Kronika. Slavističnega društva Slovenije. 641.gvs.arnes.si. List za člane društva. Ljubljana, 10.

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Kronika. Slavističnega društva Slovenije. 641.gvs.arnes.si. List za člane društva. Ljubljana, 10."

Transkripcija

1 Kronika Slavističnega društva Slovenije 641.gvs.arnes.si Izdaja Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana List za člane društva Ur. Matjaž Zaplotnik Kongresna številka Ljubljana, 10. september 2013 Letnik 17, št. 91 ISSN (tisk); ISSN (e-verzija) Člani Slavističnega društva Slovenije prejemajo glasilo brezplačno. Izdelek se ne prodaja. Naklada te številke je 720 izvodov. 1

2 24. Slovenski slavistični kongres, Vipava in Nova Gorica, oktober 2013 Letošnji slavistični kongres bo od 3. do 5. oktobra 2013 v Vipavi in Novi Gorici. Osrednja pozornost bo tokrat namenjena novi novogoriški slovenistiki oz. slavistiki. Druge teme so posvečene še besedju v besedilih in slovarjih, manj znanemu Miklošiču, slovanskim literaturam v slovenski kulturi, čezpredmetnim ciljem pri pouku slovenščine, diferenciaciji pri pouku slovenščine, prispevkom študentov, predstavitvam knjig in projektov itd. Obeta se bogat dnevni in večerni spremljevalni program, v soboto pa bo ekskurzija vodila po poteh Soške fronte. Lepo vabljeni k udeležbi. Obenem pa prosimo vse, ki se nameravate udeležiti kongresa, torej poslušalce, predavatelje, študente in predstavitelje knjig in projektov, da najkasneje do izpolnite elektronsko prijavnico, ki jo najdete na kongresnih spletnih straneh. Pred kongresom razpošiljamo izvode nove Kronike SdS s programom kongresnega dogajanja in položnico za plačilo članarine. Člani pokrajinskih društev lahko poravnate članarino tudi pri svojih vodstvih. Želim vam čim manj stresno popočitniško delovno obdobje in upam, da se v čim večjem številu vidimo oktobra v Novi Gorici. Boža Krakar Vogel, predsednica Slavističnega društva Slovenije Kongresni program ČETRTEK, 3. oktober 2013, DOPOLDANSKI DEL Lanthierijev dvorec, Vipava Registracija udeležencev v avli Lanthierijevega dvorca v Vipavi. Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem Avla magna Otvoritev kongresa (povezuje Andrejka ŠUŠMELJ) Uvodni nagovori dr. Danilo ZAVRTANIK, rektor Univerze v Novi Gorici mag. Ivan PRINCES, župan Občine Vipava Boža KRAKAR VOGEL, predsednica Zveze društev SD Slovenije Ernesta DEJAK FURLAN, predsednica SD Nova Gorica dr. Katja MIHURKO PONIŽ, dekanja Fakultete za humanistiko UNG Kulturni program (dijaki Škofijske gimnazije Vipava) 2

3 Odmor Avla magna Plenarna predavanja (povezuje Zoran BOŽIČ) Branko MARUŠIČ: Pregled zgodovine visokega šolstva na Goriškem Zoltan JAN: Korenine literarne zgodovine na novogoriški Politehniki Katja MIHURKO PONIŽ: Slovenistika v Novi Gorici Prosto za kosilo ČETRTEK, 3. oktober 2013, POPOLDANSKI DEL Lanthierijev dvorec, Vipava Predavalnica P4 Sejna soba Leksikološka sekcija: Besedje v besedilih in slovarjih (predseduje France NOVAK) Slovanska sekcija: Manj znani Miklošič (predseduje Alenka ŠIVIC DULAR) Doktorska predaval. Študentska sekcija: Študijski zaključki profesionalni začetki (predseduje Maruška AGREŽ) Jerica SNOJ: Slovnica v slovaropisju Majda MERŠE: Zgodovinsko slovaropisje in zgodovinsko jezikoslovje Peter WEISS: Slovensko narečno slovaropisje leta Zoran BOŽIČ: Slovenska berila Frana Miklošiča: od pionirskih začetkov do konkurence Antona Janežiča Matjaž ZAPLOTNIK: O dveh Miklošičevih lirskih pesmih v Danici Ilirski Okrogla miza Slovanske književnosti v slovenski kulturi (moderira Niko JEŽ) Uvodni prispevki Niko JEŽ: Prenovljena podoba poljske književnosti v slovenskih prevodih zadnjih desetletij Andrej ROZMAN: Kako smo spoznavali Slovake? Jana ŠNYTOVÁ: Prevodi češke književnosti prevajalke Zdenke Škerlj Jerman Maja STARC: Motiv identitete v romanih Frančiška in Prijateljstvo pisatelja Fulvia Tomizze Tatjana CAF: Elipsa v parentezi znotraj izbranega parlamentarnega diskurza Martina ŠKODIČ: Jezikovno prilagajanje izbranih Poljakov, živečih v Sloveniji Ana PTIČAR: Narobe svet v prevodih Aleksandra REPE: Pomenotvorni procesi v Cankarjevi zbirki črtic Moje življenje 3

