Življenje vasi na meji v luči naselbinskega in stavbnega razvoja Robidišča

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Življenje vasi na meji v luči naselbinskega in stavbnega razvoja Robidišča"

Transkripcija

1 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 719:39(497.4Robidišče) Prejeto: Andrejka Ščukovt univ. dipl. etn. in soc., konservatorska svetnica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, SI 5000 Nova Gorica E-pošta: Življenje vasi na meji v luči naselbinskega in stavbnega razvoja Robidišča IZVLEČEK Robidišče leži na skrajnem zahodu Slovenije in na stičišču treh kultur med beneškoslovenskim zaledjem, romanskim svetom in Furlanijo. Do leta 1947 je bilo življenje vasi gospodarsko in prometno povezano z Beneško Slovenijo. Potem ko je bila meja med Italijo in Jugoslavijo dokončno določena, pa so prebivalce odrezali od zgodovinske navezanosti z Benečijo. Zato je več kot 150 domačinov zbežalo čez mejo v Italijo, od tam pa v širni svet ali bližnja industrijska središča. Opuščene robidiške hiše niso znale kljubovati zobu časa. Njihov propad je leta 1976 pospešil rušilni potres. Leta 1995 so bili narejeni prvi koraki k oživitvi vasi. KLJUČNE BESEDE Robidišče, naselbinska dediščina, kulturni spomenik, obnova ABSTRACT STORIES FROM THE BORDER OF THE EMPIRE: LIFE OF A BORDER VILLAGE IN LIGHT OF THE SETTLEMENT AND BUILDING DEVELOPMENT OF ROBIDIŠČE The village of Robidišče lies in the westernmost part of Slovenia, at the juncture of three cultures, linking the Slavia Friulana (Beneška Slovenija) hinterland, Romanic world and Friuli. Until 1947, the village had vital economic and transport ties with Slavia Friulana. However, once the border between Italy and Yugoslavia was demarcated, the inhabitants of Robidišče were cut off from their historical ties with Veneto (Benečija). More than 150 villagers headed across the border to Italy and from there to all corners of the world or nearby industrial centres. Abandoned village houses were unable to withstand the ravages of time and their ultimate destruction was further accelerated by the devastating earthquake of In 1995, the first steps were taken to bring the village back to life. KEY WORDS Robidišče, settlement heritage, cultural monument, restoration 247

2 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, Uvod Leta 1934 je Robidišče obiskal Henrik Tuma in ga opisal z naslednjimi besedami:»v Robedišče sem prišel okoli 10. ure, vreme se je obrnilo na bolje. Vas napravi na človeka vtis stare slovenske zadružne naselbine. Hiše ne stoje posamezno, marveč tvorijo sklenjeno vrsto, ena hiša je prizidana drugi, kakor so rodbine priraščale. Večinoma tudi stanujejo sorodniki eden poleg drugega. Poiskal sem izza časa, ko sem bil v Tolminu sodnik, znanega mi posestnika Valentina Škvora, ki je bil eden najbolj drznih tihotapcev na bivši avstrijski meji. Ob pičlem dohodku od drobnice bi prebivalci obeh vasi težko shajali, radi tega so oboji služili s prenašanjem sladkorja in tobaka čez mejo; obe vasi sta bili pravi gnezdi drznih tihotapcev. Bogate zaloge so imeli v Kobaridu, od koder so prenesli na tisoče in tisoče kilogramov blaga po dolini Črne vode in čez Prevalo v Italijo. Marsikateri nosač je v temni in viharni noči poginil v skalnatih robovih nad Črno vodo, marsikateri je izginil pod puško italijanskih carinskih vojakov. Škvor, ki je od mladih nog tihotapil, je poznal dobro vso Beneško Slovenijo, posebno pa terski oddel, po katerem je vodila tihotapska pot v Tarčent in Humin. Po vseh slovenskih vaseh je imel svoje pomagače in zaupnike, zaradi tega mi je bil vzoren vodnik in informator. Ob 11. uri dopoldne sva s Škvorom odrinila od Robedišča, 672 m nad morjem, in krenila v globoko zarito debro Legrade, 410 m, ki je tod tvorila mejo med Avstrijo in Italijo. Na italijanski strani vštric Robedišča leži velika vas Prosnid.«1 Robidišče leži v povirnem delu reke Nadiže in jugozahodno od Breginjskega (Kobariškega) Stola. Sodi med t. i. Kotarske vasi, ki so po katastrofalnem potresu maja in septembra 1976 doživele velike spremembe v načinu življenja. Robidišče 2 je bilo do srede Robidišče leta 1951 (SEM, Teren 7, ). 1 Tuma, Beneška Slovenija, str PANG, OLOB junija 1955 je Okrajni ljudski odbor Tolmin (Urad za statistiko, št. zadeve 503/55) izdal uredbo o preimenovanju naselja iz Robedišč v Robidišče. Preimenovanje naselja je bilo objavljeno v tretjem členu uredbe o preimenovanju naselij, Ur. list LRS št. 21/55, str stoletja razmeroma velika vas z 42 hišnimi številkami. 3 Uvrščamo ga v t. i. sredozemski tip naselja, za katerega je značilna sklenjena gradnja. Ohranjeni stavbni fond izpričuje kvalitetno zidarsko znanje takratnih graditeljev. Objekti, zgrajeni iz bližnjih kamnolomov, so mojstrsko pozidani s skrbno zloženimi kamni po načelu vrstenja. Hiše krasijo še viseči ganki in zunanja stopnišča. Značilne plitke strehe s širokim napuščem nad glavnim pročeljem so krite s korci. Tu so še funkcionalno razporejene okenske in vratne odprtine. Robidišče, ki ga s treh strani obkroža državna meja, četrto stran pa predstavlja cestna povezava z vasmi v Kotu, leži na desnem bregu reke Nadiže, na široki terasi, na 673 m nadmorske višine. Iz vasi se proti severu odpre pogled na Stolovo pogorje, na zahodu pa proti vasem Prosnid, Čenebola in Mažerole ter strugi Nadiže. Do konca druge svetovne vojne je bilo Robidišče, tako kot celoten Breginjski kot, v geografskem, zgodovinskem in kulturnem pogledu bliže sosednji Benečiji kot Tolminski. Beneška Slovenija je Robidišču služila kot zaledje vse do leta 1947, ko je novonastala meja med Jugoslavijo in Italijo zarezala v usodo ljudi 4 in Robidišče odtujila od zgodovinsko povezanih krajev. Posledica je bilo množično izseljevanje najprej v Italijo, od tam pa v Francijo, Nemčijo, Belgijo, Severno in Južno Ameriko ter Avstralijo. Življenje v vasi je pričelo izumirati, 5 objekti, odmaknjeni od glavnih tokov, ki bi prinašali željo po modernizaciji stavbarstva, pa samevati in propadati. Tako kot nekdaj tudi danes vas obkrožajo pašniki, polja, senožeti in mešani gozd. Okrog pet prebivalcev se ukvarja s tradicionalno gospodarsko dejavnostjo, ki je živinoreja in v manjši meri poljedelstvo. V zadnjem desetletju, še zlasti ob sobotah, nedeljah, praznikih in med poletnimi počitnicami, se v Robidišče pripelje ali prikolesari čedalje več obiskovalcev. Zato so se nekateri domačini pričeli usmerjati tudi v turizem. Zase in za turiste so obnovili in preuredili stavbe. Ta dejavnost zagotavlja obstoj tradicionalno usmerjenih kmetij ter pripomore k vzdrževanju stavbne dediščine in ne nazadnje kulturne krajine. 3 PANG, OLOB 1955, naročilnica občine Breginj št. 218/2 T, z dne , za naročilo 42 hišnih tablic. 4 Breginjski kot je bil vedno kulturno in politično povezan z Benečijo in Furlanijo. Na začetku srednjega veka so vasi v Kotu pripadale oglejskemu patriarhu, kasneje so prešle pod Beneško republiko (Breginj, Logje, Robidišče in Livek). Leta 1866 je Robidišče v nasprotju z ostalo Benečijo, ki je bila priključena Italiji, skupaj z vasema Logje in Breginj pripadlo Avstriji. Ta meja je ostala v veljavi do konca prve svetovne vojne, po njej je Robidišče pripadlo Italiji. Leta 1947 je bilo priključeno k Jugoslaviji in leta 1991 k Republiki Sloveniji (Miklavčič-Brezigar, Robidišče razvoj in življenje, str. 159). 5 Leta 1869 je imelo Robidišče 178 prebivalcev, leta , leta 1910 pa se je število vaščanov povečalo na 228. Po prvi svetovni vojni je bil upad števila prebivalstva malenkosten in leta 1931 je vas štela 211 ljudi. Leta 1947 je v Robidišču živelo 168 prebivalcev. Na začetku 21. stoletja ima Robidišče od sedem do osem stalnih prebivalcev (Miklavčič-Brezigar, Robidišče ne sme umreti, str. 740). 248

