DIMENZIONIRANJE CEVOVODA IN IZRAČUN VODNE ČRPALKE ZA PODZEMNI NAMAKALNI SISTEM

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "DIMENZIONIRANJE CEVOVODA IN IZRAČUN VODNE ČRPALKE ZA PODZEMNI NAMAKALNI SISTEM"

Transkripcija

1 DIMENZIONIRANJE CEVOVODA IN IZRAČUN VODNE ČRPALKE ZA PODZEMNI NAMAKALNI SISTEM diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentorica: Lektorica: Klemen Božič Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Energetika red. prof. dr. Jurij Avsec Urška Novosel mag. inž. energ. Tina Verhovc Krško, september, 2018 I

2 II

3 ZAHVALA Najprej bi se rad zahvalil mentorju za odobritev teme in komisiji, ki je sprejela sklep. Zahvaljujem se tudi podjetju Pipelife, še posebej Bojanu Dimicu za odlično predstavitev in za vso pomoč pri izbiri črpalke. Posebna zahvala pa gre moji punci Saši za pomoč in potrpljenje med obdobjem pisanja diplomske naloge. III

4 DIMENZIONIRANJE CEVOVODA IN IZRAČUN VODNE ČRPALKE ZA PODZEMNI NAMAKALNI SISTEM Ključne besede: podzemni namakalni sistem hidromehanika, dimenzioniranje cevovoda, izbira vodne črpalke, UDK: : (043.2) Povzetek Zaradi sušnih poletnih obdobij, se je prijatelj odločil za namakalni sistem v sadovnjaku. Dimenzioniral sem cevovod za podzemni namakalni sistem, s pomočjo podjetja Pipelife izbral vodno črpalko in izračunal stroške za material. Cevovod je že zakopan ob drevesih, sedaj pa čakamo na naročeno črpalko. IV

5 DIMENSION OF THE PIPELINE AND CALCULATION OF THE WATER PUMP FOR THE UNDERGROUND IRRIGATION SYSTEM Key words: hydromechanics, dimension of the pipeline, selection of water pump, underground irrigation system UDK: : (043.2) Abstract My friend decided to set up an underground irrigation system in his orchard because of dry summers. With the help of the Pipelife company I dimensioned the pipeline for the underground irrigation system, also I chose the water pipe and calculated the costs for material. The pipeline had already been put underground and we are now waiting for the water pump to be delivered. V

6 KAZALO VSEBINE 1 UVOD NAMAKANJE V SADJARSTVU VODA V RASTLINI STRES PRI SADNIH RASTLINAH VODNI STRES TEMPERATURNI STRES OKSIDATIVNI STRES RABA VODE PRI DREVESIH POMEN VODE ZA OPTIMALEN RAZVOJ KORENINSKEGA SISTEMA POMEN VODE ZA VEGETATIVNO AKTIVNOST SADNIH RASTLIN POMEN VODE ZA RAZVOJ PLODOV NAMAKALNI SISTEMI IN OPREMA STABILNA OPREMA PRESTAVLJIVA OPREMA MOBILNA OPREMA NAČINI NAMAKANJA NAMAKANJE Z OROŠEVANJEM BOBNASTI NAMAKALNIK RAZPRŠILCI MIKRORAZPRŠILCI Namakanje sadovnjakov z razpršilci in proti slanska zaščita KAPLJIČNO NAMAKANJE SHEMA NAMAKALNEGA SISTEMA DIMENZIONIRANJE CEVOVODA, ČRPALKE IN IZRAČUN STROŠKOV DIMENZIONIRANJE CEVOVODA IZBIRA ČRPALKE ZA NAMAKALNI SISTEM IZRAČUN STROŠKOV VZDRŽEVANJE KAPLJIČNEGA NAMAKALNEGA SISTEMA SKLEP VIRI IN LITERATURA PRILOGE PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA VI

7 KAZALO SLIK SLIKA 4.1: DEŽEMER [5]... 7 SLIKA 7.2: BOBNASTI NAMAKALNIK [7] SLIKA 7.3: NAMAKANJE POLJA Z RAZPRŠILCI [8] SLIKA 7.4: MIKRORAZPRŠILCI [9] SLIKA 7.5: NAMAKANJE SADOVNJAKA Z RAZPRŠILCI [10] SLIKA 7.6: KAPLJIČNO NAMAKANJE. [11] SLIKA 8.1.: SADOVNJAK SLIKA 8.2: SHEMA NAMAKALNEGA SISTEMA SLIKA 9.1: ŠOBA KAPLJIČNE CEVI DRIPNET PC [12] SLIKA 9.2: STANDARDNA DISTRIBUCIJSKA PE CEV [13] SLIKA 9.3: OBJEMKA PVC 3/4" [14] SLIKA 9.4: VENTIL M1/2 /16T [15] SLIKA 9.5: KONČNI SPOJNIK S PRSTANOM [16] SLIKA 9.6: VODNA ČRPALKA PEDROLLO PLURIJET 4/100X [17] SLIKA 9.7: KARAKTERISTIKE ČRPALKE PLURJET [18] SLIKA 9.8: TLAČNO STIKALO [19] VII

8 KAZALO TABEL TABELA 9.1: IZRAČUN STROŠKOV VIII

9 1 UVOD Kadar v tleh primanjkuje vode, z namakanjem pripomoremo k optimalni rasti in razvoju rastlin. S pomočjo namakalnih sistemov se borimo tudi proti pozebi in škodljivcem, lahko pa tudi dovajamo hranila. Zelo je pomembno, da z našim namakalnim sistemom ne vplivamo preveč na okolje in, da ga maksimalno izkoristimo. Pri nas pade vsako leto obilo dežja, vendar pa so obdobja suše vedno bolj pogosta in se na rastlinah kar hitro pokaže njen vpliv. Rastline preko korenin sprejemajo hranila, po daljših sušnih obdobjih pa se v primeru prvega dežja sperejo skozi talni profil.[1] Nestrokovno namakanje ima lahko negativen vpliv, saj se lahko preveč vode črpa v poletnih obdobjih, ko je v naravi zelo malo vode. Pri črpanju iz velikih rek je zgodba drugačna, saj je vode skozi vse leto več kot dovolj, razen v primeru velikih razsežnosti. Največji problem so nekatera hranila, ki se spirajo v podtalnico in tako pride do onesnaženja. Za samo izgradnjo takšnega namakalnega sistema moramo pridobiti dovoljenja in soglasja. V dovoljenjih se ugotavljajo negativni vplivi, ki jih lahko namakalni sistem povzroči v danem okolju. Načrtovanje in optimalna izvedba namakalnega sistema je zelo pomembna. Pomembna pa je tudi njihova uporaba, da bodo uporabniki ravnali v skladu s predpisi, da ne pride do pretiranega namakanja, kar lahko povzroči negativni vpliv na okolje.[1] Namen moje diplomske naloge je dimenzionirati cevovod in izbrati ustrezno vodno črpalko za podzemni namakalni sistem za sadovnjak breskev. 1

10 2

11 2 NAMAKANJE V SADJARSTVU Zgodnji začetki namakanja segajo nekje okoli šest tisočletij pred našim štetjem. Prve zabeležene namakalne sisteme najdemo na področjih današnjega Irana, Iraka in Egipta. Namakanje je tehnološki ukrep za doseganje kakovosti in količine pridelka. Tip sadne vrste zahteva, da morajo biti vsi tehnološki ukrepi izvedeni v obsegu in v optimalnem času. Raziskave so pokazale, da so vplivi namakanja na pridelek pozitivni, saj lahko pričakujemo prirastek tudi do 25% zaradi debeline plodov, zviša pa se tudi kakovost, ki je mnogo boljša.[2] V Sloveniji se je namakanje intenzivno povečalo zaradi močne suše leta Največ pridelovalcev se je za namakalni sistem odločilo po letu 2003, ko je bila ekstremna suša, še večja kot leta Temperaturni stres prepreči fotosintezo, pojavljajo se ožigi na listih in na plodovih. Z namakalnim sistemom stres zmanjšamo, ne moremo ga pa izničiti. Kadar so padavine razporejene skozi vse leto rastline redko trpijo zaradi suše. Povprečje tridesetletnih količin v Sloveniji kažejo, da jih je v času rastnih dob rastlin dovolj. Vendar tudi ta podatek ni najbolj točen, saj se zadnja leta podnebje zelo spreminja. [2] Trenutno je v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih nekaj čez hektarjev, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je to le petina vseh površin, ki bi jih lahko namakali. [4] Namakalni sistemi se vgrajujejo zaradi povprečnih let, za dosego vsakoletno velikih in kakovostnih plodov, ko se mora za krajša obdobja dodajati voda. Izgradnja je zelo zahtevna, za katero je potrebna tudi velika investicija. [2] 3

