Idejna zasnova študentskih bivališč ob Strossmayerjevi ulici

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Idejna zasnova študentskih bivališč ob Strossmayerjevi ulici"

Transkripcija

1 Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Amanda Soldo Idejna zasnova študentskih bivališč ob Strossmayerjevi ulici Stanovanja za študentske družine z malim otroškim vrtcem Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje Maribor, september 2014

2 2 Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje Idejna zasnova študentskih bivališč ob Strossmayerjevi ulici Stanovanja za študentske družine z malim otroškim vrtcem Študent: Amanda Soldo Študijski program: univerzitetni, Arhitektura Smer: Arhitektura Mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Maribor, september 2014

3 3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Janku J. Zadravcu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala gre moji družini in najbližjim, ki so me podpirali in vzpodbujali med študijem.

4 4 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI Stanovanja za študentske družine z malim otroškim vrtcem Povzetek Projektna naloga temelji na idejni zasnovi študentskih bivališč za mlade družine ob Strossmayerjevi ulici v Mariboru. V nalogi je predstavljen zgodovinski del območja, današnje stanje študentskih družin in študentskih domov v Mariboru. Naloga je podkrepljena z referenčnimi primeri dobre prakse študentskih domov ter analiz območja. V prilogah je predlagana zasnova študentskih bivališč, ki so zasnovana iz dveh med seboj povezanih stolpičev, katera rušita karejsko zasnovo mesta in skupaj predstavljata zaščitna simbola izobrazbe in družine. Ključne besede: študentski dom, študentske družine, arhitektura, vrtec, Strossmayerjeva ulica STUDENT RESIDENCE ON STROSSMAYER STREET Apartments for student families with small children and a kindergarten Abstract This thesis is based on a concept of student housing for young families on Strossmayer Street, Maribor. It describes the history of the area, the state of student families today and student dormitories in Maribor. It is supported by references which cite examples of good practice in relation to student dormitories, kindergartens and analysis of the area. The proposed design for a student residence can be found in the appendices. It is a design for a residence with two towers, interconnected, and is presented as a protective symbol for education and family togetherness. Key words: student housing, student families, architecture, kindergarten, Strossmayer Street

5 5 VSEBINA 1 UVOD V DIPLOMSKO DELO KRATEK OPIS NALOGE CILJI IN NAMEN PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PREDVIDENE METODE DELA ŠTUDENTSKE DRUŽINE ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA KOLEKTIVNO STANOVANJE NAČRTOVANJE ŠTUDENTSKIH BIVALIŠČ IN STANDARDI ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA V MARIBORU VRTEC IN ZGODOVINSKI IN URBANISTIČNI ORIS MESTA MARIBOR KONCEPT ŠTIRIH MEST V ENEM PREDSTAVITEV IZBRANEGA OBMOČJA OBDELAVE ANALIZE ŠIRŠE LOKACIJE ANALIZA OŽJE LOKACIJE REFERENČNI PRIMERI PRIMER PRIMER 2: KILPAILUOHJELMA, LOHJA, FINSKA PRIMER 3 STUDENT HOUSING IN PARIS ZASNOVA ŠTUDENTSKIH BIVALIŠČ IDEJA IN KONCEPT ARHITEKTURNA ZASNOVA TLORISNA ZASNOVA SKLEP VIRI, LITERATURA SEZNAM SLIK SEZNAM PREGLEDNIC PRILOGE NASLOV ŠTUDENTA... 38

6 6 1 UVOD V DIPLOMSKO DELO 1.1 KRATEK OPIS NALOGE Kam s študentskimi družinami? Problem, ki nenehno pesti študentske družine, je najti primerno bivališče v času študija. Mladim to predstavlja velik problem, saj študentska družina zaenkrat še nima svoje uradne definicije, prav tako pa nima priznanih posebnih pravic oz. posebno urejenega statusa študenta na Univerzi, ki bi opredeljeval študentske družine kot študente in starše s posebnimi potrebami, ki se nanašajo na starševstvo (Primožič, 2009). Dejstvo je, da veliko študentskih družin težko zadovolji nekatere življenjske potrebe, saj je način reševanja stisk pogosto precej skop. Vsakdo, ki je bil študent, ve, da je to edinstveno obdobje človekovega življenja. Študentje so oddaljeni od svojega doma in ravno to jim pomaga pri pridobivanju večje samozavesti in neodvisnosti. Prostor, v katerem živimo, je eden izmed najpomembnejših in najvplivnejših elementov osebnega razvoja iz številnih razlogov, od katerih je ena možnost, da oblikuje in bogati socialne interakcije (Glažar, 2006). 1.2 CILJI IN NAMEN Ali dovolj razmišljamo, kako je s študentskimi družinami, kje so nastanjeni in ali imajo vse pogoje za bivanje, študij in oskrbo otrok? S projektno nalogo želim pokazati, kako bi lahko z gradnjo atraktivnih študentskih bivališč za študentske družine, vključno z otroškim vrtcem, povečali kakovost bivanja študentskih družin.

7 7 Namen je ustvariti in predlagati gradnjo študentskega doma, namenjenega izključno študentskim družinam, kar vključuje urbanistično zasnovo študentskega objekta kot funkcionalnega in kakovostnega prostora, ki odgovarja potrebam študentskih družin in tega dela mesta. Cilj je opozoriti širšo javnost na prisotnost študentskih družin in dejstvo, da bi jim z dobro zasnovanim projektom lahko zagotovili kvalitetno bivanje v času študija. Podani bodo referenčni primeri in analize ožjega in širšega območja ter projektivni del zasnove študentskih stanovanj in vrtca. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Z željo ustvarjanja funkcionalnega in kakovostnega prostora, ki odgovarja potrebam študentov in otrok, bomo naleteli tudi na omejitve. Zemljišče je omejeno z že obstoječimi parceliziranimi zemljišči oz. stavbami. Na lokaciji stoji že stoletje stara bukev, ki jo bom ohranila zaradi posebne vrednosti. 1.4 PREDVIDENE METODE DELA V projektni nalogi bom razrešila problematiko stanovanjskega vprašanja študentskih družin z izdelavo idejne rešitve študentskega doma z vrtcem. Namen bo zagotoviti možnost prijetnega bivanja študentov z otroki. Upoštevala bom zgodovino lokacije in po analizah prepoznala ustrezno rešitev. Rešitve bodo podprte z zgodovinskimi dejstvi, trenutnim stanjem študentskih domov in obstoječih vrtcev, tlorisi ter referenčnimi primeri.

8 8 2 ŠTUDENTSKE DRUŽINE Študentske družine so socialno ranljive in ogrožene skupine prebivalstva. Zaradi starševstva in obvez, ki poleg študija prinašajo odgovornost in skrb za otroka, običajno ne živijo klasičnega študentskega življenja. Čas študija je obdobje preživljanja z omejenimi finančnimi sredstvi, prehod v odraslost in osamosvojitev pa se pri študentskih družinah odvije mnogo prej kot pri mladih, ki se za družino odločijo kasneje. Njihova obremenjenost je torej v primerjavi z ostalimi študenti veliko večja. Študenti starši se tako v svojem vsakdanjem življenju srečujejo z različnimi omejitvami in težavami, ki pestijo njih in njihove družine ter tako onemogočajo visoko kvalitetno življenje predvsem iz stanovanjskega vidika, virov dohodkov, delovnega življenja ter vseh drugih stvari, ki opredeljujejo kakovost življenja teh družin (Osolnik, 2006). Stanovanjski standard oziroma stanovanjska preskrba študentskih družin je gotovo ena glavnih determinant njihovega socialnega položaja. Splošno poznano je stanje v stanovanjski preskrbi študentske populacije slabo, razlogov za to pa je veliko (npr. premalo finančnega kapitala, da bi samostojno rešile stanovanjsko vprašanje, starši študenti so redno zaposleni in ne morejo najeti stanovanjskega kredita, deficit stanovanj oz. študentskih domov za to vrsto populacije ). Podobno kot običajni študentje imajo tudi študentske družine problem s pomanjkanjem stanovanjskih enot oziroma sob, ki jih nudijo študentski domovi. Država se trudi s sofinanciranjem stroškov ublažiti problem, vendar študentski domovi ne nudijo višjega stanovanjskega standarda oziroma študentskih domov, namenjenih posebej za študentske družine (Osolnik, 2006).

9 9 3 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA KOLEKTIVNO STANOVANJE Študentski domovi so stanovanjske stavbe, ki služijo začasni rešitvi bivanja študentov v času študija. Štejemo jih h kolektivnim stanovanjem. H kolektivnim stanovanjem štejemo stanovanja z dvema ali več gospodinjstvi v ločenih stanovanjih iste stavbe. Stanovanjski objekt je sestavljen iz dveh ali več stanovanj, ki so ločene, zasebne, popolnoma neodvisne funkcionalne enote, namenjene bivanju posameznih gospodinjstev. Kolektivna stanovanja delimo na primarne in sekundarne. Tako pod primarna bivališča spadajo stanovanjske zgradbe. V kategorijo sekundarnih prebivališč spadajo študentski domovi, zraven vključujemo še več drugih tipov, kot so hoteli, mladinski domovi, domovi za starejše itd. (Popovič 2010). Študentskim domovom, ki so primer sekundarnega kolektivnega stanovanja, se za razliko od individualnega stanovanja, kjer je vsaka stavba Slika 3.1 Študentska bivališča v Brasilii, Le Corbusier, Paris, France, 1953 individualna enota, projektirana glede na potrebe in želje uporabnikov, ne more pristopati individualno. Tako so vsi obravnavani enako in vsako stanovanje v stavbi kolektivnih stanovanj ima značilnosti, ki naj bi zadovoljile najširši spekter potreb morebitnih bodočih stanovalcev (Popovič 2010). Kolektivna stanovanja razumemo kot formo, v kateri ljudje želijo ustvariti dobre sosedske odnose, uporabljajo skupne prostore, skupaj skrbijo za načrtovanje in upravljanje življenja v objektu. Skupaj sodelujejo v vsakdanjih aktivnostih ter si razdelijo naloge, ki jih želijo opraviti (pospravljanje, plačevanje položnic, skrb za pralne in sušilne stroje ter prodaja žetonov za le-te). V študentskih domovih najpogosteje živijo mlade družine različnih starosti, socialnega in kulturnega statusa ter različnih nacionalnosti. Na ta način se razvija atmosfera, v kateri prevladujeta toleranca in odprtost že od samega začetka, kar veliko pomeni tudi pri samem razvoju otroka.