3 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, Pogled na Robidišče z juga, maj 1976 (Fotodokumentacija ZVKDS OE Nova Gorica). V Robidišču so na novo gradili do srede 20. stoletja. Od takrat do danes se je v vasi število hiš skoraj prepolovilo. Za to je bilo v prvi vrsti krivo množično izseljevanje po drugi svetovni vojni, zaradi česar je opuščene in nevzdrževane hiše načel zob časa. Že leta 1955 so se na seji Okrajnega ljudskega odbora (OLO) ukvarjali z opuščenimi hišami na območju OLO Breginj in sklenili, da bodo opuščene objekte prodali na dražbi. Vendar za njihov nakup ni bilo interesa. Ker jih OLO ni mogel vzdrževati, so predlagali, da porušijo tiste, ki ogrožajo sosednje objekte. 6 Na začetku šestdesetih let 20. stoletja so zaradi širitve ceste skozi vas porušili nekaj stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 7 Nato je leta 1976 sledila še rušilna moč potresa. V naslednjih letih so po nepotrebnem porušili tudi objekte v najstarejšem delu vasi. Robidišče je tako izgubilo stavbe, ki bi se lahko primerjale s predpotresnim Breginjem. Naselbinski in stavbni razvoj Robidišča na podlagi katastra in arhivskih virov Vsako naselbinsko strukturo označujeta prostor in čas. Prvotna zasnova vasi je bila vedno spontana in nenačrtovana. Osnovna pogoja za stalno naselitev sta bila plodna zemlja in ugodno bivalno okolje. Pri naselitvi so prvi naseljeni graditelji vedno upoštevali ustrezno lego območja, možnost obrambe, osončenost, plodnost zemlje ter prometne poti in povezave. Na način gradnje so vplivale naravne danosti, kot npr. relief ali razpoložljiv material za gradnjo. Prva pisna omemba Robidišča je iz leta 1214 in o planini Robidišče govori kot o Rubidisckes ali Russitonis oz. Rubidiskis. Prvi znani pisni vir o stalni naselitvi Robidišča pa sega v leto Po ustnem izročilu so se na Robidišče prvi naselili pastirji iz Črnega Vrha (Montefosca). Med vaščani je živo ustno izročilo, da so potomci uskokov. 8 Eden izmed najzgodnejših zemljevidov, ki posreduje informacijo o legi in velikosti Robidišča ter o trdnosti zgradb, je jožefinski vojaški zemljevid, ki je nastajal v letih Z njega razberemo, da je bila glavna cestna povezava Robidišča s Prosnidom in Čenebolo. Označen je še potok Legrada. Vas je zapisana kot Robedisca, zgradbe so obarvane z rdečo, kar pomeni, da so zidane. Z zemljevida ne razberemo dejanskega števila objektov ali njihove namembnosti, lahko pa ugotovimo, da stojijo v nizih in na mestu, 9 ki je bilo ob potresu leta 1976 porušeno. 10 Naslednji pomemben vir za preučevanje stavbne in gospodarske zgodovine je franciscejski kataster. Katastrska občina Robidišče je bila obdelana na petih grafičnih listih. Katastrska mapa je izdelana v merilu 1 : Spisovni del katastrskega operata sestavljajo zapisnik (protokol) zemljiških parcel, izkaz površine zemljišča v zvezi s katastrskimi kulturami in seznam zemljiških posestnikov. V luči preučevanja stavb je pomemben zapisnik stavbnih parcel, ki prikaže osnovne podatke o zgradbi. V njem so opisane naslednje stavbne parcele: casa da massaio di muro e di legna con cortile (zidana in lesena hiša z dvoriščem); casa di propia abitazione con corte (hiša z dvoriščem); casa da massaio di mura e di legna copperto di paglia (zidana in lesena hiša, pokrita s slamo); corte (dvorišče); casa di propio uso con corte (hiša z dvoriščem) in stagna al pian (ribnik), v našem primeru zbiralnik/ zadrževalnik vode. Protokol sestavljajo še naslednje rubrike: zaporedna številka stavbne parcele; zaporedna številka zemljiške parcele; ime in priimek lastnika parcele; vrsta oz. namen stavbe; število zidanih in lesenih stavb; s slamo kriti objekti in velikost objekta v klaftrah. Rubrike v protokolu so v nemškem in italijanskem jeziku. Priimki so popačeni (Cencigh oz. Zencig Cencič; Scvor Škvor; Pofsin oz. Pasin Pavšin), imena so zapisana v italijanski različici. Največ hiš je bilo označenih kot casa di propia abitazione, kar pomeni, da so bile stavbe v zasebni lasti. Na katastru so označene naslednje obdelovalne površine in kulture: arativo obdelovalna površina, kot npr. vrt, polje ali njiva; prato travnik; pascolo unica classe pašnik in boschi unica classe gozd. Katastrska mapa Robidišča z zarisom stanja zemljiških in stavbnih parcel je opremljena z barvami. 6 PANG, OLOB 1955, zapisnik IV. seje OLO Breginj z dne Žvan-Košarjanovo hišo, Žnidarjevo hišo, Drejevo hišo in Ivana hišo, Marjancinovo štalo in nekaj svinjakov. 8 Miklavčič-Brezigar, Robidišče razvoj in življenje, str Slovenija na vojaškem zemljevidu. 3. zvezek, sekcija Primerjava stanja lege objektov v k. o. Robidišče, leto 1867, leta , leto 1960 in stanje leta

4 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, Z rdečo obarvani objekti na franciscejski katastrski mapi leta AST, Catastro Franceschino, elaborat nn Analiza stanja objektov okrog leta