12 V tleh se zagotovi primerna vlažnost od 80% do 100% poljske kapacitete, v nekaterih primerih tudi pod 80%. Rastlini škoduje, če je kapaciteta večja od 100%, sploh pri vegetativno razmnoženih podlagah. Zaradi tega pride do propadanja dreves, saj zaradi prevelikega namakanja vplivamo na razmerje med rastjo in rodnostjo. [2] 4

13 3 VODA V RASTLINI Ključni pomen pri razvoju in rasti rastline ima voda, saj jo je v rastlini 70-95% sveže mase. Plod predstavlja 80-95% sveže mase, listi 70-90%, ter korenine 70-95%. Oreh in leska predstavljata najmanjši vodni delež in to kar 5-15% sveže mase. Za fiziološke procese v rastlinah je voda zelo pomembna, saj skrbi za prenašanje organskih molekul, anorganskih ionov in atmosferskih plinov, ter za stabilizacijo struktur encimov. S transpiracijo in dihanjem rastline se voda izgublja. 90% absorbiranega dušika, kalija in fosforja, ter 10-70% fotosintetsko vezanega ogljika vgradijo v rastoča tkiva, v biomaso pa samo 1%. [2] Razlika med transpiracijo in sprejeto vodo v rastlino predstavlja vodna bilanca rastlin. Začetek suše je za rastlino takrat, kadar je bilanca vode negativna, kar pomeni, da je transpiracija večja od sprejema vode. Vodno bilanco merimo v MPa. Če je razlika 0,5MPa je rastlina v blagem sušnem stresu, pri razliki med 0,5 in 1,5MPa je rastlina v zmerno sušnem stresu, ko pa je razlika več kot 1,5MPa je to za rastlino močen sušni stres.[2] 5

14 4 STRES PRI SADNIH RASTLINAH S strani okoljskih dejavnikov rastlina zaradi različnih fizioloških procesov doživi stres. Vpliv stresnega dejavnika lahko upočasni fiziološki proces. Lahko poteka hitreje kot po navadi, ali pa ga celo prekine. Intenziteta in trajnost stresa je pomembna za normalno delovanje rastline. Pomanjkanje ali višek nekega stresnega dejavnika lahko izrazimo kot stres. Rastlina prehaja skozi stresne faze kot so alarmna faza, faza odpornosti, regeneracije in izčrpanja. [2] Rastlina pride v alarmno fazo ob nastopu stresa, zaradi katerega je moten fiziološki proces. Celične strukture rastline lahko propadejo ali pa vzpostavijo normalno stanje. Obrambni mehanizmi rastline se izrazijo tako, da se v nekem časovnem obdobju rastlina prilagodi. Temu pravimo faza odpornosti. Če to časovno obdobje traja predolgo, pride do propada rastline in kroničnih poškodb, kar imenujemo faza izčrpanja. O regeneraciji govorimo takrat, ko stres spusti in si rastlina opomore. Stres prinese slabšo rast rastline, zaradi velike porabe energije. V nekaterih primerih je omejena stopnja stresa dejansko koristna, saj tako rastlina postane odpornejša in močnejša. [2] 4.1 VODNI STRES Vodni stres lahko povzroči višek ali pa primanjkljaj vode. Rastline so razvile ustrezne mehanizme, zaradi katerih lažje prebrodijo začasne primanjkljaje vode. Listne reže se zaradi pomanjkanja vode zapirajo in zaradi tega pride do zmanjšanja nastanka fotosinteze. Za dolga sušna obdobja takšnega zaščitnega mehanizma ne morejo razviti. Če je vode v tleh preveč, se omeji količina kisika, kar vpliva na njihov razvoj in rast. Znaki kot so rumenenje in odpadanje listov nam povedo, da ima rastlina problem s koreninami. Marelice in breskve so zelo občutljive na zastajanje vode v tleh. [2] 6

15 Slika 4.1 nam prikazuje dežemer, s katerim odčitamo koliko dežja pade. Merimo v milimetrih. Slika 4.1: Dežemer [5] 4.2 TEMPERATURNI STRES Minimalne in maksimalne temperature skozi celo leto so zelo pomembne za uspevanje rastlin, saj pride v sušnih obdobjih, kadar so temperature večje, do kvarjenja cikla fotosinteze. Takrat stabilizirajo celično strukturo zaradi tvorbe proteinov. Kadar so temperaturne meje presežene, rastlino doleti celična smrt, kar lahko vidimo kot ožig tkiva, nekateri pa temu rečejo narkoza. [2] 4.3 OKSIDATIVNI STRES Do oksidativnega stresa pride takrat, kadar sta prisotna vodni in temperaturni stres. Tvorijo se agresivni radikali, ki jih lahko imenujemo tudi kisikove spojine, katere spremenijo celične lastnosti zaradi reagiranja z raznimi snovmi. Zaradi reagiranja je moten biokemični proces in rastlino pripelje do celične smrti. Zunanji simptomi oksidativnega stresa so: 1. Rumenenje listov. 2. Odpadanje listov. 3. Posvetlitev kožice plodov. 4. Odpadanje plodov. 5. Motnje v rasti rastlin in plodov.[2] 7

16 5 RABA VODE PRI DREVESIH Okoljski dejavniki, stopnja odprtosti listnih rež in skupno število listnih rež so pogoj za določitev porabe vode pri drevesih. Zaradi moči vetra, vlage, temperature zraka in obsevanja sonca preko listnih rež rastlina izgublja vodo. Pojavljali so se že matematični modeli za izračun izgube vode, vendar tega dejansko ne moremo natančno določiti. Na listne reže najbolj vpliva osvetlitev, saj so zaradi zaprtih rež ponoči skoraj nične izgube vode. Podnevi, ko so reže odprte pa so izgube večje. Listi, ki čez dan nimajo direktne izpostavitve svetlobi, pa imajo reže delno odprte, ki zaradi temperature in slabe osvetlitve izgubijo manj vode. Če je na drevesu prisoten plod so reže bolj odprte. Količino vode potrebno za namakanje lahko določimo z natančno analizo padavin, vlage v tleh in izgubo vode iz krošnje. [2] 5.1 POMEN VODE ZA OPTIMALEN RAZVOJ KORENINSKEGA SISTEMA Korenine imajo nalogo, da oskrbujejo del rastline nad zemljo s hranilnimi snovmi in vodo. Lahko jim rečemo tudi skladišče vode, saj preko njih poteka sinteza številnih snovi. V center korenin so vezana prevodna tkiva, katera preprečujejo prehod vode nazaj v tla. Dodatne mineralne snovi nastanejo s koreninskimi izločki, kateri spremenijo ph raztopine tal. V sušnih obdobjih moramo z namakalnim sistemom tlem zagotoviti primerno vlažnost za mobiliziranje mineralnih snovi, saj jih med tem obdobjem močno primanjkuje. Na spremembe kot je preveč velika ali preveč mala količina vode reagirajo koreninski laski. Da se korenine razvijejo mora biti v zemlji nekje 16 in 24 C, zaradi tega se po navadi razvoj koreninskega sistema začne okoli 30 dni pred razvojem nadzemnega dela. Če voda v tleh zastaja se s tem preprečuje aktivnost korenin. Glede na razrast korenin močno vpliva gostota same posaditve dreves ali ostalih rastlin, saj se korenine mejne rastline med sabo ne prepletajo.[2] 8