10 10 Bivanje mladih družin v študentskih domovih je namenjeno poročenim parom, študentom z otroki, materam ali očetom samohranilcem. Da so pari poročeni, ne sme biti pogoj za pridobitev stanovanja. Če v študentskih domovih za mlade družine ostanejo prosta mesta, se lahko vselijo tudi mladi pari (študenti) brez otrok. V Evropi je ta način oskrbe mladih parov zelo priljubljen. Na primer v Nemčiji se mladi zelo zgodaj odločajo za otroke. Študij je mlademu študentskemu paru z otrokom brez dodatnih težav omogočen z oskrbo otroka v vrtcu oz. jaslicah v samem študentskem domu. Na ta način si mladi pari ob študiju lahko ustvarijo družinsko življenje. Po nekaj letih v večini primerov postanejo visoko izobraženi ljudje, ki se lahko posvetijo karieri, saj že imajo ustvarjene družine. 3.1 NAČRTOVANJE ŠTUDENTSKIH BIVALIŠČ IN STANDARDI Z navedenimi standardi so urejene minimalne tehnične zahteve za gradnjo, projektiranje ter opremo študentskih domov:»s predpisom so urejeni standardi o urejanju prostorov za bivanje v študentskih domovih. Soba mora imeti minimalno 8 m 2 (oz. 15 m 2 ) tlorisne površine, minimalno 2 m širine ter 2,40 m svetle višine prostorov. Za sobe v podstrešju je dovolj svetla višina prostorov 2,30 m nad najmanjšo tlorisno površino. Za osvetlitev in ventilacijo potrebujemo okna. Odprtine okna morajo biti 1/10 tlorisne površine prostora. Sobe bi se morale orientirane proti jugu, jugozahodu in jugovzhodu. Severne orientacije če je mogoče se izogniti. V študentskih domovih se morajo projektirati dva komunikacija jedra kot zasilni izhodi. Eno potrebujemo kot izhod na stopnišče, ki gre čez celo stavbo, drugo do mesta, do katerega se lahko pride z gasilskimi lestvami. Za ugodno bivanje moramo projektirati minimalno eno kuhinjo na nadstropje, eno stranišče ter en tuš na vsaki 2 osebi«(neufert, 2008).

11 11 Slika 3.2 Prikaz bivalne enote Po smernicah za projektiranje mora širša lokacija gradnje študentskih domov biti v bližini zelenih površin, v nehrupnem okolju, v bližini visokošolskih ustanov (oz. dobro prometno povezana z njimi), javni prevoz mora biti v bližini. Zemljišče, na katerem se nahaja študentski dom, obsega zemljišče, na katerem stoji stavba, zelene in rekreacijske površine ter dostope, dovoze in parkirne površine. Dostopi za pešce so varni in ločeni od motornega prometa. Če na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, se morajo manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe študentskega doma oddaljene največ 300 m in je študentom omogočena njihova trajna uporaba. Prostor za shranjevanje kolesa mora biti pokrit in dostopen iz pritličja in kleti. Predvidi se 20% mest za shranjevanje kolesa glede na število ležišč (Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2014). Prostore v študentskih domovih ločimo na bivalne prostore, ostale prostore ter komunikacije. Bivalni prostori zajemajo predsobo, študentske sobe s sanitarnimi prostori in kuhinjski del. Ostali prostori so prostori za druženje (npr. s TV sobo), prostori za učenje, za rekreacijo, pralnica in sušilnica, prostori za snažilko, oskrbniški prostori, prostor za recepcijo, prostor s sanitarijami za gibalno ovirane osebe, prostor za smetnjake, tehnične prostore ter prostore za druženje otrok mladih družin. Komunikacije so zazidane površine, namenjene komunikacijam izven bivalnih prostorov. Skupna bruto površina objekta naj ne presega 22 m 2 na ležišče. Študentski dom mora imeti glavni vhod z recepcijo ter stranske vhode za dopolnilne dejavnosti. 2% ležišč mora biti prirejenih za funkcionalno ovirane ljudi ter za študentske družine (Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2014).

12 12 Osnovni tip bivalne enote je enoposteljna sobe s sanitarnim delom in mini kuhinjo. Enota lahko ima tudi dve ležišči. Razmerje sob mora biti v korist enoposteljnih sob. Maksimalno dve bivalni enoti sta lahko povezani z enimi sanitarijami ter skupno kuhinjo. Enoposteljne sobe imajo minimalno tlorisno površino 15 m 2, dvoposteljne pa 19 m 2. Dopustni so tudi drugi tipi bivalnih enot, prevladovati pa morajo izhodiščni tipi. Enoposteljna soba mora biti opremljena s posteljo minimalne velikosti 90x210 cm, pisalno mizo dimenzij 160x80 cm, oblazinjenim stolom, knjižnimi policami v skupni dolžini 5 m (globine 25 cm), garderobno omaro dimenzij 120x60 cm, višine minimalno 220 cm, premično mizico ter ustreznim številom električnih priključkov (minimalno 4 na ležišče) (Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2014). Družinske bivalne enote morajo biti opremljene z dvema posteljama (otroških) dimenzij cm, dvema nočnima omaricama ( cm), dvema omarama dimenzij cm, mizico primerne velikosti za dva otroka ter z dvema otroškima stoloma. Predprostori morajo imeti omarico za čevlje (minimalno 4 para na ležišče), stenski obešalnik (2 kosa na ležišče) ter stojalo za dežnike. Če ni ločenega predprostora, se zgoraj omenjena oprema predvidi ob vhodu v bivalno enoto (Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2014).

13 13 4 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA V MARIBORU Študentski domovi v Mariboru pretežno razpolagajo z enoposteljnimi in dvoposteljnimi sobami, h katerim pripada tudi kuhinja in sanitarije. Nekateri domovi razpolagajo z rekreativnimi centri in zunanjimi športnimi igrišči. V Mariboru je 14 študentskih domov razporejenih na petih lokacijah: v naselju Tyrševa, na Gosposvetski ulici, na Koroški cesti, na Smetanovi in v naselju Gorkega je en študentski dom. Slednji je prvi nizkoenergetski študentski dom v Sloveniji in je umeščen blizu nove Medicinske fakultete. Študentskim družinam posebej ne pripada nobeden študentski dom, ampak so takšni študenti nameščeni v apartmajih z drugimi študenti. V letu 2013/14 je Visokošolsko središče v Mariboru razpisalo 2867 ležišč, od tega so predvideli 1018 prostih mest za študente, ki prvič zaprošajo za sprejem in 1849 za tiste, ki bivanje želijo podaljšati. Ugotovljeno je, da je na novo vpisanih 4747 študentov, kar pomeni, da ležišč očitno primanjkuje (Pol stoletja študentskih domov v Mariboru, 2014). Slika 4.1 Prvi nizkoenergetski študentski dom, Quadro Slika 4.2 Študentsko naselje Gosposvetska

14 14 5 VRTEC IN NAČRTOVANJE Slika 5.1 Arhitektura za otroke Arhitektura za otroke, predvsem njene pedagoške ustanove, kot so vrtci in šole je danes velik problem. Vrtec ni le ustanova, v kateri otrok preživi čas, ko starši študirajo ali pa so v službi. Igra pomembno vlogo pri otrokovem odraščanju na fizični in psihični ravni. Vrtci in šole so kraji, kjer otroci najprej zapustijo družino, gredo od doma, se srečujejo s pojavom organizirane socializacije. Tako odhod iz doma v vrtec zaznamuje nov prehod iz družinskega sveta v urejeno in organizirano skupnost. Ob prehodu se menjavajo socialni odnosi, menja se tudi prostorski okvir. Otroci se v vrtcih srečujejo z zgradbami drugačnega merila in organizacije od tistih, ki so se jih naučili doma. V tem smislu so to mesta, kjer se doživljajo drugačne arhitekture in nove prostorske izkušnje, ki predstavljajo refleksijo društvene strukture. Na splošno je arhitektura pedagoških institucij mesto, v katerem se uskladijo interesi posameznika otroka in skupnosti in ta prostorska organizacija pedagoških institucij je izkušnja, ki daje pozitivna in negativna občutja, in je sestavina, s katero se otrok pripravlja na življenje (Mrduljaš, 2008). Tabela 1 Minimalne neto zazidane površine v vrtcih Pri načrtovanju vrtca moramo biti pozorni na normative. Pri načrtovanju smo se osredotočili na kapaciteto otrok, ki bo koncentrirana v študentskem domu. Upoštevali smo, da ima vsaka študentska družina vsaj enega otroka, pri čemer smo izračunali, da je 28 otrok na objekt oziroma 56 na oba objekta. Tako moramo zagotoviti najmanj 3 oddelke, ti pa morajo dosegati normative (glej Tabelo 1).

15 15 6 ZGODOVINSKI IN URBANISTIČNI ORIS MESTA MARIBOR Maribor je središče Štajerske in drugo največje mesto v Sloveniji. Nastanek in zgodovinska pestrost Maribora pripisujemo predvsem zgodovini lokacije in njeni geografski legi. Trinajsto stoletje je bilo za razvoj mesta odločilnega pomena. Maribor je kot mesto prvič je bil omenjen leta V tem obdobju se je začelo gradbeništvo posebej razvijati in začel se je oblikovati urbani scenarij, ki ga je moč občutiti še danes. Začelo se je graditi mestno obzidje, ki so ga kasneje utrdili tudi z obrambnimi stolpi. Obzidje je natančno ločilo mesto od podeželja in je s 500m dolgimi stranicami pokrivalo 25ha mestnega zemljišča, ki so ga omejevale Vodnikov trg, Strossmayerjeva ulica, Leninov trg Trg svobode, Svetozarevska ulica ter obzidna poteza vzdolž Slika 6.1 Prikaz mestnega fonda in potek obzidja Usnjarske in vojaške ulice ter Pristana (Curk, 1991). Obzidje so izpopolnjevali vse do 16. stoletja. Zaradi potrebe po širitvi mest je v 17. stoletju padel obzidni obroč in podeželska mesta so se začela močneje povezovati in priključevati z mestnim jedrom (Curk, 1991). Utrdbe so pričele propadati, zlasti od konca 18. stoletja dalje pa so jih namerno odstranjevali. Le redke utrdbe so obnavljali. V 19. stoletju so sistematično rušili večino mestnih in turških obzidij na Slovenskem (Sapač, 2010).