5 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, Za obdelovalno površino je določena umazano bela, travniki so svetlo zeleni, pašniki bledo zeleni, gozd je obarvan s sivo oz. temno sivo ali bledo črno barvo, vozna pot je svetlo rjava ali rjava, steza ali pot svetlo rumena, voda je modre barve, zidane hiše so svetlo rdeče. Konec 18. stoletja je bilo v Robidišču 39 objektov. Večina jih je stala na severozahodni in delno na vzhodni strani območja današnje vasi. Franciscejska katastrska mapa še pojasni, da je bila takratna poselitev zgoščena. Stanovanjski in gospodarski objekti so stali tesno drug zraven drugega. Bili so zidani in imeli so lesene dele, verjetno so mišljeni ganki. V vasi je stalo tudi nekaj t. i.»kazonov«, pritličnih pomožnih objektov iz pletenega šibja. Na franciscejskem katastru je narisan tudi večji zadrževalnik vode kal (stagno d acqua), ki je služil napajanju živine. Drugi vodni viri niso vrisani. Na osnovi ustnega izročila, terenskih raziskav in obstoječega vodnjaka 12 je mogoče ugotoviti, da je bilo v uporabi več vodnjakov, ki so se napajali s kapnico, in tisti z živo vodo. Vodnjake je hkrati uporabljalo več gospodinjstev. Za poselitev območja sta značilni dve razvojni fazi najprej poselitev na izrazito strateški legi, nad potokom Legrada in reko Nadižo. To je na robu dokaj strmega pobočja»rbišča«, iz česar, tako sklepamo, izvira ime vasi. Na tem območju so se prvotni naseljenci umaknili dragocenemu in plodnemu zemljišču. Objekte so postavili kot prostostoječe ali v niz povezane (adirane) nadstropne, eno- ali dvodelne vrhkletne ali vrhhlevne hiše, ki so z glavnim pročeljem tvorile vhodno fasado, orientirano na glavno pot. Proti zbiralniku vode so bile hiše obrnjene z zadnjimi fasadami. Druga faza naselbinskega razvoja je bila od konca 18. stoletja naprej. Vas se je pričela širiti proti zahodu in jugozahodu. Do prve polovice 19. stoletja nastanejo naslednji sklopi vasi: Tle Na pod, Dol u tem Koncu, Gor prot Dolin, Dol u Planji in Tle za Stanom. Od sredine 19. stoletja so v vasi sezidali še okrog 20 objektov. Okrog leta 1890 so si v Robidišču prizadevali, da bi v vasi zgradili cerkev. Zanjo so določili lokacijo na Wančni oz. Košarjanovi zemlji, zbrali nekaj prostovoljnih prispevkov in pričeli žgati apno za gradnjo. Vendar se jim želja ni uresničila. Apno, namenjeno izgradnji cerkve, so leta 1902 uporabili pri izgradnji nove šole. 13 Pod Avstrijo in kasneje Italijo do konca druge svetovne vojne so imeli v Robidišču dve trgovini (pri Kajancnih in pri Ložankčnih) ter gostilno s trgovino pri Marjančnih (Leonard Cencič). 14 Robidišče je leta 1931 dobilo pokopališče. Posta- 12 Vodnjak hiše Robidišče št Hiša Robidišče št. 10, ki so jo leta 1943 požgali Nemci. 14 PANG, DTUT, šk. 23, Občina Breginj 1940, št. dokumenta , Robidišče, hiša št. 27. vili so ga severovzhodno od jedra vasi, na dvignjenem platoju, nad današnjo glavno cesto. Pokopališče obdaja kamniti zid s segmentno izvedenim pilastrskim vhodom v osrednji osi. Na severnem robu pokopališča stoji mrliška vežica, podobno zidana kot okoliški objekti. Je pritlična, pravokotnega tlorisa, s trikotno poudarjenim čelom in kamnitim strešnim napuščem. Okensko in vratno odprtino obdaja kamniti okvir, dvokapno streho pa prekrivajo korci. 15 Prizadevanja, da bi v vas pripeljali vodo, so se pričela že leta Traso vodovoda so načrtovali od zajetja izpod hriba sv. Ivanca, ki leži na italijanski strani. Vendar so se temu uprli prebivalci bližnje vasi Montefosco (Črni Vrh). Zahtevali so, da vodno zajetje zgradijo tudi za njihove potrebe. Prek prefekture v Vidmu so Montefoščani dosegli, da so načrtovano gradnjo ustavili, in se nato z Robidiščani pravdali štiri leta. Sodišče je razsodilo v prid obema strankama, in sicer da ima pravico do vodnega zajetja vas Montefosco s 60-odstotnim deležem, Robidišče pa s 40-odstotnim deležem vode. Zrisali so nov načrt zajetja s tremi vodnimi prekati. Voda iz zajetja je najprej pritekala v srednjega, od tu pa se je prelivala v desni prekat za potrebe Montefosca in v levega za Robidišče. Cevovod, ki Robidišče z vodo napaja še danes, je dolg 2725 metrov. 16 Voda je najprej napajala vaška korita. V središču vasi, danes pri glavnem koritu, so leta 1938 vodi celo postavili obeležje. V robidiške hiše pa je voda pritekla šele po letu V popisnih listih o prijavi vojne škode so Robidiščani prijavljali predvsem odvzem živil in živine v glavnem odvzem sira, mleka, masla, suhega mesa, krompirja, fižola, koruze, perutnine, ovac in volne. 17 Po končani drugi svetovni vojni so si Robidiščani kar nekaj časa neuspešno prizadevali, da bi z domovino vzpostavili boljšo cestno povezavo. Leta 1957 so le dosegli, da so odprli maloobmejni prehod, ki je delno obnovil stare povezave z Benečijo. Leta 1947 je občina na začetku vasi zgradila novo šolsko poslopje, ga redno vzdrževala in že leta 1954 na objektu izvedla večja vzdrževalna dela. Popravili so streho, obnovili okna in vrata, prepleskali dve učilnici, pisarno, dvorano, vežo in stranišča ter postavili žično ograjo okrog šolskega dvorišča. 18 V Robidišču se je leta 1949 naselila vojska. Na jugovzhodnem robu vasi, ki je bil z odredbo 11. marca 1953 nacionaliziran in vknjižen kot splošno ljudsko premoženje, 19 so zgradili karavlo in konjušnico. Z vojsko je vas dobila prvi telefon in elektriko. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja je postalo Robidišče odmaknjena in neurejena vas. O stanju je po- 15 ZVKDS Nova Gorica, mapa Robidišče. 16 PANG, DTUG, Vodovod okraja Robidišče pred vojno, šk PANG, VŠ Logje Robidišče, prijava vojne škode junij 1948, šk PANG, OLOB 1955, šk Prav tam. 251

6 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, Značilna robidiška hiša, maj 1976 (Fotodokumentacija ZVKDS OE Nova Gorica). ročal Krajevni ljudski odbor Breginj:»V pogledu izgleda naselij so ti kraji najbolj zapuščeni in zanemarjeni v okraju. Zaradi tega bo nujno pristopiti k drastičnim meram v tem pogledu in izvršiti radikalno asanacijo, predvsem na Robidiščih, kjer prebivalstvo na splošno ne pozna stranišč, gnojnih jam in greznic ter se fekalne vode in druge umazanije kar stekajo prosto na grobo tlakovanih vaških poteh.«20 Sredi 50. let je bilo aktualno vprašanje hiš, ki so jih po koncu vojne zapustili lastniki. Občinski ljudski odbor je leta 1955 predlagal, da bi objekte prodali ali porušili. 21 Na začetku 60. let so namero glede rušenja nenaseljenih objektov uresničili. Tako so porušili Žvan-Košarjanovo hišo, Žnidarjevo hišo, Drejevo hišo in Ivana hišo, Marjancinovo štalo ter nekaj prašičjih hlevov. Vzrok je bila širitev ceste skozi vas, kar je bilo skrajno nesmiselno početje, saj v tem času Robidišče ni imelo prave cestne povezave z zaledjem. V vas sploh ni bilo mogoče priti s prevoznim sredstvom, ampak le peš po stezi. Vse potrebno blago so prenašali na hrbtu. Šele leta 1969, po nekaterih podatkih pa leta 1976, so iz sosednje vasi Logje proti Robidišču razširili makadamsko cesto, ki je bila edina prometna povezava z Breginjskim kotom. Čez nekaj let so proti Robidišču uredili tudi makadamsko cesto iz Podbele, ki so jo konec 90. let 20. stoletja asfaltirali. Leta 1976 je Breginjski kot prizadel rušilni potres, ki je v Robidišču porušil nekatere zapuščene in nevzdrževane hiše. V popisu škode z datumom 28. maj 1976 so na seznam za porušitev uvrstili 28 stanovanjskih in gospodarskih objektov. Določili so jim t. i. rdečo piko, 22 ki je pomenila, da obnova hiše ni mogoča. Do leta 1977 so porušili objekte v najstarejšem delu vasi. Vsesplošnemu rušenju, kot npr. v sosednjem Breginju, pa so se v Robidišču izognili zaradi tega, ker ni bilo utrjene poti, po kateri bi lahko pripeljali gradbeno mehanizacijo. Po letu 1976 so v Robidišču zgradili le še tri nove Pogled na Robidišče z juga septembra 2013 (foto: Andrejka Ščukovt, 2013). 20 PANG, KLOB , šk. 1, Zadeva komunala, gospodarska analiza bodočega občinskega ljudskega odbora Breginj. 21 PANG, OLOB 1955, šk PANG, šk. 33, OOOPPT. 252