17 V suši se korenine razraščajo v globino, ker iščejo vodo in so v tem obdobju slabo priskrbljene z minerali. V primeru normalne vlage bi bila vegetacija za rastlino ugodnejša ob suši v mesecu maju ali pa že v aprilu. Opazimo posledice sušnih obdobij zaradi zrušitve ravnotežja hormonov pri samem razvoju ploda. Ravno pomladi moramo rastline dodobra priskrbeti z vodo zaradi samega cvetenja in brstenja. [2] 5.2 POMEN VODE ZA VEGETATIVNO AKTIVNOST SADNIH RASTLIN Vegetativno aktivnost sadnih rastlin potrebujemo za vzdrževanje razmerja med rastjo in rodnostjo. V začetnem obdobju je ta doba zelo močna in jo omejujemo s privezovanjem in kontroliranim gnojenjem. Osnovni pogoj med rastno dobo so vlažna tla. Ob primanjkljaju vode se rast upočasni. Po sušnem obdobju, ko rastlina dobi vodo opazimo nepričakovan odziv rastline, saj je rast intenzivnejša kot kadarkoli prej, kar pa negativno vpliva na razvoj plodov. Z veliko eksperimenti so dokazali, da namakalni sistem pozitivno vpliva na hitrejši in bolj enakomeren razvoj debla. Listi so v tesni povezavi z vodo, saj je od nje odvisna tudi velikost samih listov. [2] 5.3 POMEN VODE ZA RAZVOJ PLODOV Voda je zelo pomembna za razvoj plodov, saj rastlina vgradi veliko količino vode v sam sadež, od nje pa so odvisne tudi količine vseh ostalih snovi, ki sadežu dajejo notranjo kakovost. Če z namakalnim sistemom dajemo rastlini zadostno količino vode in drugih dodatkov, lahko pričakujemo lepe, čvrste in okusne sadeže. Vodo moramo dodajati že v času cvetenja, oprašitve in oploditve, saj če vode ni dovolj lahko pride do stresa in je nadaljnji razvoj sadeža moten. Za breskve govorimo, da se sadež razvija po dvojni sigmoidni krivulji, kar pomeni, da se celice delijo. V prvi fazi se razvije koščica, nato pa se sadež debeli. Pri breskvah mora biti v času delitve in povečanja celic drevo dobro priskrbljeno z vodo, saj 25% končne teže pridobijo v zadnjih 10 dni pred zorenjem in v nasprotnem primeru pride do razredčitve soka, zato je kakovost sadežev zelo slaba.[2] 9

18 6 NAMAKALNI SISTEMI IN OPREMA Da bi namakalni sistem delal najbolj optimalno je glavni dejavnik ustrezen vodni vir, lahko vodotok, podtalnica ali pa akumulacija.[1] Glavni deli namakalnega sistema so sestavljeni iz: 1. Najpomembnejši del je črpališče s črpalnim agregatom, kadar je pa kapljično namakanje je to kontrolna glava. Deli, ki sestavljajo kontrolno glavo so ventili, merilci tlaka, filtri, naprave za fertigacijo odzračevalnika, merilci pretoka itn. Črpalni agregat pa ni potreben, če je višinska razlika dovolj velika med črpališčem zgoraj in med namakalnimi površinami spodaj. [1] 2. Glavni dovod vode do namakalne parcele je glavni cevovod. Njegove cevi so največkrat narejene iz polietilena. Velikost namakalnega sistema vpliva na premer cevi, katerih sega od nekaj centimetrov do približno nekaj deset centimetrov.[1] 3. Del namakalnega sistema sestavlja sekundarni, oziroma razvodni cevovod za razvod vode po parceli. Pri tem cevovodu so po navadi premeri cevi manjši kot pri glavnem, včasih celo isti, narejene pa so iz polietilena. [1] 4. Namakalna oprema, ki jo imenujemo tudi laterali so namakalne linije z razpršilci ali s kapljači. Kadar imamo razpršilce so namakalne linije sestavljene iz aluminijastih hitro montažnih cevi, s premerom 6 do 12cm, katere ponekod že nameščajo. Namakalne linije iz polietilena za mikrorazpršilce imajo premer mm. Namakalne linije iz polietilena s kapljači pa imajo premer mm in so lahko mehke ali toge. [1] 5. Upravljanje omogoča armatura, nameščena na cevovodih, ki je sestavljena iz hidranta, ventilov, zasunov, regulatorjev tlaka in pretoka, odzračevalnikov, ipd.[1] 10

19 Poznamo več načinov postavitve: 1. Stabilni namakalni sistem, z stalnim črpališčem ob vodnem viru, ki ima vkopan cevovod in namakalno opremo, ki je stalno nameščena. Od glavnega cevovoda se odcepljajo razvodni z armaturami v vkopanih razvodnih jaških.[1] 2. Polstabilni namakalni sistem ima vkopan glavni cevovod do parcele z hidranti, vgrajenimi v jaških in ima stalno črpališče vode. Hidranti so povezovalni del med podzemnim in nadzemnim delom namakalnega sistema, na katere so lahko priključeni aluminijasti razvodni cevovodi za namakalne linije z razpršilci, ali polietilenski razvodni cevovodi za namakalne linije s kapljači ali mikrorazpršilci, ali bobnasti namakalnik.[1] 3. Namakalni sistem, ki je prestavljiv ima ob vodnem viru nameščen prenosni črpalni agregat. Razvodni cevovod po parceli in dovodni cevovod do parcele sta nameščena na površini tal in uporablja se lahko enaka namakalna oprema kot pri pol stabilnih sistemih. Postavljeni so po navadi na manjših površinah, ki so bližje vodnemu viru. Glede načina postavitve ločimo več sistemov tudi pri sami namakalni opremi, pri kateri je omenjena le tista, najbolj primerna za naše okoljske razmere in je tehnološko najprimernejša.[1] 6.1 STABILNA OPREMA Na začetku namakalne sezone jo namestimo, po končani sezoni ali celo po več letih pa se pospravi. Pri gojenju vrtnin na koncu sezone namakanja pospravimo kapljične namakalne cevi z razpršilci oziroma površinske montažne namakalne cevi. Nasprotno v trajnih nasadih, kjer namakalna oprema praktično ostane na mestu celo dobo nasada. Na površinsko položenih ali vkopanih ceveh so montirani razpršilci. Namakalne linije s kapljači so lahko nameščene v globini glavne mase korenin ali pa površinsko. V sadovnjakih pa so lahko pritrjene na ogradno žico približno pol metra nad tlemi. Pri stabilni opremi moramo imeti opreme toliko, da pokrije celo površino. Rastline ne namakamo po celi površini naenkrat ampak zaradi ekonomičnosti dimenzioniranja 11

20 cevovodov in črpališč v določenem zaporedju oskrbujemo z vodo. Hkrati po celi površini izvajamo le proti slansko zaščito.[1] 6.2 PRESTAVLJIVA OPREMA Ko je na prvi postavitvi potreba po vodi rastlinam dosežena, se oprema premesti na novo lokacijo. Ker ta oprema zahteva veliko ročnega dela, se pri nas uporablja vedno manj. Je pa priporočljiva pri gojenju vrtnin in jagod na foliji, kjer se pod folijo nahaja kapljični namakalni sistem. Po saditvi sadike še niso dobro vkoreninjene, zato je potrebno večati zračno vlago in ohlajati ozračje z oroševanjem, da zmanjšamo izhlapevanje. Takrat sta nekaj dni na površini položeni dve ločeni mreži namakalne opreme.[1] 6.3 MOBILNA OPREMA V naših razmerah, kjer so površine relativno majhne, je smiselno uporabljati le bobnaste namakalnike, ki se med namakanjem premikajo po namakalnih površinah. Boben za navitje cevi, polietilenska cev in sani, na katerih je nameščen razpršilec so glavni sestavni deli. Boben namestimo na rob namakalne površine, ga priključimo na vodni vir (črpalka ali hidrant) in s traktorjem povlečemo sani v namakalno površino, kjer se cev začne navijati počasi na boben in za sanmi ostane namočena površina. Da poskrbimo, da je vsa površina enakomerno omočena, moramo zaradi širine hoda, če nam ne uspe namočiti cele parcele naenkrat, bobnasti namakalnik prestaviti v novo pozicijo, ki je oddaljena od prejšnje za širino namakanja in ponovno povleči sani.[3] 12