16 16 Maribor se je postopoma urbanistično razvil v pahljačasto obliko izpod Piramide in nabrežja reke Drave proti Dravskemu polju na jugovzhodu. Tako se je razvil podobno kot mesta, ki ležijo ob morju in se lahko širijo zgolj v nekatere smeri (na primer Barcelona). Na severu je Maribor omejen z vinogradnimi legami in grmičevjem, na zahodu se pokrajina zoži v Dravski dolini in na jugu že doseže obronke Pohorja. Območje razširitve je usmerjeno zlasti proti jugovzhodu na Dravsko polje. Nova prometna os je v Mariboru zgrajena vsake četrt stoletja in vsaka je umeščena bolj proti jugovzhodu. Staro mestno jedro danes leži na severozahodnem delu mesta ob vinogradih in gozdovih. Gre za eno ključnih izhodišč, ki narekujejo smer razvoja mesta Maribor. Zahtevana je nenehna reorganizacija, saj se z rastjo, ki je usmerjena pretežno v eno smer, pojavlja potreba po vedno novem prestrukturiranju območij. To pomeni, da se območje, ki je bilo nekoč v preteklosti na robu, znajde v samem središču mesta. Takšno območje je ob železniškem križišču, ki je bilo ob izgradnji na samem skrajnem robu jugozahodnem robu mesta, danes pa je to geografsko središče, ki se razvija v sodobno središče mesta (Skalicky, 2014).

17 KONCEPT ŠTIRIH MEST V ENEM Mesto po štirih desetletjih sanacije levobrežnega središča in razvoja proti jugu, večinoma na desnem bregu, razpolaga z večjimi površinami brez prave urbane funkcije, ekstenzivno izrabljenimi površinami, katere so mnoge neustrezno urbanizirane, zaradi prostorskih, ekonomskih ali socialnih razlogov, degradiranimi površinami (okoli 400ha prostih in ekstenzivno izrabljenih površin ter sivih con). Posledično je lahko politika novodobnega mestnega razvoja usmerjena v omejevanje ekstenzivnega širjenja mesta z zapolnjevanjem grajenega tkiva in sanacijo sivih con ter degradiranih območij (Lobnik, 1999). Maribor ima zgodovinsko in morfološko pogojene štiri izrazite prostorske enote: na levem bregu Rotovž-Melje-Košaki, na desnem bregu pa Tabor- Studenci-Nova Vas-Radvanje, Tezno in Pobrežje Brezje. Introvertiran razvojni koncept mesta je zato predvsem usmerjen v odpravo arhitekturnega neskladja med severnim in južnim (levim in desnim bregom) delom mesta s konceptom združevanja štirih mest v eno. Vsak del naj bi imel jasno definiran razvojni potencial (Lobnik, 1999). Slika 6.2 Koncept urbanistične zasnove mesta Maribor - koncept štirih mest v enem Štiri mesta v enem povzemajo izoblikovanost posameznih rab prostora v mestu. Vzhodno od železniške postaje prevladuje proizvodna dejavnost, zahodno od nje so locirani bolj stanovanjska in centralna dejavnost ter šolstvo. K takemu konceptu mesta spada tudi ureditev prometnega omrežja z razmestitvijo primarnih in sekundarnih cest. Strukturne spremembe se nanašajo na krepitev posameznih mestnih predelov s prostornim in funkcionalnim zaokroževanjem območij, ki se odraža v razvrščanju delovnih mest, načrtovanjem centralnih dejavnosti ter vzpostavljanjem njihove identitete. Za Maribor to pomeni intenzivni razvoj Tezna, Tabora, Studencev in Pobrežja pr izoblikovanju novih središč centralnih dejavnosti in oskrbnih središč. Povečana stopnja urbanosti posameznega dela sloni na izoblikovanju zelenih površin v mestu. Okoli mesta je predviden zeleni

18 18 obroč in vzpostavitev zelenih klinov na mejah štirih mest tako, da se bodo zajedali globoko v strjeno mestno pozidavo (Lobnik, 1999). Današnji razvoj mesta daje izrazito prednost levemu bregu Drave, koncept štirih mest pa zagotavlja enakomernost posameznih delov. Poudarek je na razvoju centralnih dejavnosti in javnih površin na desnem bregu, katere so se v mestu razvijale ob primarnih mestnih cestah in na vstopih v mesto. Večina proizvodnih delavnic je nameščenih v bližini železnice. Ob pričakovanem prestrukturiranju bodo le-te locirane bolj ob avtocestnem vozlišču in ob letališču (Lobnik, 1999). V Mariboru prevladuje predvsem individualna stanovanjska zazidava, ki ponekod sega do širšega mestnega jedra. Usmeritev izgradnje mesta navznoter zaustavlja trend prostorsko potratne gradnje enodružinskih hiš in ga nadomešča z raznovrstnimi oblikami sodobne organizirane gradnje. Gradnja stanovanj se preusmerja na že obstoječe površine mesta. Nekdanji funkcionalni coning se nadomešča z snovanjem funkcijsko mešanih območij. Stanovanjske površine so zasnovane na štirih principih in sicer na prenovi dotrajanega stavbnega fonda, na prestrukturiranju degradiranih območij in sivih con, na zapolnjevanju prostih površin znotraj stanovanjskih in mešanih območjih ter na širjenju na nove površine v okolici mesta. Stanovanjska območja so načrtovana v dele, kamor bi se lahko širil javni potniški promet in v bližino oskrbnih središč višjega ranga. Vse to se seveda navezuje neposredno na cestno prometno omrežje. Enodružinska gradnja se pojavlja le v zaključenih območjih posameznega dela, ki zaokrožujejo bližnje soseske. Obsežnejša območja nove stanovanjske gradnje so na Studencih, Pobrežju, Brezju, območja zapolnjevanja pa so na južni strani Maribora, Pobrežja in Brezja (Lobnik, 1999).

19 19 Zelene površine so v mestu Maribor pomemben del urbane celote. Tu se upošteva oblikovanost, ekološko, socialno in rekreacijsko vrednost, tako da so na vsakem delu mesta zastopane vse vrste zelenih površin. Maribor ima zeleni obroč okoli mesta, kar je nastalo pod enkratnim krajinskim okvirjem mesta in prostorskim konceptom, ki sta bila pogoja za zasnovo le-tega. Zeleni obroč ustvarja oblikovan in funkcionalen rob mesta, poleg oblikovne vrednosti (določa prehod med mestom in pokrajino) pa ohranja tudi ekološko najbolj vredne biotope. Sistem zelenega obroča je dopolnjen z zelenimi preboji v obstoječe in predvideno urbano tkivo, kamor so vključene naravne in grajene dominante. Razmestitev naravnih in pažnja ter dopolnjevanje grajenih dominant na robu mesta, ki predstavljajo nekakšne zunanje mejnike in generatorje pri razvoju rekreacijskih površin, so hkrati argumenti za oblikovni nadzor širjenja mesta (Lobnik, 1999). Slika 6.3 Zelene površine - Štirje mestni deli v zeleni posodi, rob določa zeleni obroč. zeleni preboji povezujejo sredico mesta z naravnim zaledjem

20 20 7 PREDSTAVITEV IZBRANEGA OBMOČJA OBDELAVE 7.1 ANALIZE ŠIRŠE LOKACIJE Lokacija je umeščena v staro mestno jedro, za katero je značilna tipična tlorisna karejska zasnova analiziranega območja. Za takšno zazidavo je značilno veliko notranjih dvorišč oz. atrijev, ki ustvarjajo mikroambiente. Namembnost je različna, saj so ponekod zasnovane kot parkirišče, ponekod pa kot dvorišča. Severno od lokacije vzdolž Strossmayerjeve ulice se nahaja stadion in velik delež zelenih površin mestni park, ki zvišuje standard izbrane lokacije, saj se študenti tam lahko rekreirajo ali gredo v naravo. Bližina zelenih površin povečuje mestni utrip in njegovo kvaliteto. Slika 7.1 Ortofoto z označenim območjem obdelave in prikazom poteka srednjeveškega obzidja

21 ANALIZA OŽJE LOKACIJE Lokacija, ki leži med Gospejno in Strossmayerjevo ulico obdajata še dve ulici, Slovenska in Orožnova. Na območju in v neposredni bližini stojijo stavbe, ki so v glavnem stanovanjske, nekatere pa imajo v pritličju poslovni program. Zaradi historičnega mesta in lokacije same (stala je znotraj srednjeveškega obzidja), so obstoječe stavbe iz različnih zgodovinskih obdobij. Povprečne višine okoliških stavb se gibljejo med 3 in 25 metri. Pregled stavb v neposredni bližini: S številko 1 je označena stanovanjska stavba z nekaj poslovnimi prostori projektanta Ivana Ledla, ki je bila zgrajena leta 1937 (P+2+M), številka 2 so garaže, sledi 3 stanovanjska hiša iz leta 1920 (P+1+M), 4 meščanska hiša iz leta 1891 (P+1+M), 5 pritlična stavba, 6 je pomemben atrijski stanovanjski blok Ubalda Nassimbenija iz leta 1931 (P+3+M), številko 7 nosi meščanska hiša (P+1+M). Pomemben je tudi kostanjev drevored (9), katerega je Slika 7.2 Analiza lokacije (Za legendo in merilo 1:1000 glej prilogo 1) leta 1850 dal zasaditi tedanji okrajni glavar Otto, in rdeča bukev (10), ki ima krajinsko vrednost. Zid (11) pokriva ta del lokacije in nima arhitekturne vrednosti. V neposredni bližini so pomembne stavbe kot so UKM (12) in Rektorat mariborske Univerze (13). Površina prostora, ki nam je dana, meri približno 3200 m 2.

22 22 Lokacija je dostopna tako peš kot z prevoznimi sredstvi. Vezano na lokacijo sta pomembni Gospejna in Strossmayerjeva ulica. Slednja je ena izmed pomembnih prometnic, zato je predstavljena kot glavna dostopna točka na lokacijo. V bližini lokacije, na Gosposvetski ulici, je tudi avtobusna postaja, ki predstavlja dodatno možnost transporta. Parkirnih mest ni veliko. Garaže, postavljene na lokaciji, so zasebne in ne javne. Ob Strossmayerjevi ulici imamo nekaj parkirišč, ki ne zadostujejo kapaciteti tamkajšnje lokacije.