7 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, stanovanjske hiše, ki pa z oblikovanjem in lokalno tradicijo gradnje nimajo veliko skupnega. Leta 1978 so na začetku vasi postavili še vaški hlev. Kljub temu so Robidiščani živino še naprej redili v lastnih hlevih. Skupni hlev je zato sameval vse do leta 1985, ko sta domačina Pavelnov Dante in Wančov Danilo vanj naselila okrog dvesto glav goveje živine in s številno čredo vztrajala vse do leta 1990, ko sta zaradi pomanjkanja pašnih površin zmanjšala število govedi. Na začetku vasi stoji še zidano znamenje v obliki kapelice. Natančnega podatka, kdaj je bila postavljena, ni. Kapelica je pravokotnega tlorisa, pokrita pa je z dvokapno simetrično korčno streho. V odprti niši stoji kip Device Marije. Prvotno je bila posvečena Srcu Jezusovemu. apnenici za žganje apna ter frnaža za žganje opeke in izdelovanje korcev. Druga frnaža je bila V Dolinci. Objekte so gradili sami ali s pomočjo zidarjev iz bližnjih beneških vasi, ki so znali spretno obdelovati kamen. Predvsem so se posvetili obdelavi okenskih in vratnih kamnitih okvirjev (temu so pravili, da so kantone pikali) in podpornim stebrom. Vogale stavb so pozidali iz večjih in močnejših kamnov, tako da je nastal šivan rob. Kamnito stavbno maso poživlja in dopolnjuje uporaba lesa. Les za gradnjo so sekali v okoliških gozdovih. Pretežno so uporabljali kostanjev, orehov Robidiška hiša in gospodarski objekti Glede na analogije so bile prve stavbe v vasi eno- ali dvodelne, zidane, vzdolžnega tlorisa in pokrite s slamo. Imele so kuhinjo in izbo. Na podlagi ohranjene materialne priče v vasi, t. i.»črne kuhinje«, pa je mogoče rekonstruirati način življenja in bivalno kulturo iz 19. stoletja. Znano je, da je bila kuhinja osnovni bivalni prostor ter da so kurili in kuhali na prostostoječem ognjišču. Ognjišče je v začetni fazi stalo na tleh ali je bilo le za malenkost dvignjeno. Dim se je z ognjišča valil po prostoru, saj še niso poznali dimnika. Tlak v kuhinji je bil zaradi požarne varnosti iz kamnitih plošč, v začetni fazi iz zbite zemlje. Stropna konstrukcija je bila lesena. Iz kuhinje se je vstopilo v izbo, kjer je v notranjem kotu stala zidana peč, pomemben del čistega/belega prostora. Izba je bila bivalni prostor, namenjen sedenju in družinskemu pogovoru ter spanju. Ko pa so v 19. stoletju stanovanjske objekte pričeli povečevati, so jih zvišali za etažo in pridobili bivalno nadstropje. Za dostop v nadstropje so vzpostavili zunanjo komunikacijo, stopnišče z gankom. Slamnato kritino je takrat zamenjala streha s plitkejšim naklonom in korčno kritino. Na osnovni objekt je marsikdo prizidal tudi klet, kjer so shranjevali poljske pridelke in mlečne izdelke. Okenske in vratne odprtine so na glavnem pročelju razporejene v oseh, na zadnji fasadi pa glede na funkcijo. Posebnega okraševanja robidiški objekti niso imeli, z izjemo dveh. Na enem je stala freska, ki je predstavljala podobo Križanega z letnico Slikarijo je potres leta 1976 poškodoval in je v kasnejših letih zaradi dotrajanosti odpadla. Drugi okrasni element je kamnit obraz z letnico 1874, ki se nahaja na vogalu t. i. Wanče štale. Gradnjo in oblikovanost objektov so v preteklosti pogojevale naravne danosti, kot so relief, lega, mikroklima, gradbeni material in tehnika gradnje ter znanje oz. spretnost graditeljev. Znano je, da so imeli na začetku 20. stoletja v Robidišču aktivne kar tri kamnolome. Kamen so lomili U Krasu, Na Pologu in Tam dol v Lazu. Na Pologu sta stali tudi dve Risba kalone pri Wančnih (SEM, Teren 7, ). 253

8 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, Orodje za obdelavo kamna (SEM, Teren 7, ). ali jesenov les. Izdelovali so ostrešja, stopnišča, ganke, okna in polkna. Za razumevanje stavbnega razvoja Robidišča so danes pomembne hiše št. 8, 14 in 34. Vsaka zase je pomembna priča načina življenja v 19. in 20. stoletju. T. i. Nuncova hiša, št. 34, se je ohranila na mestu prvotne poselitve vasi. V pritličju ima ohranjeno dvodelno zasnovo s kuhinjo in hišo. V kuhinji so ohranjeni fragmenti prostostoječega nizkega ognjišča. Wančna hiša št. 14»črna kuhinja«slika bivalne razmere, značilne za 19. stoletje, saj ima ohranjeno originalno razporeditev bivalnih prostorov z nekaj inventarja. 23 V kotu kuhinje je na tleh nizko ognjišče, ki predstavlja eno od prvih stopenj v razvoju kurišč. Ognjišče sodi v tip prostostoječega nizkega ognjišča, kakršno je bilo značilno predvsem v 17. in 18. stoletju v zahodnem in jugozahodnem delu Slovenije, danes pa je prava redkost. Na začetku so kurili kar na tleh sredi prostora, sčasoma so kuriščni prostor pomaknili v vogal stene in ga nekoliko dvignili. Dim z ognjišča se je prosto valil po kuhinji in nato skozi vhodna vrata, ki so bila na sredini predeljena tako, da se je dalo posebej odpreti zgornji del, da je lahko dim iz bivalnega prostora uhajal na dvorišče. Z dvorišča pa je bil preko zunanjega kamnitega stopnišča in lesenega ganka vhod v nadstropje hiše. Naslednja faza v razvoju robidiške hiše je zame- 23 Večina inventarja je iz drugih robidiških hiš. Šparget z napo pri Kajancovih (SEM, Teren 7, ). njava ognjišča z zidanim štedilnikom. 24 Prve zidane štedilnike so v kuhinjo postavili po prvi svetovni voj- 24 V kmečkem okolju so se štedilniki uveljavili šele v drugi četrtini 20. stoletja. 254

9 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, Del spomeniškega območja, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Skrajno levo hiša Robidišče št. 14, t. i. črna kuhinja (foto: Andrejka Ščukovt, 2013). ni, vendar so nekatere robidiške družine kuhale na ognjišču vse do začetka 50. let 20. stoletja. Do pred kratkim ohranjeni primer kuhinje z zidanim štedilnikom je hiša Robidišče št. 8 oz. t. i. Rozaljina hiša ali Zahiščevje. 25 Štedilnik je stal na mestu nekdanjega ognjišča. Okrog štedilnika je bila ohranjena klop na lesenem podu, ki je bil dvignjen okrog 15 cm. Štedilnik, s katerim je bilo mogoče sočasno ogrevati tudi sosednji prostor, kuhati, peči, greti vodo in sušiti drva, predstavlja bistven napredek v bivalnih pogojih. Dim se namreč ni več prosto valil po kuhinji, ampak so ga skozi tuljavo speljali v dimnik. Kljub neposrednemu odvajanju dima proč od kurišča so ponekod ohranili napo, t. i.»zgon«. 26 Štedilniki so bili zidani iz opeke in prebarvani z rdečo barvo. Na vrhu štedilnika je bila vgrajena litoželezna plošča z dvema krožnima odprtinama za kuhanje. Drva kot poglaviten vir energije za kuhanje in ogrevanje je bilo treba imeti na zalogi. Zato je bilo v Robidišču v navadi, da so cepljence sušili tik ob hiši. Drva so skrbno zložili in postala so okras, ki je sooblikoval zunanjo podobo hiše. Za dnevno rabo so jih lahko dali pod stopnice, pod gank ali strešni napušč, tja, kjer je bilo zavetje pred dežjem. Danes so zidane štedilnike izpodrinili električni. Tradicionalni način življenja in z njim povezano stavbarstvo se v Robidišču odraža tudi v govorici gospodarskih objektov, predvsem v velikih hlevih, ki pomembno dopolnjujejo stavbarstvo vasi. Drago Kladnik v diplomskem delu navaja, da je bila vas po potresu leta 1976 agrarno izumirajoč kraj in kmetje na stopnji motičnega poljedelstva, saj so imeli v vasi le eno kosilnico in en plug. 27 Glavna gospodarska dejavnost je od nekdaj živinoreja (redili so govedo in drobnico), poljedelstvo pa dopolnilna. Obstoječi hlevi so bili zgrajeni v 19. in 20. stoletju. Stojijo kot samostojne stavbe ali v nizih. Pritličje hleva je namenjeno živini, nadstropje je služilo za skedenj. Pomemben oblikovni element na hlevu so kamniti okenski in vratni okvirji ter kamnite stopnice, ki iz zadnjega pročelja vodijo na skedenj. Mogočni, tudi leseni konstrukcijski elementi so vidni iz notranjosti objekta. Poleg hlevov stoji danes v vasi še nekaj redko ohranjenih svinjakov, t. i.»kolet«. Svinjak so ponavadi prizidali k drugemu gospodarskemu objektu. Svinjaki so pravokotnega ali kvadratnega tlorisa, enodelni in pokriti s korčno eno- ali dvokapno streho. Vhod vanje je z vzdolžne daljše stranice, kjer stoji še kamnito korito. 25 Novi lastniki so leta 2011 štedilnik odstranili. 26 SEM, Robidišče št. 13, pri Kajancovih. 27 Pipan, Primerjava, str. 244, povzeto po Kladniku. 255