21 7 NAČINI NAMAKANJA 7.1 NAMAKANJE Z OROŠEVANJEM Kadar zemljo namakamo z oroševanjem, ga izvajamo z razpršilci, kjer imamo na voljo, da so nameščeni kor stabilna, prestavljiva ali mobilna oprema (bobansti namakalnik). Ciljna naloga tega namakanja je, da s tem načinom čim bolj enakomerno omočimo celotno površino in s tem rastlini zagotovimo čim večji obrok namakanja, kolikor to rastlina in tla dopuščata. [3] Negativna stran oroševanja je, da so površine listov zaradi obilnejše vlažnosti bolj izpostavljene pojavu glivične bolezni, ki jim prija vlažna klima. Pozitivna stran tega pa je da lahko s tem načinom namakanja ohadimo ozračje, če je potrebno in izvajamo zaščito proti pozebi. Ponoči naj bi namakali v vetrovnih legah, ko je manj vetra, obstaja pa možnost, da ravno z nočnim oroševanjem tvegamo, da rastlino okužimo z glivično okužbo, ker so listi preveč časa mokri in izpostavljeni okužbi. Oroševanje tudi ni priporočeno v času, ko sonce hudo pripeka, saj le tako lahko pride do ožiga na rastlinah, po drugi strani pa z oroševanjem ublažimo vpliv hude poletne pripeke.[3] Slika 7.1. nam prikazuje namakanje z oroševanjem. Slika 7.1.: Namakanje z oroševanjem [6] 13

22 7.2 BOBNASTI NAMAKALNIK Pri bobnastemu namakalniku so dolžine cevi do 400m, delujejo pa pri tlakih 7-10 barov na vstopu v namakalno napravo ter 6 barov na šobi, imajo pretok do 100 m3/h in imajo domet 70 metrov ali več. Ti so primerni le za najodpornejše poljščine, travnike in pašnike, ki se jih pri nas ne namaka. Kljub suši, za travnike in pašnike ni ekonomično graditi namakalne sisteme. Sicer tudi namakanje poljščin v naših razmerah večinoma ekonomsko ni upravičljiva. V primeru da pride v kolobarju na površino z namakalnim sistemom poljščina, se namaka po potrebi tudi to, če namakalni sistem zagotavlja dovolj visoke tlake ter pretoke za opremo, ki je primerna za namakanje. [1] Spekter bobnastih namakalnikov je zelo širok. Imamo na izbiro tudi take, ki delujejo pri tlakih do 2,5 bara na vstopu v napravo in 1,5 bara na šobi. Obrok namakanja uravnavamo z naravnavanjem hitrosti navijanja cevi. Npr. pri hitrosti navijanja 5 m/h je količina dodane vode 12 mm oz. 12 l/m2. Če povečamo hitrost na 10 m/h, je količina dodane vode 6 mm oz. 6 l/m2. Pri nakupu mora biti kupec poleg podatkov o dolžini cevi, delovnem tlaku in širini namakanja biti pozoren, da intenziteta namakanja vsaj pri največji hitrosti navijanja cevi ne presega vpojne sposobnosti tal za vodo, imenovana tudi stopnja infiltracije. Če bobnasti namakalnik maksimalno izkoristimo, je relativno poceni. Vendar je predvsem manjše namakalnike, ki so primerni za namakanje vrtnin, potrebno pogosto prestavljati po navadi vsakih nekaj ur in je težko doseči visoko stopnjo izkoriščenosti. Učinkovitost namakanja, ki je razmerje med količino vode, ki jo damo na namakalno površino ter količino vode, ki jo v resnici porabijo rastline, je pri mobilni namakalni opremi najmanjša in po ocenah znaša 0,60. Vsak uporabnik namakalnega sistema z leti prakse pridobi občutek in znanje, koliko od dodane vode so rastline v resnici uporabile. Po izkušnjah se uporabniki 5 do 10 let šele spoznavajo z namakalnim sistemom v smislu, koliko izgub vode je v določenih fazah sistema. [1] Na sliki 7.2. je prikazan bobnasti namakalnik, na katerem je navita cev. 14

23 Slika 7.2: Bobnasti namakalnik [7] 7.3 RAZPRŠILCI Razpršilcev je na trgu ogromno, ločimo pa jih glede na tlak, pretok in domet. Veliki razpršilci delujejo na 7 barov in imajo preko 60m dometa. Razpršilce uporabljamo tudi v vrtninah in v sadovnjakih. Čeprav je njihova uporaba v vrtninah močno upadla imamo določene vrste rastlin, za katere se razpršilci še uporabljajo, saj lahko z njimi ustvarimo večjo zračno vlago, katera prija rastlini. Za vrtnine uporabljamo razpršilce z delovnim tlakom 2,5bara, dometa 10-25m in pretokom nekaj m3/h. Namestimo jih lahko v kvadratno ali pa v trikotno postavitev. Glede intenzitete namakanja se odločimo za razpršilec, katerega bomo vgradili v svoj namakalni sistem.[2] Ekonomičnost namakanja s tem namakalnim sistemom dosežemo z enakomernim namakanjem, saj s tem zmanjšujemo izgube vode iz talnega profila. Zaradi trenja v ceveh se del tlaka izgublja, zato je na vsakem naslednjem razpršilcu tlak manjši. Posledično s tlakom pa se spreminja tudi pretok. Za zadovoljivo namakanje naj bi bila razlika v celotni mreži manj kot 20%. Razpršilci naj bi bili neobčutljivi na umazanijo v vodi, vendar je potrebno vodo z veliko umazanije kljub temu čistiti. [2] 15

24 Na sliki 7.3. je prikazano namakanje polja z razpršilci, kjer vidimo, da gre za namakanje zelo velikih površin. Slika 7.3: Namakanje polja z razpršilci [8] 7.4 MIKRORAZPRŠILCI Mikrorazpršilci delujejo pri manjših tlakih kot navadni razpršilci in sicer 1,5-4,5 bara, imajo manjše pretoke l/h, ter manjši domet 1-6m. Intenziteta namakanja je okoli 2-20mm/h. Ker mikrorazpršilci delajo zelo majhne drobne kapljice so primerni za vrtnine, ki jim prija velika vlaga, in za oroševanje sadik. Navadno jih postavimo na 25cm nosilce. Nastavljeni so tako, da se vrste med sabo prekrivajo, med samimi gredicami pa prekrivanja ni. Po oceni je učinkovitost v takšni postavitvi 65-70%. Mikrorazpršilce uporabljamo tudi v sadovnjakih. Ko z mikroreazpršilci namakamo drevesa, pride ena šoba na eno drevo. Razpršilci se v tem primeru med seboj ne pokrivajo, zato je poraba vode manjša. Po oceni je učinkovitost takšnega sistema, v takšni postavitvi 85-90%.[1] Na sliki 7.4. je prikazano namakanje z mikrorazpršilci. Sistem se uporablja v rastlinjakih ali pa na prostem za nizko rastne rastline. 16

