.), v nižinah pa smo največjo 10-minutno povprečno hitrost izmerili v Podnanosu (17,6 m/s), Tolminu Volčah (13,7 m/s), Dolenjah pri Ajdovščini (13,2 m/s), Biljah pri Novi Gorici (13,1 m/s) in na Letališču Portorož (12, 6 m/s). Drugod 10-minutna povprečna hitrost ni presegla 12 m/s (slika 20). 10-minutna povprečna hitrost vetra nikjer ni dosegla ali celo presegla projektne hitrosti vetra. Projektna hitrost je izbrana tako, da naj bi v povprečju ne bila dosežena ali presežena več kot enkrat na 50 let. Na starejših samodejnih postajah 10-minutno povprečno hitrost merimo samo ob koncu polurnega intervala meritev. Tam meritve 10- minutne povprečne hitrosti pokrivajo samo tretjino vsega časa. Lahko se zgodi, da je 10-minutna povprečna hitrost presegala izmerjeno. Takšne meritve so v tabeli označene z zvezdico. Slika 20. Največja izmerjena 10-minutna hitrost vetra v m/s na merilnih postajah ARSO in oceanografski boji Vida med 21. in 27. marcem Na nekaterih postajah, predvsem letališčih, meritve opravljamo z več merilniki. Viharna 10-minutna hitrost (8 boforjev in več) je označena z rdečo, takšna z jakostjo močnega in zelo močnega vetra (6 7 boforjev) pa z modro. 20

21 Preglednica 2. Podatki o najmočnejšem vetru med 21. in 27. marcem 2020 za merilne postaje ARSO z viharnimi sunki vetra (največja povprečna polurna hitrost vetra, največji sunek vetra, datum in čas največjega sunka in največja 10-minutna hitrost). Podatki so urejeni po velikosti najmočnejšega sunka vetra. Čas je srednjeevropski. Nekatere merilne postaje imajo več merilnikov hitrosti vetra. Če so najvišje hitrosti različnih časovnih intervalov izmerjene na različnih merilnikih, so prikazane vrednost vseh teh merilnikov. Podatki starejših merilnih postaj so se shranjevali na pol ure, 10-minutna povprečna hitrost se je na teh postajah merila samo v zadnjih 10 minutah tega intervala. Zaradi tega se prikazane največje 10-minutne povprečne hitrosti nanašajo samo na tretjino časa. Take meritve so označene z zvezdico (*). Merilna postaja Največja polurna povprečna hitrost (m/s) Najmočnejši sunek (m/s) Dan najmočnejšega sunka Ura najmočnejšega sunka Največja 10-minutna hitrost (m/s) Kredarica 14,9 15,7 Podnanos 17,2 38, ,6 Slavnik 23,4 32, ,9 Nanos 16,4 31, ,9 Sviščaki (na Snežniku) 16,2 31, ,5 Krvavec 17,0 29, ,6 Dolenje (pri Ajdovščini) 12,4 27, ,2* Piran, boja VIDA 18,5 27, ,6* Ratitovec 17,3 26, ,6 Postojna (mreža Bober) 11,9 24, ,1 Tolmin Volče 12,4 23, ,7 Otlica 11,6 23, ,2 21

22 Merilna postaja Največja polurna povprečna hitrost (m/s) Najmočnejši sunek (m/s) Dan najmočnejšega sunka Ura najmočnejšega sunka Največja 10-minutna hitrost (m/s) Škocjan 11,0 23, ,6* Bilje (pri Novi Gorici) 11,8 22, ,1 Koper 10,3 22, ,7* Trojane Limovce 12,2 21, ,1 Portorož, letališče 12,1 21, ,6* Sotinski breg 9,2 20, ,2* Koper Luka 9,3 20, ,1* Uršlja gora 11,5 20, ,9 Godnje 9,0 20, ,6 Rogla 10,1 19, ,5 Koper Kapitanija 7,4 19, ,0* Krško JEK 6,6 19, ,8* Postojna 6,2 19, ,1* Lisca 10,8 18, ,5 Murska Sobota 10,6 18, ,3 Ilirska Bistrica, Koseze 7,8 18, ,9* Cerklje - Letališče 7,6 17, ,8* 22

23 Merilna postaja Podčetrtek, Atomske toplice Največja polurna povprečna hitrost (m/s) Najmočnejši sunek (m/s) Dan najmočnejšega sunka Ura najmočnejšega sunka Največja 10-minutna hitrost (m/s) 7,0 17, ,7* Rogaška Slatina 7,3 17, ,1 V obdobju od 21. do 27. je veter predvsem na Primorskem dosegal zelo močno jakost, predvsem v Podnanosu (38,8 m/s). Tam izmerjene vrednosti sicer niso rekordne, so pa rekordnim zelo blizu. Časovni potek povprečne hitrosti vetra in najmočnejših sunkov med 21. in 27. marcem na izbranih merilnih postajah z izmerjenimi viharnimi sunki vetra prikazujejo slike od 21 do 31. Slika 21. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Bilje 23

24 Slika 22. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Dobliče (pri Črnomlju) Slika 23. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Ilirska Bistrica, Koseze 24

25 Slika 24. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Kredarica. Podatek za enega od sunkov (> 60 m/s) 27. marca je napačen. Slika 25. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Krško JEK 25

26 Slika 26. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Murska Sobota Slika 27. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Podčetrtek 26

27 Slika 28. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Podnanos Slika 29. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Letališče Portorož 27

28 Slika 30. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Rogla Slika 31. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rumena) med 21. in 27. marcem na merilni postaji Tolmin Volče 28

29 Pripravil: Urad za meteorologijo in hidrologijo Datum: 9. april