10 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, Pogled na Rozaljino hišo oz. Zahiščevje, Robidišče št. 8 (foto: Andrejka Ščukovt, 2013). Zaključek Ekonomske, migracijske in politične spremembe, ki jih je Robidišče doživljalo v prejšnjem stoletju, so bile za prebivalce in vas usodne. Najhujši je bil čas po drugi svetovni vojni, ko je skoraj prišlo do izpraznitve vasi in porušitve več kot polovice objektov. Po večdesetletni otopelosti so bili leta 1995 narejeni prvi koraki pri oživitvi vasi. Ustanovljena je bila sekcija»ohranimo Robidišče«, ki jo je ustanovila skupina domačinov in prijateljev Robidišča. Leta 1998 se je uradno vključila v Kulturno društvo Stol. Sekcija»Ohranimo Robidišče«si je zadala nalogo, da bo z ohranjanjem kulturne dediščine, s kulturnimi in turističnimi prireditvami z naslovom»spoznajmo se«28 ter z drugimi dejavnostmi ohranila najzahodnejšo slovensko vas. Robidišče so v okviru sekcije z mednarodnimi delovnimi tabori najprej pričeli oživljati prostovoljci, povečini študenti, ki so z mladostjo, delom in zagnanostjo pripomogli k spreminjanju in izboljšanju socialnega položaja starejših vaščanov. V organizaciji Študentske kulturne organizacije pa so pripomogli k povezovanju z okoliškimi kraji, vključno z Rezijo in Beneško Slovenijo. Prav tako so študentje prostovoljci pričeli opozarjati na neprecenljivo stavbno dediščino. Od takrat se v Robidišču vsako poletje zvrstijo različni dogodki, ki pripomorejo k še večji prepoznavnosti kraja. Na teh prireditvah je Zavod 28 Za oživitev vasi je še zlasti zaslužna Vida Škvor. za varstvo kulturne dediščine, območna enota Nova Gorica, prvič sodeloval leta 2003 z razstavo Stavbna dediščina Robidišča, kjer je v besedi in sliki opozoril na naselbinske in stavbne vrednote kraja. Razstava je bila rezultat prizadevanj, da se po potresu leta 1998 zavaruje stavbno dediščino. Z odlokom o razglasitvi objektov in stavbnih celot za kulturni spomenik, 29 podkrepljen z Zakonom o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja Posočja (ZPOORSP), 30 se je zaustavil val nepotrebnih rušenj. Robidišče je dobilo novo priložnost, saj je bila domačinom tako dana možnost, da objekte prenovijo, vas pa izgubi pečat odročnosti. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS Arhiv Republike Slovenije AS 179 Franciscejski kataster za Primorsko , katastrska občina Robidišče. AST Archivio di Stato di Trieste Catastro Franceschino, Elaborati nn Uradni list RS, št. 44/ Po 13. členu tega zakona lahko lastnik dediščine/spomenika iz sredstev državnega proračuna dobi finančno pomoč za popotresno obnovo oz. statično sanacijo. 256

11 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, OGUNG Območna geodetska uprava Nova Gorica. Geodetska pisarna Tolmin Parcelni zapisnik za katastrsko občino Robidišče. PANG Pokrajinski arhiv Nova Gorica Občinski ljudski odbor Breginj, (OLOB). Občinski odbor za odpravo posledic potresa Tolmin (OOOPPT, škatla 33). Državni tehnični urad Trst, Občina Breginj 1940 (DTUTOB, škatla 23). Državni tehnični urad Gorica, Občina Breginj (DTUGOB, škatla 36). Vojna škoda Logje Robidišče (VŠ, škatla 1). SEM Slovenski etnografski muzej Fotografije in risbe dokumentacijskega oddelka t. i. Orlovih ekip, ZVKDS OE Nova Gorica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica Mapa Robidišče. LITERATURA Kladnik, Drago: Učinki potresa na primeru manj razvitega območja Breginjskega kota (diplomska naloga). PZE za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Miklavčič-Brezigar, Inga: Robidišče razvoj in življenje podeželja na nekdanji avstrijsko-beneški meji v baroku. Barok na Goriškem. Il barocco nel goriziano (ur. Ferdinand Šerbelj). Nova Gorica, Ljubljana: Goriški muzej, Grad Kromberk, Narodna galerija, Miklavčič-Brezigar, Inga: Robidišče ne sme umreti. Ob dvajsetletnici potresa. Primorska srečanja 187, 1996, str Nice, Bruno: La casa rurale nella Venezia Giulia. Bologna: Forni, Pipan, Primož: Primerjava popotresne obnove v Italiji in Sloveniji po potresih v Zgornjem Posočju in Furlaniji (diplomska naloga). Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem, Rajšp, Vincenc in Majda Ficko (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevidu Zvezek 3. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Ljubljana, Scarin, Emilio: La casa rurale nel Friuli. Firenze: Comitato nazionale per la geografia, Tuma, Henrik: Beneška Slovenija. Kobariško berilo, zgodbe, pričevanja, poezija, proza (ur. Peter Stres). Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2011, str S U M M A R Y Life of a border village in light of the settlement and building development of Robidišče The article presents a historical, settlement, architectural and monument-protection analysis of Robidišče, a village surrounded to the north, west and south by the state border with Italy, determined pursuant to the Paris Peace Treaty of The newly-drawn border running just outside the village cut the local population off from their natural hinterland and their historical ties with Veneto (Benečija) and, due to poor road connections, also from their mother country. Many inhabitants of Robidišče left for Italy and then emigrated to all corners of Europe and to the countries of the North and Latin America. Unable to withstand the ravages of time, the abandoned houses in the village began to crumble. Their demolition was further accelerated by the earthquake that shook Friuli in The first settlement at Robidišče was established on the sun-exposed area above the Legrada creek and the Nadiža/Natisone River, on the edge of a steep slope rbišče which gave the village its name. The first settlers refrained from building on fertile soil and based their economy on livestock and agriculture. The settlement entered into the second development phase at the end of the 18th century, when it gradually spread towards the west and southwest and in the 19th century definitively evolved into a typical cluster village. Given the analogies, the first houses were built as added multi-story, one- or two-part structures with longitudinal or square cross-sections that were initially covered by straw and later on by roof tiles. The preserved material witness, the smoke kitchen in the house Robidišče No. 14, and its conversion into an in situ museum, make it possible to reconstruct the architecture, lifestyle and living culture of Robidišče in the 19th century. When the area of Breginjski kot was hit by an earthquake in 1976, only abandoned and neglected buildings in Robidišče suffered considerable damage. The settlement itself emerged from the earthquake largely unscathed, whereas the neighbouring village of Breginj experienced a devastating destruction. Robidišče has preserved its authentic features of architecture, which may be classified as the Slavia Friulana-type of architecture with the characteristic use of local stone (especially for window and door frames as well as support columns). Exterior corners were reinforced with larger and stronger stone blocks using the so-called quoining technique. Communication 257

12 ANDREJKA ŠČUKOVT: ŽIVLJENJE VASI NA MEJI V LUČI NASELBINSKEGA IN STAVBNEGA RAZVOJA ROBIDIŠČA, between stories was established with the construction of exterior stone or wooden stairways. Stone masonry is completed with chestnut and larch wood, which was used to make roofing, staircases, balconies as well as windows and doors. Since 1999, Robidišče has been a registered unit of cultural heritage, with some of its buildings recognised as cultural monuments of local significance. 258

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

MLS ID:

MLS ID: MLS ID: 490351005-5 1 PRODAMO Sodobni pisarniški prostori v Kopru oddani v najem Republiki Sloveniji Naložbena nepremičnina na Ferrarski ulici v bližini mestnega središča odlična prometna navezava Predmet

Prikaži več

Ime Priimek

Ime Priimek OSNUTEK Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št.