25 Slika 7.4: Mikrorazpršilci [9] Namakanje sadovnjakov z razpršilci in proti slanska zaščita Zaradi spomladanske pozebe se v sadovnjakih izvaja namakanje z razpršilci, katerih intenziteta je 4,2mm/h in se hkrati namaka cel sadovnjak na enkrat. Poraba vode znaša kar 11 sekundnih litrov na hektar. Torej za 10 hektarjev moramo imeti kapaciteto rezervoarja tako veliko, da nam pokrije 110 litrov/s. Med letom se poraba bistveno zmanjša in to kar na 11 l/s, ko sistem uporabljamo za zalivanje. Šobe so v času pozebe nad, v poletnem času pa pod krošnjami, da ne pride do omočitve listnih površin[1]. Na sliki 7.5. je prikazano namakanje sadovnjaka z razpršilci, kar služi kot proti slanska zaščita. Slika 7.5: Namakanje sadovnjaka z razpršilci [10] 17

26 7.5 KAPLJIČNO NAMAKANJE Pri kapljičnem namakanju rastlino namakamo vsak dan toliko, kolikor vode potrebuje. Od poroznosti tal je odvisno na koliko delov bomo razdelili obrok namakanja, ter koliko vode lahko zadržijo tla. Kapljično namakanje razdelimo na podzemne in nadzemne sisteme. Podzemni pride cev vkopana ob drevesu v globini mase korenin in ima med cevjo in šobo bakreno ploščico, da ne pride do zamašitve šobe. Pri nadzemnem sistemu pa je cev pritrjena pod krošnje dreves. Če bi v času sončnega popoldneva namakali po listih, bi to privedlo do raznih bolezni. Od ostalih namakalnih sistemov ima kapljično namakanje ogromno prednosti, saj z njim dosežemo najintenzivnejšo pridelavo sadja. Kar pa se tiče varovanja okolje ima kapljično namakanje najvišjo stopnjo. [1] V cevi so šobe nameščene na razdalji 0,2-1m, ter imajo pretok 1-8 l/h. V namakalni cevi se pojavljajo tlačne izgube, zato se pretok na šobah razlikuje. Razlika med prvo in zadnjo šobo mora biti takšna, da zadovoljimo najmanj 85% izenačenosti. Cev na ravnem terenu je lahko dolga tudi 400m, na terenu z naklonom pa do 200m. [1] Prednosti kapljičnega namakanja: 1. Namakamo samo lokacijo koreninskega sistema, zato je poraba vode bistveno manjša, 2. Površina med vrstami je suha, zato se lahko s traktorjem škropi tudi med namakanjem, 3. Obratuje pri tlakih 0,5-1bar, zato je tudi moč črpalke manjša kot pri ostalih sistemih, 4. Velik spekter uporabe namakanje, kot glinenih in peščenih tal, 5. Preko črpalke lahko dodajamo tudi hranila potrebna za samo rast drevesa, katera se pri tem sistemu ne spirajo v podtalnico, 6. Ne pride do omočitve listnih površin. [1] Slabosti kapljičnega namakanja: 18

27 1. Pogosto pride do mašenja šob, zato je treba pri projektiranju za nekatere kapljične cevi upoštevati tudi filtracijo vode. Filtrska postaja stoji ob črpališču. Filtracija vode je zelo pomembna, saj če pride do zamašitve šobe, pogosto primeri niso rešljivi. [1] Slika 7.6. nam prikazuje sistem kapljičnega namakanja na vrtu. Zelo dober primer kapljičnega namakanja v Sloveniji imamo v Savinjski dolini, kjer namakamo zelo velike površine hmelja. Slika 7.6: Kapljično namakanje. [11] 19

28 8 SHEMA NAMAKALNEGA SISTEMA Ker se prijatelj ukvarja s pridelovanjem breskev, sva se odločila za izvedbo podzemnega kapljičnega namakalnega sistema. Površina sadovnjaka je približno 0,46 hektarja. Kapljična cev je vkopana v zemljo, šoba pa pride približno na središčno točko koreninskega sistema drevesa. Šobe so na razdalji 0,5m s pretokom 1,6 l/h. Po meritvah in izračunih sem prišel do rezultata, da je v sistemu 2088 šob, vse skupaj pa naj bi imele maksimalen pretok okoli. Zaradi velike porabe vode in stroškov s samo črpalko, smo se odločili, da bomo sadovnjak namakali v dveh delih, zato so nameščeni tudi ventili na kolenu vsake vrste. Zamislili smo si pretok okoli 2 s tlakom do 4 bare, zaradi tlačnih izgub v sistemu. Odločili smo se za črpalko opisano v nadaljevanju. Obstoječ rezervoar vode, katero nima več dotoka vode, pa ima kapaciteto 20. Polnil ga bo sam s cisterno iz prekomernega polnjenja lokalnega rezervoarja. Črpalka naj bi bila vključena okoli 4 ure na dan, kar bi po mnenju prijatelja zadostovalo za optimalno namakanje. Ob takšnem obratovanju bi bila poraba električne energije 3 kw/h na dan, nekje 90 kw/h na mesec. Stroškovno pa to prinese 11,25 v enem mesecu. Z obratovanjem črpalke v času, ko je nižja cena električne energije pa tudi manj. Glede porabe vode bi jo porabili okrog 10 na dan, odvisno od padavin, kar bi stroškovno naneslo okrog 30 na mesec, če bi sadovnjak vsak dan namakali s takšno količino vode. Namakalna sezona traja 3 mesece. Po podatkih, naj bi bil prirast breskev kar 25%, vendar je odvisen od same lege, tal in podnebja. Za naš primer, bi lahko sodili o prirastku komaj po dveh letih delovanja sistema. Slika 8.1. nam prikazuje omenjen sadovnjak pred vkopom medvrstnih cevi v zemljo, slika 8.2. pa shemo našega namakalnega sistema. 20

29 Slika 8.1.: Sadovnjak Slika 8.2: Shema namakalnega sistema 21

30 9 DIMENZIONIRANJE CEVOVODA, ČRPALKE IN IZRAČUN STROŠKOV 9.1 DIMENZIONIRANJE CEVOVODA Po razgovorih z naročnikom in strokovnjaki, sem se odločil za kapljično cev z vgrajenimi šobami znamke NetafimUS; in sicer model DRIPNET PC. Posamezna šoba ima pretok 1,6 l/h. Šobe v cevi so na razdalji 0,5m, delovni pritisk pa je 2,5-3bare. Razlike lokalnih izgub glede na šobo podzemnega in nadzemnega sistema praktično ni, saj so cevi podzemnega sistema oblečene s filcem, nekatere pa imajo med šobo in cevjo bakreno ploščico. Zaradi teh rešitev ne pride do zamašitve šobe. Glavni vod sestavlja standardna distribucijska PE cev s presekom 25mm in največjim možnim pritiskom do 4 bare. Na glavni vod se privije objemka za vsako vrsto posebej in se z 10. svedrom izvrta luknja za dotok vode med vrstami. Objemka ima notranji navoj, v katerega se privije ventil M1/2 /16T, nanj pa se potem pritrdi kapljična cev. Na koncu vsake kapljične cevi pride še končni spojnik. Na slikah 9.1., 9.2., 9.3., 9.4. in 9.5. so prikazani deli namakalnega sistema, ki jih potrebujemo za samo postavitev. Slika 9.1: Šoba kapljične cevi DRIPNET PC [12] 22

31 Slika 9.2: Standardna distribucijska PE cev [13] Slika 9.3: Objemka PVC 3/4" [14] Slika 9.4: Ventil M1/2 /16T [15] Slika 9.5: Končni spojnik s prstanom [16] 23

