leto XXXII številka 33 (1507) cena 2,20 EUR Slovenska Bistrica, 19. avgusta 2021 poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica DRŽAVA PARTNER

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "leto XXXII številka 33 (1507) cena 2,20 EUR Slovenska Bistrica, 19. avgusta 2021 poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica DRŽAVA PARTNER"

Transkripcija

1 AKTIVNI ČLANI TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRTA IZ OPLOTNICE TABORJENJE BISTRIŠKIH TABORNIKOV 2021 Ob 20-letnici društva tudi bronasto priznanje za pohorski lonec 9 Taborniški rod Črno jezero letos obeležuje 70-letnico delovanja, taborili so na Šmartnem na Pohorju 11 leto XXXII številka 33 (1507) cena 2,20 EUR Slovenska Bistrica, 19. avgusta 2021 poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica Klopotec naznanja bogato jesen NAJVEC LOKALNI H NOVIC (Foto: Niko Turk) SEJEM NOVE GENERACIJE! DRŽAVA PARTNER 59. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM Gornja Radgona INTERVJU TEDNA: Ddr. Nina Ditmajer, raziskovalka zgodovine slovenskega knjižnega jezika:»zrelemu jeziku se ni treba bati, da ga bodo popačile tujke«

2 2 19. avgust 2021 MED NAMI UVODNIK Ines Kresnik, dipl. nov. (UN) glavna in odgovorna urednica Štajerski argó Čisto ajnfoh Narečje, drugim nerazumljiva govorica, tistih, ki si delijo korenine, je izvirnik materinščine. Vrednost dediščine besednega zaklada pa v slovenskem jezikovnem prostorju ni ocenjena enako. S centralizacijo države se je centraliziral tudi jezik. Osrednjeslovensko je norma, ki terja podreditev. Jezikovna tradicija periferije pa je pri civiliziranju marginalcev obrobnega pomena. Štajerščina se v popularni kulturi današnjosti uporablja za oris robatih, neukih, neuglajenih rovtarjev, ki so pretirano navezani na svoj štamperli in ki svoj konec po navadi učakajo v situacijski komiki. Salve smeha, ki sledijo, se izrodijo v posmeh. Smešenje načina izražanja se nadaljuje v šolskih klopeh, v študentskih predavalnicah in ob delu. Dokler ponos nad izvirnostjo ne upogne kolena pred sramom zaradi drugačnosti. Narečne besede tako niso več pisan okras, pač pa plevel v krajini jezika, ki ga je potrebno izkoreniniti in pristriči, dokler jezik zavoljo omike do popolnosti ne sodi v kalup družbeno sprejemljivega. Ponos na govor marginaliziranih narečij se kljub vsemu počasi vendarle prebuja. Za enakopravnost in ohranitev lastne govorne kulture pa se bomo morali boriti vsi narečni govorci. Aufbiks, pubeci in dekline! Zgodovino vzhodnoštajerskega knjižnega jezika raziskuje naša sogovornica v osrednjem intervjuju ddr. Nina Ditmajer. K razmisleku o bogastvu dediščine narečnih besed štajerskega jezika smo povabili Panoramine anketirance. Nabrušenih jezikov pa so tudi branjevke in branjevci, ki jih bomo odslej tedensko predstavljali v rubriki Obrazi grajske tržnice. ISKRICA O mnogih stvareh vemo samo njihova imena in nič več. Josef Čapek Postavitev klopotca Društva vinogradnikov Ritoznoj Če ne bo vremenskih neprilik, bo kvaliteta letnika dobra Ko zaslišiš pesem klopotca iz naših vinogradov, potem se zaveš, da počasi tiho prihaja jesen, vroče in sončno poletje pa se počasi poslavlja. Okoli velikega šmarna se grozdje iz temno zelene počasi prebarva v svetlejše ali pa v temno škrlatne odtenke. In če letos v naših vinogradih ne bo hujših vremenskih ujm, se lahko vinogradniki društva Ritoznoj nadejajo kvalitetnega letnika. Preteklo soboto so tako v znak dolgoletne tradicije člani Društva vinogradnikov Ritoznoj slavnostno postavili klopotec, tokrat v osrčje Spodnjega Prebukovja, natančneje pri Vinogradništvu Brezovšek. Prireditev je povezovala novinarka Natalija Sinkovič in najprej k besedi povabila gostitelja in predsednika DV Ritoznoj Branka Brezovška, ki se je zbranim zahvalil za obisk, še posebej županu, in svojim najbližjim za pomoč pri organizaciji. Tudi župan dr. Ivan Žagar je vse člane in Dobitniki priznanj PANORAMINI OBRAZI (775) obiskovalce toplo pozdravil s pomenljivimi besedami:»če je na velike maše lepo sončno vreme, vino v jeseni samo teče v sode.«vse vinogradnike je nagradil s priznanjem za njihovo preteklo vrhunsko delo in izpostavil, kako pomembno je druženje v teh težkih časih. Izrazil pa je tudi željo, da naj ta klopotec simbolično, poleg ptičev in drugih neprilik, prežene ta presneti covid-19. Da je klopotec lahko zapel v vsej svoji veličini, je pred postavitvijo prejel še blagoslov diakona Ivana Žišta, med Barbara Juhart iz Treh kraljev Za gostinstvo jo je navdušila babica Uspešen gostinec ne more biti vsak. Za to moraš biti rojen, kot temu pravimo. V resnici pa so tudi gostinci, ki v svojem delu uživajo, pravi talenti. Prav ti znajo s svojo naravno danostjo privabiti goste, se jim posvetiti in jih prepričati, da se vedno znova vračajo. Takšna gostinka je tudi Barbara, ki je del uspešne gostinske zgodbe družine Juhart. Barbaro srečate v recepciji hotela Jakec na Treh kraljih, za računalnikom v pisarni, prijazno vas postreže, poprime pa tudi za vsako drugo delo. Nič ji ni težko, čeprav je šefica hotela, žena in mati dveh otrok. Zanimalo nas je, kako ji vse to uspeva. Pa se samo nasmehne in doda, da z dobro voljo zmore vse. Njen nekdanji dom so Kalše. Na njihovi Babičevi domačiji je bilo pet otrok. Že kot otrok se je navdušila za gostinstvo, ko je bila pri babici, ki je imela v Kočnem kmečki turizem. V Mariboru je obiskovala gostinsko šolo, kjer je spoznala sošolca, ki je danes njen mož. Takrat sploh ni vedela, da bo nekoč krojila gostinsko uspešnost družine Juhart na Treh kraljih. Z možem sta prevzela družinsko hotelsko dejavnost in poskrbela za uspešno prihodnost turizma na Pohorju. Rodila sta se jima je hčerka Zala (13 let) in sin Tim (11 let). Barbara s ponosom pove, da sta oba navdušena za gostinstvo. Zala je rada tako v recepciji kot za točilno mizo, Tim pa v kuhinji in zunanjih delih. Lahko si samo mislimo, kako sta Juharta ponosna na svoja vnuka. Morda bi pomislili, da je na Treh kraljih poleti dolgčas. Pa sploh ni tako. Obiskali smo jih sredi tedna. Mnogi pohodniki so si privoščili odlične ajdove žgance z gobovo juho in borovničev zavitek. Tudi sami smo se prepričali o dobroti, ki je ne gre zamuditi. Marjan Mally samo postavitvijo pa so ga spremljale ljudske melodije Godcev izpod Tinja. Sledila je še slavnostna podelitev diplom in priznanj vsem vinogradnikom, ki so na letošnjem 26. ocenjevanju vin v aprilu sodelovali s svojimi vinskimi vzorci. Uradni del prireditve so slavnostno glasbeno popestrili člani Frajhajmske godbe na pihala, ki so nato svoje delo predali Ansamblu Pika Si, ki je vinogradnike in ostale obiskovalce spremljal vse do nočnih ur. Niko Turk Klopotec je postavljen Frajhajmska godba»sonči po trsju se grozdje zoreče in tiho v soncu se polni z močjo in tiho z žlahtnostjo polni se v pesmi, ki prek goric jo klopotci pojo«. ( Janko Glazer: Jesenska pesem)

3 INTERVJU TEDNA 19. avgust Ddr. Nina Ditmajer, raziskovalka zgodovine slovenskega knjižnega jezika Zrelemu jeziku se ni treba bati, da ga bodo popačile tujke Ddr. Nina Ditmajer, ki je osnovno- in srednješolsko izobraževanje zaključila v Slovenski Bistrici, je danes zaposlena v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer raziskuje zgodovino slovenskega in vzhodnoštajerskega knjižnega jezika, slovensko pridigarstvo ter posvetno pesništvo na Štajerskem. V pogovoru nam je predstavila svojo akademsko pot, nam zaupala zanimive izsledke svojih raziskav in podala svojo oceno sodobne slovenske govorne kulture. * V svoji bogati akademski karieri ste se posvetili študijam slovenščine in teologije. Kaj vas je pritegnilo v raziskovanje jezikoslovja in religijskih študij? Kako ste našli most med dvema, za zunanjega opazovalca, tako različnima sferama?»za študij teologije se nisem odločila toliko zaradi tega, ker bi me prednostno zanimal odnos človeka do Boga (čeprav se temu med študijem seveda ni mogoče izogniti), temveč zaradi mojega velikega zanimanja za religiozno književnost, ki kroji zgodovino slovenskega slovstva vse do 19. stoletja, ko se je količina posvetne književnosti v našem jeziku precej povečala. Zato je za bolj poglobljeno razumevanje naše starejše književnosti bistveno znanje tudi drugih znanstvenih disciplin, kot so zgodovina, teologija, filozofija, antična filologija. Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska Bistrica T: / / Aluminiju dajemo sijaj V času mojega šolanja je bilo še vedno uveljavljeno prepričanje, da je z zatonom protestantizma, ko smo dobili prve tiskane slovenske knjige, ustvarjanje v našem jeziku nekako zamrlo, da v obdobju baroka nismo razvili visoke književnosti. Naš spletni portal Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja pa priča ravno nasprotno. V slovenski jezik so se v tem času prevajale svetovno znane pesmi in prozna besedila, vendar izključno religiozne vsebine. Zaradi različnih razlogov (cenzura, vojne, pomanjkanje denarja, premajhen knjižni trg) so ti ostali v rokopisu, danes pa so od splošne javnosti še toliko bolj oddaljeni zaradi omejenega dostopa in hrambe v različnih arhivih, knjižnicah in pri zasebnikih. Zato je naša in tudi moja glavna naloga te rokopise digitalizirati in transkribirati, da jih bo lahko širša javnost spoznala. Naj med njimi omenim svetovno znane baročne pripovedi o Antikristu, Jezusovem in Marijinem življenju, o štirih poslednjih stvareh človeka (Martin von Cochem), ki so se v razsvetljenstvu znašli celo med prepovedanimi deli. To je vsekakor vplivalo na to, da so ta besedila Slovencem še danes neznana in niso vključena v učne načrte.«* Raziskovali ste tudi botanične izraze v delu Domači vrtnar Janeza Koprivnika, ki je eden od prvih pisal o Pohorju v slovenskem jeziku. Kaj vas je pripeljalo do Koprivnika in kaj vam je bilo pri proučevanju njegovega dela najbolj zanimivo?»s štajersko rodbino Koprivnik sem povezana preko svoje babice Marije Koprivnik, ki se je rodila v Koroški vasi na Pohorju. Ponovno zanimanje za znanega mariborskega profesorja naravoslovja in fizike pa je obudil babičin bratranec Anton Gričnik, katerega številne knjige krasijo knjižne police našega stanovanja v Slovenski Bistrici. Tako sem Koprivnikova dela o Pohorju in botaniki poznala že od nekdaj. Za diplomsko nalogo na mariborski slovenistiki sem izdelala slovar vseh botaničnih izrazov, ki jih je uporabljal v strokovnih člankih za učitelje in v priročniku za vrtnarje Domači vrtnar. Koprivnik si je želel, da bi bili tudi slovenski (po njegovem mnenju zanemarjeni) vrtovi urejeni tako kot vrtovi v Franciji in Angliji. Zame so bila najbolj zanimiva danes nam nepoznana poimenovanja za rože, zelišča, sadje in zelenjavo, npr. prežulka (bazilika), špargov kapus (brokoli), savojski kapus (ohrovt), španska čebula (por), rajsko jabolko (paradižnik) ravš/ dragomastnik (sleč), tagetes/turški klinček/turšek (žametnica), torkanj (pehtran). Koprivnik pa je seveda navajal tudi številna poimenovanja, ki jih na Štajerskem še danes uporabljamo, npr. šnitlih (drobnjak), repincl (motovilec) itd. Ti izrazi v 19. in začetku 20. stoletja še niso bili poenoteni za celotno slovensko ozemlje.«* Doslej ste tudi že dvakrat doktorirali. Zakaj ste se odločili za dva doktorata?»k dvojnemu doktorskemu študiju so me prisilile slabe finančne razmere. Moji generaciji, ki je na trg dela začela vstopati kmalu po svetovni gospodarski krizi (2008), ni bilo danih toliko priložnosti, kot generaciji pred krizo. Moji študijski kolegi niso mogli opravljati pripravništva na šoli, nova delovna mesta se v šolah niso razpisovala, prav tako tudi ne na fakultetah, kjer sem si jaz želela po študiju nadaljevati svojo poklicno kariero. Tako sem se prvega doktorskega študija slovenskega jezikoslovja lotila samoplačniško s pomočjo štipendije Škrabčeve ustanove. Ker študija v tem času kljub temu finančno nisem bila zmožna zaključiti, pripravništva pa so razpisovale le redke šole, sem se prijavila na leta 2016 razpisano mesto za mlade raziskovalce na ZRC SAZU (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Tega leta sem se tako prvič zaposlila na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ter vpisala novi doktorski študij, tokrat na področju literarnih ved. Tako sem s pomočjo štiriletne pogodbe lahko uspešno zaključila oba doktorska študija, letos pa sem dobila tudi pogodbo za nedoločen čas, kar mi bo omogočilo, da vlaganje državnih sredstev v moje izobraževanje uspešno povrnem s svojim nadaljnjim delom.«* Ob svoji akademski poti ste ustanovili in kot urednica vodili tudi revijo Liter jezika. Od kod ideja za študentsko revijo in kako ste jo izpeljali?»liter jezika smo ustanovili v tretjem letniku študija leta 2010, saj takrat na Oddelku za slovanske jezike in književnosti ni bilo nobene študentske revije, v kateri bi lahko študenti objavljali svoje literarne in tudi bolj strokovne prispevke, ki so jih sestavljali iz svojih seminarskih nalog. Za objave v vidnih slovenskih literarnih in znanstvenih revijah potrebuješ že nekaj kilometrine in referenc, vse to pa ti lahko zagotovi strokovna študentska revija s podporo starejših kolegov in profesorjev. Da se tovrstne obštudijske dejavnosti splačajo in so včasih celo glavno merilo za uspešnost v življenju, dokazuje ne samo moja zaposlitev na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, temveč tudi štiri odlične pesniške zbirke mojih sourednikov, Denisa Škofiča in Tonje Jelen.«* Liter jezika pa ni edina publikacija, ki ste ji urednikovali. V času študija ste urejali tudi teološko revijo Qolloquia in delovali kot članica uredništva revije Tretji dan. Za kaj ste si kot urednica prizadevali? Kaj je vaš pečat, ki ste ga želeli vtisniti v publikacije, pri katerih ste sodelovali?»qolloquia je študentska revija Teološke fakultete, pri kateri sem si tako kot pri Litru jezika predvsem pridobivala uredniške izkušnje in pilila strokovno pisanje. K Tretjemu dnevu, krščanski reviji za duhovnost in kulturo, so me po diplomi povabili profesorji na tej isti fakulteti, ki so tam že sodelovali bodisi kot glavni bodisi kot področni uredniki za različne tematike od filozofije, zgodovine, Svetega pisma, jaz pa sem prevzela področje književnosti. Od mene se je pričakovalo, da bom ob sebi zbrala kvalitetne pisce religiozne poezije in proze, ki bodo svoje stvaritve pričeli objavljali v tej reviji. Prva težava, na katero sem naletela, je bila, da nihče od Ddr. Nina Ditmajer Rojena: 26. marec 1988 Izobrazba: doktorica znanosti Poklic: raziskovalka Hobiji: pohodništvo, pilates, branje Življenjski moto: Kar lahko storiš že danes, ne odlašaj na jutri. meni poznanih literatov ni pisal religioznih besedil oz. so se k tej tematiki zatekli le s posameznimi motivi in fragmenti, kar pa ni bilo dovolj prepričljivo merilo za sprejetje besedila v objavo. Tako sem morala razširiti svoj literarni krog poznanstev in se zateči tudi k prevodni poeziji npr. srbskih pesnikov in k objavi literarnih natečajev, na katerih smo pridobivali krajše prozne tekste. Žal se je z ukinitvijo založnika Slovenske katoliške mladine leta 2019 zgodba te revije, ki obstaja že od leta 1971, med njenimi prvimi uredniki pa je bil Lojze Peterle, končala.«* Slovenjebistričani smo, sicer že kar nekaj let nazaj, v mladinskem centru lahko prisluhnili vaši poeziji. Še pesnite?»svoje prve pesmi sem pričela objavljati že v srednji šoli, moje ustvarjalno obdobje pa se je pričelo že v osnovni šoli, ko sem naši učiteljici slovenščine gospe Danici Maček večkrat prebrala kakšno svojo pesem in zanjo prejela petico. Na fakulteti smo se uredniki Litra jezika takoj povezali z mariborskimi kulturniki, založbami in kulturnimi združenji (Lučko Zorko, Petro Kolmančič, Robertom Titanom, Janom Šmarčanom, Ninom Flisarjem, Marjanom Pungartnikom) in pričeli bolj aktivno pisati, objavljati in tudi javno brati svojo poezijo. V slovenjebistriškem mladinskem centru sem nastopila skupaj s svojo študijsko kolegico Tonjo Jelen. Medtem ko je Tonja z leti očitno vedno bolj ustvarjalna in pesniško prodorna, pa zame velja obratno. Žal nekako ne znam združiti umetniške in strokovne ravni jezika, ki pri meni zadnja leta močno prevladuje. Tako trenutno namesto svoje pesniške zbirke pripravljam svojo prvo znanstveno monografijo o pesništvu na Štajerskem.«* Jezik je živ in se venomer spreminja. Danes predvsem v odnosu do angleščine. Puristi bi se zagotovo zgražali nad količino prevzetih besed, ki jih v zadnjem času vnašamo v materinščino. Kako bi ocenili govorno kulturo Slovencev?»Slovenci smo bili mnogo stoletij pod politično oblastjo neke druge države in bili zato tudi v bolj tesnem stiku z njeno kulturo. Več stoletij je na naš jezik vplivala nemška jezikovna in literarna kultura, ki se je oblikovala v Avstrijskem cesarstvu in kasneje v Avstro-Ogrski monarhiji. Slovenski jezik je bil vse do 19. stoletja in še dlje prežet z germanizmi, ideja slovenskega naroda, ki ima svojo lastno književnost, zgodovino in jezikovno kulturo, pa je naše jezikoslovce 19. stoletja, kot sta bila Jernej Kopitar in Fran Levstik, prepričala, da se je v jeziku treba znebiti vsega nemškega in namesto tega v svojem pisnem in govornem izražanju raje uporabljati besedne ustreznice iz bogatih slovenskih narečij in tudi iz drugih slovanskih jezikov, kot sta češčina in hrvaščina. Zato temu obdobju pravimo tudi purizem. Slovenci smo bili tudi v 20. stoletju zelo občutljivi do vsega tujega v svojem jeziku in se tujk na vsak način želimo otresti, če le obstaja kakšna slovenska ustreznica. Če te ni, pa si jo kar izmislimo. Primer tega so Toporišičeve novotvorjenke oz. neologizmi: razpočnica (žemlja), vrženček (žeton), nakolenčnik (laptop). Slovenci smo zadnje čase kritični tudi do raznih hrvatizmov in srbizmov, vendar se niti ne zavedamo, koliko besed, ki smo jih v preteklosti prevzeli od njih, je že dolgo prisotnih v našem knjižnem jeziku. Strinjam se z mnenjem jezikoslovca dr. Kozme Ahačiča, da je slovenski jezik prešel v zrelo dobo in se nam tako ni več treba bati, da bodo nove tujke, predvsem angleške (ki so seveda posledica globalizacije 20. stoletja), popačile ali kakor koli ogrozile naš jezik.«(foto: Črt Poglajen) Ines Kresnik