Prikaži več

0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma nje

0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma nje 0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) OBJEKT: LEKARNA BETNAVA (poimenovanje

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do

OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN 2016 - NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 1003 ŽUPAN 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 0403 Druge skupne administrativne

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Ime Priimek

Ime Priimek Številka: 622-32/2016-15 Datum: 14. 11. 2017 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVIL: Mestna uprava Mestne občine Ljubljana,

Prikaži več

5

5 5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika

Prikaži več

(Microsoft Word _PZI_1_2_NA\310RT OPREME)

(Microsoft Word _PZI_1_2_NA\310RT OPREME) Naročnik KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA Partizanska cesta 22 1380 Cerknica Investitor OBČINA CERKNICA Cesta 4. maja 53 1380 Cerknica Objekt ŠIRITEV PROSTORSKIH KAPACITET KNJIŽNICE JOŽETA UDOVIČA CERKNICA

Prikaži več

dezis geodetske storitve Goriška cesta 12 SI Ajdovščina T: F: Predhodni elaborat etažne las

dezis geodetske storitve Goriška cesta 12 SI Ajdovščina T: F: Predhodni elaborat etažne las dezis geodetske storitve Goriška cesta 12 SI- 5270 Ajdovščina T: 05 92 11 656 F: 05 92 11 657 info@dezis.si www.dezis.si Predhodni elaborat etažne lastnine Poslovno-stanovanjski objekt»vilavi«storitve

Prikaži več

Cesta "D" Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta "B"

Cesta D Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta B Cesta "D" 2.35 15 955 5 Cesta "B" 341 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 519 1 2 3 4 5 6 7 197,19m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 192,35m 2 851 83 83 83 83 83 839 Cesta "E" Cesta

Prikaži več

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc Pripeljali smo se v Volterro. Pomembna naselbina je bila že v neolitski dobi in kasneje etruščansko središče s svojstveno civilizacijo. Volterra je postala v 5 stol. škofova rezidenca. Svojo moč si je

Prikaži več

Cesta "D" Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta "B"

Cesta D Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta B Cesta "D" 2.35 15 955 5 Cesta "B" 341 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 519 1 2 3 4 5 6 7 197,19m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 192,35m 2 51 3 3 3 3 3 39 Cesta "E" Cesta "A" 9 1

Prikaži več

A1, investicijsko upravljanje, d

A1, investicijsko upravljanje, d GPG Inženiring d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana-Polje, matična številka: 2273152000, ki jo zastopa direktor Janko Jazbinšek, na podlagi 109. čl. Stvamopravnega zakonika (Ur. list RS št. 87/2002) in

Prikaži več

Občinski svet občine Štore je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in

Občinski svet občine Štore je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in Občinski svet občine Štore je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93,

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])

(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in]) Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete

Prikaži več

Obrazec DPN

Obrazec DPN REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE PRILOGA IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka s seznama prejetih napovedi V osnovni obrazec napovedi vpišite podatke o pogodbenih

Prikaži več

A3: 297x420 A: m² VIDEM_Poz-ZAHOD.dwg Os Z2 stena v nadstropju Os Z2 stena v nadstropju Stena v nadstropju - zahod Foto 7 Fot

A3: 297x420 A: m² VIDEM_Poz-ZAHOD.dwg Os Z2 stena v nadstropju Os Z2 stena v nadstropju Stena v nadstropju - zahod Foto 7 Fot Os Z stena v nadstropju Os Z stena v nadstropju Stena v nadstropju - zahod Foto 7 Foto Zahodna fasada stena na osi Z - nadstropje in del zahodne fasade v nadstropju od osi Z proti Z Okna v nadstropju v

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 7135 IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNI

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 7135 IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNI Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 29. 6. 2018 / Stran 7135 IZPOLNI DAVČNI ORGAN Zaporedna številka NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN V osnovni obrazec napovedi vpišite podatke o pogodbenih

Prikaži več

A5LPKC

A5LPKC V tradicionalni alpski arhitekturi gank zajema funkcijo ozkega balkona, povezovalnega hodnika ter tudi vhodnega podesta. Je lahko prepoznavni arhitekturni element, ki obudi spomine na alpske pokrajine.

Prikaži več

Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje

Primer dobre prakse   Milan Kalčič  Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Vir: arhiv DRDZP Foto: Klavdija Kancler Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP) ustanovljeno 1998. Namen: Združevanje

Prikaži več

PGD-Trboje _ -1. Story

PGD-Trboje _ -1. Story 11,85 50 1,35 40 2,70 40 3,10 40 2,50 50 10 30 10 1,35 10 20 10 2,70 10 20 10 3,10 10 20 10 2,50 10 30 10 6,80 30 1,20 30 2,20 30 2,20 30 5,30 30 2,20 30 2,20 30 ET, Ø150, l=1,00m, 2% 7,50 50 3,95 50 2,05

Prikaži več

Microsoft Word - LetniNacrtPridobivanjaNepremcnegaPremozenjaRebalans2009.doc

Microsoft Word - LetniNacrtPridobivanjaNepremcnegaPremozenjaRebalans2009.doc 259 MESTNA OBČINA KRANJ ŽUPAN Slovenski trg 1, 4000 Kranj tel. 04/ 237 31 00, fax. 04/ 237 31 06 Datum: 15.05.2009 SVET MESTNE OBČINE KRANJ PREDMET: LETNI NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA MESTNE

Prikaži več

PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (naselje, ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta)

PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (naselje, ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta) PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (poštna številka in pošta) (telefon) (elektronska pošta) IZPOLNI OBČINA NAPOVED PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA ZA

Prikaži več

Microsoft Word - Zapisnik 3 seje OOPKI_ docx

Microsoft Word - Zapisnik 3 seje OOPKI_ docx Datum: 13. 6. 2019 OBČINA TREBNJE OBČINSKI SVET ODBOR ZA OKOLJE, PROSTOR IN INFRASTRUKTURO www.trebnje.si E: obcina.trebnje@trebnje.si Goliev trg 5, 8210 TREBNJE T: 07 348 11 00 ZAPISNIK 3. seje Odbora

Prikaži več

A1, investicijsko upravljanje, d

A1, investicijsko upravljanje, d itn 11 k2s2 IJbtA šakale r o m B w t e > GPG Inženiring d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana-Polje, matična številka: 2273152000, ki jo zastopa direktor Janko Jazbinšek, na podlagi 109. čl. Stvamopravnega

Prikaži več

Microsoft Word - BILANCE_NSZ_04MJ

Microsoft Word - BILANCE_NSZ_04MJ NAROČNIK Občina Jezersko Zgornje Jezersko 65 I 4206 Zgornje Jezersko Površine sprememb namenske rabe prostora v osnutku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta občine Jezersko IZVAJALEC LOCUS

Prikaži več

Microsoft Word - Vloga_pobuda za spremembo OPN Vodice.docx

Microsoft Word - Vloga_pobuda za spremembo OPN Vodice.docx OBČINA VODICE Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice tel: 01/833-26-10 fax: 01/833-26-30 www.vodice.si obcina@vodice.si 1. OZNAKA POBUDE (izpolni občina): 2. PODATKI O VLAGATELJU: 2.1. Vlagatelj je lastnik: Ime

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564

Prikaži več

Razvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija

Razvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija Bruselj, 28. november 2018 This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under Grant Agreement N 691661 Razvoj energetsko samooskrbnega kraja

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748

Prikaži več

Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: OBČINSKI SVET ZADEVA: GRADIVO PRIPRAVIL: PRISTOJNO DELOVNO TELO OBČINSKEGA SVET

Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: OBČINSKI SVET ZADEVA: GRADIVO PRIPRAVIL: PRISTOJNO DELOVNO TELO OBČINSKEGA SVET Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: 10.10.2017 OBČINSKI SVET ZADEVA: GRADIVO PRIPRAVIL: PRISTOJNO DELOVNO TELO OBČINSKEGA SVETA: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA V K.O. PLANINA Oddelek

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih

Prikaži več

Številka projekta:

Številka projekta: Kolektor CPG d.o.o Industrijska cesta 2 Kromberk SI-5000 Nova Gorica Slovenija T: +386 5 338 48 00 F: +386 5 338 48 04 cpg@kolektor.com www.kolektorcpg.com www.kolektorgradbeniinzeniring.com 0.1 NASLOVNA