23 23 8 REFERENČNI PRIMERI 8.1 PRIMER 1: BLOK 1, AMHEM, NIZOZEMSKA Arhitekturni biro: GROUP A Študentski dom v Arnhemu je delo arhitekturnega biroja Group A. Zgradba je bila zagrajena leta 2009, 4 leta po natečaju. Zgradba je postala landmark, vizualni orentir tega področja. Stolpnica z desetimi nadstropji je umeščena na izoliranem območju, kjer še posebej pride do izraza njena veličina. Obkrožena je z zelenimi površinami. Rjava barva fasade omogoča, da se zgradba vklopi v naravno okolje. Na fasadi so se arhitekti poigrali z različnimi velikostmi panel, tako da deluje razigrano kljub strogem rastru oken. Pritličje vsebuje skupne prostore za študente, poslovne prostore in tehnične prostore. Vsako od devetih nadstropij nad pritličjem ima 10 sob, vse skupaj je 90 sob v celem domu. Vsaka soba ima lastno kopalnico, ki se nahaja takoj pri vstopu v sobo. Zadnje nadstropje se uporablja kot terasa in služi kot skupen prostor (Group A, spletni vir). Slika 8.1 Blok 1, Ahnem, Group A

24 PRIMER 2: KILPAILUOHJELMA, LOHJA, FINSKA Arhitekturni biro: Modostudio V mestu Lohja na Finskem, so izvedli natečaj za kolektivna stanovanje, ki bi bil na območju dveh parcel. Projekt zajema stanovanja, pisarne, javne službe, knjižnico in vrtec. Projekt je v celoti zasnovan z vstavljanjem različnih prostornin na območje. Poleg arhitekturnega oblikovanja so arhitekti veliko pozornost usmerili metodi gradnje, saj so stavbe bile narejene z mešanico betonskih plošč in jeklene konstrukcije. Vsi objekti so prekriti z lesom z namenom vklapljanja v naravno in homogeno strukturo okoli stavbe. Izredno zanimiva pa so tudi dinamično postavljena okna (Modostudio, spletni vir). Slika 8.3 Vizualizacija projekta Kilpailuohjem Slika 8.2 Prikaz kolektivnih stanovanj

25 PRIMER 3 STUDENT HOUSING IN PARIS Arhitekturni biro: OFIS arhitekti Arhitekt: OFIS arhitekti Lokacija: Pariz, Francija Leto izgradnje: 2008 Skupna tlorisna površina: 8500 m 2 Slika 8.4 Students Apartmants Paris / Študentska bivališča v Parizu Projekt se nahaja na dolgi in zelo ozki parceli, na robu parka La Vilette v 19. pariškem okrožju. Parcela je omejena na jugozahodu z garažo javnega potniškega prevoza (tramvajev), poleg katere se nahaja nogometno igrišče. Ima zelo posebno konfiguracijo; 11 m v širino in ter približno 200 m v dolžino. Parcela stavbe je del urbanega razvoja, projekta Reichen & Robert arhitektov. Glavni cilj projekta je oblikovati študentski dom, ki bi lahko ponudil zdravo okolje za študij, učenje, zabavo, srečanja... Stavba je energetsko učinkovita s poudarkom na enostavnem oblikovanju, dobri izolaciji in prezračevanju. Stavba je razdeljena na 2 glavna volumna. V kleti 11-nadstropne stavbe se nahajajo tehnične dejavnosti, v pritličju javne funkcije, na ostalih 10 nadstropij pa 192 individualnih apartmajev. Konstrukcija je narejena od armiranega betona. Na vzhodni fasadi leseni paneli na terasah, ki izgledajo kot škatle, pomagajo osenčiti okenske odprtine bivalnih enot. Na zahodni fasadi se nahajajo protipožarna stopnišča. Stavba je umeščena v okolje tako izkoristi največ dnevne svetlobe ter zmanjša porabo umetne naprave za gretje oz. hlajenje bivalnih prostorov. Na strehi se nahaja 300 m 2 solarnih celic, na straneh pa sistem za shranjevanje deževnice za potrebe vrtov. Arhitekti so projektirali skupne prostore, v katerih študenti lahko občudujejo notranjost prostorov ter so v stiku z naravo. Sobe so projektirane tako, da se čim bolj izkoristi prostor, prostor prihranijo z zložljivimi posteljami in mobilnimi mizami (OFIS, spletni vir). Slika 8.5 Tloris in prerez enote

26 26 9 ZASNOVA ŠTUDENTSKIH BIVALIŠČ 9.1 IDEJA IN KONCEPT Zaradi okoliških stavb in že začrtanih gabaridov in višin je oblikovanje postalo velik izziv. Z osnovanjem volumnov velikega kubusa, ki dosega visoko višino in ruši karejsko zazidavo, spominja na novo nastalo veduto v starem mestnem jedru in je malenkost manjša od višine Stolnice ali Frančiškanske cerkve. Stavbi bi zlahka postali nova mestna atrakcija. Prvenstveno idejo predstavlja ravno pomen stavbe, ki predstavlja izobrazbo in družino skupaj. Enako kot izobrazba tudi družina predstavlja pomemben pojem v naši družbi. V ta namen bi zgradba spodbujala mlade študentske družine k uresničitvi svojih ciljev in hkrati imeti družino. Gradnja študentskega doma bi omogočalo mladim, da ostanejo na Univerzi in obenem imajo družino. Zgradba bi predstavljala zaščitni simbol izobrazbe in družine skupaj. Izobrazba je za velika mesta precejšnjega pomena. Velikost objekta bi imela simbolni pomen v podobi mesta. Pokazali bi, da se bariere rušijo in s tem demonstrirali prostor, kjer se izobrazba nahaja v osrčju mesta. Vsi vemo, da je Maribor že mesto kulture in predstavlja univerzitetno mesto, vendar bi z gradnjo demonstrirali ta novonastali simbol kot skrb za mlade ljudi, družino in njeno izobrazbo.

27 ARHITEKTURNA ZASNOVA Obliko stavbe predstavljata dva kubusna volumna, ki prekineta karejsko zazidavo. Arhitekturno sta stavbi zasnovani ločeno. Povezuje ju tunel v šestem nadstropju, ta pa služi kot otroški skupni prostori vrtca. Parter oz. pritličje zlahka ločimo, saj sta objekta dvignjena nad tlemi in s stebroma ter komunikacijskimi jedri nosita zgradbi. Prostorno parter obdaja praznina z večinoma zelenimi in tlakovanimi površinami, ki so zapolnjene z družabnimi aktivnostmi na prostem. Dodatno dinamiko predstavlja fasada s Slika Skica svobodno postavijo oken, ki so različne velikosti in naključno razporejene in nudijo razglede na različne strani. Ovoj fasade sestavlja temni vidni beton. Veliko kvaliteto dajejo tudi skupni prostori v 10. in 11. nadstropju, prav tako igralnica za otroke in prostori za druženje na strehi stavbe. Na ta način se skušajo združiti individualni in kolektivni interesi.

28 TLORISNA ZASNOVA Racionalno izkoriščen prostor je projektirati velik izziv, saj je od samega začetka bilo začrtano, da iz omejenega prostora naredimo čim več. Sama konstrukcija je armirano betonska, z ovojem z vidnega betona. Pred vhodom v stavbo je tlakovan tlak, ki ga soustvarjata zelenje in urbana oprema, ki se razprostira po lokaciji. Za pešce so vstopi v samo lokacijo možni z vseh strani, Strossmayerjeve in Gospejne ulice. NAČRT PARTER Slika 9.2 Parter (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 5)

29 29 Prvo nadstropje je namenjeno pralnici in sušilnici, oskrbniški prostori za vzdrževalca doma, prostori za snažilko in tehniko, vodjo študentskega doma, zraven pa najdemo tudi papirnico in kopirnico. NAČRT 1. NADSTROPJA Slika 9.3 Tloris 1. Nadstropja (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 6)

30 30 Študentski dom ima 44 sob. Od tega je 32 sob za družine z enim otrokom, 12 sob je namenjenih družinam s starejšim otrokom ali več kot enim otrokom. V objektu sta tako zasnovana dva tipa nadstropja. Prvi tip je nadstropje s štirimi stanovanji. Dva stanovanja sta večja in namenjena za študentsko družino z majhnim otrokom, eno stanovanje je manjše namenjeno študentskim družinam z manjšim otrokom, četrto pa je namenjeno materi/očetu samohranilki/samohranilcu. Drugi tip stanovanj je namenjen za študentske družine, ki imajo starejše otroke ali več otrok. NAČRT TIP 1 in TIP 2 Slika 9.4 Tip študentskih bivališč (Za legendo in merilo 1:100 glej prilogo 8)

31 31 Da ne bi študentskemu domu pristopali samo kot individualno bivanje ampak tudi kot kolektivno stanovanje smo se odločili za skupne prostore v 10. in 11. nadstropju. Ti prostori so namenjeni skupnemu druženju in preživetju prostega časa. Skupni prostori so sestavljeni iz velikega galerijskega prostora, ki je namenjen tako otrokom kot staršem. Namenjen je za različne dejavnosti kot so (branje, igranje instrumentov, slikanje ). Prav tako je dodana soba za fitnes, majhna kinodvorana ter čitalnica, ter kuhinja, kjer bi lahko potekali razni kuharski tečaji. NAČRT SKUPNIH PROSTOROV Slika 9.5 Tloris skupnih prostorov (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 7)

32 32 Vrtec Vrtec je sestavljen iz 4 igralnic, od tega 2 jasli, prostori za vzgojitelje, posebej soba za vodjo, kuhinja z jedilnico, z dolgim tunelom, ki služi kot igralnica, jedilnica ali spalni prostor za otroke in igralnico ter sanitarije za otroke in vzgojitelje. NAČRT VRTCA Slika 9.6 Tloris vrtca (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 7) Terasa Terasa na severnem stolpiču služi kot igralnica za otroke, ki je varovana s 5 metrov visoko mrežo. Tam bi se otroci lahko igrali in bili varni, drugi stolpič, pa služi druženju na prostem, za študente v domu, kjer bi lahko posedali in uživali na svežem zraku. NAČRT TERASE Slika 9.7 Tloris terase (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 7)

33 33 Glavni prometni dostop je urejen z Strossmayerjeve ulice. Zaradi dobre prometne povezave je lokacijo smiselno povezati z Strossmayerjevo ulico. Tako se parkirišče razprostira po celotni lokaciji in je dostopno iz Strossmayerjeve ulice. Garaže imajo 70 parkirnih mest. Od tega 12 za električna vozila in 2 za invalidne osebe. 1. Parkirna mesta : 2235m 2 2. Komunikacije: 50m 2 NAČRT GARAŽE Slika 9.8 Tloris garaže (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo4)

34 34 10 SKLEP Z realizacijo študentskega doma za mlade družine bi mladim, željnim znanja, skupaj z njihovimi otroki omogočili kvalitetno bivanje, varstvo otrok in višjo kvaliteto življenja v obdobju študija. Zasnova dveh visokih stolpičev se ne sklada z okolico, ampak ravno nasprotno. Ker je z njo v kontrastu, opozarja nase. Menim, da bi gradnja študentskega doma pustila velik pečat, saj bi z odprtjem le-tega rešili stanovanjski problem številnih mladih družin. Izgradnja bi pomenila velik korak naprej pri zagotavljanju brezskrbnosti mladih v študentskih časih. Študentski dom ne bi pomagal le pri razreševanju bivanjske problematike, ampak bi pripomogel tudi h krepitvi mestne identitete. Izobrazba in družina bi bili združeni na enem mestu, stavba kot taka pa bi predstavljala zaščitni simbol mladih študentskih družin. Z gradnjo bi mesto pokazalo posebno skrb za mlade ljudi, družino in njeno izobrazbo.