4 4 19. avgust 2021 CEPLJENJE / SEJEM AGRA Epidemija covid-19 Štiri okoliške občine po precepljenosti pod državnim povprečjem V občini Slovenska Bistrica so 15. avgusta zabeležili eno novo okužbo, v zadnjih 14 dneh je bilo z virusom COVID-19 tukaj aktivno okuženih 21 ljudi, skupno je koronavirusno bolezen prebolelo 3385 občanov, 26 ljudi pa je za posledicami novega koronavirusa umrlo. V Makolah in Oplotnici tekom poletja niso zaznali novih okužb. V Poljčanah pa so v zadnjih 14 dnevih odkrili štiri nove okužbe. V Sloveniji je polno cepljenih 40,4 odstotka populacije. V slovenjebistriški občini je doslej z dvema odmerkoma cepiva cepljenih 9455 ljudi oziroma 36,4 odstotka občanov. V Oplotnici se je cepilo 1463 ali 35,2 odstotka občanov. V Makolah je precepljenih 33 odstotkov (677 ljudi), v Poljčanah pa 35,1 odstotek ali 1569 ljudi. Na cepljenje se je mogoče prijaviti preko portala zvem, še vedno pa v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica izvajajo tudi cepljenje nenaročenih. Cepljenje poteka vsak ponedeljek, torek in petek v belem kontejnerju na parkirišču zdravstvenega doma.»cepljenje nenaročenih s cepivom AstraZeneca bo potekalo vsak ponedeljek od 11. do 12. ure in od 17. do 18. ure na Cepilnem mestu 1 (beli kontejner) na parkirišču ZD Slovenska Bistrica. Cepit se lahko pridejo osebe starejše od 18 let. Cepljenje nenaročenih s cepivom Pfizer bo potekalo vsak ponedeljek od 8. do 10. in od 15. do 17. ure, vsak torek od 8. do 10. ure in od 15. do 18. ure ter vsak petek od 8. do 10. ure na Cepilnem mestu 1 (beli kontejner) na parkirišču ZD Slovenska Bistrica. S cepivom Pfizer se lahko pridejo cepit osebe starej- Javni razpis za direktorja Javnega zavoda za informiranje Drago Čož bo zavod vodil še največ leto dni Na razpis za imenovanje direktorja Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica, ki je bil v tedniku Panorama objavljen 8. julija 2021, niso prejeli nobene prijave. Na 8. redni seji Sveta zavoda so se zato odločili, da v skladu z 19. členom statuta zavoda za vršilca dolžnosti direktorja imenujejo dosedanjega direktorja Draga Čoža za obdobje največ enega leta. K imenovanju vršilca dolžnosti mora soglasje podati še ustanovitelj. Ines Kresnik OBČINA SLOVENSKA BISTRICA še od 15 let. Otroci med 12. in 15. letom se lahko cepijo s predhodno prijavo preko portala zvem ali brez naročanja vsak torek od 12. do Gornja Radgona: 59. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Zagotovljeno brezplačno hitro testiranje Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma iz Gornje Radgone je v četrtek, 12. avgusta, pripravil novinarsko konferenco, kjer je predstavil priprave na letošnji 59. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo med 21. in 26. avgustom v Gornji Radgoni. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je lansko leto podobni sejem potekal virtualno. Erjavec je poudaril, da je zaradi istih ukrepov pri Pomurskem sejmu v lanskem in letošnjem letu odpadlo kar osem sejmov. Tokrat sejem bo, saj bodo sejmarji v sodelovanju z Zdravstvenim domom Gornja Radgona zagotavljali vstop na sejem v skladu z veljavnimi predpisi. Vsem obiskovalcem bo pred vstopom na sejem zagotovljeno brezplačno hitro testiranje, omogočeno pa jim bo tudi cepljenje. Sejem bo v soboto, 21. avgusta, ob 10. uri uradno odprl Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. Razstavljalo bo preko 1100 razstavljavcev iz 29 držav Na sejmu, ki se bo razprostiral na kvadratnih metrih, bo razstavljalo preko 1100 razstavljavcev iz 29 držav. Letos je država partnerka sejma Francija, ki se bo na sejmu predstavila s podjetjema Lesaffre, ki ponuja predvsem izdelke za pekarstvo, in Lactalis, ki je pravi gigant na področju mlečne industrije. V času sejma bodo visoki francoski gostje v sejemskem drevoredu posadili hrast graden. Organizatorji Radgonskega sejma pa bodo pripravili tudi razstavo starodobnikov Citroen, med avti bodo tudi taki, ki so stari že preko 100 let. Konferenca z naslovom Ženske in njihov položaj na podeželju Le dan pred začetkom sejma bo na Brdu pri Kranju mednarodna ministrska konferenca z naslovom Ženske in njihov položaj na podeželju. S konferenco naj bi se izboljšal položaj in vloga žensk v obdobju do leta Sicer 13. ure v otroški COVID ambulanti,«so sporočili iz Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Vsi, ki bi se želeli cepiti, morajo s sabo pa se bodo skozi vse sejemske dni odvijale številne razstave ter ogledi. Letos bo v času sejma postavljen tudi vzorčni čebelnjak. Skozi sejem bodo podeljena odličja za ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, za odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona in ocenjevanje bio vin. Razglašen bo vinar leta, predstavljeni pa 59. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM Gornja Radgona SEJEM NOVE GENERACIJE! prinesti zdravstveno kartico, v primeru cepljenja z drugim odmerkom pa še kartonček cepljenja. Ines Kresnik Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma bodo tudi rezultati 20. ocenjevanja medu, ki je potekalo 4. avgusta. Vstopnina znaša 6 evrov za odrasle, ob tem pa bodo tudi razni popusti. Vsi, ki se bodo v Gornjo Radgono pripeljali z osebnimi avtomobili, bodo imeli v neposredni bližini sejma brezplačno parkiranje. Franci Klemenčič DRŽAVA PARTNER

5 AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC 19. avgust Turistični boni in boni21 Izkoriščena dobra polovica turističnih bonov Doslej je turistične bone, ki so namenjeni podpori turističnemu gospodarstvu, unovčila dobra polovica populacije ali Slovencev. Letošnje bone21 pa je doslej izkoristilo ljudi. Izkoriščenost turističnih bonov na državni ravni smo preverili pri Finančni upravi Republike Slovenije, vprašanja o dejanskem poslovanju z vavčerji pa smo naslovili na Jožeta Vovka iz Zelenega turizma iz Makol. UREJA: SILVO HUSU 1249 Turizem je gospodarska panoga, ki je v letu izbruha epidemije utrpela največjo škodo.»turistične bone za okrepitev oslabljenega turizma po državi je doslej unovčilo 57 odstotkov Slovencev v skupni vrednosti ,20 evra. Skupaj je bilo izdanih 2,047 milijona turističnih bonov v skupni vrednosti 356,86 milijona evrov,«so sporočili iz Finančne uprave Republike Slovenije. Turistične bone so lani v tretjem paketu protikoronskih zakonov prejeli vsi prebivalci Slovenije. Polnoletni državljani so za nastanitev z zajtrkom razpolagali z 200 evri, mladoletni pa so prejeli turistični bon v vrednosti 50 evrov. Kljub temu da slaba polovica Slovencev turističnega bona iz lanskega leta še ni unovčila, so na voljo že novi boni, tokrat širše uporabni. Vrednost bona21, ki ga je mogoče izkoristiti v turizmu, gostinstvu, kulturi in športu, za odrasle znaša 100 evrov, za mladoletne prebivalce Slovenije pa 50 evrov. Nove bone je mogoče unovčiti tudi za nakup šolskih učbenikov in delovnih zvezkov, in sicer pri ponudnikih, ki imajo kot dejavnost registrirano trgovino na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami.»doslej je nove vavčerje izkoristilo Slovencev, ki so skupno v tem okviru porabili ,76 evra,«so povedali na Finančni upravi. Turistični boni in boni21 pa veliko koristijo tudi obiskovalci krajev v bližnji okolici.»velika večina naših gostov za naše storitve, nočitev z zajtrkov, izkoristi turistične bone. Tistih, ki nastanitev rezervirajo preko spletnega portala Booking in plačajo z denarjem, je v letošnji sezoni le 10 ali 15 odstotkov,«nam je zaupal Jože Vovk. Ines Kresnik NAPOVEDUJEMO! NAPOVEDUJEMO! V septembru 2021 koncert domačih glasbenikov! Koncert country glasbe Mike & Teja & Martin Torek, 7., in četrtek, 9. septembra 2021 ob 20. uri V Razstavišču Graslov stolp razstavlja Silvo Malovrh»Z barvo in obliko nagovarjam«s spremljevalno razstavo Eve Pavle Malovrh»Notranje podobe«razstava bo odprta do 30. septembra Junija 2021 sta se v Sloveniji rodila 1502 otroka, umrlo je 1678 prebivalcev Število rojstev pada Statistični urad Republike Slovenije od začetka zadnjega vala koronavirusa izdaja začasne podatke o rojenih in umrlih v Sloveniji po mesecih. Gre za podatke za nekaj več kot za en mesec nazaj. 6. julija so bili objavljeni podatki za maj, 6. avgusta pa za junij. Po teh podatkih se je v letošnjem maju v Sloveniji rodilo 1465 otrok, 1738 prebivalcev pa je v tem mesecu umrlo. V juniju 2021 sta se v Sloveniji po začasnih podatkih rodila 1502 otroka, 1678 prebivalcev pa je v tem mesecu umrlo. V letošnjem juniju se je v Sloveniji rodilo povprečno 50 otrok na dan, umrlo je 54 ljudi. Med prebivalci Slovenije, umrlimi v juniju 2021, je bilo po začasnih podatkih 1113 ali 66,33 odstotka takih, ki so bili ob smrti stari 75 let ali več. V primerjavi s povprečnim številom prebivalcev, umrlih pri isti starosti v letih od 2015 do 2019 je bilo to število za 18,7 odstotka večje. Kaj kažejo podatki za julij 2021? V Sloveniji je v času od 1. do 18. julija 2021 umrlo 870 prebivalcev, v enakem obdobju leta 2020 jih je umrlo 882. Podatkov o rojenih med 1. in 18. julijem še ni. Franci Klemenčič 19. mednarodno kiparsko slikarsko druženje FORMA VIVA MAKOLE - DEŽNO 2021 od 2. do 5. septembra

6 6 19. avgust 2021 BISTRIŠKA TRŽNICA / IZ ZGODOVINE OBRAZI GRAJSKE TRŽNICE SLOVENSKA BISTRICA Bio kmetija Jurič iz Loke pri Framu V Sloveniji vse pogosteje srečujemo lokalne, vaške in mestne tržnice, kjer okoliški kmetje, prodajalci in rokodelci ponujajo svoje izdelke in pridelke. Kljub temu da je prvotni namen trgovanja na tržnicah oskrba s prehrano, pa se skozi čas ta pomen spreminja, dopolnjuje in prerašča v še kaj globljega. Tržnice so danes veliko več kot le trgovina na prostem, saj so postale kraj, kjer se ljudje srečujejo, družijo ter izmenjujejo svoja mnenja in izkušnje. Vloga tržnic je v današnjem času in mestnem življenju veliko večja, kot se zdi na prvi pogled poleg oskrbe z domačimi produkti prispeva tudi h krepitvi in večji složnosti skupnosti. Tako tržnice dobro vplivajo na delovanje gospodarstva, prispevajo k oživljanju mestnih jeder in privabljajo vedno nove obiskovalce, kar pomeni, da so tudi velik doprinos k turistični ponudbi mesta. Tržnica naj bi bila srce vsakega kraja. Zato smo se v odločili, da delčke tega srca vsakotedensko delimo z vami in predstavimo katerega izmed ponudnikov Grajske tržnice v Slovenski Bistrici. Tokrat vam bomo predstavili Bio kmetijo Jurič iz Loke pri Framu. *Kdo ste, od kod prihajate in s čim se ukvarjate?»smo Bio kmetija Jurič in prihajamo iz Loke pri Framu. Na naši kmetiji za naše pridelke in živali skrbiva Boris in Barbara, pridno pa pomagata tudi Bernard in Ema ter naša širša družina in delavci iz Invalidskega podjetja Kostanj. Držimo se načela: «Zemlje nismo podedovali od naših prednikov, temveč smo si jo izposodili od naših otrok.«*kaj lahko kupci najdejo na vaši stojnici in kaj je posebnost vaših izdelkov?»na tržnici lahko ponudimo sveže sezonske pridelke, in sicer ekološke maline, jajčka, fižol in ostalo zelenjavo, krompir ter občasno ekološko goveje in telečje meso. Prav tako lahko strankam ponudimo sokove, marmelade, testenine, piškote in še kaj bi se našlo. Na naši kmetiji kmetujemo izključno ekološko, kar pomeni, da ne uporabljamo herbicidov, sintetičnih mineralnih gnojil in GSO. Skrbimo za naše okolje in pitno vodo ter izkoriščamo naravne danosti. V naših izdelkih ni aditivov, ojačevalcev okusa in podobnih dodatkov, ki hrani dajo intenzivno barvo, vonj in okus.«*zakaj ste se odločili za prodajo na tržnici v Slovenski Bistrici?»Za prodajo v Slovenski Bistrici smo se odločili, ker je to nam najbližja tržnica in želimo delovati lokalno, tako da lahko stranke dobijo res sveže pridelano hrano.«*kako ste zadovoljni s prodajo in odzivom kupcev?»odziv je zelo dober, si pa želimo še več ozaveščenih kupcev, ki bi se zavedali pomena ekološko in lokalno pridelane hrane, saj z nakupom pri nas podprejo lokalnega kmeta, prispevajo k skrbi za okolje ter nenazadnje sebi privoščijo kvalitetno in zdravo hrano.«*predlagate kakšne spremembe ali izboljšave pri delovanju tržnice?»želim si, da bi bila tržnica še naprej tako obiskana ter da bi čim več ljudi izvedelo, da lahko tu najdejo kvalitetno hrano. Pohvaliti moramo osebje, ki skrbi, da tržnica dobro deluje. Želim si čim več obiska ljudi vseh generacij, saj se tako tudi medgeneracijsko družimo in je sobota na tržnici hkrati družaben dan za vse.«časovni STROJ Lesnina EMMI postane delniška družba V letu 1995 se je podjetje Lesnina EMMI lastninilo v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju, vpisano v sodni register kot delniška družba z znanimi 882 lastniki, leto kasneje je že bilo omogočeno organizirano trgovanje z delnicami družbe Lesnina EMMI. Vse obsežnejša je bila proizvodnja raznovrstnih izdelkov iz aluminija za industrijo pisarniškega pohištva in bele tehnike. Podjetje se je uspešno recertificiralo po standardu ISO 9001:1994. Leta 1996 je podjetje praznovalo 50-letnico svojega obstoja. Niko Turk Proizvodni program podjetja se je razširil z izdelavo vrtnega pohištva iz aluminija. OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Občina Slovenska Bistrica objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 ZVKSES, 47/06 ZEN, 45/08 ZVEtL, 57/08, 62/10 ZUPJS, 56/11 odl. US, 87/11, 40/12 ZUJF, 14/17 odl. US, 27/17, 59/19 in 189/20 ZFRO in 90/21) ter Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14) in Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 uradno prečiščeno besedilo, 105/06 ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 ZIUOPDVE) JAVNI RAZPIS za ugotovitev upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v občini Slovenska Bistrica Število zaposlenih se je povzpelo na 180. Pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na oddelku za gospodarstvo Občine Slovenska Bistrica, Trg svobode 5, Slovenska Bistrica, na elektronskem naslovu ali po telefonu (Nina Iršič) Razpis je objavljen na spletni strani Občine Slovenska Bistrica Odločbo o uvrstitvi ali ne uvrstitvi na prednostno listo upravičencev bodo vsi udeleženci razpisa prejeli v roku 90 dni po objavi razpisa. Opomba: vloge na razpis naj ponovno oddajo tudi vsi upravičenci z veljavne prednostne liste za najem neprofitnih stanovanj iz leta 2018, ki še nimajo rešenega stanovanjskega problema in vsi tisti, ki so vloge oddali mimo razpisa. Občina Slovenska Bistrica Podjetje je že v 90-ih letih organiziralo izlete za zaposlene in njihove otroke.