32 9.2 IZBIRA ČRPALKE ZA NAMAKALNI SISTEM Glede izračuna črpalke sem obiskal podjetje Pipelife v Trzinu pri Ljubljani, kjer me je gospod Bojan Dimic prijazno sprejel, podučili so me o raznovrstnih namakalnih sistemih in na koncu priskočili na pomoč s samo izbiro črpalke za načrtovan namakalni sistem. Dobil sem še katalog najrazličnejših šob namakalnih sistemov ter katalog vodnih črpalk, iz katerega sva na koncu izbrala najbolj optimalno in cenovno sprejemljivo črpalko. Izbrala sva Pedrollovo 0,75kW (1HP) črpalko PLURIJETm 4/100x s pretokom l/min. Priporočil mi je tudi Pedrollovo tlačno stikalo za uravnavanje tlaka. Črpalka mora biti pod streho, da zaradi dežja ne pride do korozije le-te. Na slikah 9.6., 9.7., 9.8. so prikazani izbrana črpalka PLURIJET 4/100x, njena karakteristika ter potrebno tlačno stikalo, ki ga vstavimo med črpalko in glavnim vodom. Slika 9.6: Vodna črpalka Pedrollo PLURIJET 4/100x [17] 24

33 H [m] Q [l/min] Slika 9.7: Karakteristike črpalke PLURJET [18] Slika 9.8: Tlačno stikalo [19] 25

34 9.3 IZRAČUN STROŠKOV Tabela 9.1 nam prikazuje izračun nastalih stroškov za kompleten namakalni sistem. Tabela 9.1: Izračun stroškov Artikel Kos Cena Kapljična cev DRIPNET PC (500m) 2x 189,10 Distribucijska standardna PE cev (100m) 1x 101,26 Objemka PVC 3/4 23x 1,35 Ventil M1/2 /16T 23x 1,34 Končni spojnik s prstanom 16mm 23x 0,18 Končni čep 3/4 1x 0,19 Tlačno stikalo Easypress-1M 1x 77,50 Črpalka PLURIJETm 4/100x 1x 232,00 Izkop za cevi 1x 200 Skupaj: 866,06 V primeru 10% prirastka, z upoštevanjem stroškov vode, elektrike, škropiv, ter dodatnih hranil bi se na osnovi analize investicija povrnila v roku dveh let. Če pa bi bil prirastek višji, bi se investicija povrnila še prej. 26

35 10 VZDRŽEVANJE KAPLJIČNEGA NAMAKALNEGA SISTEMA Za nemoteno obratovanje moramo namakalni sistem tudi pravilno vzdrževati in pred začetkom sezone izvesti kompleten pregled cevovoda. V začetku in na koncu namakalne sezone je potreben pregled črpališča, da preverimo delovanje črpalke, ventila in vseh ostalih delov, ki so potrebni za normalno obratovanje črpališča. Črpališče je potrebno nadzorovati celo namakalno sezono. Zelo pomembno je odzračevanje sistema pred polnitvijo, saj lahko sistem zaradi zraka v cevovodu ne črpa vode. Po končani namakalni sezoni je nujno, da naš namakalni sistem izpraznimo. Če bi voda ostala v ceveh, lahko le-ta v mrzlih zimskih dneh zmrzne in pride do poškodb cevovoda. Prav tako moramo pred zimo zaščititi črpalko. Iz nje spustiti vodo, da ne pride do notranjih poškodb, ter opraviti revizijo vodnikov v krmilni omari zaradi morebitnih poškodb na le-teh. Pred vsako sezono je potrebno pri prvem zagonu vodne črpalke opraviti meritev katodne zaščite. 27

36 11 SKLEP V sklopu diplomske naloge sem dimenzioniral namakalni sistem in s pomočjo podjetja Pipelife izbral primerno črpalko. Naučil sem se res ogromno novega o namakalnih sistemih ter o sami vgradnji le-tega. Za postavitev namakalnega sistema smo s stroški prišli na ceno 866,06. Prirast letine naj bi bila do 25%, odvisno od sušnih obdobij in samih padavin, zato smo prišli do ugotovitve, da se postavitev namakalnega sistema dejansko izplača. Investicija pa se za 10% prirastek povrne v približno v dveh letih. V roku nekaj let, si bom tudi sam postavil kapljični sistem v vinogradu. 28

37 VIRI IN LITERATURA [1] doc.dr. Marina Pintar, univ. dipl. inž. agr. Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v severovzhodni Sloveniji. Dostopno na: in/mkgp.gov. si/pageuploads/publikacije/namakanje/5_osnove_namak_poud_na_vrtnina h_in_sadnih_vrstah_sv_slo.pdf. [2] Prof. Dr. Franci Stampar Namakanje v sadjarstvu. Dostopno na: si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/publikacije/namakanje/9_namakanje_v_sa djarstvu.pdf. [3] doc.dr. Marina Pintar, univ. dipl. inž. agr. Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Dostopno na: nje/11_osnove namak_s_poud_na_vrtninah_in_sadnih_vrstah_v_z_o_j_slov.p df. [4] html. [5] [ ]. [6] [ ]. [7] [ ]. [8] oration-development-draft [ ]. 29

38 [9] nje-porabili-manj-vode [ ]. [10] [ ]. [11] [ ]. [12] [ ]. [13] -standardna-pe-cev-100m/) [ ]. [14] [ ]. [15] [ ]. [16] [ ]. [17] [ ]. [18] [ ]. [19] mp-controller-230v-1hp-w-1-5bar-gauge [ ]. 30

39 PRILOGE PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA. 31

40 32

Ponudba rokovnikov Univerze v Ljubljani

Ponudba rokovnikov Univerze v Ljubljani Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

TN 3 _2019

TN  3 _2019 KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana Tehnološko navodilo 3/2019 - jagode Za nami je vremensko pestro obdobje. Zelo toplemu vremenu so sledili mrzli dnevi, marsikje so jutranji mrazovi poškodovali

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki

Prikaži več

14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze

14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze 14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose

NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih

Prikaži več

Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo

Prilagajanje kmetijstva na podnebne  spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri  izboljšanju upravljanja z vodo MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju

Prikaži več

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k 30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 25, 40) AFQ/VFQ 2(1) povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pr

Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 25, 40) AFQ/VFQ 2(1) povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pr Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 5, 40) AFQ/VFQ ( povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pretoka in pogonom z regulacijsko membrano. Na voljo sta

Prikaži več

Microsoft Word - ge-v01-osnove

Microsoft Word - ge-v01-osnove .. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak

Prikaži več

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud Datum objave: 25.09.2017 10:54 prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tudi poddigestorijske omarice in kakšne, za kakšen namen shranjevanja? Hvala,

Prikaži več

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA 2 ECOTERM Inovativen pristop ter uporaba edinstvene tehnologije v svetu toplotnih črpalk omogočata vrsto uporabnih prednosti, ki jih nudi toplotna

Prikaži več

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o. Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09

Prikaži več

ŠOLA: SŠTS Šiška

ŠOLA: SŠTS Šiška Naslov vaje: MEHKO SPAJKANJE Ime in priimek: 1 1.) WW tehnika (Wire-Wrap) Nekoč, v prvih dneh radio-tehnike se spajkanje elementov ni izvajalo s spajkanjem, ampak z navijanjem žic in sponami. Takšni spoji

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni

Prikaži več

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

IMP Klima Enote za regulacijo zraka Regulacijske žaluzije Regulacijske žaluzije PREZRAČEVALNE REŠETKE IN VENTILI Regulacijske žaluzije RŽ-1, RŽ-2, RŽ-

IMP Klima Enote za regulacijo zraka Regulacijske žaluzije Regulacijske žaluzije PREZRAČEVALNE REŠETKE IN VENTILI Regulacijske žaluzije RŽ-1, RŽ-2, RŽ- RŽ-1, RŽ-2, RŽ-3 Uporaba so namenjene za regulacijo pretoka zraka in tlaka v prezračevalnih kanalih in klima napravah. Lahko jih vgrajujemo samostojno ali v kombinaciji s zaščitnimi ali nadtlačnimi rešetkami.