35 35 11 VIRI, LITERATURA [1] Primožič, L 2009, Kakovost življenja študentskih družin v Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. [2] Glažar, T 2006, Študentsko domovanje, Oris št. 43, str [3] Osolnik, V 2006, Kvaliteta življenja študentskih družin. Diplomsko delo, Maribor: Fakulteta za organizacijske vede. [4] Popovič, I 2010, Današnji razvoj kolegtivnog stanovanja i mogući smjerovi u budućnosti, Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet, Zagreb. [5] Neufert 2008, Elementi arhitektonskog projektiranja, Golden marketing, Zagreb. [6] Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2008, Ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo, Dostopno na: < [7] Stavbar, V 2014, Pol stoletja študentskih domov v Mariboru, Univerza v Mariboru. [8] Mrdujjaš, M 2008, Arhitektura za otroke, Oris, št. 50, str [9] Curk J 1991, Trgi in mesta na slovenskem štajerskem, Založba obzorja, Maribor, str [10] Sapač, I 2013, Mariborski srednjeveški obrambni sistem,maribor. [11] Skalicky,S 2008, Mestni arhitekt in arhitektura Maribora,AR. Arhitektura, raziskave, št. 2, str [12] Lobnik, U. 1999, Urbanistična zasnova mesta Maribor, Urbani izziv, vol10, št 2, str [13] Kilpailuohjelma 2008,Modostudio. Dostopno na: < [ ] [14] Student housing, Blok 1.. Dostopno na: < [ ]

36 36 12 SEZNAM SLIK Slika 3.1 (vir: Skripta: Abadić, Z 2013, 24/7 Studentsko stanovanje-studio projekat 4- Sinteza, Beograd) Slika 3.2 (vir: Slika 4.1 (vir: ) Slika 4.2 (vir: Slika 5.1 (vir: Slika 6.1(vir: Puff G. 1999, Maribor njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Obzorje. Str.325) Slika 6.2 (vir: Mestni arhitekt in arhitektura Maribora,AR. Arhitektura, raziskave, št. 2, str 33. Slika 6.3 (vir: Slika 7.1 (vir: lastni vir) Slika 8.1 (vir: _GROUPA_Presikhaaf.JPG/090911_GROUPA_Presikhaaf.JPG/architectimage%3Aextralargethumnail) Slika 8.2 (vir: Slika 8.3 (vir: Slika 8.4 (vir: %20HOUSING/7_PARIS_STUDENT_APARTMENTS/ofis_PARIS_STUDENT_APARTMENTS.html) Slika 8.5 (vir: Slika 9.1 (lasten vir) Slika 9.2 (lasten vir) Slika 9.3 (lasten vir) Slika 9.4 (lasten vir) Slika 9.5 (lasten vir) Slika 9.6 (lasten vir) Slika 9.7 (lasten vir) Slika 9.8 (lasten vir)

37 37 13 SEZNAM PREGLEDNIC Tabela 1 - Minimalne neto zazidane površine v vrtcih(vir: npb5-p1.pdf) 14 PRILOGE PRILOGA 1 OBSTOJEČE STANJE PRILOGA 2 ANALIZA LOKACIJE PRILOGA 3 ZELENE POVRŠINE PRILOGA 4 - GARAŽA PRILOGA 5 - PARTER PRILOGA 6 - NOTRANJI PROSTORI 1 PRILOGA 7 NOTRANJI PROSTORI 2 PRILOGA 8 TLORISI SOB PRILOGA 9 PREREZ A-A PRILOGA 10 PREREZ B-B PRILOGA 11 FASADA SEVER PRILOGA 12 FASADA JUG PRILOGA 13 FASADA ZAHOD PRILOGA 14 FASADA VZHOD PRILOGA 15 FASADNI PAS PRILOGA 16 VIZUALIZACIJA 1 PRILOGA 17 VIZUALIZACIJA 2

38 38 15 NASLOV ŠTUDENTA Amanda Soldo Pameče Slovenj Gradec Tel.: (0) amanda.soldo@gmail.com Kratek življenjepis Rojen: Šolanje: , Slovenj Gradec : Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem : Gimnazija Ravne na Koroškem :Univerza v Mariboru, Fakulteta a gradbeništvo, smer arhitektura

39 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI SLOVENSKA ULICA PRILOGA SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA merilo: 1:1000 LEGENDA: 1 1 območje obdelave STROSSMAYERJEVA ULICA GOSPEJNA ULICA 1- Projektant Ivan Ledl (1937) P+2+M (20,30m) 2-Garaže 3-Stanovanjska hiša (1920) P+1+M (13,50m) 4-Meščanska hiša (1891) P+1+M (15,70m) 5-Pritlična stavba 6-atrijski stanovanjski blok - Ubald Nassimbenij (1931) P+3+M (20,90m) 7- meščanska hiša P+1+M (20,90m) 8-meščanska hiša (13,60m) 9-drevored 10-rdeča bukev 11-obzidje 12-UKM (25,20m) 13-Rektorat mariborske univerze OROŽNOVA ULICA Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

40 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 2 ANALIZA LOKACIJE SLOVENSKA ULICA merilo: 1:1000 LEGENDA: Vozlišče Krožni enosmerni promet Dvosmerni promet STROSSMAYERJEVA ULICA GOSPEJNA ULICA Enosmerni promet Vedute OROŽNOVA ULICA Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

41 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 3 ZELENE POVRŠINE merilo: 1:1000 LEGENDA: 1 - NOVONASTALE ZELENE POVRŠINE 2 - RDEČA BUKEV 3 - OBSTOJEČI DREVORED 4 - NOVI DREVORED Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

42 73,26 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 4 TLORIS GARAŽE merilo: 1:250 LEGENDA: PARKIRIŠČE ZA GIBALNO OVIRANE PARKIRIŠČE ZA ELEKTRIČNA VOZILA PROSTOR ZA POLNJENJE ELEKTRIČEGA VOZILA 32,00-2,67-3,30 ±0,00 Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

43 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 5 TLORIS PARTERJA merilo: 1:250 LEGENDA: 5 +1,77 B A A B A 8,00 8,00 KONSTRUKCIJSKI RASTER ±0, B A- BLOK 1 B- BLOK 2 1-KOMUNIKACIJE 2-POŠTNI NABIRALNIKI 3- RDEČA BUKEV 4- VHOD V GARAŽO 5- NOVI DREVORED 6- OTROŠKO IGRIŠČE 7- GRMIČEVJE 8- STOJALA ZA KOLESA 9- KOLESARSKA STEZA VHOD KOLESARSKA STEZA ±0,00=268,97mnm ,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 9 A B C D E E F G H GSEducationalVersion Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo

44 x 0,17 = 3, x 0,17 = 3, TLORIS 1. NADSTROPJA ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI merilo: PRILOGA TLORIS NOTRANJIH PROSTOROV 1 1: LEGENDA: TLORIS OD 2. DO 5. NADSTOPJA TIP NADSTROPJA TLORIS 1. NADSTROPJA 1 - KOMUNIKACIJE - 25m PRALNICA IN SUŠILNICA - 20m TEHNIKA + SNAŽILKA - 20m VODJA ŠTUDENTSKEGA DOMA - 27m KOPIRNICA - 27m PAPIRNICA - 27m WC - 3m 2 SKUPAJ - 131m 2 - na posamezen blok TLORIS OD 2. DO 5. NADSTOPJA 8 -STANOVANJE 1-28m 2 9 -STANOVANJE 2-21m KOPALNICE - 3m 2 SKUPAJ: STANOVANJE 1-31m 2 STANOVANJE 2-24m 2 TLORIS OD 7. DO 9 NADSTROPJA TIP NADSTOPJA 2 TLORIS OD 7. DO 9 NADSTROPJA STANOVANJE 3-30m OTROŠKA SOBA : 18m KOPALNICA: 4m 2 SKUPAJ - 52m Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

45 10 18 x 0,17 = 3, VRTEC - 6 NADSTROPJE 5 - SKUPNI PROSTOR - 10 NADSTROPJE 6 - SKUPNI PROSTOR - 11 NADSTROPJE ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI merilo: PRILOGA TLORIS NOTRANJIH PROSTOROV 2 1:250 LEGENDA: 4 - VRTEC - 6 NADSTROPJE 1 - KOMUNIKACIJE - 25m SOBA ZA RAZGIBAVANJE - 20m KABINET ZA VZGOJITELJE - 22m KOPALICA ZA OTROKE - 6m PREDPROSTOR Z GARDEROBO - 3,5m IGRALNICA - 23m IGRALNICA (JASLI) - 25m IGRALNICA/PROSTOR ZA POČITEK/JEDILNICA - 80m KUHINJA Z JEDILNICO - 28m VODJA ODDELKA - 22m WC ZA ZAPOSLENE - 3m 2 SKUPAJ VRTEC: 353, SKUPNI PROSTOR - 10 NADSTROPJE 1 - KOMUNIKACIJE- 25m ČITALNICA - 21m GALERIJSKI PROSTOR ZA DRUŽENJE - 57m WC - 3m KUHINJA - 21m SHRAMBA - 3m 2 SKUPAJ na blok : 135m SKUPNI PROSTOR - 11 NADSTROPJE 1 - KOMUNIKACIJE - 25m MAJHEN KINO - 21m FITNES - 21m BALKON Z POGLEDOM NA GALERIJO - 30m 2 SKUPAJ na blok: 97m TERASA TERASA ZA POSEDANJE/IGRALNICA 126m TERASA GSEducationalVersion Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo

46 0,55 0,55 5,90 12,00 0,30 5,80 0,55 0,55 TIP NADSTROPJA 1 TIP NADSTROPJA 2 0,55 12,00 0,55 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI 0,55 12,00 0,55 PRILOGA 8 0,55 TLORISI SOB 12,00 0,55 0,55 3,51 0,30 4,36 A C 1 0,55 5,90 0,30 5,80 0,55 A 0,30 3,52 B 0,55 0,55 D D ,51 0,30 4,36 0,30 3,53 1 0,55 merilo: 1:100 LEGENDA: TIP NADSTROPJA KOMUNIKACIJE A - VEČJE STANOVANJE ZA DRUŽINO Z MAJHNIM OTROKOM B - MANJŠE STANOVANJE ZA DRUŽINO Z MAJHNIM OTROKOM C - STANOVANJE ZA MATER/OČETA SAMORANILKO/SAMOHRANILCA 7 - KOPALNICA Z WC-jem TIP NADSTROPJA 2 1- KOMUNIKACIJE D - STANOVANJE ZA DRUŽINO Z STAREJŠIM OTROKOM ALI VEČ OTROKI 13 - KOPALNICA Z WC-jem Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

47 +45,70 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI +40,70 +37,60 +34,50 merilo: PRILOGA 9 PREREZ A-A 1:250 LEGENDA: +31,40 +28,30 +25,20 +22,10 +19,00 +15,90 +12,80 +9,70 +6,60 Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

48 +45,70 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI +40,70 +37,60 +34,50 merilo: PRILOGA 10 PREREZ B-B 1:250 LEGENDA: +31,40 +28,30 +25,20 +22,10 +19,00 +15,90 +12,80 +9,70 +6,60 +1,77 +1,00 ±0,00-2,17-2,67-3,30 Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

49 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 11 FASADA SEVER merilo: 1:250 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

50 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA FASADA JUG 12 merilo: 1:250 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

51 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 13 FASADA ZAHOD merilo: 1:250 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

52 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 14 FASADA VZHOD merilo: 1:250 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

53 Z1 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI S1 PRILOGA FASADNI PAS 15 merilo: 1:20 LEGENDA: Z1 NOTRANJI OMET 2cm AB KONSTRUKCIJA 30cm T.I. VIDNI BETON S1 FINALNI TLAK (TEHNO PARKET)2cm PLAVAJOČI ESTRIH 5cm PE FOLIJA T.I. 3cm AB KONSTRUKCIJA 30cm Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

54 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 16 VIZUALIZACIJA 1 PROSTORSKI PRIKAZ OBMOČJA PRED IN PO NAČRTOVANJU LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

55 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 17 VIZUALIZACIJA 2 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

A5LPKC

A5LPKC V tradicionalni alpski arhitekturi gank zajema funkcijo ozkega balkona, povezovalnega hodnika ter tudi vhodnega podesta. Je lahko prepoznavni arhitekturni element, ki obudi spomine na alpske pokrajine.

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

(Microsoft Word _PZI_1_2_NA\310RT OPREME)

(Microsoft Word _PZI_1_2_NA\310RT OPREME) Naročnik KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA Partizanska cesta 22 1380 Cerknica Investitor OBČINA CERKNICA Cesta 4. maja 53 1380 Cerknica Objekt ŠIRITEV PROSTORSKIH KAPACITET KNJIŽNICE JOŽETA UDOVIČA CERKNICA

Prikaži več

URBANA VILA ROMANA VRSAR, CROATIA

URBANA VILA ROMANA VRSAR, CROATIA URBANA VILA ROMANA VRSAR, CROATIA VIENNA BUDAPEST VENICE LJUBLJANA AGREB VRSAR BELGRADE SARAJEVO Urbana vila Romana se nahaja na mirni lokaciji v marini v neposredni bližini morja in plaže. Stanovanja

Prikaži več

Novogradnje.si Naselje Rakovnik Naselje Rakovnik LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z nara

Novogradnje.si Naselje Rakovnik Naselje Rakovnik LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z nara LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z naravo in hkrati hiter dostop do vse pomembne infrastrukture. NOVE HIŠE 2. FAZE ŽE V PRODAJI!, Medvode je

Prikaži več

0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma nje

0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma nje 0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) OBJEKT: LEKARNA BETNAVA (poimenovanje

Prikaži več

IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ST-1 NAROČNIK: IMO-REAL d.o.o. Ul. Štefana Kovača 10, 9000 Murska Sobot

IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ST-1 NAROČNIK: IMO-REAL d.o.o. Ul. Štefana Kovača 10, 9000 Murska Sobot IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ST-1 NAROČNIK: IMO-REAL d.o.o. Ul. Štefana Kovača 10, 9000 Murska Sobota PRIPRAVLJAVEC: MESTNA OBČINA MARIBOR Sektor za urejanje

Prikaži več

HEXA_design_StanovanjeY_2018.cdr

HEXA_design_StanovanjeY_2018.cdr PROJEKT: NOTRANJA OPREMA STANOVANJA LOKACIJA: LJUBLJANA LETO: 2018 PROJEKTNA MAPA WWW.-DESIGN.COM Idejna zasnova Projekt notranje opreme stanovanja v objektu Y Idejna zasnova: marec 2018 Predviden zaključek

Prikaži več

Cesta "D" Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta "B"

Cesta D Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta B Cesta "D" 2.35 15 955 5 Cesta "B" 341 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 519 1 2 3 4 5 6 7 197,19m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 192,35m 2 51 3 3 3 3 3 39 Cesta "E" Cesta "A" 9 1

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ukrep 322 Obnova in razvoj vasi T O L M I N, 0 2. 0 2. 2 0 1 1 I N 1 0. 0 2. 2 0 1 1 M A G. R O S A N A Š Č A N Č A R Cilj ukrepa Izboljšanje življenjskih

Prikaži več

Cesta "D" Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta "B"

Cesta D Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta B Cesta "D" 2.35 15 955 5 Cesta "B" 341 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 519 1 2 3 4 5 6 7 197,19m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 192,35m 2 851 83 83 83 83 83 839 Cesta "E" Cesta

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

dezis geodetske storitve Goriška cesta 12 SI Ajdovščina T: F: Predhodni elaborat etažne las

dezis geodetske storitve Goriška cesta 12 SI Ajdovščina T: F: Predhodni elaborat etažne las dezis geodetske storitve Goriška cesta 12 SI- 5270 Ajdovščina T: 05 92 11 656 F: 05 92 11 657 info@dezis.si www.dezis.si Predhodni elaborat etažne lastnine Poslovno-stanovanjski objekt»vilavi«storitve

Prikaži več

šifra H15A21 slovenska hiša za 21. stoletje natečajni projekt

šifra H15A21 slovenska hiša za 21. stoletje natečajni projekt slovenska hiša za 21. stoletje natečajni projekt vsebina projekta analiza stanja textualni del koncept situacija I zunanja ureditev tloris kleti tloris pritličja tloris mansarde tloris strehe prerez aa

Prikaži več

MLS ID:

MLS ID: MLS ID: 490351007-5 1 PRODAMO POSLOVNI KOMPLEKS NA STRATEŠKI LOKACIJI V KOPRU Naložbena nepremičnina ob glavnem vhodu v pristanišče Koper in mestno jedro - v celoti oddana v najem z 8,36% donosom - možnost

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza

Prikaži več

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika

Prikaži več

MLS ID:

MLS ID: MLS ID: 490351005-5 1 PRODAMO Sodobni pisarniški prostori v Kopru oddani v najem Republiki Sloveniji Naložbena nepremičnina na Ferrarski ulici v bližini mestnega središča odlična prometna navezava Predmet

Prikaži več

VILLA ROŽNA DOLINA LUKSUZNA OSKRBOVANA STANOVANJA in nova prilagojena stanovanja za vse generacije

VILLA ROŽNA DOLINA LUKSUZNA OSKRBOVANA STANOVANJA in nova prilagojena stanovanja za vse generacije VILLA ROŽNA DOLINA LUKSUZNA OSKRBOVANA STANOVANJA in nova prilagojena stanovanja za vse generacije Zagotovite si varna aktivna in brezskrbna najlepša leta svojega življenja. 03 04 05 ROŽNA DOLINA Med Rožnikom

Prikaži več

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:

Prikaži več

PGD-Trboje _ -1. Story

PGD-Trboje _ -1. Story 11,85 50 1,35 40 2,70 40 3,10 40 2,50 50 10 30 10 1,35 10 20 10 2,70 10 20 10 3,10 10 20 10 2,50 10 30 10 6,80 30 1,20 30 2,20 30 2,20 30 5,30 30 2,20 30 2,20 30 ET, Ø150, l=1,00m, 2% 7,50 50 3,95 50 2,05

Prikaži več

PREDSTAVITEV AKTI

PREDSTAVITEV AKTI LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale TESTNI PRIMER ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA KAZALNIKOV SPREMLJANJA STANJA V PROSTORU NA LOKALNI RAVNI TESTNO OBMOČJE MESTNA OBČINA

Prikaži več

Microsoft Word - Kontrolna tabela za energetski pregled.doc

Microsoft Word - Kontrolna tabela za energetski pregled.doc Kontrolna tabela za energetski pregled HLADILNIK 1. Število hladilnikov (hladilniki in kombinirani hladilniki) na električnem priključku: 2. Poraba posameznega hladilnika: 3. Ocena izvedbe ukrepov: izveden

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

A1, investicijsko upravljanje, d

A1, investicijsko upravljanje, d GPG Inženiring d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana-Polje, matična številka: 2273152000, ki jo zastopa direktor Janko Jazbinšek, na podlagi 109. čl. Stvamopravnega zakonika (Ur. list RS št. 87/2002) in

Prikaži več

Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) R A Z G L A Š A M O D L O K o ureditvenem načrtu Počitniš

Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) R A Z G L A Š A M O D L O K o ureditvenem načrtu Počitniš Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) R A Z G L A Š A M O D L O K o ureditvenem načrtu Počitniško naselje Oltra Ankaran Mestna občina Koper Št. K3501-181/00

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Microsoft Word - BILANCE_NSZ_04MJ

Microsoft Word - BILANCE_NSZ_04MJ NAROČNIK Občina Jezersko Zgornje Jezersko 65 I 4206 Zgornje Jezersko Površine sprememb namenske rabe prostora v osnutku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta občine Jezersko IZVAJALEC LOCUS