7 GLASBA / SPOROČILA 19. avgust Kvatropirci na dvorcu Štatenberg Koncertni spektakel 10 za 10 presegel pričakovanja Kvatropirci, za mnoge ena najboljših in najbolj priljubljenih slovenskih vokalnih skupin, so se ob svoji deseti obletnici delovanja odpravili na turnejo po Sloveniji. Pot so našli tudi na dvorec Štatenberg, kjer smo slišali njihove največje hite in priredbe največjih uspešnic slovenskih pop-rock skupin. Obiskovalci so bili navdušeni, saj jih je njihovo izvajanje v celoti prevzelo in kar nekajkrat spravilo na noge. Pevce spremlja ansambel petih vrhunskih glasbenikov. Skupino sestavljajo štirje fantje, in sicer baritonist Jure Jaklič, tenorista Samo Kališnik in Tomaž Krt ter basist Matej Kocen. Pojejo že, odkar pomnijo. Najprej so skupaj zapeli pri pevskem zboru Odmev iz Kamnika, nato pa so pred desetimi leti ustanovili skupino. Začeli so s prepevanjem dalmatinskih pesmi, ki so jih priredili malo po svoje. Po nekaj uspešnih objavah na portalu YouTube so bili gostje v oddaji Slovenski pozdrav, kjer so zapeli Modrijanovo pesem Moja, ki je postala pravi hit. Sodelujejo s številnimi slovenskimi in tujimi glasbeniki, v sodelovanju z Manco Špik so na Melodijah morja in sonca pred leti dobili nagrado občinstva za pesem Pesem, pojejo z Niko Zorjan, Raayem, s Tabu, z Modrijani. Pravkar bo izšel njihov novi album z naslovom Mila. Pesem smo slišali tudi na Štatenbergu in ob njej resnično uživali. Njihove avtorske skladbe so nekaj posebnega in tudi sami so nanje zelo ponosni. Dogodek je bil izveden v skladu z aktualnimi ukrepi proti širjenju epidemije, tako so že ob vstopu varnostniki preverjali dokazala o testiranju, prebolelosti ali cepljenju. Vstopnice so večinoma prodali v predprodaji, saj jih je bilo na voljo le štiristo. Koncert je bil na prostem, v parku dvorca. Nastopajoči so bili presenečeni nad ambientom, ki ga kar niso mogli prehvaliti. Za pijačo je poskrbelo osebje Gostinstva dvorca Štatenberg, za celotno organizacijo prireditve so poskrbeli sami. Njihov menedžer je Matic Plevel, kitarist pri ansamblu Saša Avsenika, ki bo v dvorcu Štatenberg nastopil v začetku septembra. Devetindvajsetega avgusta pa bo obiskovalce dvorca zabavala domačinka, Darja Gajšek. Štatenberg tako postaja glasbeni dvorec z vrhunskimi koncerti in verjamemo, da bo tako tudi ostalo.»vedno na koncu sta dve poti«in»od višine se zvrti«pa bo še dolgo odmevalo v naših mislih. Kvatropirci so blesteli kot zvezde na nebu. Upamo, da bo koncert postal tradicija. Tako so namreč napovedali. Marjeta Klajnšek V poletnem času partnerji v štirih partnerskih lokalnih akcijskih skupinah (LAS) nadaljujemo z aktivnostmi v projektu Roko-delci, katerega glavni namen je ohranjanje rokodelstva in spodbujanje njegovega razvoja. Na območju LAS Dobro za nas v okviru projekta poteka natančnejši strokovni popis ohranjenega znanja in zapuščine lončarske dediščine na širšem območju Slovenske Bistrice. Na podlagi zbranega gradiva nastajata izobraževalni priročnik in izobraževalni film o lončarstvu na Bistriškem. Hkrati nadaljujemo tudi s skupnimi projektnimi aktivnostmi, s katerimi želimo nadgraditi obstoječe rokodelske produkte in razviti nove ter ustrezno predstaviti, tržiti in interpretirati bogato rokodelsko dediščino in znanje. V juniju smo tako že izvedli tri od štirih srečanj izmenjave rokodelskih znanj in praks. Partnerji iz Idrije, Škofje Loke in Rogatca pa bodo prisotni tudi na letošnjem Rokodelskem prazniku, ki ga načrtujemo v soboto, 11. septembra. K R T gradbeništvo d.o.o. nizke in visoke gradnje, asfaltiranje Zgornja Bistrica 75, Slovenska Bistrica Tel.: Mob: Harmonikaš Miha Kropec septembra odpira glasbeno šolo Težko si predstavljam delo brez čustev in strasti O Ansamblu Galama iz Poljčan smo v Panorami že pisali, nazadnje v mesecu juniju, ko so fantje nastopali na priznanem Vurberškem festivalu narodno-zabavne glasbe, kjer so prejeli 1. nagrado občinstva, kar je za mlade fante, ki skupaj igrajo šele nekaj let, hvalevreden uspeh. Zmagovalna melodija je plod harmonikarja in vodje ansambla Mihe Kropca, ki je povedal, da ima ta pri njem prav posebno mesto, saj je to prva melodija, ki jo je samostojno napisal. O znanju igranja harmonike in čutu za ustvarjanje glasbe pri Mihi res ne gre dvomiti, saj le-to že prenaša na druge. Z letošnjim septembrom se je odločil ustanoviti svojo glasbeno šolo igranja diatonične harmonike, ki bo potekala v Poljčanah in Framu.»Želja po poučevanju tega, za Slovenijo zelo pomembnega inštrumenta, se je v meni zbudila pri mojih 12 letih, ko sem hodil na vaje k Roku Švabu (Modrijani), ki je tudi eden mojih številnih glasbenih vzornikov,«nam je povedal. Pri svojih 15-ih letih si je Miha, ki harmoniko igra že od 6. leta, s trudom in redno vajo nabral že dovolj izkušenj, da je začel poučevati svoje prijatelje in znance. Interesentov za učenje harmonike je bilo vedno več, zato danes Miha uči kar nekaj navdušencev vseh starostnih skupin; od otrok pa vse do 70-letnikov.»Pri učenju harmonike je zelo pomembno, da k vsakemu učencu pristopiš tako, da bosta volja in zanimanje do inštrumenta trajna. To ne pomeni, da učencem ni potrebno delati na osnovah tehnike in teorije, kar je velikokrat naporno. Skozi vajo jih je treba voditi na zanimiv način in jim s tem dajati podporo in jih naučiti biti potrpežljiv, saj bodo le v tem primeru z zanosom vadili inštrument, tudi po učni uri doma, ko učitelj ni prisoten. Talenta je le peščica, vse ostalo je samo vaja, vaja in še enkrat vaja... Pri poučevanju pa je seveda treba biti tudi malo psihologa, saj moraš še zlasti pri otrocih paziti, da učno uro, ki seveda zahteva resnost in koncentracijo, spelješ na način, kot da gre za igro.«miha bo opravil tudi certifikat za kakovost mentorja diatonične harmonike pri Zvezi diatonične harmonike Slovenije. Poleg individualnega učenja je možno tudi učenje harmonike na daljavo, za katerega Miha pravi, da je sicer zelo uporabno, vendar je osebno, fizično učenje»1 na 1«tisto pravo, od katerega učenec največ odnese. Dandanes so redki tisti, ki živijo svoje sanje, a Miha vsekakor jih. Predanost glasbi, temu, kar ima najraje, je s trdim delom in ljubeznijo postala njegovo življenjsko poslanstvo, ki ga venomer nadgrajuje in izboljšuje.»težko si predstavljam, da bi v življenju delal nekaj kvalitetno povsem brez čustev in strasti,«zaključi. (foto: osebni arhiv) Marko Opič

8 8 19. avgust 2021 JEZIK / ANKETA O pomenu vzhodnoštajerskega narečja v Sloveniji Centralizacija slovenskega knjižnega jezika Vzhodnoštajerski knjižni jezik je bil vsaj do 19. stoletja enakovreden osrednjeslovenskemu jeziku. Vendar pa se zdi, da je štajerščina v sodobnosti prevzela podrejeno vlogo. V slovenski popkulturi je portretirana negativno, pogosto za oris neukih podeželskih likov. O štajerščini v sodobnosti smo se pogovarjali z ddr. Nino Ditmajer. Raziskovalka zgodovine slovenskega knjižnega jezika je v svojem prvem doktoratu poskušala potrditi tezo, da sta na današnjem slovenskem etničnem ozemlju vse do sredine 19. stoletja, ko se je slovenski jezik poenotil, obstajali dve medsebojno različni jezikovni tradiciji: alpska in panonska.»vzhodna Štajerska je skupaj s Prekmurjem del te Druga otroška matineja DU Gaj-Pragersko druge, panonske tradicije, ki se je več stoletij razvijala ločeno od osrednjeslovenskega (kranjskega) prostora. Jezikovna podoba slovstva je na teh dveh območjih različna, še posebej na besedni ravni. Tako npr. prekmurske knjige 18. in 19. stoletja vsebujejo ogromno prevzetih besed iz madžarščine, ki jih kranjski pisci niso razumeli (npr. jezero tisoč, varaš mesto ), razumevanje pa je bilo okrnjeno seveda tudi v obratni smeri. Zato se je tudi na vzhodnoštajerskem (prleškem) območju razvila samosvoja knjižna tradicija, ki se je začela rušiti po prepovedi dajnčice (leta 1838), posebnega črkopisa, ki ga je v svojih delih uveljavil duhovnik Peter Dajnko. V tem črkopisu je svoja dela pisalo in tiskalo še mnogo drugih Štajercev mariborskega Na poti po Slovenskih goricah Lepo sončno sredo, 7. julija 2021, smo se srečali, družili ter poklepetali z našimi pobratenimi prijatelji z Dolenjske in jih popeljali po čudoviti pokrajini Slovenskih goric. Avtobus je naše člane pobiral po ustaljeni poti. Ustavili smo se na bencinskem servisu Shell v Račah, kjer smo počakali naše goste. Po kratkem pozdravu smo nadaljevali pot v osrčje Slovenskih goric na Izletniško kmetijo Šenveter. Po obilnem kmečkem zajtrku smo z avtobusi nadaljevali pot z vodičem, ki nam je razkazal lepote, običaje, kulturne znamenitosti ter nas seznanil z znanimi osebami, ki so tukaj Na izletu po Slovenskih goricah živele, in znanimi umetniki, ki še vedno ustvarjajo in živijo v teh krajih. Seveda si nismo ogledali celotnih Slovenskih goric, ampak samo del, ki poteka ob reki Muri, saj bi za celoten ogled vseh lepot tega slovenskega bisera potrebovali kar nekaj dni. Po ogledu smo se odpeljali nazaj na kmetijo Šenveter, kjer nas je čakalo okusno kosilo in prava kmečka sladica ter seveda dobra vinska kapljica. Lutkovna skupina DPD Svoboda Slovenska Bistrica vabi na drugo otroško matinejo, ki bo v soboto, 21. avgusta 2021, ob 10. uri, na Mestnem kopališču Slovenska Bistrica. Tokratna predstava Mojca Pokraculja je priredba znane koroške ljudske pravljice s pesmimi v izvedbi Damjane Golavšek. Tudi pristni dolenjski cviček, ki so ga pripeljali naši prijatelji z Dolenjske, smo poskusili. Druženje je trajalo pozno v večer in bližal se je čas slovesa. Obljubili smo si, da se naslednje leto snidemo na dolenjskem koncu ter si do takrat zaželeli zdravja in sreče, predvsem seveda zdravja, saj brez njega tudi sreče ni. DU Gaj-Pragersko Predsednik Zlatko Trebovšek okrožja. V štiridesetih letih se je začela pojavljati miselnost o obstoju ne samo kulturnega, temveč tudi političnega naroda Slovencev. Kmalu se je jezikovno pripadnost začelo enačiti z etnično identiteto. Pisci, ki so pred marčno revolucijo pisali svoja knjižna dela v nemškem jeziku, so bili ne glede na svoj slovenski izvor izločeni iz slovenske literarne zgodovine, kar je obveljalo vse do danes,«je razvoj slovenskega knjižnega jezika pojasnila ddr. Nina Ditmajer. Kranjski jezik kot norma slovenskega knjižnega jezika»ker je vseslovenski knjižni jezik v veliki meri temeljil na osrednjeslovenskem PANORAMINA ANKETA - KAJ PA VI MENITE? O štajerskem narečju v sodobnosti? V slovenski popkulturi je štajersko narečje velikokrat portretirano negativno. Pogosto se uporablja za oris komično neukih in neuglajenih likov, kot sta sestra Franja v Naši mali kliniki in mesar Zmago Batina. Kako dojemajo štajersko narečje v sodobnosti, smo povprašali tudi naše anketirance. Patricija Breznikar iz Zgornje Polskave:»Slovenija je majhna, vendar je med slovanskimi jeziki najbolj bogata z narečji, saj imamo sedem narečnih skupin in poznamo več kot 40 narečij. Naše področje spada seveda pod štajersko narečje, in sicer pod južnopohorsko. Narečja zelo bogatijo naš jezik in so naša dediščina. Besedni zaklad narečij je bogat in melodičen. Zato je prav, da narečja ohranjamo in se hkrati zavedamo pomembne rabe knjižnega jezika. Opažam, da nekateri javni mediji premalo pozornosti posvečajo rabi knjižnega jezika. Uporabe štajerskega narečja pri določenih komičnih likih ne gledam skozi oči posmeha. Mislim, da nas narečja prej povezujejo, kakor delijo.«franci Padežnik iz Zgornje Polskave:»Meni je zanimivo poslušati Franjo iz Naše male klinike, verjamem pa, da se to zdi Ljubljančanom kot neka eksotična, kmečka govorica in da bi radi, da bi vsi govorili tako kot oni. Je knjižnem jeziku (kot so ga pisali gorenjski pisci že v 18. stoletju), je bil vsak odklon od tega jezika prepoznan kot negativen. Slovstvo, napisano v drugih knjižnih različicah, pa je s tem v zvezi postalo narečno, obrobno, nekanonično itd. Nekdaj veliko panonsko območje Kocljeve kneževine se je po razpadu Avstro-Ogrske razdelilo med več držav, prejšnjega kulturnega sodelovanja med panonskimi pisci pa je bilo konec,«je povedala ddr. Nina Ditmajer, ki razlog za obrobni položaj nekaterih slovenskih narečij vidi tudi v centralizaciji Slovenije.»Današnja centralizacija države, ko se vse glavne kulturne, znanstvene in druge državne institucije (kamor se pa vprašanje, kaj je štajerščina? Sploh, če se spomnimo, da se Štajerska začne na Trojanah. Spomnim se, kako so se mi sošolci smejali, ko sem prišel v osnovno šolo v Maribor, prav tako so se smejali v srednji šoli sošolcu, ki je prišel iz Lovrenca na Pohorju. Pa tudi v Ljubljani sem mislil, da govorim knjižno slovenščino, pa so vsi takoj vedeli, od kod prihajam. Zadnje čase se trudim, da bi govoril čim bolj po domače, čeprav vem, da mi to vedno ne uspeva, saj imam globoko v podzavesti, da se moram čimbolj prilagoditi sobesedniku.«boštjan Pušaver iz Makol: steka največ denarja in sprejemajo odločitve) nahajajo v Ljubljani, prav tako ne pripomore k bolj vključujoči miselnosti o prebivalcih nekdanje dežele Štajerske, o njihovi prav tako bogati jezikovni in literarni tradiciji. Kot je opaziti v današnji kulturi, je pri nas še vedno močno razvita ideja o centru in periferiji. To pa t. i. periferna območja sili k ponovnemu boju za kulturno osamosvojitev, kot je na primer nedavni prevod legendarnega Malega princa v knjižno prekmurščino in prevod Pavlove prekmurske slovnice iz madžarščine v slovenščino in angleščino,«je povedala ddr. Nina Ditmajer. Ines Kresnik»O, lepa slovenska beseda in še lepša naša slovenska narečja! Kako lepo so se znali sporazumevati naši, tisti veliko let pred nami. Delali so doma, preživljali sebe in družino, prepevali pesmi po domače, jih sami ustvarjali, vzgajali otroke v svojem vrtu (gartlu) in jim pričarali svoj, takrat njihov svet. Besede so nastajale in se ohranile do danes. Danes žal malo izginjajo, ko moramo iz dneva v dan za kruhom v drug kraj, regijo, zdaj vse pogosteje celo v drugo državo. Besednjak postaja vse bolj podoben enemu samemu, ker se poti različnih krajev stekajo na enem mestu. Včasih je bilo drugače. Boljše za narečja. Če svoj kraj in svojo bit nosiš v srcu, veš, da si doma na najlepšem koščku tega sveta. Zakaj bi me motilo, če kakšnemu finemu prišleku povem kaj po naše. Besede sem podedoval in na doto sem lahko ponosen. Me pa resnično jezi, ko vedno znova in znova v slovenskih igranih filmih ali igrah norca brijejo iz našega jezika in naših navad. Nas kažejo, kot da smo malo čez les ali malo preko vage ali pretirano žejne. Pa si za svoje dobro mislim:»le naj se brijejo norca iz našega lepega življenja na tem koncu, mi pa se imejmo še naprej tako lepo, kot so nas naučili naši dedje in babice!«ines Kresnik