4 Diskusija Diskusija Diskusija Odmor Odmor Odmor Leksikološka sekcija: Besedje v besedilih in slovarjih (predseduje France NOVAK) Tanja FAJFAR: Terminologija in njeno uslovarjenje Irena STRAMLJIČ BREZNIK: Slovar slovenskih frazemov kot izziv za šolsko prakso Aleksandra BIZJAK KONČAR: Plasti novega besedja v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika Okrogla miza Slovanske književnosti v slovenski kulturi (moderira Niko JEŽ) Matej ŠEKLI: Lužiškosrbska književnost druge polovice 20. stoletja in njeno (ne)prevajanje v slovenščino Drago BAJT: Prevajanje ruske literature na Slovenskem Đurđa STRSOGLAVEC: Namita SUBIOTTO: Slovenski prevodi makedonskega in bolgarskega leposlovja v 21. stoletju Diskusija Diskusija Diskusija Ogled Vipave Študentska sekcija: Študijski zaključki profesionalni začetki (predseduje Maruška AGREŽ) Špela MLINAR: Vloga očeta v sodobnem slovenskem romanu Maja ŠTURM: Slovenci v Nadiških dolinah: čezmejno kulturno sodelovanje z Zgornjim Posočjem Mateja FORTE: Značilnosti jezikovnega pouka slovenskega jezika v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana Megi ROŽIČ: Reprezentacije ženskosti v literarnih delih Draga Jančarja Tina RAZBORŠEK: Usvajanje jezika in pojma števila ter njuna medsebojna odvisnost ČETRTEK, 3. oktober 2013, VEČERNI DEL Nova Gorica Prevoz v Novo Gorico, nastanitev v hotelih Gledališka dvorana Gimnazije Nova Gorica, Rejčeva 1b, Nova Gorica Pozdrav župana Nove Gorice Mateja ARČONA in ravnatelja Gimnazije Nove Gorice Bojana BRATINE Kulturni program Gimnazija Nova Gorica Večerna pogostitev 4

5 PETEK, 4. oktober 2013, DOPOLDANSKI in POPOLDANSKI DEL Gimnazija Nova Gorica, Rejčeva 1b, Nova Gorica Delovno srečanje društva Odmor Gledališka učilnica Novogoriška sekcija: Od goriške do novogoriške slovenistike/slavistike Gledališka dvorana Didaktična sekcija: Uresničevanje čezpred. ciljev pri pouku slovenščine (predseduje Zoran BOŽIČ) Projekcijska učilnica Marijan DOVIĆ: Jerica VOGEL: Kulturni nacionalizem, Karolina JARC: Učenci in literatura in Enciklopedija učitelji o domoljubju iz raziskave romantičnega Alenka ŽBOGAR: Kulturne in nacionalizma v Evropi medkulturne zmožnosti pri pouku Ana TOROŠ: književnosti Prevodi Gradnikove Milena Mileva BLAŽIĆ: poezije v romanske jezike Obravnava slovenskih pravljic in v 21. stoletju pripovedk iz zbirke Karla Štreklja z Tanja BADALIČ: metodo Human GPS Recepcija zahodnoslovanskih pisateljic na Slovenskem v 19. stoletju in do konca prve svetovne vojne Diskusija Diskusija Odmor Odmor Predstavitve knjig in projektov Novogoriška sekcija: Od goriške do novogoriške slovenistike/slavistike Didaktična sekcija: Uresničevanje čezpred. ciljev pri pouku slovenščine (predseduje Zoran BOŽIČ) Projekcijska učilnica Penka STATEVA in Artur STEPANOV: Agreement Errors in Bulgarian Numeral Phrases: A Corpus Study Petra MIŠMAŠ: O načelu razlikovanja in večkratnih k vprašanjih v slovenščini Helena DOBROVOLJC: Spremembe pravopisnih konceptov v elektronski dobi Irena AVSENIK NABERGOJ: Kultura in njeni umetnostni izrazi: recepcija likovne in glasbene umetnosti v delih Ivana Cankarja Petra VALENTINČIČ: Italijanska književnost pri pouku slovenščine in italijanščine v gimnazijah Magdalena SKUK: Medpredmetno povezovanje geografije in slovenščine v učbenikih za književnost in geografijo v 9. razredu osnovne šole Valentina KOBAL: Od table do tablice tudi pri slovenščini 5 Predstavitve knjig in projektov