Prikaži več

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja

Prikaži več

50020_00426_E_DuoControl CS_010419_SL.indb

50020_00426_E_DuoControl CS_010419_SL.indb DuoControl CS SL Navodila za vgradnjo Stran 2 DuoControl CS Kazalo Uporabljeni simboli... 2 Navodila za vgradnjo Obseg dobave... 3 Varnostna navodila... 3 Zaščita pred umazanijo / naoljenjem... 3 Mere

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2

O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 Tloris tipične etaže od 2. do 5. nadstr. list 3 Tloris

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke FOTOVOLTAIČNI SISTEMI VGRAJENI V TOPLO ZRAČNE SPREJEMNIKE SONČNE ENERGIJE Pri snovanju ogrevalnih sistemov za nizkoenergijske hiše (NEH) v veliko primerih koristimo toplo zračne sprejemnike sončne energije

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni

Prikaži več

Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom

Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom IMI HEIMEIER / Termostatske glave in radiatorski ventili / Termostatska glava Halo Termostatska glava Halo Termostatska glava Halo se uporablja

Prikaži več

Presentation‘s Main Title

Presentation‘s Main Title JUBIZOL Izvedba detajlov fasade načrtovanje in pregled izvedbe v praksi 1 Aleš Kovač d.i.g. JUB d.o.o. ; ales.kovac@jub.eu Obdelava COKLA Slaba praksa Direktno stikovanje z asfaltom? VROČINA!! 2 Obdelava

Prikaži več

Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016

Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Osa S vsebuje vse v 18 centimetrih. barva vašega stila Sprednje plošče

Prikaži več

KEMAMIX G

KEMAMIX G KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

Priloga I RAZVRSTITEV OPREME POD TLAKOM GLEDE NA STOPNJO NEVARNOSTI Oprema pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti je, glede na vrsto fluida, pogoje ob

Priloga I RAZVRSTITEV OPREME POD TLAKOM GLEDE NA STOPNJO NEVARNOSTI Oprema pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti je, glede na vrsto fluida, pogoje ob Priloga I RAZVRSTITEV OPREME POD TLAKOM GLEDE NA STOPNJO NEVARNOSTI Oprema pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti je, glede na vrsto fluida, pogoje obratovanja in vrsto opreme, razvrš ena v dvanajst skupin

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.

Prikaži več

Rešitve za muzeje jekleni del vašega podjetja

Rešitve za muzeje jekleni del vašega podjetja Kovinski regali za muzeje Sistem TERRA Izvlečne mreže za varno in pregledno shranjevanje muzejskih predmetov Najpomembnejše pri zasnovi depojskega prostora je zaščita muzejskih predmetov. Še več, predmeti

Prikaži več

Microsoft Word - Betriebsanleitung ASE 20 bis 48 Stand _slv.doc

Microsoft Word - Betriebsanleitung ASE 20 bis 48 Stand _slv.doc Tel.: +386 (0)1 7865 300 Faks: +386 (0)1 7863 568 Informacije o izdelkih na internetu: www.airsep.si E-pošta: info@gia.si Navodila za uporabo AIR-SEP tip: AS - E 20/4-K AS - E 20/4-M AS - E 48/4-M Serijska

Prikaži več

SUPERCIS CISTERNE ZA GNOJEVKO POLYCIS CISTERNE ZA GNOJEVKO Član skupine

SUPERCIS CISTERNE ZA GNOJEVKO POLYCIS CISTERNE ZA GNOJEVKO Član skupine SUPERCIS CISTERNE ZA GNOJEVKO POLYCIS CISTERNE ZA GNOJEVKO Član skupine SUPERCIS PREDNOSTI, DETAJLI V celoti pocinkan sod, debelina stene soda 5 mm Samostoječe, pocinkano ogrodje soda Optimalno nastavljiv

Prikaži več

Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p

Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015

Prikaži več

Tehnična dokumentacija

Tehnična dokumentacija PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več

Bioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages

Bioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages »PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati

Prikaži več

BENCIN Dom-vrt & Delavnica jesen - zima 2016 AGREGAT GSEm 7250 TBE Skupna max. izhodna moč:5,0 kva/230v (2x2,5) Max. izhodna

BENCIN Dom-vrt & Delavnica jesen - zima 2016 AGREGAT GSEm 7250 TBE Skupna max. izhodna moč:5,0 kva/230v (2x2,5) Max. izhodna BENCIN 08 2000 940 www.dilex.si Dom-vrt & Delavnica jesen - zima 2016 AGREGAT GSEm 7250 TBE Skupna max. izhodna moč:5,0 kva/230v (2x2,5) Max. izhodna moč: 7,25 kva/400v Prostornina motorja: 420 cm 3 Napetost:

Prikaži več

Microsoft Word - Ozon_clanek_2012.doc

Microsoft Word - Ozon_clanek_2012.doc OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc Borovniško naselje 7 1412 Kisovec Slovenija Tel.: +386(0) 356 72 050 Fax.: +368(0)356 71 119 www.tevel.si Lastno varni napajalnik Tip NSB2/xx (NAVODILA ZA UPORABO) Navodila_NSB2_SLO.doc2/xx Stran 1 od

Prikaži več

KATALOG SREBROVIH SPAJK

KATALOG SREBROVIH SPAJK KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn

Prikaži več

DOK-Projekt_System_DWP 10_SLV_DWP_10_Papier-A5_30_05_ _59_38.pdf

DOK-Projekt_System_DWP 10_SLV_DWP_10_Papier-A5_30_05_ _59_38.pdf DWP 10 Slovenščina 1 Informacije o dokumentaciji 1.1 O tej dokumentaciji Pred začetkom uporabe preberite to dokumentacijo. To je pogoj za varno delo in nemoteno uporabo. Upoštevajte varnostna navodila

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

SKF Technical Bulletin

SKF Technical Bulletin SKF Tehnični bilten Rešitve za zamenjavo in popravilo vodnih črpalk VKMC 01278, / VKMC 01278-1, Motorji VAG: 1.6 TDI, 2.0 TDI (EA288 motor) SKF Rešitve za zamenjavo in popravilo z navodili za vgradnjo

Prikaži več

KEMASAN 590 F

KEMASAN 590 F KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli

Prikaži več

Microsoft Word - Tehnicno_porocilo_PZI-strojne

Microsoft Word - Tehnicno_porocilo_PZI-strojne TERMOTEH d.o.o., Cesta v Zgornji Log 49, 1000 Ljubljana 1 1.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU Načrt in številčna oznaka načrta: Investitor: Objekt: Vrsta projektne dokumentacije in njena številka:

Prikaži več

PGD-Trboje _ -1. Story

PGD-Trboje _ -1. Story 11,85 50 1,35 40 2,70 40 3,10 40 2,50 50 10 30 10 1,35 10 20 10 2,70 10 20 10 3,10 10 20 10 2,50 10 30 10 6,80 30 1,20 30 2,20 30 2,20 30 5,30 30 2,20 30 2,20 30 ET, Ø150, l=1,00m, 2% 7,50 50 3,95 50 2,05

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

BM2

BM2 MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko

Prikaži več

Kravanja Jure s.p., Bavno 17b, 3000 Celje DIREKTOR: Kravanja Jure Mob: , TEL: (03) FAX: (03) ,

Kravanja Jure s.p., Bavno 17b, 3000 Celje DIREKTOR: Kravanja Jure Mob: , TEL: (03) FAX: (03) , ODPRAŠEVANJE V LESNI INDUSTRIJI Firma Jure Kravanja s.p. izvaja celovite sisteme odpraševanja za lesne obrate vseh velikosti in stopenj predelave. Praviloma moramo za vsak posamezni primer na osnovi ogleda

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Univerzalni zračni kompresor Bruder Mannesmann 097 T Kataloška

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Univerzalni zračni kompresor Bruder Mannesmann 097 T Kataloška SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 48 29 72 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Univerzalni zračni kompresor Bruder Mannesmann 097 T Kataloška št.: 48 29 72 KAZALO SESTAVNI DELI NAPRAVE...3 NAMEN

Prikaži več

(PZI_predra\350un.xls)

(PZI_predra\350un.xls) POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.