9 TEDNIK PANORAMA DOBRE NOVICE 19. avgust /2021 DOBRE NOVICE Aktivni člani Turističnega društva Trta iz Oplotnice Bronasto priznanje za pohorski lonec Rogla je bila v nedeljo, 8. avgusta, v znamenju kulinarike. Kuharski mojstri so se pomerili v kuhanju pohorskega lonca, jedi, ki jo na Pohorju kmetje pripravljajo že vrsto let. Osnovne sestavine so meso, gobe in ješprenjeva kaša. Z leti so posamezniki osnovni recept nekoliko prilagodili, prav zaradi tega pa so se na Rogli odločili, da bodo s tovrstnimi srečanji poskrbeli za ohranjanje izvirnikov. Srečanje ob 20. letnici društva Očistili in obnovili so pohodno pot Partovec Bronasto priznanje na Rogli V kuhanju pohorskega lonca po originalni recepturi Darinke Orlačnik se je tokrat pomerilo pet ekip. Tekmovanja se je udeležilo tudi Turistično društvo Trta iz Oplotnice in zanj prejelo bronasto priznanje. Sicer pa so člani društva zelo aktivni. S prijatelji iz Grgarja so se 30. julija odpravili na strokovno ekskurzijo na Veliko planino ter si ogledali glamping Stahovica. V soboto, 7. avgusta, so očistili in obnovili pohodno pot Partovec. Zamenjali so koše za smeti, obnovili markacije ter pokosili poti. Letos društvo praznuje 20-letico delovanja, ki so jo obeležili v nedeljo, 15. avgusta. O tem, kakšne načrte imajo za naprej in kakšni so bili občutki ob prejemu bronastega priznanja za pohorski lonec, smo se pogovarjali z Milico Sevšek, predsednico TD Trta, ki že 20 let uspešno vodi društvo. Z leve župan Matjaž Orter, predsednica društva Milica Sevšek in župan Bleda Janez Fajfer»V Turističnem društvu se bomo še naprej trudili, da bomo pripravljali tradicionalne prireditve in da bomo prisluhnili članom in njihovim idejam, ki jih nikoli ne zmanjka. Ponosni smo na vseh 20 let delovanja, saj smo se zelo trudili, da smo prišli tako daleč. Naše delo je bilo potrjeno in cenjeno, saj smo prejeli certifikat uspešnega delovanja in kar nekaj plaket, ki potrjujejo naš trud. Ponosni smo tudi na naše bronasto priznanje pri kuhanju pohorskega lonca, saj tudi tukaj radi sodelujemo in smo veseli vsake nagrade. Na Roglo hodimo kuhat že od samega začetka in dogodka se vsako leto veselimo,«je povedala Milica Sevšek. (Foto: arhiv društva) Sonja Sedenik Na izletu Franci Motaln GSM: servisno vzdrževanje - potrošni material - VREČKE, KOBOSAN - PRODAJA APARATOV GLOBINSKI ČISTILNI APARATI Brezplačna dostava SEJEMSKE UGODNOSTI! DOBRE NOVICE

10 avgust 2021 DOBRE NOVICE DOBRE NOVICE Projekt DOM-DOMA Fizioterapevti in delovni terapevti projekta DOM-DOMA žanjejo uspehe S staranjem ljudi je povezan upad motoričnih (gibanje, moč, koordinacija ) in procesnih spretnosti (znanje, časovna organizacija, koncentracija ) ter miselnih funkcij (spomin, pozornost ). Starejši hitreje izgubljajo motorične sposobnosti, skelet je bolj občutljiv na obremenitve in udarce, zato se povečuje nevarnost padcev in zlomov kosti. Projekt DOM-DOMA, ki starostnikom omogoča čim daljše bivanje na domu, vključuje tudi fizioterapijo in delovno terapijo. Pomembno vlogo imajo spremembe v drži telesa in gibanju, ki s staranjem postane manj funkcionalno, kar pa vodi k zmanjšani samostojnosti pri vseh dnevnih aktivnostih. Vzdrževanje dobre fizične pripravljenosti ter krepitev miselnih funkcij je torej v starosti zelo pomembno, če želimo ohraniti samostojnost pri vsakodnevnem funkcioniranju. Pri zmanjševanju in preprečevanju upada na vseh teh področjih pa imata pomembno vlogo tudi fizioterapija in delovna terapija, ki ju v okviru projekta integrirane oskrbe DOM-DOMA nudimo v sklopu tima za ohranjanje samostojnosti in krepitve avtonomije posameznika. Projekt DOM-DOMA sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Cilj delovnega terapevta in fizioterapevta je, da starostniku omogočita čim večjo samostojnost v domačem okolju. Delovni terapevt starostnika s pomočjo različnih aktivnosti usposobi za čim večjo samostojnost na področjih dnevnih aktivnosti (hranjenje, oblačenje, obuvanje, umivanje, uporaba stranišča), širših dnevnih aktivnosti (hoja, uporaba invalidskega vozička, transfer), dela oziroma produktivnosti (gospodinjske aktivnosti, urejanje okolice) in prostočasnih aktivnosti. Delovna terapija obravnava človeka kot celoto, zato je v terapijo vključen tudi funkcionalni trening (vaje za večanje mišične moči in obsega gibljivosti v zgornjih in spodnjih okončinah, vaje za izboljšanje grobih in finih prijemov rok, vaje za ravnotežje), kognitivni trening (trening spomina, koncentracije in učenje sprostitvenih tehnik), svetovanje pri odstranjevanju ovir v domačem okolju ter pri izbiri ustreznih ortopedskih in tehničnih pripomočkov (povišica za WC, pripomoček za lažje obuvanje nogavic, pripomoček za lažje zapenjanje gumbov). Fizioterapevt se pri starostniku osredotoča na ohranitev, ponovno vzpostavitev ali izboljšanje funkcionalnosti gibalnega sistema zaradi bolezni, poškodbe ali procesa staranja. Fizioterapevt z različnimi tehnikami, terapevtskimi vajami in aparaturami pripomore k ohranjanju ali izboljšanju gibljivosti sklepov, mišične zmogljivosti, vzdržljivosti, izboljšanju ali ohranjanju ravnotežja in zmanjšanju bolečine. Izvajajo se treningi posedanja preko roba postelje, vstajanja in stoje in izboljšanje vzorca hoje. V trening hoje se vključuje tudi učenje in uporaba različnih pripomočkov (hodulja, rolator, bergle, palica ). Fizioterapija se pri starostniku osredotoča tudi na rehabilitacijo po operativnih posegih in poškodbah. Pomembno vlogo pri terapiji imajo svojci Za doseganje čim večje samostojnosti uporabnika je zelo pomembno sodelovanje obeh strok, saj tako lažje dosežemo skupne cilje. V proces terapije je pomembno vključiti tudi svojce, saj so to osebe, ki s starostniki preživijo večji del dneva. Svojci so s strani strokovnega osebja poučeni o različnih tehnikah in prijemih, ki jim omogočajo lažje funkcioniranje še po zaključku terapij. Primeri dobre prakse sodelovanja fizioterapije in delovne terapije pri uporabnikih v okviru projekta DOM-DOMA: Gospa Martina je bila zaradi padca in odprtih ran na nogah v postelji že od januarja leta Gibljivost zgornjih in spodnjih okončin je bila omejena, zato je bila za nego in umivanje v celoti odvisna od druge osebe. Malo pred prihodom naše ekipe se je začela s pomočjo druge osebe posedati preko roba postelje za kratek čas. S strokovnim pristopom fizioterapevtke in delovne terapevtke pa je postala zmožna samostojnega posedanja in sedenja več ur. Danes, konec julija, nam pove, da se je njeno stanje od začetka obravnave spremenilo za 100 odstotkov. Ogromno ji pomeni, da lahko vstane, se ob spremstvu hodulje giblje po stanovanju, gre samostojno na stranišče ter si v kopalnici umije obraz, roke in zobe. Pove, da več ni tako okorna, kot je bila pred vključitvijo v naše storitve. Drugi primer napredka je gospa Kristina, ki je bila ob našem prihodu skoraj povsem odvisna od tuje pomoči. Večino dneva je preležala v postelji ali sedela na invalidskem vozičku, saj je za transfer potrebovala veliko pomoči, ki pa ji je mož ni zmogel nuditi. Samostojne hoje ni bila zmožna, saj je imela težave z ravnotežjem in zmanjšano mišično moč v spodnjih okončinah. Z veliko opore druge osebe je lahko prehodila krajše razdalje znotraj stanovanja, ker živi v bloku brez dvigala, stanovanja ni zapustila že zelo dolgo. Prav tako je bila odvisna od pomoči pri vseh dnevnih aktivnostih, kot Fizioterapija na domu so umivanje, oblačenje, uporaba stranišča, priprava obrokov. Z rednim izvajanjem fizioterapije in delovne terapije smo pri njej dosegli samostojnost pri večini dnevnih aktivnosti, ki so ji pomembne. Z vajami za izboljšanje ravnotežja in treningom hoje smo dosegli zmožnost hoje brez dodatne pomoči, kar ji omogoča samostojnost pri večini aktivnostih. Vidi se velik napredek, saj se lahko sedaj vsako jutro s samo minimalno pomočjo moža umije, obleče in uredi ter gre samostojno na stranišče. Večkrat sama pripravi manjši obrok zase in za moža. Gospa danes lahko opravi celo krajši sprehod okoli bloka in se naužije svežega zraka, saj ob opori ograje samostojno prehodi stopnice. Tak napredek smo dosegli, ker smo v sklopu treninga hoje izvajali treninge hoje po stopnicah. Tekst in foto: Ekipa projekta integrirane oskrbe DOM-DOMA Gospa Kristina samostojno na krajšem sprehodu V nedeljo, 22. avgusta 2021 Rekreativno dobrodelno kolesarjenje iz Makol v Apače Prijavnina 10 evrov, celotni znesek se donira za namen pomoči otrokom z rakom in/ali otrokom z drugimi oblikami težkih bolezni. Vsi udeleženci kolesarjenja dobijo kupon za hrano v višini 10 eurov, poskrbljeno bo tudi za osvežitev s pijačo med vožnjo. Start ob 8. uri: TIC Makole. Trasa kolesarjenja: Makole Ptujska Gora Ptuj Sv. Trojica Benedikt Apače. Dolžina celotne trase je 75 km. Delovna terapija Namen rekreativnega kolesarjenja je skupno kolesarjenje za dober namen in povezovanje dveh sodelujočih občin in zavodov, ki skupaj organizirajo dogodke. Prvi med njimi je prav festival burgerja Apače, naslednji se pripravlja v Makolah v mesecu septembru. (Info: Bogomir gsm.: 040/ )

11 DOBRE NOVICE 19. avgust Taborjenje bistriških tabornikov 2021 Taborniški rod Črno jezero letos obeležuje 70-letnico delovanja Po predolgem letu brez pravega taborniškega dogajanja smo člani Rodu Črno jezero spihali prah s šotorov in se podali na taborjenje. Na igrišču ob taborniški koči na Šmartnem na Pohorju se nas je med 19. in 25. julijem družilo kar 52. Razdeljeni v vode so si motivirani GG-ji in mladi PP-ji šotore postavili kar sami. Po namestitvi v šotore nas je vse čakal zaslužen počitek in sproščeno druženje. Nabrali smo nekaj moči za večerni program, na katerem je lahko vsak pokazal svojo modno žilico. Torkovo hladno jutro smo začeli z»zumbo«in izzivom za vse, ki jih je čakal prestop. Med izdelovanjem herbarija, prijateljskih zapestnic in drugimi dejavnostmi so najmlajši skrbeli za svoje jajce, gozdovniki in gozdovnice so uporabljali le levo roko, PP-ja sta bila piratska mucka, starešina tabora pa je morala ves dan hoditi vzvratno. Popoldan so MČ-ji preživeli na delavnicah dentalne higiene, kjer so z zobozdravnico Karin ponovili pravilno tehniko ščetkanja zob in iz naravnih materialov izdelali zobno pasto, ščetko ter ustno vodico. Starejši so z vodnico Niko na fotodelavnici izdelali camero obscuro. Na tabornem večeru so prestopnike pričakali še zadnji izzivi. Prav vsi so se potrudili in opravili vse zadane izzive. Na jutranjem zboru smo obnovili taborniško prisego in podelili prislužene rutke. Peti dan smo si privoščili uro daljši počitek in sproščeno dopoldne. Obiskala nas je arhitektka Ana, ki nam je predstavila osnove načrtovanja stavb, da smo lahko iz lesenih ploščic postavili čim višji in tem bolj stabilen stolp. GG-ji so po prihodu iz bivaka ravno ujeli kosilo in se za las izognili hudi nevihti. Da je čas hitreje mineval, smo se v času nevihte umaknili v štabni šotor in igrali družabne igre. Ker smo bili po bivaku vsi izmučeni, smo popoldne izkoristili za počitek, na tabornem večeru smo ob spremljavi peli in plesali. Predzadnji dan smo začeli z jogo, da smo sproščeno vstopili v dan poln aktivnosti. Ker je bilo med nami veliko novih obrazov, nam je starešina rodu Čips dopoldan predstavil taborniško organizacijo. Po malici smo se odpravili še na zadnje gozdne šole tega taborjenja. Spuščali smo zmaja, dokončali herbarije, naredili ogenj iz bobi palčk, A-jali in slikali v gozdu. Ker se je počasi bližal konec našega druženja, smo s starejšimi taborečimi v prostem času začeli podirati prve šotore. DOBRE NOVICE Ko smo ob koncu lanskega leta začeli razmišljati o taborjenju, smo se odločili, da raje ostanemo bližje domu, saj nismo vedeli, kaj vse nam bo prinesla pandemija. Ko se je konec pomladi pokazalo, da tabor navsezadnje bo, je mlada, a izkušena ekipa vodstva zavihala rokave in začela pripravljati program. Letos so vlogo vodnikov prevzeli Marcel Lerher Šalamun, Maruša Petrišič, Tim Ferk, Tinkara Nemec Herkess in prvič tudi Luka Podvršnik. Za dopoldanske delavnice sta bila zadolžena Nika Mikulič Vernik in Severin Nemec Herkess, delo starešine in taborovodje pa sva izvajala Eva Kovačič in Simon Lončarič. Meseci so se spremenili v tedne in že je bil tukaj zadnji sestanek, na katerem smo dokončno izpilili program. V sledečih dneh smo počasi, a vztrajno selili stvari iz papirja v realnost in pripravili vse za prihajajoče taborjenje. Del vodstva se je že v soboto pred taborom odpravil na postavljanje. Kljub grozni vremenski napovedi se nas je vreme usmililo in načrte nam je uspelo izpeljati. Še preden se je vikend iztekel, je že stala kopica šotorov, ognjišče, umivalnica, sušilnica, štabni šotor in popravljene stopnice. Zvečer smo za sprostitev odigrali Activity in se pripravili na jutranji pohod. Tretji dan se je ves tabor pomeril v strateški igri. Ekipe so se pomerile v pridobivanju vžigalic od zamaskiranih vodnikov. Tekmovalnost je bila na visokem nivoju, saj je bila zmagovalna ekipa prva v vrsti za kosilo. Popoldan je bil usmerjen zelo kulinarično: MČ-ji so pomagali kuharju lupiti krompir, vod»pice«je na ognju spekel istoimensko jed, vod»krompirji«pa je na ognjišču skuhal okusne testenine. Mlajši PP-ji so medtem pripravili taborni večer poln smeha in petja. Popoldan smo se začeli pripravljati na večerno praznovanje. To leto namreč naš rod praznuje 70 let. To smo obeležili s popoldanskimi delavnicami in z večerno zabavo. Na delavnicah smo krasili taborni prostor, imeli postajo s poslikavami obraza, spekli smo bananin kruh, naredili smo sadni koktajl iz lubenice in sokov ter postavili ogenj. Sledile so štafetne igre, med katerimi smo vrteli kolo sreče. Zvečer je bila na sporedu zabava. Posladkali smo se s palačinkami, z bananinim kruhom in obilico sladkarij, ki smo jih na začetku taborjenja skrili na varno pred mravljami. Na zabavi ni manjkalo petja, plesa in igre. Za zaključek smo se posedli ob ogenj, na listek napisali svoje ime in ga vrgli v ogenj ter si obljubili, da se ponovno vidimo na naslednjem taborjenju. Parkirišče pred teniškim centrom v Slovenski Bistrici se je že krepko pred osmo napolnilo z entuziastičnimi obrazi, ki so si imeli po več kot letu dni ogromno za povedati. Ko so prispeli še zadnji zamudniki, smo se postavili v kolono in se odpravili na Pohorje. Nevihte, ki so divjale čez vikend, so kar močno razdejale Bistriški vintgar in zato smo morali ubrati drugo, bolj varno pot. Z zmernim tempom smo po nekaj urah prispeli do koče, a na žalost so nekateri nekje po poti pobrali kakšen žulj ali dva. Po prihodu smo se zbrali v prvem zboru in tako se je tabor po štirih letih vrnil na domač teren. Dan smo nadaljevali s spoznavnimi igrami, saj je bilo med nami veliko novih obrazov. Ko smo se seznanili z imeni, s hobiji in z barvami zobnih ščetk, smo se razdelili v vode. Četrtek se je začel z jutranjim raztezanjem, saj nas je čakal naporen dan. Takoj po zajtrku smo se začeli pripravljati na bivak. Ko smo spakirali vso hrano, opremo in oblačila, smo se odpravili na pot. GG-ji so se podali na 8 km dolg pohod, medtem ko so medvedki in čebelice ostali v bližini koče. Kot se spodobi, je bila na prvem mestu hrana in šele potem sam bivak. Zaradi slabe vremenske napovedi so se mlajši člani še isti večer vrnili v zavetje tabora. Zadnjo noč smo kot po navadi spali kar v štabnem šotoru, saj smo velik del tabora že podrli. Hitro po zajtrku smo hiteli podirati še ostale šotore in temeljito pospraviti taborni prostor. Še slednjič smo se zbrali pod jamborom in s spustom zastave končali letošnji tabor. (foto: Žana Kokot) Simon Lončarič