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

Zadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve]

Zadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve] OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30 1234 Mengeš, SLOVENIJA tel.: +386 (0)1 723 70 81 fax: +386 (0)1 723 89 81 e-mail: obcina@menges.si Številka: 3500-1/2015 Datum: 26.9.2018 ZADEVA : OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA

Prikaži več

Microsoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx

Microsoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx Občina LOGATEC IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO sprememb in dopolnitev OPPN za Centralne dejavnosti Brod - vzhodni del 1 Izdelal: URBANIA D.O.O. Koseška cesta 8 1000 Ljubljana Vodja projekta: Peter Lovšin, spec.arh.urb.,

Prikaži več

Ţupan Številka: 007-5/ Datum: OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA OBČINSKI SVET ZADEVA: Predlog za obravnavo na 22. seji Občinskega sveta Obč

Ţupan Številka: 007-5/ Datum: OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA OBČINSKI SVET ZADEVA: Predlog za obravnavo na 22. seji Občinskega sveta Obč Ţupan Številka: 007-5/2013-1 Datum: 14. 01. 2013 OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA OBČINSKI SVET ZADEVA: Predlog za obravnavo na 22. seji Občinskega sveta Občine Miren Kostanjevica PRIPRAVIL/A: Občinska uprava

Prikaži več

Novogradnje.si Naselje Rakovnik Naselje Rakovnik LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z nara

Novogradnje.si Naselje Rakovnik Naselje Rakovnik LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z nara LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z naravo in hkrati hiter dostop do vse pomembne infrastrukture. NOVE HIŠE 2. FAZE ŽE V PRODAJI!, Medvode je

Prikaži več

UČENCI oš Cirkovce smo posvojili folkloro v Cirkovcah

UČENCI oš Cirkovce  smo posvojili folkloro v Cirkovcah POSVOJENI SPOMENIK FOLKLORA Spoznavanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja je eden od sestavnih delov vzgojno-izobraževalnega procesa. Z učenci smo se zato odločili, da v projektu Mladi posvojijo

Prikaži več

Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator:

Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator: Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator: O projektu Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013, je nadaljevanje uspešne zgodbe, ki smo jo pričeli graditi v letu 2011.

Prikaži več

zapisnik OG -4

zapisnik  OG -4 OBČINA KOBARID Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja Datum: 23.04.2015 Številka: 011-10/2015 Z A P I S N I K 4. seje Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja, ki je bila dne 22.

Prikaži več

Microsoft Word - Povezovalni_kanal_VG_IG_K-3_2011_PZI.doc

Microsoft Word - Povezovalni_kanal_VG_IG_K-3_2011_PZI.doc .1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: OBČINA IVANČNA GORICA Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica OBJEKT: POVEZOVALNI KANAL VIŠNJA GORA IVANČNA GORICA VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PZI ZA GRADNJO:

Prikaži več

Microsoft Word - letni načrt pridob. rebalans za 2012 brez imen.doc

Microsoft Word - letni načrt pridob. rebalans za 2012 brez imen.doc Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/2002, 25/2002 in Uradni list RS št. 38/2005, 24/2006), 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih

Prikaži več

IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ST-1 NAROČNIK: IMO-REAL d.o.o. Ul. Štefana Kovača 10, 9000 Murska Sobot

IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ST-1 NAROČNIK: IMO-REAL d.o.o. Ul. Štefana Kovača 10, 9000 Murska Sobot IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ST-1 NAROČNIK: IMO-REAL d.o.o. Ul. Štefana Kovača 10, 9000 Murska Sobota PRIPRAVLJAVEC: MESTNA OBČINA MARIBOR Sektor za urejanje

Prikaži več

Naročnik:

Naročnik: prostorske informacijske rešitve d.o.o. Naročnik: OBČINA ŠENČUR KRANJSKA CESTA 11 4208 ŠENČUR PROJEKT ŠT. 940 IZDELAVA PROGRAMA OPREMLJANJA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE ZA OBMOČJE NASELIJ MILJE IN VISOKO

Prikaži več

O B Č I N A

O B Č I  N A PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve ZADEVA: UKINITEV STATUSA JAVNEGA DOBRA IN DOPOLNITEV

Prikaži več

Porocilo I-1-2-5

Porocilo I-1-2-5 PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

NAROČNIK Občina Šenčur Kranjska cesta 11 I 4208 Šenčur Projekt št PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE IZGRADNJE KANALIZACIJE V NASE

NAROČNIK Občina Šenčur Kranjska cesta 11 I 4208 Šenčur Projekt št PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE IZGRADNJE KANALIZACIJE V NASE NAROČNIK Občina Šenčur Kranjska cesta 11 I 4208 Šenčur Projekt št. 1162 PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE IZGRADNJE KANALIZACIJE V NASELJIH LUŽE, VISOKO-del, HOTEMAŽE IN OLŠEVEK besedilni

Prikaži več

premoženjske - brez op

premoženjske - brez op RAVNANJE Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM - RAZPOLAGANJE IN PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN- PREDLAGATELJ: Darko Zevnik, župan Občine Metlika PRIPRAVILA: Jasna Brus Rožman PREDMET: Nepremičnine A.) - parc. št. 2766/6

Prikaži več

Na podlagi četrtega odstavka 15

Na podlagi četrtega odstavka 15 PREDLOG Oktober 2013 Na podlagi četrtega odstavka 11 člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št 86/10, 75/12 in 47/13 ZDU-1G) in 17 člena Statuta Občine

Prikaži več

Številka:

Številka: OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE NOVO MESTO Številka: 47810-3/2017-36 (625) Datum: 23. 1. 2018 ZADEVA: NAMEN: PRAVNA PODLAGA: POROČEVALCA: OBRAZLOŽITEV: PREDLOG SKLEPA: Ukinitev statusa javnega dobra na nepremičninah:

Prikaži več

Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) R A Z G L A Š A M O D L O K o ureditvenem načrtu Počitniš

Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) R A Z G L A Š A M O D L O K o ureditvenem načrtu Počitniš Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) R A Z G L A Š A M O D L O K o ureditvenem načrtu Počitniško naselje Oltra Ankaran Mestna občina Koper Št. K3501-181/00

Prikaži več

Strokovna podlaga za območje ŠKOCJAN Hrastulje II Številka: J-5/15 Novo mesto, november 2015

Strokovna podlaga za območje ŠKOCJAN Hrastulje II Številka: J-5/15 Novo mesto, november 2015 Strokovna podlaga za območje ŠKOCJAN Hrastulje II Številka: J-5/15 Novo mesto, november 2015 SP za območje enote OPPN Škocjan Hrastulje II, Osnutek, Acer Novo mesto, november 2015 Naloga: Strokovna podlaga

Prikaži več

Model

Model PRVA STRAN IZVEDBENEGA NAČRTA Mizendol - Podčelo, LC 226112, km 0,8+25 do 2,4+50 (L = 1.625,00 m) polni naziv objekta s številko ceste/cestnega odseka, kilometerski položaj začetka, konca ali sredine objekta

Prikaži več

V skladu z 11. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 ZDU-1G, 50/14, 9

V skladu z 11. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 ZDU-1G, 50/14, 9 V skladu z 11. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 ZDU-1G, 50/14, 90/14 ZDU-1I, 14/15 ZUUJFO in 76/15), 7. členom Uredbe

Prikaži več

PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve

PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve 1. (prve) SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z

Prikaži več

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 ZUJF in 14/15 ZUUJF

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 ZUJF in 14/15 ZUUJF Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 ZUJF in 14/15 ZUUJFO), 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list

Prikaži več

Microsoft Word - ES VRTEC BAKOVCI - PZI.doc

Microsoft Word - ES VRTEC BAKOVCI - PZI.doc 1 NAČRT ARHITEKTURE INVESTITOR: MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota OBJEKT: ENERGETSKA SANACIJA VRTEC MURSKA SOBOTA ENOTA»KRTEK«BAKOVCI VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PROJEKT ZA

Prikaži več

Številka: / Datum: Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: PRIPRAVILA: NASLOV: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sve

Številka: / Datum: Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: PRIPRAVILA: NASLOV: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sve Številka: 3505-38/2010-58 Datum: 19. 2. 2013 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: PRIPRAVILA: NASLOV: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana Mestna uprava Mestne občine