Prikaži več

Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA

Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru Evidenčna oznaka: 2141a-18/ / Naročnik: MESTNA Poročilo o izvedeni nalogi Evidenčna oznaka: 2141a-18/49640-19/93398 20.02.7774 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA KARDOŠEVA ULICA 2 9000 Murska Sobota Izvajalci: Vodja naloge: Oddelek za okolje in zdravje Maribor

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 Utekočinjeni naftni plin Vsebina in lastnosti UNP v jeklenki je mešanica utekočinjenih naftnih plinov (BUTAN C 4 H 10 PROPAN C 3 H 8 ). Mešanica je nestrupen, gorljiv plin, težji od zraka, ki pa je v določenem

Prikaži več

Na podlagi 26. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 8/00 - popr.), 16. Člena Statuta Občine Polzela (Uradni list R

Na podlagi 26. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 8/00 - popr.), 16. Člena Statuta Občine Polzela (Uradni list R Na podlagi 26. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 8/00 - popr.), 16. Člena Statuta Občine Polzela (Uradni list RS, 78/2013), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

Geotekstilne podlage Geotekstilne podlage so najbolj preprost sistem zelenih sten. Običajno so sestavljene iz dvojne plasti filca s saditvenim

Geotekstilne podlage Geotekstilne podlage so najbolj preprost sistem zelenih sten. Običajno so sestavljene iz dvojne plasti filca s saditvenim 1.4.2.1 Geotekstilne podlage Geotekstilne podlage so najbolj preprost sistem zelenih sten. Običajno so sestavljene iz dvojne plasti filca s saditvenimi žepki, ki so pribiti na leseno ali plastično desko.

Prikaži več

50020_00022_GF_030618_SL.indb

50020_00022_GF_030618_SL.indb Filter za plin Navodila za uporabo Navodila za vgradnjo Naj bodo vedno v vozilu! Stran 2 Stran 7 Filter za plin Obsah Uporabljeni simboli... 2 Navodila za uporabo Namen uporabe... 3 Menjava filtrskega

Prikaži več

REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL.

REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. SAMSON razvija in izdeluje regulacijske ventile praktično za vse zahteve in procese od kovanega krogelnega ventila do obvodnega

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba

Prikaži več

INVESTITOR: OBČINA ČRNOMELJ, TRG SVOBODE ČRNOMELJ OBJEKT: REKONSTRUKCIJA SANITARIJ, OŠ MILKE ŠOBAR- NATAŠE SPREMEMBA PRIPRAVE SANITARNE VODE, T

INVESTITOR: OBČINA ČRNOMELJ, TRG SVOBODE ČRNOMELJ OBJEKT: REKONSTRUKCIJA SANITARIJ, OŠ MILKE ŠOBAR- NATAŠE SPREMEMBA PRIPRAVE SANITARNE VODE, T INVESTITOR: OBČINA ČRNOMELJ, TRG SVOBODE 3 8340 ČRNOMELJ OBJEKT: REKONSTRUKCIJA SANITARIJ, OŠ MILKE ŠOBAR- NATAŠE SPREMEMBA PRIPRAVE SANITARNE VODE, TOPLOTNA ČRPALKA NAČRT: 5.5. VODOVOD in KANALIZACIJA

Prikaži več

1. Distributivni elementi.indd

1. Distributivni elementi.indd Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo

Prikaži več

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št. in cene na zahtevo VITOMAX 200-HW Tip M72A Visokotlačni

Prikaži več

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev PODLAGE ZA ČEŠNJO DOSEDANJE IZKUŠNJE IN NEKATERA PRIPOROČILA dr.nikita Fajt Ljubljana, 2. februar, 2017 PODLAGA JE SKRITI DEL DREVESA, KI GA PREHRANJUJE V OSNOVI IN OBČUTI VSE RAZMERE TAL, V KATERIH SE

Prikaži več

Suša spomladanska - Tehnološka navodila

Suša spomladanska - Tehnološka navodila Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana tel.: (01) 513 66 00, faks: (01) 513 66 50 E-pošta: kgzs@kgzs.si www.kgzs.si TEHNOLOŠKA PRIPOROČILA ZA BLAŽENJE POSLEDIC SPOMLADANSKE SUŠE Pripravili: Dr. Dušica Majer,

Prikaži več

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6

Prikaži več

DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013

DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013 DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013 PRIPRAVA VODE JE LAHKO TEŽKA NALOGA. DOVOLITEM, DA VAM POMAGAMO. Priprava in obdelava vode je lahko težka in kompleksna naloga. Znanje,

Prikaži več

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing Z nadgradnjo programa do novih kupcev, novih trgov Globalne izkušnje Knauf Insulation Jure Šumi Business Development Director O čem bo tekla beseda 1. Korporacija in segmenti/izdelki 2. S spremembami v

Prikaži več

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

Milan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]

Milan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način] Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

Navodila za montažo in vzdrževanje ventilatorjev EOLOSTAR ProFarm Košenina d.o.o. Spodnja Senica Medvode Tel. 01/ Faks: 01/ GSM

Navodila za montažo in vzdrževanje ventilatorjev EOLOSTAR ProFarm Košenina d.o.o. Spodnja Senica Medvode Tel. 01/ Faks: 01/ GSM Navodila za montažo in vzdrževanje ventilatorjev EOLOSTAR Spodnja Senica 9 1215 Medvode Tel. 01/3618-303 Faks: 01/3618-304 GSM. 040/21-33-55 Intenet: Uvod Ta navodila se navezujejo na sledeče tipe ventilatorjev

Prikaži več

AME 110 NL / AME 120 NL

AME 110 NL / AME 120 NL Pogoni za zvezni regulacijski signal AME 110 NL, AME 120 NL Opis Ti pogoni se uporabljajo skupaj z kombiniranimi avtomatskimi omejevalniki pretoka z regulacijskim ventilom AB-QM DN 10 - DN 32. Ta pogon

Prikaži več

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm 1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela

Prikaži več

Cenik gasilskih storitev_april 2010 veljavni.xls

Cenik gasilskih storitev_april 2010 veljavni.xls VELJAVNI CENIK GASILSKIH STORITEV (SPREJET 27.03.2010 NA UPRAVNEM ODBORU GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE IN VELJA DO PREKLICA) 1. Moštvo (Cene so brez DDV) 1.1. na delavnik med 6. in 18. uro: na osebo in uro

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

Cesta na Ostrožno 152, 3000 Celje - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: Fax: NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt el

Cesta na Ostrožno 152, 3000 Celje - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: Fax: NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt el - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: 03 492 93 10 - Fax: 03 492 93 11 NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt električnih instalacij in električne opreme, št. 691-2/14, mapa 4 NAROČNIK: OBČINA ŽALEC

Prikaži več

1

1 NASLOVNA STRAN NAČRTA VODOVOD MAPA 5.1 NAČRT VODOVODA INVESTITOR OBJEKT LOKACIJA OBČINA CIRKULANE CIRKULANE 58 2282 CIRKULANE GRADNJA LOKALNE CESTE V EKONOMSKO POSLOVNI CONI DOLANE OBČINA CIRKULANE DOLANE

Prikaži več

Uživajte in delajte to, kar vas veseli! GARDENA robotske kosilnice gardena.si 1

Uživajte in delajte to, kar vas veseli! GARDENA robotske kosilnice gardena.si 1 Uživajte in delajte to, kar vas veseli! GARDENA robotske kosilnice gardena.si 1 Zakaj je SILENO najboljša izbira? ZANESLJIVE 20 LET ˇ ZE VEC KOT ˇ NE BO MOTILA DELA TIHO VASIH SOSEDOV ˇ 2 3 Pustite, da

Prikaži več

CY110 Sistem glavnega ključazmogljivost, ki presega standard

CY110 Sistem glavnega ključazmogljivost, ki presega standard CY110 Sistem glavnega ključazmogljivost, ki presega standard Zaupanja vredna tehnologija ploščatih ključev za širok spekter uporabe Patentirani obojestranski ključ CY110 nudi podobne prednosti, kot sistemi

Prikaži več

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj

Prikaži več

GRADING d.o.o.

GRADING d.o.o. Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:

Prikaži več