12 avgust 2021 DOBRE NOVICE DOBRE NOVICE OZRK Slovenska Bistrica na obisku pri Mariji Sevšek Pri stotih letih še vedno brez zdravil Ob Marijinem 100. rojstnem dnevu se je zbrala vsa njena družina. Pripravili so ji lepo praznovanje, ki se ga bo še dolgo spominjala. Še posebej vesela je bila, ker so jo odpeljali k zlati maši njenega krščenca, zlatomašnika patra Benjamina Mlakarja, ki je dopolnil že 79 let. Pater Benjamin je bil zelo ponosen in je v svojem nagovoru povedal, kako počaščen je, da ima na svoji zlati maši prisotno krstno botro. Ob njenem praznovanju so ji vnukinje pripravile almanah. Da je bilo praznovanje še toliko bolj zanimivo, je vnukinja Ana, ki je novinarka RTV MMC, zbrala tudi kronologijo leta 1921 in takratne pomembne dogodke. Leta 1921 je umrl kralj Peter, Jakob Aljaž je bil zlatomašnik, Albert Einstein pa je bil to leto Nobelov nagrajenec. Ob rojstnem dnevu so Marijo z obilo dobrih želja obiskali še župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, predsednik OZRK Slovenska Bistrica Jože Trglec, sekretarka OZRK Slovenska Bistrica Petra Hojnik in predsednik DU Gabrijel Cintauer. Zdenka Detiček Opič Stojijo z leve: Gabrijel Cintauer, dr. Ivan Žagar, Petra Hojnik in Jože Trglec, sedi Marija Sevšek Tudi mačke imajo svoj svetovni dan Njihovo srce utripa dvakrat ali trikrat hitreje od človeškega Ljubitelji mačk 8. avgusta obeležujejo svetovni dan mačk. Prvič so ga leta 2002 pripravili na Mednarodnem skladu za zaščito živali IFAW. Na svetu naj bi trenutno živelo 58 pasem muc. Skupno je na svetu več kot sto milijonov mačk. Nekaj zanimivosti o mačkah: v povprečju spijo od 12 do 14 ur dnevno, tretjino budnega časa pa posvečajo negovanju in umivanju. Mačke tacajo na mestu (pogosto je to mesto tudi človeško naročje), da označijo svoj teritorij, in sicer s potom, ki ga izločajo skozi šapice. Bele muce z modrimi očmi se pogosto rodijo gluhe. Mačke vohajo 14-krat bolje kot ljudje. Vzorec na smrčku muce je tako unikaten kot človeški prstni odtis. Posamezna muca lahko skoti skupno preko 100 mladičkov. Muce rade žvečijo travo, mačjo meto, peteršilj in žajbelj. Več rastlin pa je za mačke strupenih. Ne okušajo sladkega. Svoje brke uporabljajo, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo in ali bodo prišle skozi. Njihovo srce utripa dvakrat ali trikrat hitreje od človeškega. Slišijo višje frekvence zvoka od ljudi in psov. Mačka lahko skoči za šest svojih dolžin. Mačke so izredno gibčne in se s telesom hitro prilagodijo situaciji, kar jim pomaga predvsem pri padcih. Mačke so preživele tudi padec več kot 300 metrov na beton. V temi vidijo veliko bolje od ljudi. Sicer podnevi ne vidijo prav dobro, a ponoči rabijo sedemkrat manj svetlobe, da vidijo. Komunicirajo tudi z vidnimi znaki, kot so sledi od praskanja. Mačke naj bi prvi udomačili stari Egipčani. Veliko mačk težko prenaša laktozo. Če pijejo mleko, imajo težave. V številnih državah črna mačka pomeni nesrečo, a v Avstraliji in Veliki Britaniji na primer verjamejo, da prinaša srečo. In še to: domače muce rade slišijo vaš glas. Pogovarjajte se z njimi in tudi one se bodo pogovarjale z vami. (Foto: Tinka Trefalt) Franci Klemenčič PREJELI SMO Okoljevarstveno društvo Brinjeva gora»želimo, da Brinjeva gora ostane Srečni hrib!«pred nekaj meseci smo bili prebivalci pod Brinjevo goro iz medijev obveščeni o ponovnem odprtju in širitvi kamnoloma, ki se nahaja v osrčju Brinjeve gore. Brinjeva gora je stičišče treh občin (Oplotnica, Zreče in Slovenske Konjice); kamnolom se nahaja na območju občine Oplotnica. Občani občin Oplotnica, Zreče in Slovenske Konjice smo pred dnevi ustanovili Okoljevarstveno društvo Brinjeva gora, katerega naloge in cilji so med drugim varstvo naravnih virov in vrednot, varovanje voda in kulturne dediščine, ohranjanje biotske raznovrstnosti, osveščanje o vplivu klimatskih sprememb, spodbujanje porabe lokalno pridelane hrane, varstvo okolja pred hrupom, prašenjem ter pred goloseki gozdov in bdenje nad ponovnim odprtjem kamnolomov, kot je tudi primer kamnoloma Brinjeva gora. Kot je razvidno iz medijev, je lastnik kamnoloma Brinjeva gora pred podpisom rudarskega koncesijskega akta. Člani društva ne moremo verjeti, da je Občina Oplotnica dopustila, da se bo kamnolom Brinjeva gora ponovno aktiviral in širil na območju, ki je predvsem izredno pomembno z vidika kulturne dediščine, saj se na območju Brinjeve gore nahaja več arheoloških najdišč in sakralnih spomenikov. Cerkev sv. Neže, ki šteje 298 let, se nahaja od predvidenega pridobivalnega območja mineralnih surovin na razdalji manj kot 135 m. Eno izmed arheoloških najdišč, ki se nahaja v neposredni bližini kamnoloma, je trenutno v postopku vpisa v register kulturne dediščine. Brinjeva gora je tudi ekološko pomembno in vodooskrbno območje, v njeni neposredni bližini se nahajajo najboljša kmetijska zemljišča, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo. Iz Gozdno gospodarskega načrta GEE Južno Pohorje je razvidno, da se gozd na Brinjevi gori uvršča med ekološko pomembna območja in je s stališča ohranjanja gozda in njegove vloge možno dovoliti dodatno krčenje gozda le v primeru, če krčenje ne pomeni bistvenega okrnjenja ekološke funkcije gozdov ali če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki in socialni pomen gozdov, kar pa nameravana krčitev gozda za namen širitve kamnoloma na Brinjevi gori nikakor ni primer. Nedvoumno je, da bodo aktivnosti v kamnolomu škodovale tudi zdravju prebivalcev v bližini kamnoloma Brinjeva gora. Poleg emisij hrupa in vibracij zaradi predvidenih aktivnosti v kamnolomu bodo za naše zdravje še posebej problematične in škodljive emisije prahu, ki bodo pri delovanju kamnoloma brez dvoma nastale in dosegle (vsaj) domove bližnjih prebivalcev Brinjeve gore. Eden izmed pogojev za pridobitev rudarske pravice, ki ga določa Zakon o rudarstvu, je tudi, da sta predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora. Pri preiskovanju merodajnosti izpolnitve vseh potrebnih pogojev za pridobitev rudarskega koncesijskega akta je Okoljevarstveno društvo Brinjeva gora v sodelovanju s pooblaščeno odvetniško pisarno ugotovilo, da predlagani pridobivalni prostor mineralnih surovin Brinjeva gora, k. o. Brezje pri Oplotnici, ni v skladu z dokumenti urejanja prostora. Navedeno je razvidno iz Občinskega prostorskega načrta Občine Oplotnica (OPN), kjer je med drugim poudarjeno, da se pridobivalni prostor Brezje pri Oplotnici (tehnični kamen dolomit) ohranja. Vendar je nasprotno temu iz Uredbe o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen dolomit v pridobivalnem prostoru Brinjeva gora v Občini Oplotnica (9. člen, točka 2.) kot tudi iz Javne obravnave Uredbe o rudarski pravici za izkoriščanje tehničnega kamna dolomit v občini Oplotnica razvidno, da gre za nov pridobivalni prostor Brinjeva gora in ne za ohranitev pridobivalnega prostora mineralnih surovin. Hkrati soglasje Zavoda za gozdove, v katerem so pristojni odobrili posek 1,05 ha gozda za namen rudarskega projekta za pridobitev koncesije, jasno dokazuje, da je v primeru ponovnega odprtja kamnoloma Brinjeva gora predvidena predvsem širitev kamnoloma, čeprav so pristojni na Občini Oplotnica v medijih večkrat poročali, da je cilj ponovnega aktiviranje kamnoloma sanacija obstoječega kamnoloma. Tako se sprašujemo, čemu bodo kamnolom širili na povsem novo območje in rano v Brinjevi gori še povečali? Predvsem je treba izpostaviti, da OPN Občine Oplotnica med drugim navaja, da je v primeru novega pridobivalnega prostora, za katerega v primeru kamnoloma Brinjeva gora brez dvoma tudi gre, za namen izkoriščanja mineralnih surovin treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki pa ga Občina Oplotnica ni sprejela. Iz tega izhaja, da Uredba o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen dolomit v pridobivalnem prostoru Brinjeva gora v Občini Oplotnica ni skladna z zakonom in ustavo Republike Slovenije. Pooblaščena odvetniška pisarna Okoljevarstvenega društva Brinjeva gora je glede ugotovljenih neskladij obvestila Ministrstvo za infrastrukturo in pozvala, da pred sklenitvijo koncesijske pogodbe temeljito preverijo, ali so podani pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta in predvsem ali je podana skladnost z dokumenti urejanja prostora. Hkrati so bile naše ugotovitve naslovljene tudi na pristojne na Občino Oplotnica. Pozivamo jih, da celovito pojasnijo vsebino njihovega mnenja, poslanega na Ministrstvo za infrastrukturo, v katerem izjavljajo, da so rešitve za pridobitev koncesije pri pridobivanju tehničnega kamna dolomita v pridobivalnem prostoru Brinjeva gora skladne s prostorskimi akti Občine Oplotnica, saj so nasprotno dognanja našega društva, da predlagani pridobivalni prostor Brinjeva gora ni skladen z dokumenti urejanja prostora, jasna. Seveda od pristojnih na Občini Oplotnica pričakujemo, da bodo ravnali v skladu z zakonodajo Republike Slovenije. Člani Okoljevarstvenega društva Brinjeva gora menimo, da kapitalna korist nekaj posameznikov ne sme in ne more imeti prednosti pred kakovostjo življenja občanov kar treh občin in varovanjem kulturne in naravne krajine ter kmetijskih površin, ki večini tukajšnjih prebivalcem predstavlja vsakdanji kruh in način življenja. Mi»naše«Brinjeve gore ne damo! Borili se bomo za njeno ohranitev, saj želimo, da ta ostane Srečni hrib in ohrani to ime, ki so ga Brinjevi gori nadeli že pred stoletji. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da Brinjeva gora ostane del zdravega slovenskega podeželja, kjer ostajata v ospredju narava in človek. Okoljevarstveno društvo Brinjeva gora