Prikaži več

ZAPISNIK

ZAPISNIK LETNI NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM ZA LETO 2018 1. Občinski svet Občine Bled sprejme letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Bled za leto 2018. 2. Občinski svet Občine Bled

Prikaži več

BETONSKI IZDELKI

BETONSKI IZDELKI CENIK BETONSKIH IZDELKOV 5.8.2019 Naziv (mere v cm) cena EUR ZIDAKI Betonski zidak za stebre 20 19x19x19 0,85 Betonski zidak za stebre 30 29x29x19 1,25 Betonski zidak za stebre 40 39x39x19 2,20 Betonski

Prikaži več

O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2

O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 Tloris tipične etaže od 2. do 5. nadstr. list 3 Tloris

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

(Microsoft Word - na\350rt ravnanja 2014-)

(Microsoft Word - na\350rt ravnanja 2014-) OBČINA SVETI TOMAŽ OBČINSKI SVET Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010, 75/12) in 6. člena Uredbe o stvarnem premoženju

Prikaži več

LETNI NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE TREBNJE ZA LETO 2009

LETNI NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE TREBNJE ZA LETO 2009 OBČINA TREBNJE ŽUPAN www.trebnje.si E: obcina.trebnje@trebnje.si Goliev trg 5, 8210 TREBNJE T: 07 348 11 00 Številka: 478-2/2015 Datum: 18.5.2015 Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) PREDLOG PRORAČUNA OBČINE RADOVLJICA ZA LETO 2019 NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2019-2022 10 OBČINSKI SVET 12.062 3.451 0 0 0 01 POLITIČNI SISTEM 12.062 3.451 0 0 0 0101 Politični sistem 12.062 3.451 0 0 0

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki

Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz:   Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je

Prikaži več

28premoz

28premoz OBČINA ŽALEC Župan Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec : (03) 713 64 20 Fax: (03) 713 64 64 E-pošta: mojca.firer@zalec.si Datum: 23.03.2006 OBČINSKEMU SVETU ODBORU ZA FINANCE, PRORAČUN IN PREMOŽENJE ZADEVA:

Prikaži več

Predstavitveni katalog Vila Prule

Predstavitveni katalog Vila Prule Na izjemni lokaciji v neposredni bližini mestnega središča Ljubljane in grajskega hriba, ob sotočju Ljubljanice in Grubarjevega prekopa, se gradi vila blok s 14 nadstandardnimi stanovanji. Luksuzna stanovanja

Prikaži več

Microsoft Word - P051-A doc

Microsoft Word - P051-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A30111* SPOMLANSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Torek, 14. junij 2005 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

Avstrija ekskurzija

Avstrija ekskurzija Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto tel.: (07) 373-05-70, fax: (07) 373-05-90 E-pošta: kss.oddelek-nm@gov.si www.kmetijskizavod-nm.si Datum: 16.1. 2013 Poročilo o strokovni ekskurziji v Avstrijo V decembru

Prikaži več

Cerc-net

Cerc-net ponikovalnica fi800 dno -3,60 drenažna cev H=80cm, dno -3,38 H=80cm, dno -3,38 drenažna cev peskolov fi300 dno -0,60 PVC, fi50, l=1,50m, 2% H=40cm, dno -2,98 H=40cm, dno -2,98 BET, fi100, l=7,50m, 2% odtočni

Prikaži več

UVEDBA_ZASEBNEGA_NS_VLOGA_NOVA

UVEDBA_ZASEBNEGA_NS_VLOGA_NOVA VLOGA ZA PRIDOBITEV ODLOČBE O UVEDBI ZASEBNEGA NAMAKALNEGA SISTEMA po 89., 90., 91. in 92. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB2, 58/12 in 27/16), ki se uvede z odločbo ministrstva,

Prikaži več

PDF generator

PDF generator Poročilo medijskih objav ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI Pripravljeno: Pojavnost: 19.02.2016 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: NAJEMNIK 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Geodetski načrt kot osnova za izdelavo državnega prostorskega načrta geodetskih načrtov Miran Brumec, univ. dipl. inž. geod. LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, d.o.o. Ljubljana, 14.

Prikaži več

PREDSTAVITEV AKTI

PREDSTAVITEV AKTI LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale TESTNI PRIMER ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA KAZALNIKOV SPREMLJANJA STANJA V PROSTORU NA LOKALNI RAVNI TESTNO OBMOČJE MESTNA OBČINA

Prikaži več

MESTNA OBČINA LJUBLJANA

MESTNA OBČINA LJUBLJANA Številka: 014-5/2019-1 Datum: 21. 1. 2019 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVIL: Javni stanovanjski sklad Mestne občine

Prikaži več

ENV2:

ENV2: . Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske

Prikaži več

šifra H15A21 slovenska hiša za 21. stoletje natečajni projekt

šifra H15A21 slovenska hiša za 21. stoletje natečajni projekt slovenska hiša za 21. stoletje natečajni projekt vsebina projekta analiza stanja textualni del koncept situacija I zunanja ureditev tloris kleti tloris pritličja tloris mansarde tloris strehe prerez aa

Prikaži več

OBČINA LOGATEC ŢUPAN e: Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka:007-31/201

OBČINA LOGATEC ŢUPAN   e: Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka:007-31/201 OBČINA LOGATEC ŢUPAN www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka:007-31/2011-1 Datum: 18. 10. 2011 Zadeva: Odlok o programu opremljanja

Prikaži več

POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS Meso drobnice priložnost in izziv 1

POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS Meso drobnice priložnost in izziv 1 POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 1 Dokument Povezovanje rejcev drobnice na območju LAS je nastal v okviru LEADER projekta Ugotovitev stanja rejcev drobnice

Prikaži več

Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka, tel.04/ , e-pošta: Datum: Z A P I S N I K 3. redne seje Sveta KS Kamnitnik, ki j

Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka, tel.04/ , e-pošta: Datum: Z A P I S N I K 3. redne seje Sveta KS Kamnitnik, ki j Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka, tel.04/51-12-305, e-pošta: ks@skofja-loka.si Datum: 11.02.2015 Z A P I S N I K 3. redne seje Sveta KS Kamnitnik, ki je bila v ponedeljek, 09.02.2015, s pričetkom ob 18.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

Avtor: Nace Rabič Por, 1L Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Program: Strokovna gimnazija Mentori

Avtor: Nace Rabič Por, 1L Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Program: Strokovna gimnazija Mentori Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Mentorica: Bernarda BOŽNAR, prof. geo. in soc. Dovje, december 2017 1 1. UVOD Energetska učinkovitost je svetovno

Prikaži več

MLS ID:

MLS ID: MLS ID: 490351007-5 1 PRODAMO POSLOVNI KOMPLEKS NA STRATEŠKI LOKACIJI V KOPRU Naložbena nepremičnina ob glavnem vhodu v pristanišče Koper in mestno jedro - v celoti oddana v najem z 8,36% donosom - možnost

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Spremembe geodetskega načrta in projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja zaradi novega načina izračunavanja odškodnin za spremembo namebnosti kmetijskih zemljišč I. del Predavatelj:

Prikaži več

OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje 04/ / Številka: / Da

OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje 04/ / Številka: / Da OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje e-mail:obcinacerklje@siol.net 04/28 15 820 04/ 28 15 800 Številka: 032-04/2014-426 Datum: 10. 4. 2018 OBČINSKI SVET OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice

Prikaži več

Microsoft Word - pregled sklepov.doc

Microsoft Word - pregled sklepov.doc OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Številka: 011-0003/2012 Datum: 22. 03. 2012 P R E G L E D SKLEPOV 11. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA, Z DNE 29. 02. 2012 1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 11.

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

HEXA_design_StanovanjeY_2018.cdr

HEXA_design_StanovanjeY_2018.cdr PROJEKT: NOTRANJA OPREMA STANOVANJA LOKACIJA: LJUBLJANA LETO: 2018 PROJEKTNA MAPA WWW.-DESIGN.COM Idejna zasnova Projekt notranje opreme stanovanja v objektu Y Idejna zasnova: marec 2018 Predviden zaključek

Prikaži več

Microsoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc

Microsoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci

Prikaži več

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova ulica 3, Ljubljana, objavlja na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države in s

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova ulica 3, Ljubljana, objavlja na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države in s Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova ulica 3, Ljubljana, objavlja na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št.

Prikaži več