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564

Prikaži več

Uradni list RS – 138/2006, Uredbeni del

Uradni list RS – 138/2006, Uredbeni del Priloga NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN SPLOŠNI OBRAZEC. Prodajalec ŠIFRANT VRSTA POGODBENIH STRANK (prodajalec, kupec)* 0 fizi ne osebe 0 samostojni podjetniki posamezniki in druge fizi

Prikaži več

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT OPREME IN TEHNIKE GRC POSTOJNA Investitor: OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna Objek

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT OPREME IN TEHNIKE GRC POSTOJNA Investitor: OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna Objek NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT OPREME IN TEHNIKE GRC POSTOJNA Investitor: OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna Objekt: GASILSKO REŠEVALNI CENTER POSTOJNA GRC POSTOJNA

Prikaži več

Microsoft Word - ES VRTEC BAKOVCI - PZI.doc

Microsoft Word - ES VRTEC BAKOVCI - PZI.doc 1 NAČRT ARHITEKTURE INVESTITOR: MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota OBJEKT: ENERGETSKA SANACIJA VRTEC MURSKA SOBOTA ENOTA»KRTEK«BAKOVCI VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PROJEKT ZA

Prikaži več

Aktivno mestno življenje v objemu narave. Nizkoenergijska novogradnja z vrhunskimi materiali, klimatiziranimi stanovanji in veliko svetlobe. Za dobro

Aktivno mestno življenje v objemu narave. Nizkoenergijska novogradnja z vrhunskimi materiali, klimatiziranimi stanovanji in veliko svetlobe. Za dobro ktivno mestno življenje v objemu narave. Nizkoenergijska novogradnja z vrhunskimi materiali, klimatiziranimi stanovanji in veliko svetlobe. Za dobro počutje in kakovost bivanja. Stanovanjsko naselje Habakuk

Prikaži več

Naročnik: Občina Horjul Občinski trg Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OB

Naročnik: Občina Horjul Občinski trg Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OB Naročnik: Občina Horjul Občinski trg 1 1354 Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE HORJUL št. 4 (predlog) Projektna skupina: Odgovorni

Prikaži več

Predstavitveni katalog Vila Prule

Predstavitveni katalog Vila Prule Na izjemni lokaciji v neposredni bližini mestnega središča Ljubljane in grajskega hriba, ob sotočju Ljubljanice in Grubarjevega prekopa, se gradi vila blok s 14 nadstandardnimi stanovanji. Luksuzna stanovanja

Prikaži več

PRILOGA 8 ZAHTEVA ZA IZDAJO PROJEKTNIH IN DRUGIH POGOJEV PRILOGA 8 ZAHTEVA ZA IZDAJO PROJEKTNIH IN DRUGIH POGOJEV INVESTITOR ime in priimek ali naziv

PRILOGA 8 ZAHTEVA ZA IZDAJO PROJEKTNIH IN DRUGIH POGOJEV PRILOGA 8 ZAHTEVA ZA IZDAJO PROJEKTNIH IN DRUGIH POGOJEV INVESTITOR ime in priimek ali naziv PRILOGA 8 ZAHTEVA ZA IZDAJO PROJEKTNIH IN DRUGIH POGOJEV PRILOGA 8 ZAHTEVA ZA IZDAJO PROJEKTNIH IN DRUGIH POGOJEV INVESTITOR ime in priimek ali naziv družbe naslov ali sedež družbe Investicije d.o.o.,

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta

Prikaži več

Microsoft Word - odlok o komunalnem prispevku.DOC

Microsoft Word - odlok o komunalnem prispevku.DOC Na podlagi 146. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

Anketa o prometu v Občini Škofja Loka Spoštovani! Občina Škofja Loka izdeluje Celostno prometno strategijo Občine Škofja Loka (CPS). Da bo CPS Občine Škofja Loka čim bolj prilagojena zahtevam in željam

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih

Prikaži več

POVPRAŠEVANJE izdaja soglasja za poseg v varovalni pas ceste in za izvedbo priključka na cesto VPRAŠANJE: Prejeli smo vprašanje občine članice SOS vez

POVPRAŠEVANJE izdaja soglasja za poseg v varovalni pas ceste in za izvedbo priključka na cesto VPRAŠANJE: Prejeli smo vprašanje občine članice SOS vez POVPRAŠEVANJE izdaja soglasja za poseg v varovalni pas ceste in za izvedbo priključka na cesto VPRAŠANJE: Prejeli smo vprašanje občine članice SOS vezano na izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste

Prikaži več

Ime Priimek

Ime Priimek Številka: 622-32/2016-15 Datum: 14. 11. 2017 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVIL: Mestna uprava Mestne občine Ljubljana,

Prikaži več

OBČINA ČRNOMELJ K točki 13 OBČINSKI SVET Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v maju

OBČINA ČRNOMELJ K točki 13 OBČINSKI SVET Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v maju OBČINA ČRNOMELJ K točki 13 OBČINSKI SVET Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v maju 2016 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation NEW 2018 Remisens Hotel Lucija Remisens Hotel Lucija (3*) se nahaja ob glavni promenadi v neposredni bližini plaže in športnega centra ter je idealen kraj za nepozaben družinski dopust. ODDALJENOS LOKACIJA

Prikaži več

O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2

O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 Tloris tipične etaže od 2. do 5. nadstr. list 3 Tloris

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Januar 2014 O PODJETJU V pretežnem delu svoje dejavnosti se podjetje IGRAS IGRALA d.o.o. ukvarja z najatraktivnejšimi orodji za varno igro, zabavo, šport in prosti čas. Smo podjetje, ki lahko s sodelovanjem

Prikaži več

Microsoft Word - Predstavitev Blok A STUDENCI SUNSET ELITE.doc

Microsoft Word - Predstavitev Blok A STUDENCI SUNSET ELITE.doc Investitor: SH GLOBAL Skupina Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 11/II 2000 Maribor Info: 080 10 21 ali www.shglobal.si NOVOGRADNJA - VILA BLOK»STUDENCI SUNSET ELITE«MARIBOR Gradimo moderni butični nizkoenergijski

Prikaži več

Katalonija, Reus julij 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Maša Lukež, 6. letnik (za več informacij me lahko konta

Katalonija, Reus julij 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Maša Lukež, 6. letnik (za več informacij me lahko konta Katalonija, Reus julij 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Maša Lukež, 6. letnik (za več informacij me lahko kontaktiraš na 041 529 631 ali pišeš na masa.lukez@gmail.com)

Prikaži več

PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (naselje, ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta)

PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (naselje, ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta) PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (poštna številka in pošta) (telefon) (elektronska pošta) IZPOLNI OBČINA NAPOVED PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA ZA

Prikaži več

A3: 297x420 A: m² VIDEM_Poz-ZAHOD.dwg Os Z2 stena v nadstropju Os Z2 stena v nadstropju Stena v nadstropju - zahod Foto 7 Fot

A3: 297x420 A: m² VIDEM_Poz-ZAHOD.dwg Os Z2 stena v nadstropju Os Z2 stena v nadstropju Stena v nadstropju - zahod Foto 7 Fot Os Z stena v nadstropju Os Z stena v nadstropju Stena v nadstropju - zahod Foto 7 Foto Zahodna fasada stena na osi Z - nadstropje in del zahodne fasade v nadstropju od osi Z proti Z Okna v nadstropju v

Prikaži več

A1, investicijsko upravljanje, d

A1, investicijsko upravljanje, d itn 11 k2s2 IJbtA šakale r o m B w t e > GPG Inženiring d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana-Polje, matična številka: 2273152000, ki jo zastopa direktor Janko Jazbinšek, na podlagi 109. čl. Stvamopravnega

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

OBČINA LOGATEC ŢUPAN e: Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka:007-31/201

OBČINA LOGATEC ŢUPAN   e: Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka:007-31/201 OBČINA LOGATEC ŢUPAN www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka:007-31/2011-1 Datum: 18. 10. 2011 Zadeva: Odlok o programu opremljanja

Prikaži več

IZVEDBENI NAČRT - TUS MOSG

IZVEDBENI NAČRT - TUS MOSG MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC IZVEDBENI NAČRT Trajnostna urbana strategija mesta Slovenj Gradec TUS MOSG 2015 2030 Datum: 29. 2. 2016 Faza: Naročnik: Občinski svet, odbori Mestna občina Slovenj Gradec Kazalo

Prikaži več

(Izpis - Na\350rt razvojnih programov)

(Izpis - Na\350rt razvojnih programov) NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2010-2013 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 1.351.130 308.700 310.000 310.000 0 0 0403 Druge skupne administrativne službe 1.351.130 308.700 310.000 310.000

Prikaži več

Microsoft Word - LetniNacrtPridobivanjaNepremcnegaPremozenjaRebalans2009.doc

Microsoft Word - LetniNacrtPridobivanjaNepremcnegaPremozenjaRebalans2009.doc 259 MESTNA OBČINA KRANJ ŽUPAN Slovenski trg 1, 4000 Kranj tel. 04/ 237 31 00, fax. 04/ 237 31 06 Datum: 15.05.2009 SVET MESTNE OBČINE KRANJ PREDMET: LETNI NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA MESTNE

Prikaži več

MERKUR nepremicnine Poslovna stavba Merkur Naklo Ponudba za najem pisarn, konferenčnih dvoran in organizacijo delavnic

MERKUR nepremicnine Poslovna stavba Merkur Naklo Ponudba za najem pisarn, konferenčnih dvoran in organizacijo delavnic MERKUR nepremicnine Poslovna stavba Merkur Naklo Ponudba za najem pisarn, konferenčnih dvoran in organizacijo delavnic Poslovna stavba Merkur Naklo MERKUR nepremičnine, d.d. telefon: 04 258 7000, Cesta

Prikaži več

Microsoft Word - MOL-MOS.ms-5-2-pup

Microsoft Word - MOL-MOS.ms-5-2-pup Prostorski akti za območje Mestne občine Ljubljana NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO Uradni list RS, št. 49/95-2324 Uradni list RS, št. 24/99-1138 O D L O K o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja

Prikaži več

Zadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve]

Zadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve] OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30 1234 Mengeš, SLOVENIJA tel.: +386 (0)1 723 70 81 fax: +386 (0)1 723 89 81 e-mail: obcina@menges.si Številka: 3500-1/2015 Datum: 26.9.2018 ZADEVA : OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA

Prikaži več

K A Z A L O

K A Z A L O Objekti Zveze delovnih invalidov Slovenije za izvajanje programa ''Ohranjevanje zdravja'' Ljubljana, 2018 K A Z A L O IZOLA APARTMAJI V SIMONOVEM ZALIVU... 4 ČATEŽ HIŠICE V TERMAH ČATEŽ... 14 ROGAŠKA

Prikaži več

Microsoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx

Microsoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx Občina LOGATEC IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO sprememb in dopolnitev OPPN za Centralne dejavnosti Brod - vzhodni del 1 Izdelal: URBANIA D.O.O. Koseška cesta 8 1000 Ljubljana Vodja projekta: Peter Lovšin, spec.arh.urb.,

Prikaži več

NASTANITVENI OBJEKTI

NASTANITVENI OBJEKTI NASTANITVENI OBJEKTI HOTEL, MOTEL, ZDRAVILIŠČE, MLADINSKI HOTEL, PENZION 1. PODATKI O PROSILCU ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATA»INVDOM PRIJAZNO«(ustrezno izpolnite) Naziv organizacije: Ime in priimek odgovorne

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev MESTNO KOLESARSKO OMREŽJE Vsebina 1. Mestno kolesarsko omrežje VZHOD 2. Mestno kolesarsko omrežje CENTER 3. Mestno kolesarsko omrežje ZAHOD Skupna vrednost projekta: 4.295.153 EUR Projektiranje: Andrejc,

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

Obrazec DPN

Obrazec DPN REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE PRILOGA IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka s seznama prejetih napovedi V osnovni obrazec napovedi vpišite podatke o pogodbenih

Prikaži več

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required Source: http://img.rtvslo.si/_up/aplaud/2013/05/11/64 991249 Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar 4.12.1907 23.8.1993 required age : od 12 do 14 let educational interest Ta lekcija

Prikaži več

ANALIZA_delavnice in ankete_mala

ANALIZA_delavnice in ankete_mala PRVA ZADRUGATORJEVA DELAVNICA PARTICIPATORNE ARHITEKTURE Kakšne dejavnosti so predlagali mladi in kakšne starejši? Zadrugator v sodelovanju s profesorico Anjo Paninšček izvaja delavnice participatorne

Prikaži več

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud Datum objave: 25.09.2017 10:54 prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tudi poddigestorijske omarice in kakšne, za kakšen namen shranjevanja? Hvala,

Prikaži več

BETONSKI IZDELKI

BETONSKI IZDELKI CENIK BETONSKIH IZDELKOV 5.8.2019 Naziv (mere v cm) cena EUR ZIDAKI Betonski zidak za stebre 20 19x19x19 0,85 Betonski zidak za stebre 30 29x29x19 1,25 Betonski zidak za stebre 40 39x39x19 2,20 Betonski

Prikaži več

Ventilated facades CZ & SK market

Ventilated facades CZ & SK market Petek, 31.3.2017 Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za Arhitekturo, UL Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce TOPLOTNE, ZVOČNE in POŽARNE IZOLACIJE pri prenovi večstanovanjskih

Prikaži več

SMERNICE ZA PRIPRAVO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA REŽIJSKEGA OBRATA ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO

SMERNICE ZA PRIPRAVO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA REŽIJSKEGA OBRATA ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO Na podlagi 5. člena Odloka o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 1/98) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/2007-

Prikaži več

Občina Ig Govekarjeva cesta Ig PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ za območje OBČINE IG Prenova v letu Gradivo za obravnavo POVZETEK L

Občina Ig Govekarjeva cesta Ig PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ za območje OBČINE IG Prenova v letu Gradivo za obravnavo POVZETEK L Občina Ig Govekarjeva cesta 6 1292 Ig PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ za območje OBČINE IG Prenova v letu 2018 - Gradivo za obravnavo POVZETEK Ljubljana, maj 2018 OBRAZLOŽITEV Zakon o prostorskem

Prikaži več

Številka: 271-2/2015 Datum: SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA mag. Robert BIZJAK Padlih borcev 13a 5290 Šempeter pri Goric

Številka: 271-2/2015 Datum: SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA mag. Robert BIZJAK Padlih borcev 13a 5290 Šempeter pri Goric Številka: 271-2/2015 Datum: 19.08.2015 SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA mag. Robert BIZJAK Padlih borcev 13a 5290 Šempeter pri Gorici Podračun: 01100-6030279058 Telefon: 05 33 01452 Fa

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748

Prikaži več

Ţupan Številka: 007-5/ Datum: OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA OBČINSKI SVET ZADEVA: Predlog za obravnavo na 22. seji Občinskega sveta Obč

Ţupan Številka: 007-5/ Datum: OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA OBČINSKI SVET ZADEVA: Predlog za obravnavo na 22. seji Občinskega sveta Obč Ţupan Številka: 007-5/2013-1 Datum: 14. 01. 2013 OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA OBČINSKI SVET ZADEVA: Predlog za obravnavo na 22. seji Občinskega sveta Občine Miren Kostanjevica PRIPRAVIL/A: Občinska uprava

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Kadrovski načrt in plan dela 2017

Kadrovski načrt in plan dela 2017 KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred

Prikaži več

IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo

IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo ŠPORTNI PARK STOŽICE: ŠPORTNA DVORANA IN NOGOMETNI STADION, LJUBLJANA PROJEKT (IME, LOKACIJA)

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 7135 IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNI

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 7135 IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNI Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 29. 6. 2018 / Stran 7135 IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN V osnovni obrazec napovedi vpišite podatke o pogodbenih

Prikaži več

(IZVLEČEK ZA VLAGATELJE)

(IZVLEČEK ZA VLAGATELJE) Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 82 72 F: 01 478 87 54 E: gp.mzp@gov.si Izvleček pravnih podlag zakona in pravilnika, ki vplivajo na uveljavljanje pravic do subvencioniranega prevoza dijakov

Prikaži več

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Tina KUHAR VRT OB ENODRUŽINSKI HIŠI: ZAHTEVE UPORABNIKOV IN PONUDBA PROJEK

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Tina KUHAR VRT OB ENODRUŽINSKI HIŠI: ZAHTEVE UPORABNIKOV IN PONUDBA PROJEK UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Tina KUHAR VRT OB ENODRUŽINSKI HIŠI: ZAHTEVE UPORABNIKOV IN PONUDBA PROJEKTANTOV NA PRIMERU MARIBORA Z OKOLICO DIPLOMSKO DELO

Prikaži več

OPPN_obrazložitev_pon_razgK

OPPN_obrazložitev_pon_razgK 0.6.5. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (dopolnjen osnutek ponovna javna razgrnitev) STANOVANJSKE SOSESKE ŽALEC ZAHOD 1. POJASNILA V ZVEZI Z RAZLOGI ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA

Prikaži več

SLO_preview_all_v3

SLO_preview_all_v3 DOMOVANJE S ČUDOVITIM RAZGLEDOM Velike panoramske stene v dom prepuščajo čudovito okoliško naravo in svetlobo, ki preplavlja prostor. Skupni obedi za jedilno mizo Jiff izdelovalca Flexform so na stolih

Prikaži več

dossier__.indd

dossier__.indd P PLUS ARHITEKTI VIŽMARJE, LJUBLJANA 0/ KAZALO 1/ SITUACIJA 2/ ENODRUŽINSKA HIŠA tloris pritličja tloris nadstropja tloris izkoriščenega podstrešja tloris strehe prerez A01-A01, A02-A02 fasada S, J, V,

Prikaži več

NAROČNIK: OBČINA MENGEŠ SLOVENSKA CESTA MENGEŠ Projekt št. 63 Izdelava ločenega programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje "Testenova u

NAROČNIK: OBČINA MENGEŠ SLOVENSKA CESTA MENGEŠ Projekt št. 63 Izdelava ločenega programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Testenova u NAROČNIK: OBČINA MENGEŠ SLOVENSKA CESTA 30 1234 MENGEŠ Projekt št. 63 Izdelava ločenega programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje "Testenova ulica - Trzin" ter zaključeno območje "Rašiška cesta"

Prikaži več

ACAD-BAU-Analiza-prostorov

ACAD-BAU-Analiza-prostorov ANALIZA PROSTOROV Ko obdelujemo večje projekte, je analiza prostorov zelo pomembna v vseh fazah projektiranja. Pri idejnem snovanju moramo npr. za določeno površino trgovske namembnosti zagotoviti primerno

Prikaži več

Cesta na Ostrožno 152, 3000 Celje - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: Fax: NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt el

Cesta na Ostrožno 152, 3000 Celje - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: Fax: NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt el - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: 03 492 93 10 - Fax: 03 492 93 11 NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt električnih instalacij in električne opreme, št. 691-2/14, mapa 4 NAROČNIK: OBČINA ŽALEC

Prikaži več

Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodars

Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodars Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 iz Programa razvoja podeželja Republike

Prikaži več

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc Pripeljali smo se v Volterro. Pomembna naselbina je bila že v neolitski dobi in kasneje etruščansko središče s svojstveno civilizacijo. Volterra je postala v 5 stol. škofova rezidenca. Svojo moč si je

Prikaži več

Občinski svet občine Štore je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in

Občinski svet občine Štore je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in Občinski svet občine Štore je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93,

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Microsoft Word - pravila Studentski dom.doc

Microsoft Word - pravila Studentski dom.doc Pravila o merilih za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskem domu Nova Gorica, 25. julij 2008 Prejmejo: Študentska pisarna Komisija za študentske zadeve Študentski svet Predsednik Predstojnik Ime

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE V SLOVENIJI Porobeton in BIM na javnih objektih Miloš Kmetič, univ.dipl.inž.grad. Konzorcij pasivna hiša Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce

Prikaži več

LEV omare TIPSKA KARTA original.cdr

LEV omare TIPSKA KARTA original.cdr program garderobnih omar S KLASIČNIM ali DRSNIM ODPIRANJEM VRAT LEV LEV Edinstven individulen program garderobnih omar, ki izpolnjuje vse vaše zahteve. Tako glede velikosti, funkcij in izgleda. Na izbiro

Prikaži več

premoženjske - brez op

premoženjske - brez op RAVNANJE Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM - RAZPOLAGANJE IN PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN- PREDLAGATELJ: Darko Zevnik, župan Občine Metlika PRIPRAVILA: Jasna Brus Rožman PREDMET: Nepremičnine A.) - parc. št. 2766/6

Prikaži več