13 ŠPORT 19. avgust Nogomet, 3. SNL, vzhod, 1. krog Nogometaši Kety Emmija s prvo zmago zasedli vrh tabele Nejc Bračko je z dvema zadetkoma iz najstrožje kazni zapečatil usodo gostov in prinesel prve točke nogometašem Kety Emmija v letošnji sezoni. Kety Emmi Bistrica Videm pri Ptuju 3:0 (1:0) Slovenska Bistrica, Športni park Slovenska Bistrica, gledalcev: 200. Sodniki: Novarlić, Holcman, Dedić. Strelci: 1:0 Pipenbacher (35), 2:0 Bračko (60/11-m), 3:0 Bračko (88/11-m). Kety Emmi Bistrica: Dabanovič, Pušnik, Rozman, Vidmar, N. Bračko, Polegek (Kapun), Bajraj (Fridrih), Pipenbaher (Ferčič), Ciganovič (M. Bračko), Jevšenak (Ribič), Ljubec. Trener: Simon Dvoršak Po mirnem začetku so prvi zapretili Bistričani, potem ko je po podaji Gabrijela Jevšenaka z 18 metrov mimo leve vratnice streljal Nejc Bračko. Tri minute kasneje je Jevšenak poskusil sam, vendar se je žoga od enega izmed gostujočih igralcev odbila Lestvica sezona 2021/2022 T Z N P D:P +/- T 1. Kety Emmi Bistrica : Cirkulane : Šmarje pri Jelšah : Dravinja : Korotan Prevalje : Podvinci : Šmartno : Koroška Dravograd : Zavrč : Dobrovce : Šampion : Zreče : Posavje Krško : Videm pri Ptuju :3-3 0 v kot. V 14. minuti je Jan Ljubec z odlično odmerjeno diagonalo zaposlil Nejca Pušnika, čigar topovski strel je vrhunsko ubranil gostujoči vratar Anej Milić. V 20. minuti je Jevšenak s podajo lepo našel Murata Bajraja, ki je sprožil proti gostujočim vratom, a je bil znova uspešnejši Milić. Le dve minuti kasneje je bil v glavni vlogi znova agilni Jevšenak, ki je s podajo zaposlil Bajraja, a je zmagovalec dvoboja postal ponovno Milić, ki je bil z naskokom najboljši posameznik gostov v prvem polčasu. V 32. minuti so si prvo priložnost na srečanju priigrali tudi igralci Vidma, ki so izvedli hiter protinapad, ki ga je s strelom zaključil Renato Vrbanić. Z rahlim strelom je na napačni nogi ujel Jako Dabanoviča, vendar je žoga na srečo domačih igralcev zletela mimo desne vratnice. V 35. minuti so nogometaši Kety Emmija vendarle lažje zadihali, saj je zadel novinec v ekipi, Nejc Pipenbaher. Mladenič, ki se je v Slovensko Bistrico preselil iz bližnjih Rač, je čudovito odigral dvojno podajo z Bajramom ter zadel mrežo nemočnega Milića. V drugem polčasu smo videli manj priložnosti domače ekipe. V 59. minuti je mariborski sodnik Novarlić, ki se ga mnogi spomnijo po spornih odločitvah v zadnjem krogu lanske sezone, upravičeno pokazal na belo točko, potem ko je v kazenskem prostoru gostov z roko igral Adedoja Sulaimon. Bračko je zanesljivo meril v desni kot in vodstvo Kety Emmija Bistrice povišal na 2:0. V 67. minuti so vnovič zapretili gostje, a je močan strel Marka Šegule Dabanovič ubranil. V 81. minuti je Pušnik z desne strani našel Roka Rozmana, ki je streljal z glavo, vendar zadel le vratnico. Minuto pred iztekom regularnega dela srečanja se je iz oči v oči z vratarjem Milićem znašel Enej Kapun, ga preigral in gostujočemu vratarju ni preostalo drugega, kot s prekrškom zaustaviti krilnega napadalca Bistričanov. Novarlić je znova pokazal na najstrožjo kazen, ki jo je vnovič uspešno izvedel Bračko in postavil končni izid srečanja. Po najizdatnejši zmagi prvega kroga so nogometaši Kety Emmija Bistrice na vodilnem mestu na prvenstveni tabeli, v drugem krogu pa jih čaka gostovanje na Koroškem, kjer se bodo v Prevaljah pomerili z domačim Korotanom. Damijan Drame 18. balkansko atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke Klemen Modrijančič deveti Slovenska atletska reprezentanca je v soboto, 14. avgusta, nastopila na 18. Balkanskem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke v srbskem mestu Kraljevo. Klemen Modrijančič je v skoku v daljino odlično opravil svoj nastop. Skočil je 682 cm in osvojil 9. mesto. ADSB Ranko Leskovar in Klemen Modrijančič Kegljanje Kegljačice KK Impol v polnem zamahu pred novo sezono Slab mesec dni nas še loči do pričetka nove sezone v kegljanju, kar seveda pomeni, da so kegljačice KK Impol s pripravami v polnem teku. Državna liga se prične 11. septembra 2021, prvi nasprotnik Bistričank pa bo ekipa Remoplasta iz Radelj ob Dravi. Slovenska kegljaška reprezentanca U18 Razlog za zgodnji datum priprav, ki so se pričele le nekaj dni po končanem državnem prvenstvu za posameznike in posameznice, seveda ni le državno prvenstvo, temveč tudi klubska tekmovanja na evropski ravni, ki so si jih bistriška dekleta prislužila s fantastično sezono, ki je za nami. Evropski pokali se bodo pričeli v mesecu okto- bru, še pred tem pa vsi skupaj nestrpno pričakujemo svetovno prvenstvo U-14, U-18 in U-23, ki bo potekalo v Kranju in Kamniku. Prvenstvo U-18, ki se bo odvijalo v Kranju, se prične 21. septembra, prvenstvo U-23 pa se bo v Kamniku pričelo 28. septembra V konkurenci U-18 bo ena izmed glavnih protagonistk gotovo kegljačica KK Impol, Špela Kunčič, ki je hkrati kapetan reprezentance U-18, obenem pa je tudi v najožjem izboru za reprezentanco U-23. Pred tednom dni se je reprezentanca U-18 pomerila z vrstnicami sosednje Hrvaške ter izgubila, najboljša posameznica v slovenski izbrani vrsti pa je bila s 566 podrtimi keglji prav Kunčičeva. Minulo soboto sta bila na vrsti dvoboja z mladimi kegljačicami iz Srbije. V sobotnem porazu je Kunčičeva zaradi poškodbe po posvetu s selektorjem dvoboj predčasno končala, v nedeljskem dvoboju pa je kljub rahli poškodbi pripomogla k zmagi s 570 podrtimi keglji. V soboto se bodo Bistričanke v Mariboru pomerile z Lokomotivo, nato pa se prične zares. V peklenskem ritmu jih 26. avgusta čaka turnir v Mariboru, le dva dni kasneje pa turnir v Rušah. Začetek septembra so na sporedu dvodnevne mini priprave v Novem mestu, teden dni kasneje pa se prične državna liga, ki bo tudi letos gotovo velik izziv. Damijan Drame Špela Kunčič

14 avgust 2021 ZANIMIVOSTI / POLICIJSKA KRONIKA METKIN KOTIČEK ZA ZDRAVJE IZ NARAVE BUČA (Cucurbita pepo) O buči je v svojem dnevniku leta 1492 pisal že Kolumb. Vzrok, da se je buča hitro razširila po vsej Evropi, je pripisati ljudskemu zdravilstvu, ki je zelo hitro spoznalo zdravilnost te rastline, kar je potrdila tudi znanost. Okusno bučno meso je primerno za zdravilo, za dieto želodčnih bolnikov in za ljudi, ki se preveč redijo. Zdravilnost buče Sladkorni bolniki in vsi tisti, ki trpijo za protinom, revmatizmom, in tisti, ki so bolni na srcu, naj uvrstijo v svojo prehrano čim več buč. Buče, prav tako kot sorodne melone, so zelo priporočljive za bolne na ledvicah in mehurju. Tako imenovana bučna kura je velikokrat pomagala, ko različna, draga zdravila niso učinkovala. Bučna dieta Manjše buče ali kose večje buče olupimo in zrežemo na koščke, jim dodamo zrel paradižnik in eno manjšo čebulo ter počasi dušimo v lastnem soku. Dodamo lahko tudi nekaj kisle smetane. Te dietne jedi ne smemo soliti. Dietni bolniki in bolniki z težavami na mehurju naj jo uživajo enkrat na dan vsaj štirinajst dni do tri tedne. Zlasti pri ledvičnih boleznih so buče zelo priporočljive. Tudi bučno seme je zelo dobrodošlo za uživanje, saj je že od davnih časov veljalo za zelo učinkovito zdravilo proti trakulji. Če želimo pregnati gliste, je potrebo dobro prežvečiti 80 do 100 olupljenih bučnih semen. Čez približno 1 uro vzamemo polovico jedilne žlice ricinusovega olja. Otrokom damo 10 do 15 bučnih semen in čez eno uro čajno žličko ricinusovega olja. Bučno seme vsebuje namreč snovi, ki škodujejo črevesnim zajedavcem in jih odganjajo. Nikakor pa ne smemo pri lupljenju odstraniti nežne sive mrene pod lupino, ker so prav v njej učinkovite snovi. Sebastian Kneipp priporoča hkrati z bučnim semenom piti tudi pelinov čaj. Zelo zdravo in okusno je bučno olje, ki se pridobiva s hladnim postopkom. Bučno olje med drugim velja za odlično zdravilo za rane, zlasti opekline. Z njim mažemo od mraza razpokano kožo na rokah in nogah. Pri težavah s prostato je priporočljivo prevreti zdrobljeno bučno seme in prevretek popiti kar se da vroč. Pri vodenici, bolnem mehurju in bolnih ledvicah, če ne gre za vnetje, je priporočljivo uživati čim več buč v obliki solate, juh, sokov in kompotov. Bučno meso, surovo, drobno zrezano, zmečkano v kašo, je odličen obliž za preutrujene pekoče noge, za krčne žile in vnetja pri starejših ljudeh. Bučno meso je potrebno uporabiti sveže, surovo, kajti kuhano je neučinkovito. Glede na vse dobrodejne zdravilne lastnosti buče je priporočljivo, da v svoj jedilnik čim pogosteje uvrstimo bučne juhe, prikuhe in kompote, saj si buča kot zdravilna rastlina zasluži častno mesto na vsakem jedilniku. NAPOVEDUJEMO PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE Sto let organiziranih kulturnih dejavnosti na Pragerskem Avtor: Mirko Munda Kulturni dom Pragersko, petek, , ob 19. uri Vabljeni! Predstavitev ob spoštovanju veljavnih PCT pogojev. Turistično društvo Laporje vabi na Pohod po vzhodni LPP in postavitev klopotca nedelja, Zbor za pohod ob 9:00, pri pošti v Laporju, vmesno okrepčilo pri Martini Mejavšek. Postavitev klopotca in pogostitev ob 12:30, pri družini Erker. Veseli bomo predhodne prijave na telefon: Po poteh bistriške gospode Turistična destinacija Pohorje v letošnjem poletju izvaja tematska vodenja, ki jih finančno podpira Slovenska turistična agencija ( Tako so vsa vodenja za obiskovalce brezplačna. Brezplačni vodeni sprehodi tudi v Slovenski Bistrici Vsak četrtek in soboto ob 10. uri. Po prehodnem dogovoru je možna tudi rezervacija individualnega termina. Vodeni sprehodi po Slovenski Bistrici bodo potekali v času med in Čas trajanja: 60 minut. Zaključi se pri Bistriškem gradu in priporočamo vam, da si ogledate tudi notranjost gradu (cena vstopnice je 5,00 evrov). Zbor: pri TIC-u Slovenska Bistrica Obvezne prijave na ali ali Ob sobotah pa se lahko po vodenem sprehodu z brezplačnim poletnim avtobusom odpeljete še na Pohorje. KONCERTI na dvorcu Štatenberg Četrtek, 16. september 2021 Ansambel Saša AVSENIKA Ustanova Fundacija za ohranitev dvorca Štatenberg Info: 040/ mednarodno kiparsko slikarsko druženje FORMA VIVA MAKOLE - DEŽNO 2021 od 2. do 5. septembra POLICIJSKA KRONIKA Preslepil dostavno službo Pri opravljanju del in nalog od 9. do 16. avgusta 2021 smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravnavali naslednje dogodke in pojave: KAZNIVA DEJANJA: Obravnavali smo 8 kaznivih dejanj, od tega 3 tatvine, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje grožnje, 1 kaznivo dejanje goljufije in 1 kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe , Slovenska Bistrica Obveščeni smo bili, da je neznanec v enem izmed večjih trgovskih centrov odtujil dvoje ročnih orodij ter s tem lastnika oškodoval za 600 evrov , Slovenska Bistrica Obveščeni smo bili, da je neznani storilec s preslepitvijo opravil dvig dveh paketov ter tako dostavno družbo oškodoval za 200 evrov , Slovenska Bistrica Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v parkiranem odklenjenem osebnem avtomobilu izvršil tatvino denarnice in s tem lastnika oškodoval za 350 evrov. PROMETNA VARNOST: Obveščeni smo bili o 19 prometnih nesrečah. Obravnavali smo 5 prometnih nesreč, od tega eno prometno nesrečo s pobegom povzročitelja. V 14 primerih smo odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in udeležencem izdali pisno obvestilo. Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov smo podali 2 obdolžilna predloga na Okrajno sodišče v Mariboru in izdali 38 plačilnih nalogov. Izrekli smo tudi 20 opozoril. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo šestim voznikom začasno odvzeto vozniško dovoljenje. 10. avgusta 2021 je bil vozniku mopeda le-ta zasežen, saj je bilo z izrednim tehničnim pregledom ugotovljeno, da je vozilo presegalo največjo hitrost vožnje po specifikaciji. Povzročitelj se bo zagovarjal pri sodniku. JAVNI RED IN MIR: Zaradi kršitev javnega reda in miru smo opravili 5 intervencij na javnem kraju. V vseh primerih smo zaradi kršitve javnega reda in miru izdali plačilne naloge. Prav tako smo zoper 1osebo uvedli hitri postopek po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in zoper 2 osebi postopek po Zakonu o zaščiti živali. Obravnavali smo tudi požar v delavnici enega izmed zasebnih poslovnih subjektov ter en požar na osebnem avtomobilu. Prijeten, uspešen in varen prihodnji teden vam želimo policisti PP Slovenska Bistrica. Nedeljko Mlinarič, policist I

15 ZANIMIVOSTI / SPOROČILA 19. avgust PANORAMIN HOROSKOP LEV ( ) Razočaranje na osebnostnem področju vam bo kratilo spanec. Čas je, da sprejmete, da na svetu ne obstajajo le dobri in iskreni ljudje. Prenehajte sanjariti. Poiščite način, s katerim se boste odzvali. Namenite čas družini! DEVICA ( ) Pričakujte težave v družini. Bližnjih nikar ne pustite na cedilu, saj bodo potrebovali vaš nasvet. Težave skušajte odpraviti čim prej. Začnite s pogovorom. Zapleti bodo negativno vplivali na vaše počutje. Zaupajte svoje občutke najbližjemu. TEHTNICA ( ) Lahko, da bo prišlo do frustracije in nezmožnosti, da bi se premaknili naprej. Ko bo prišel ta čas, bo še najbolje, če boste ostali tam, kjer ste. To bo čas, ko vam ne bo potrebno narediti ničesar. Vsekakor pa poslušajte tudi vašo intuicijo. ŠKORPIJON ( ) STRELEC ( ) Zelo boste delovni. Dneve boste izkoristili za to, da boste nadoknadili zamujeno. Ni vam uspelo narediti vseh zastavljenih nalog, zato ste delo pustili za naslednje dni. To vam sicer ni po godu, pa vendar vam ni preostalo drugega. KOZOROG ( ) Čakate na razplet zadeve, ki se vleče že dalj časa. Glede na vložen trud menite, da bi se moral odraziti rezultat. Obupani ste in vas rezultat niti ne zanima več, ampak vam je pomembno le to, da se bo zadeva končno razrešila. VODNAR ( ) Bodite previdni pri poslovanju in financah. Če se boste zapletli v kakšne večje posle, se boste lahko znašli v izgubi, zato pazite. V službi se izogibajte napakam, kajti prav ta teden boste podvrženi nepremišljenosti in površnosti. RIBI ( ) OVEN ( ) Privoščite si počitek. Presenetili boste sami sebe, saj niste vedeli, da ste lahko mojstri lenarjenja. Naberite si nove zaloge energije, saj bo že jutrišnji dan zelo naporen. V ospredje bo stopil razum, kar vas bo lahko tudi zelo utrudilo. BIK ( ) Zelo boste zamišljeni. Ideja, ki se vam bo porodila, bo seveda uresničljiva, vprašanje pa je, ali ste dovolj drzni, da jo boste tudi izpeljali. Pričakujete lahko obisk prijatelja ali znanca, ki vas bo navdušil s prijetno novico. DVOJČKA ( ) Ta teden boste svet videli bolj pasivno. Kljub temu, da boste v domačem krogu, bodo vaše misli daleč proč. Res je, da pri delu ni vse tako, kot bi moralo biti, toda najbolje bi bilo, da bi ohranili upanje in optimizem. RAK ( ) ALI STE VEDELI? Umivanje otrok Potem ko sta Mila Kunis in Ashton Kutcher razkrila, da svoja otroka umivata le, ko na njima vidita umazanijo, sta se zdaj oglasila še zakonca Kristen Bell in Dax Shepard. Slavna igralca tudi nista privrženca tega, da bi svoja otroka umivala vsak dan, sta razkrila v nedavnem intervjuju. Najstarejša tekmovalka v dviganju uteži na svetu Edith Murway Traina iz Tampe v ameriški zvezni državi Florida je pred kratkim dopolnila 100 let. Ob tem je dobila najlepše darilo, in to vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Gre za najstarejšo tekmovalko v dviganju uteži na svetu. Zaradi pomanjkanja kondicije se je v svojih šestdesetih letih odločila za vpis v bližnjo telovadnico. Med drugim že vrsto let tudi dviga uteži. 2,4 kilometra dolg Pelješki most Junija prihodnje leto naj bi bil zgrajen 2,4 kilometra dolg Pelješki most. Vrednost naložbe je ocenjena na 420 milijonov evrov. Glavni in odgovorni projektant mostu je slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, ki je že večkrat povedal, da gre za njegovo življenjsko delo. Povedal je tudi, da bo most na Pelješac eden izmed petih največjih mostov, ki so jih izgradili v Evropi v tem stoletju. Gre za največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem. Svetovni dan lenobe Svetovni dan lenobe, ki se praznuje 10. avgusta, je praznik, katerega pobudniki niso znani najbrž so bili preveč leni, da bi se podpisali pod svoj predlog. A ideja je hitro obkrožila svet in pojavile so se celo pobude, da bi ga razglasili za dela prost dan. Lovstvo v Sloveniji Po podatkih Lovske zveze Slovenije je v Sloveniji 411 lovskih družin, v katere je včlanjenih lovcev. Med njimi je le 548 žensk. Povprečna starost slovenskih lovcev je nekoliko pod 60 let. Vsak pa ima povprečno tri kose strelnega orožja. Lani so slovenski lovci opravili ur prostovoljnega dela. V okviru lovskih družin deluje v Sloveniji 17 pevskih zborov in 29 lovskih rogistov. Ob 70-letnici ne bo druženja Združenje šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona, ki v zadnjih letih tesno sodeluje s stanovskim združenjem iz Poljčan, zaradi ukrepov, povezanih s koronasituacijo, ob letošnji 70-letnici ne bo pripravilo nobenega druženja. Letni zbor redovnikov Društvo Evropski red vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, Legatura za Pomurje, ki šteje 50 izmed skupno 230 udov Konzulata za Slovenijo, je pred dnevi na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici opravilo letni zbor redovnikov, ki se ga je udeležila velika večina izmed 42 udov Legature. Franci Klemenčič V zadnjem času ste malo osamljeni. Izbira prave hrane bo lahko danes pripeljala do spremembe vašega počutja. Zdrava hrana, ki je nepredelana, ima naravne lastnosti in lahko pomaga pri preprečevanju bolezni. Zelo dobro se boste počutili. Le vaša čustva vas bodo vrgla iz tira, saj bodo ta teden zagotovo zelo intenzivna. Premislite, preden se boste spustili v prepir z bližnjimi. Pazite na odnose, ki bodo danes lahko zelo težavni. Še vedno boste razmišljali o težavi na delovnem mestu. Ne odlašajte več dolgo. Danes dobro premislite o težavi in se z njo soočite. Ko boste našli alternativno odločitev, se vam bo odvalil kamen od srca. PRAVNI NASVETI Premoženje partnerja Na kakšen način lahko s partnerico urediva medsebojna premoženjska razmerja? Po uveljavitvi Družinskega zakonika v letu 2019 je slednji razširil in pravno dopolnil možnosti urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema. To je sedaj mogoče urediti s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma pogosto omenjeno kot predporočno pogodbo. To lahko skleneta zakonca, zunajzakonska partnerja ali bodoča zakonca pred notarjem, kjer svojim željam uskladita premoženjski režim razdelitve premoženja. Ta se lahko nanaša tako na sam začetek skupnosti, kot tudi na obdobje po razvezi oziroma razpadu zunajzakonske skupnosti (npr. preživnina zakonca ali razdelitev premoženja po prenehanju skupnosti). Bistvo takšne sporazumne ureditve režima je odstopanje od zakonske opredelitve skupnega premoženja in tozadevno zakonske delitve. Pogodbeno razmerje daje zakoncema/zunajzakonskima partnerjema možnost svobodnega načina (raz)delitve premoženja. Glavna razlika v lastnosti sklenjene zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti je ta, da sklenjena pogodba med zunajzakonskima partnerjema (v primerjavi s sklenjeno pogodbo med zakoncema) v razmerju do tretjih oseb ne učinkuje. Jaka SVATINA LORENCI Odvetnik v odvetniški pisarni BERKOVIČ/LORENCI TEDNIK PANORAMA izhaja ob četrtkih, neodvisni časopis za občane občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Prva številka izšla 8. decembra Maloprodajna cena: 2,20 EUR, v ceno je vštet 5 % DDV. Časopis je vpisan pod zaporedno številko 269 v razvidu medijev Ministrstva RS za kulturo in 880 v evidenci javnih glasil. Izdajatelj: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica, tel.: 02/ , davčna številka izdajatelja: Naročnina se poravnava mesečno ali po dogovoru na transakcijski račun PANORAMA SB, d.o.o.: SI , Nova KBM, podružnica Slovenska Bistrica. Odpoved naročnine upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja, s pisno odpovedjo. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne honoriramo. Glavna in odgovorna urednica: Ines Kresnik, dipl. nov. (UN) uredniški odbor: Sonja Sedenik, Tomaž Ajd, Niko Turk, Zdenka Detiček Opič, Marjan Mally, grafično oblikovanje in priprava za tisk: Jurij Moličnik ( ), marketing 02/ , križanke: Peter Skrbiš. Tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.

16 avgust 2021 MALI OGLASI / SPOROČILA MALI OGLASI - TEL.: Naročila malih oglasov za objavo v Panorami za naslednjo številko sprejemamo do TORKA do 9. ure na telefonski številki (02) oziroma v uredništvu (Partizanska ulica 24, Slovenska Bistrica), naročniki jih lahko oddajo tudi prek spleta (). Za naročnike so objave malih oglasov brezplačne (pogoj: poravnana naročnina). AMZS pomaga tudi kolesarjem SPOMIN, ZAHVALA Spomine in zahvale za objavo v Panorami sprejemamo najpozneje do TORKA do 9. ure v uredništvu tednika Panorama. Cene so odvisne od velikosti, naročniki imajo 20 % popusta. Fotografije vračamo po objavi. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: (02) POGREBNO PODJETJE Prodam, kupim: Prodam izkopalnik krompirja in slamo v kockah. Tel.: (2) Prodam malo rabljen in dobro ohranjen enoredni silokombajn SIP. Tel.: (2) Prodam belo vino (sladko, suho) v refuzi. Cena 1,5 evra / liter. Na Jožefu 10, Slovenska Bistrica. Tel.: (2) Prodam žensko električno kolo, malo rabljeno. Tel.: , (1). Ugodno prodam suha bukova drva, žagana 33 cm, zložena pod streho, dve leti. Tel.: , (1). Prodam dve ženski in dve moški kolesi. Tel.: (1). Prodam frezo Muta. Slovenska Bistrica. Tel.: (2) Podam seno v kockah. Tel.: (0) Prodam naravni jabolčni sok, brez sladil iz domačih mešanih vrst sadja starih sort (neškopljena) in domači jabolčni kis. Tel.: (1) Prodaja kumaric za vlaganje, stročnatega fižola, Prodamo bukova in mešana drva, možnost prevoza in razreza. Tel.: (0) Prodam bukova in mešana drva. Dostava na dom, možna tudi razrez in spravilo. Informacije: (0) paprike, paradižnika. Vrtbarstvo Fridrih, Gladomes 24/b, Zgornja Ložnica. Tel.: ali (4) Prodam osebni avto FIAT PANDA, rdeče barve, letnik 2010, prevoženih km, prva lastnica. Tel.: (0) BUKOVA DRVA PRO- DAM. Možen razrez in dostava. Drva so zložena na paleto ali v rinfuzi. Informacije na tel. št.: (1) Prodam trosilec SIP štirje valji, sadilec koruze OLB in pluge IMT. Tel.: (1) Prodam rotacijsko kosilnico 165 SIP in štirivretenski obračanik, širine cca. 3,7 m. Tel.: (1) Prodam razne elektromotorje z reduktorji ali brez. Tel.: (0) Odkupujemo vse vrste hlodovine, lahko tudi na panju (hrast, bukev, smreka, jesen itd.) Takojšnje plačilo. Tel.: (1) Prodam bukova in mešana cepana drva, bukova: 60 /m, mešana: 45 /m. Količinski popust. Prodam tudi hlode, možna dostava. Tel.: (0) Prodam bukova in mešana drva. Izvajamo tudi posek in spravilo lesa. Tel.: (0) MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE s.p. 02/ Kupujte dobro in poceni, kupujte mesnine FINGUŠT. Sklenite AMZS članstvo prek spleta: amzs.si/kolesarji Avto moto društvo Poljčane Bistriška cesta 91, 2319 POLJČANE Nepremičnine: Prodam gradbeno parcelo v Laporju. Tel.: (1) Prodam starejšo hišo v Laporju s 700 m 2 zemljišča. Tel.: (1) V Slovenski Bistrici kupim garsonjero ali enosobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: (1) Prodam parcelo v Peroju pri Puli, blizu obale. Tel.: (1) V Hrastovcu pod Bočem prodam zidanico s 1040 m 2 zemljišča (vinograd, sadovnjak, vrt), skupaj z vso opremo. Tel.: (0) PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 27 do 170 kg, prodam. Kočno pri Polskavi. Tel (0) Živali: AMD P O L J ČA N E Proda m zajce za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: (2) Prodam mlade štajerske peteline. Tel.: (0) V rejo vzamem burske koze, lahko tudi mini ponije. Ostalo po dogovoru. Tel.: (8) Odhajate na dopust? Potrebujete varstvo za manjše pašne živali (drobniceo)? Pokličite na tel.: (18) 24 UR 041/ , 041/ OSMRTNICE - na spletni strani Obiščite nas v poslovalnici na Ljubljanski cesti 12, zraven Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici. Ko ugasne luč svetlobe niste sami, ampak smo mi z vami! Nesnice, mlade jarkice, rjave HITEX, v začetku nesnosti, opravljena vsa potrebna cepljenja. Prodaja vsak dan od 8.30 do 17. ure. Kmetija Soršak Jožica, Podlože 1, Ptujska gora. Tel.: (0) Delo: SPOMIN Minevajo štiri leta, odkar nas je 20. avgusta 2017 zapustila draga žena, mama in babi Monika MOTALN iz Špindlerjeve 39, Slovenska Bistrica. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Razno: Preprost iskren deloven fant želim spoznati dekle ali mamico staro od let, za resno zvezo ali prijateljstvo. Tel.: (2) V neposredni bližini Term Banovci (150 m) ugodno oddamo v najem 2, 3, 4 posteljne apartmaje. Tel.: (1). Potrebujete pomoč pri urejanju okolice in manjših vzdrževalnih delih? Tel.: (8) Delovni čas trgovine: vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Odlične cene bele tehnike in elektromateriala TRGOVINA I: BELA TEHNIKA TEL:02/ TRGOVINA II: ELEKTROMATERIAL TEL:02/ , 11 TRGOVINA III: nova prodajalna v Mariboru na Lackovi cesti 47. Tel: , Z vami na poti do zdravja Mizarstvo Ogrizek Leskovec 37, 2331 Pragersko IZDELAVA NOTRANJE OPREME PO NAROČILU (kuhinje, spalnice, predsobe, vrata, stopnice ), vhodna vrata; FURNIRANJE IN BRUŠENJE PLOŠČ Kolodvorska ulica 31 b, Slovenska Bistrica Tel.: e-pošta: Izvajam vsa zemeljska dela z mini bagrom, manjši izkopi, polaganje odtokov, tlakovcev, plošč, prevozi oseb, posoja raznih strojev (vibro plošč, žabe, vibro igla, stroj za rezanje tlakovcev, ), posoja kombija, za prevoz oseb. Rezanjebetona, armiranega betona in asfalta. Prevoz manjših količin razsutega tovora (kiper), do 2,5 ton. Izdelava raznih konstrukcij, nadstreškov, jeklenih ali lesenih. Za zabave vam ozvočim prireditev z vso opremo in poskrbim za glasbo. Informacije: Branko PRODAMO ODDAMO Agenti nepremičnine in okoljski program hiše, stanovanja, posesti, poslovni prostori Brezplačni ogledi svetovanje. / S. Gaber s.p. Mlače 7, 3215 Loče BARVANJE FASAD IN NAPUŠČEV. Barvanje fasad in napuščev - od 5 evrov dalje. / Kitanje in beljenje 2 x na belo 5 evrov. / Polaganje knaufa. Tel.: Njihove izdelke lahko kupite na kmetiji Vidnar v Novakah ali na TRŽNICI v Slovenski Bistrici VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE! Pozor, prodajalci hiš, stanovanj, zemljišč! Brez stroškov do prodaje. Kako prodati, naša skrb. Varno z nami že od leta ŽE OD LETA 2006 Nepremičninska družba ZORO d.o.o., Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, Tel.: Mob.:

17 ŠOLSKI KOTLIČEK / NAGRADNA KRIŽANKA 19. avgust Lent po Lentu V Mariboru bo ob koncu počitnic še kako odmevalo Letos se v mestu Maribor še kako dogaja. Tudi avgusta. Letošnje poletje nas bodo namreč organizatorji Festivala Lent v sodelovanju z Narodnim domom pospremili v jesen z najbolj burnimi koncertnimi vikendi doslej. Zato vas bi povabili, da se kakšnega dogodka udeležite tudi v naši štajerski prestolnici. Začenjajo z YU rockovskimi velikani, prihajajo namreč Bijelo dugme! V petek, 20. avgusta, bodo na odru na Trgu Leona Štuklja nastopili Goran Bregović, Alen Islamović in Mladen Vojičić Tifa, z njimi pa zagotovo predstavniki treh generacij: tiste, ki je Jugoslavijo gradila, tiste, ki jo je pospremila v zgodovino, in te, ki jo poznamo zgolj iz učbenikov. Naslednji večer, v soboto, 21. avgusta, bodo oder prevzeli Soulfingersi, sinonim za noro dober žur. Brezplačen koncert ob 30. obletnici energičnih mojstrov odrskih nastopov. V petek, 27. avgusta, bosta za vrhunsko koncertno doživetje poskrbela zvezdnik violončela Luka Šulić in pianist Evgeny Genchev. Če ste bili med poslušalci njunega rekordno obiskanega nastopa v virtualni koncertni dvorani Awwwditorij, boste zagotovo tudi na Rotovškem trgu. Svetovne zvezde Dubioza kolektiv se vračajo v Maribor Doživeti ju brez ekrana bo namreč brez dvoma še bolj nepozabno, kot je bilo virtualno druženje decembra. V soboto, 28. avgusta, pa spet totalen žur! Kot se za zadnji počitniški vikend tudi spodobi. Najzabavnejša, najglasnejša in najbolj odpuljena glasbena happy mašina divjega vzhoda Dubioza kolektiv bo po mesecih prisilnega koronskega varčevanja energije zagotovo eksplodirala. Kljub temu da je obdobje, v katerem smo, zelo spremenjeno in prilagojeno, ostajajo kulturniki in glasbeniki optimisti. Ker se večji koncerti dogajajo v naši neposredni bližini, je prav, da to izkoristimo. Se vidimo na kakšnem od koncertov v Mariboru. Niko Turk SVETOVNI DNEVI V AVGUSTU AVGUST SVETOVNI DAN DOJENJA Svetovni dan dojenja se pod okriljem SZO obeležuje od 1. do 7. avgusta. Cilji ozaveščanja o pomenu dojenja so izboljšanje zdravja mater in otrok in zagotavljanje zdravega in enakega začetka življenja za vse otroke. Letošnji teden dojenja je potekal pod geslom»zaščita dojenja skupna odgovornost«. Poudarek je bil na prispevku dojenja k preživetju, zdravju in dobremu počutju, blaginji žensk, otrok in narodov. Poteka tudi kampanja»topla veriga«, kjer matere in otroci predstavljajo jedro te verige. Dojenje je ključnega pomena v oskrbi otroka prvih 1000 dni po rojstvu. Dojenje ne obremenjuje družinskega proračuna in omogoča boljše zdravje mater in otrok. Slovenija je po številu doječih mater v samem vrhu. 12. AVGUST SVETOVNI DAN MLADIH Združeni narodi so leta avgust razglasili za svetovni dan mladih. Želeli so, da je vloga mladih v družbi bolj zastopana, saj globalna prizadevanja ne bodo dosežena brez vključitve in sodelovanja mladih. Cilji Agende 2030 vključujejo tudi preprečevanje revščine, socialne izključenosti in preprečevanje globalnega segrevanja. Vse to zahteva prizadevanja mladih, ki so se izjemno izkazali v času pandemije, predvsem v uvajanju novih oblik digitalnega mladinskega dela in pomoči drugim preko spleta. Zavedajo se pomena izobraževanja. Letošnja tema dneva mladih je bila preoblikovanje prehranskih sistemov. V Sloveniji se mladi postavijo v bran odločitvam v javno dobro in jim je mar tudi za politične odločitve. Žal pa se je delež mladih v 30-ih letih zmanjšal z 22,5 na 14,7 odstotkov. Tudi mesečne plače mladih so nižje od povprečja. Zdenka Detiček Opič Spoštovani starši, skrbniki in vozniki udeleženci v cestnem prometu! Varne šolske poti Pred nami so dnevi pred pričetkom novega šolskega leta, ko se v vrtce in v šolske klopi vračajo naši najmlajši. Pozivamo vas, da zaradi daljše odsotnosti starši s svojimi otroki ponovno obnovite»varne ŠOLSKE POTI«, saj si vsi skupaj želimo, da bo vrnitev v šolske klopi za vse čim bolj varna. V kolikor so vam varne poti še neznane, vas prosimo, da se oglasite pri vodstvu in zaposlenih v Osnovni šoli Pohorskega odreda in 2. OŠ, kjer vam bodo šolske varne poti z veseljem predstavili. Prav tako pozivamo vse udeležence v cestnem prometu, da še dodatno pozornost polagajo na ravnanja naših otrok v cestnem prometu. Ponovno opozarjamo, da vsi skupaj še nadalje spoštujemo vsa navodila NIJZ in pravila obnašanja, ki preprečujejo širjenje okužb. Pazite nase in ostanite zdravi! Za KS Pohorskega odreda, Ludvik Repolusk avtor: PETER SKRBIŠ VLADAR. PRESTOL VELIKO SITO VIDA ČADONIČ DESKA V PLOTU VINO- RODNI GRIČ NAD VELIKO NEDELJO STOPNJA TISKAR- SKIH ČRK KOSILO, VEČERJA MIT. PRVI LETALEC ČEŠMIN ALI LESKA REVNA MESTNA ČETRT V ZDA SLAVKO KOTNIK 1 NEM. FIL. (GEORG W.) KRISTUSOV IZDAJALEC 1507 AM. IGR. (EMMA) HRIB NAD LAŠKIM UŽITNI DEL RASTLINE, PLOD 19 ITALIJAN (SLABŠ.) 14 LIPUŠEV LIT. JUNAK BOLG. PIS. (ANGELINA) 22 NEM. SLIK. (EMIL) BOLEZEN ŽITA KONTURA 8 SL. IGRALEC IN UDAREC PRI BOKSU PAROBEK, ŠTOR 6 SL. SKAK. TRENER REŽISER (JOSIP) 18 UROŠ ROJKO TOMISLAV IVČIĆ NOČNI METULJ ŽIVLJENJ. SILA 20 5 AZIJSKA KRALJE- VINA Z AMANOM 2 ERWIN ROMMEL 17 DEDEK V PRIMORJU OZVEZDJE JUŽNE NEBESNE POLOBLE MESTO V BOSNI DOTIK MREŽE 21 7 ENOSTA- VEN MOST 11 SKLAD. SIMONITI MUSLIM. Ž. HALJA VRSTA RAZSTRE- LIVA IT. PEVKA (CARLA) 9 4 MILAN OSTERC LEON EPP JAKA LAKOVIČ ANTON CEBEJ DUNAJSKI NOGOMET. KLUB IGRALKA KALEZIĆ SNEGEC KAPITU- LACIJA PANO- RAMA SB JUDEŽEV SIN V BIBLIJI 3 NAGRADNI RAZPIS Nagrajenec križanke št bo prejel nagrado pokrovitelja križanke! REŠITEV pošljite na dopisnicah do na naslov: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, Slovenska Bistrica. Rešitev nagradne križanke št. 1505: Vodoravno: shorts, menuet, Tomaž Re(pnik), škrlat, C.P., bolha, Amin, muzikal, eseji, Oslo, Does, Rak, Anton Savski, Li, čang, irit, ves, Sikhi, Frane, Anti, Adu, cvek, ars nova, jen, arza, Apolon. Nagradno geslo: USPEHI SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZŽREBANEC NAGRADNE KRIŽANKE (1505): ROMANA BOŠAK, STUDENICE 38 A, POLJČANE Čestitamo! Izžrebanec prejme obvestilo o načinu prevzema nagrade po pošti! KUPON Rešitev gesla:

18 avgust 2021 PLANINSTVO / PABERKI PLANINSKA PANORAMA Ureja: Marjan MALLY PABERKI Ureja: Marjan MALLY Grmada, 718 m Kar dva ducata vrhov s tem imenom najdete v Sloveniji. Vsaj polovico teh smo že obiskali. Tudi to v bližini Celjske koče, ki jo je naša planinska skupina osvojila pred kratkim. Vsi vrhovi so si podobni, kajti povsod je potrebno vložiti nekaj truda. Mlajši planinci to zlahka zmorejo, tisti s šestimi in sedmimi križi, pa se morajo že nekoliko potruditi. Grmada je osvojena Celjska koča na višini 651 metrov je že od nekdaj priljubljena točka za planince. Zelo zanimiva je daljša pot s Huma nad Laškim (583m) po grebenu čez Tolsti vrh (834 m), nakar se spustimo do Celjske koče in od tu nadaljujemo čez Svetino na Resevno. To je skoraj celodnevna tura, ki zajame vso hribovje na tem koncu. Celj- Dom Alme Karlin ska koča pa je vselej prijetna rešitev za medpotni počitek. Na Celjsko kočo, ki je še vedno planinska, vodi več poti. Po zahtevnosti je najbolj razvpita pot čez Hudičev graben, ki pa v resnici sploh ni tako naporna. Le del poti skozi sotesko je dokaj zahteven ob mokrem vremenu in pozimi, ko je zaledenel, zato so jo uvrstili med zelo zahtevne poti. Največ pohodnikov krene po poti mimo hiše, kjer je živela Alma Karlin, in potem nadaljuje pot pod Grmado. Le redki se napotijo po zelo strmi poti na Grmado, ki je nekoliko podobna Komarči, le da je mnogo krajša. Po daljšem mirovanju zaradi zdravstvenih omejitev je skupina planinskih veteranov želela nadoknaditi zamujeno. Skoraj so pozabili na domače loge in obiskali zahtevnejše sredogorske vrhove, kot sta Kopitnik in Kum. Polde, ki je z ženo Nado obiskal Celjsko kočo, pa je izrazil željo, da jo obišče še skupina. Zakaj pa ne! Tako so se z vlakom odpeljali do Celja in nadaljevali pot ob Savinji proti Celjski koči. Na začetku vzpona jih je na poti pozdravilo okoli 190 stopnic, kar za več kot pol stoletja stara kolena ni ravno najboljša telovadba. Za izkušene planince pa niso bile posebna ovira. Sledila je lepša pot, ki jih je v Pečovniku privedla do skromne hišice, kjer je svoja zadnja leta (od junija 1945 do 14. januarja 1950) preživela svetovna popotnica in pisateljica Alma Karlin. Nadaljnja pot je prijaznejša, deloma tudi po cesti. Ko so prišli do razcepa poti, je nekdo predlagal, da bi spotoma obiskali še Grmado. Polde za to ni bil navdušen, ker je poznal pot. Kmalu so prišli do Celjske koče, ki bolj spominja na hotel. Tudi obiskovalci so po večini neplaninci z jeklenimi konjički. Skupina se je odpočila in okrepčala, nakar se je Poldi odločil, da vendarle obiščejo še Grmado. Napotili so se na pol ure oddaljen vrh mimo Planinske koče na Grmadi. Grebenska pot ni zahtevna, potrebno pa je premagati okoli 70 metrov višinske razlike. Potem pa so se spustili navzdol po strmi poti, ki je vse prej kot primerna za starejše planince. Pa so zmogli. Kljub 25 stopinjam sončnega pozdrava so premagali tudi to oviro, ki jim bo ostala v spominu kot najtežja tura tega leta. Ob zaključku pohoda so si bili edini, da Celjska koča brez osvojenega vrha pač ne bi imela planinskega pridiha. Še enkrat so potrdili, da kljub letom še vedno zmorejo to, kar so nekoč z lahkoto premagovali. Marjan Mally Znanci iz naših krajev Janez Fridrih, mopedist Čmrljev Tako starega čmrlja, kot je član mopedistov starodobnikov društva Čmrlji, ne boste srečali. Janez, rojen leta 1938, je bil najstarejši udeleženec srečanja na Treh kraljih. Sledila sta mu Edo Lešnik (1941) in Ivan Rajštajger (1942). Organizatorja cerkvene slovesnosti na Treh kraljih Modre misli Usoda meša karte in mi igramo. Schopenhauer Ali ste vedeli? Šentjernejska noč je znana po pokolu v Parizu, ki ga je ukazala Katarina Medičejska, ko je bilo v noči iz 23. na 24. avgust 1572 ubitih dva tisoč hugenotov. Sledilo je preganjanje hugenotov francoskih protestantov, po vsej državi. Umrlo je okoli dvajset tisoč protestantov. Iz ljudske zakladnice Ste opazili, da je dan krajši že za eno uro? Vročine pa smo se že kar naveličali. So pa zato veseli vinogradniki, ki se jim obeta dobra letina. Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma. Bilo je vroče. Kakšno bo vreme septembra, bo povedal sv. Jernej (24. avgusta)? Poldeta Smogavca iz Repa poznamo kot organizatorja že iz prejšnjih let. Tokrat mu je pomagal soimenjak Jože iz Planine pod Šumikom. Organizacijo je pohvalil celo mašnik dr. Slatinek. Družina Marije s Pohorja V planinski skupini je več planink z imenom Marija. Rančevo smo poimenovali kar Marija s Pohorja. V skupini je zelo priljubljena zaradi svoje prijaznosti. Tokrat smo spoznali še njeno hčerko Anito in vnukinjo Nikito, o kateri nam je ponosna babica velikokrat pripovedovala. Celjska koča NAROČILNICA na Planinska koča na Grmadi Vrh Grmade Ime in priimek:... Naslov:... Pošta:... Tel.:... Naročilnico pošljite na naslov PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, 2310 Slovenska Bistrica Naročite se lahko tudi na tel.: ali na spletni strani

19 KNJIŽNICA / SPOROČILA 19. avgust VOŠNJAKOV KOTIČEK Ureja: Tanja Jakolič, bibliotekarka POGLED V PRETEKLOST Poletni utrinki iz domoznanske zbirke Vsak teden v poletnih utrinkih iz domoznanske zbirke starih razglednic predstavljamo izbran kraj. Tokrat je na razglednicah Oplotnica. Leto 1962 Na ozemlje, ki ga danes obsega občina Oplotnica, je, kot so dokazala najnovejša arheološka raziskovanja, prišel človek že v 3. tisočletju pred našim štetjem. Dokaze o obljudenosti tega kraja imamo že iz rimskih časov. To ozemlje je bilo namreč že pred 2 tisoč leti pomembno križišče, kjer sta se križala ves promet in trgovina iz Italije skozi Norik v Panonijo na vzhodu in obratno. Že samo dejstvo, da je čez to ozemlje vodilo več rimskih cest (Emona-Celeia-Poetovium, cesta Oplotnica-Kebeljski grad-vznožje Velikega vrha idr.), nam veliko pove. V vasi Čadram (Ragando) je bilo v rimskih časih počivališče z gostiščem (mansio Ragando). Tukaj so bili najdeni tudi kipi poganskih bogov Jupitra in Mitre ter poganski tempelj, ki je bil takrat v Belem mestu (nekdanja rimska naselbina). Še danes se med ljudmi govori, da se je Belo mesto raztezalo od Straže do Malahorne in se je kasneje pogreznilo. V novejši zgodovini se Oplotnica kot gospodarsko središče tega območja prvič omenja leta Do leta 1782 je bila last Žičkega samostana. Šele v 19. stoletju se je vas zaradi lesne obrti, trgovine in kamnoloma v bližnjem Cezlaku razvila v večjo ruralno oblikovano naselbino, ki danes po gostoti naseljenosti spada med gosto naseljena območja. (povzeto po oplotnica.si) MISEL IZ KNJIŽNICE Knjiga je kramp, ki bi naj razbil ledeno morje v nas. (Franz Kafka) VABILO K SODELOVANJU PRI LITERARNEM NATEČAJU Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vabi k sodelovanju pri literarnem natečaju z naslovom ČEZ POTOK SKAČE, KJER JE MOST. Seveda se pod naslovom skriva tematika mladosti in otroštva, ki sta pomembni obdobji v človekovem življenju. Če ste starejši od 14 let, če se želite preizkusiti v pisanju in si želite, da bi bilo vaše pisanje natisnjeno, je sodelovanje na našem natečaju prava priložnost za vas. Verjamemo, da boste z lahkoto izlili na papir smešna ali žalostna doživetja, zagate in pripetljaje, sladke ali grenke spomine Vsa besedila, ki bodo k nam prispela do 15. oktobra 2021 in bodo ustrezala razpisnim pogojem, ki jih objavljamo na naši spletni strani bo pregledala strokovna komisija, objavljena pa bodo v publikaciji, ki jo bo izdala Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Najboljšim literatom bomo na osrednji prireditvi ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica podelili lepe nagrade. Prisrčno vabljeni k sodelovanju. Mojca Plaznik Plavec Leto 1906 Foto: Domoznanska zbirka knjižnice, Zbirka starih razglednic) Izbrala: Tanja Jakolič

20 avgust 2021 ZADNJA STRAN 693. IZSVEDRANKA Le kako mu naj razložim? Peklenska vročina, ki nas je mučila skoraj cel pretekli teden, me je skoraj ubila, čeprav sem jo trpel v debeli senci oreha na domačem dvorišču. Še zamisliti si ne morem, kako bi jo odneslo moje zdravje, če se bi cvrl v kakšni hrvaški morski uvali ali celo nekje v Španiji, Grčiji ali celo v Tuniziji, kjer se je termometer dvignil krepko čez 40 stopinj Celzija. Se pravi, da je božja previdnost letošnje poletje na strani nas upokojencev, še posebno na strani tistih, katerih pokojnina ne zadošča niti za količkaj dostojno vsakdanje preživetje, kaj šele za takšno razkošje, kot je dopust ali počitnice v tujini. Samo zamislite si, koliko upokojencev bi pobrala letošnja vročinska vala, če bi imeli dovolj denarja, da bi lahko investirali v dopust po meri večine tistih, ki si dopusta brez vsaj nekajdnevnega skoka na hrvaško obalo sploh ne morejo zamisliti. Z malenkostjo cinizma in nekaj primesi črnega humorja bi lahko celo rekel, da je imel tisti preklicani Karel, ki je enkrat, ko je bil povsem zaslepljen od želje po oblasti, celo prav, ker ni uresničil svoje obljube, da bo v primeru, če se mu uresniči njegova srčna želja, postati minister, uredil vse potrebno za najnižjo pokojnino v višini 1000 evrov. Bratje Hrvatje se bojda že tako in tako hvalijo, da jim Slovenci rešujejo letošnjo turistično sezono. Ta utegne biti, vsaj kar se izkupička IZ NAŠIH KRAJEV tiče, še bolj uspešna od rekordne sezone v letu Če bodo Slovenci vsaj še nekaj dni približno tako solidarni s hrvaškim turističnim sektorjem, se sodeč po mojih lastnih izračunih zna zgoditi, da bodo tem preklicanim Hrvatom, o katerih v drugačnih časih niti nimajo ne vem kako pozitivnega mnenja, pomagali napolniti turistično blagajno že pred koncem avgusta. In kdo je pomagal in še rešuje slovensko turistično sezono? Ja, vavčerji in turistični boni vendar! In predpis, da jih lahko porabimo le v korist oživitve slovenskega turizma seveda tudi. Me kar zanima, koliko dodatnega denarja bi padlo v hrvaško turistično blagajno, če bi bilo to»darilo«naše vlade izplačano v denarju? Kolikor mi je namreč znano iz pogovorov s prijatelji in znanci, so bili vsi po vrsti dokaj skopi do našega turizma. Večina njih je v korist oživitve slovenskega turizma namenila le vrednost vavčerjev in bonov, gotovino iz svojih žepov in prihranke pa namenila za tisti, po njihovem mnenju in prepričanju, zares pravi dopust nekje na hrvaški obali. Sodeč po preverjenih virih ugotavljam, da jih pri teh»domoljubnih«dejanji pridno posnemajo tudi nekateri naši ministri in poslanci! No, roko na srce naivnim slovenskim turističnim ponudnikom nekaj krivde za to pomanjkanje solidarnosti nosijo tudi sami. KARIKATURA: UROŠ ČOŽ V pričakovanju čim večjega obiska in z njim povezanega dobička so namreč kar precej navili cene, kar bo po vsej verjetnosti kar precej vplivalo na končni izkupiček turistične sezone, ki se sodeč po izjavi moža s sivo brado zna končati že pred začetkom jeseni. Iz njegove izjave je namreč mogoče razbrati, da smo ponovno na pragu, če ne že malo čez, nove koronakrize, ker smo se bojda spet malo preveč razpustili. Kristus, ko bi le vedeli, kako zelo me je stisnilo pri srcu ob tej njegovi obtožbi! Pa mu menda ja ni prišlo na ušesa, da sem prejšnji teden kar dvakrat zapored zapustil svoje domače dvorišče z namenom, da s prijateljem spijem kavo v okolju, ki mi je bilo nekdaj tako ljubo in domače na terasi enega od oplotniških gostinskih lokalov. Le kako naj mu razložim, da tega morebiti dokaj spornega dejanja nisem storil z namenom, da se razpustim, temveč predvsem zato, da sprostim svoje do kraja napete živce! Sveder Prispevek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva! Pohvala za bistriško Komunalno podjetje Medtem ko imajo nekateri pripombe na delo komunalnega podjetja, nas je predstavnik kraja Dolgi Vrh opozoril, da so komunalni delavci dodobra pokosili nabrežino ceste, ki vodi skozi kraj. Krajani so komunalnemu podjetju hvaležni za lepši videz kraja in za opravljeno delo. M.M. Pohorski lonec Pohorski lonec je priljubljena enolončnica, ki v eni skledi združuje sestavine, ki jih je mogoče najti na Pohorju. Jušna zelenjava, jurčki, ješprenjeva kaša in goveje ter svinjsko meso tvorijo nasitno jed, ki tekne v vseh letnih časih. Sestavine za 15 oseb 35 dag ješprenja 15 dag fižola v zrnju 20 dag prekajene šunke 20 dag govejega stegna 15 dag krompirja 8 dag jurčkov 8 dag olja 10 dag čebule 3 stroki česna 10 dag korenja 5 dag peteršilja žlička paradižnikove mezge sol lovorjev list majaron timijan Ješprenj in fižol preberemo in čez noč namočimo v vodo. Namočen ješprenj in fižol operemo, vsujemo v lonec, zalijemo z vodo in kuhamo. Govedino narežemo na kocke in prepražimo. Ko je jed napol kuhana, dodamo malo soli, poper, majaron, timijan, lovor in prepraženo govedino. Dodamo tudi na kocke narezano prekajeno šunko. Sesekljamo čebulo in na kocke narežemo jušno zelenjavo. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo narezane jurčke in narezano jušno zelenjavo. Med praženjem zelenjavi in gobam dodamo paradižnikovo mezgo in še malo prepražimo. Krompir narežemo na kocke in ga skupaj s prepraženo zelenjavo in gobami dodamo ješprenju. Kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Nazadnje primešamo sesekljan peteršilj.