6 Diskusija Diskusija Sprehod po Novi Gorici Sprehod po Novi Gorici Prosto za kosilo Prosto za kosilo Gledališka učilnica Gledališka dvorana Okrogla miza Besedje v besedilih in slovarjih Okrogla miza Diferenciacija pri pouku slovenščine (moderira Boža Krakar Vogel) Uvodni prispevki Marko SNOJ: Slovensko splošno slovaropisje danes Domen KRVINA: Uslovarjenje novejšega besedja v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika: problematika zgledov Andrej PERDIH: Slovaropisje v digitalni dobi Irena OREL: Sodobna pota slovenskega zgodovinskega slovaropisja Jožica ŠKOFIC: Zasnova slovarja narečnih hišnih in ledinskih imen Mojca ŽAGAR KARER: O terminologiji in terminoloških slovarjih Uvodni prispevki Milena KERNDL: Nekaj bistvenih ugotovitev raziskave o izvajanju notranje učne diferenciacije in individualizacije pri pouku književnosti v heterogenih učnih skupinah tretjega triletja Mojca HONZAK: Poti in stranpoti šolske diferenciacije Zoran BOŽIČ: Višja raven pri gimnazijskem pouku slovenščine Drago MEGLIČ: Nivojski pouk slovenščine v gimnaziji PETEK, 4. oktober 2013, VEČERNI DEL Nova Gorica SLAVNOSTNA VEČERJA s kulturnim programom, podelitev priznanj Slavističnega društva Slovenije SOBOTA, 5. oktober 2013 Ekskurzija po poteh Soške fronte, vodi Zoran Božič (podrobnejši opis ekskurzije preberite na str. 20) Cena ekskurzije: 35 EUR Trajanje: Okvirni program: 9.00 Odhod iz Nove Gorice Sprehod po vrhu Sabotina 6

7 Sprehod na Malo Cerje Sprehod od izvirov Timave do Ribiške vasi Ogled kostnice v Sredipolju Vrnitev v Novo Gorico, kosilo v hotelu Perla Vodeni ogled sadovnjaka Pod skalco v Kojskem (po želji) V četrtek in petek bodo ves čas kongresa na kongresnih prizoriščih knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. OBJAVLJENA RAZLIČICA PROGRAMA JE BILA PRIPRAVLJENA SPOROČILO VSEM NASTOPAJOČIM: Po možnosti prinesite s seboj vse potrebne podlage za svoje predavanje, npr. izročke za poslušalce, ker bo zaradi časovne in tehnične zasedenosti težko vse urediti sproti. Vsi prostori, kjer bodo potekala kongresna predavanja in predstavitve, bodo opremljeni z računalnikom in LCD projektorjem za PowerPoint predstavitve. Kongresno dogajanje se bo odvijalo istočasno v več prostorih in zadnje minute pred začetkom sekcij običajno vsem zmanjka časa, zato priporočamo, da nam že pred kongresom ali pa vsaj ob registraciji na kongresu sporočite, kaj od ostale tehnične opreme potrebujete za svoj nastop (dostop do interneta, dvd predvajalnik, zvočnike ipd.), da vam poskusimo priskrbeti vse potrebno. Če želite med nastopom predvajati avdio vizualne datoteke, tehničnemu osebju pravočasno povejte, v katerem formatu so posneti, da boste preverili, ali jih je mogoče predvajati na dostopni opremi. Za tehnično pomoč na kongresu se lahko obrnete na študentsko osebje. Referenti, udeleženci okroglih miz in ostali sodelujoči na kongresu z udeležbo na kongresu pristajajo na to, da se njihov nastop na kongresu lahko snema in fotografira ter da se posnetki lahko nato javno objavijo (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila. Kongresne spletne strani Prijava Na slovenski slavistični kongres v Novi Gorici oktobra 2013 se lahko na spletni strani prijavite najpozneje do 21. septembra Na podlagi prijavnice boste prejeli račun s položnico nalogom za plačilo. Nagrajenci, referenti, vabljeni udeleženci okroglih miz, predsedniki pokrajinskih društev in častni člani Slavističnega društva Slovenije so kongresni gostje in ne plačajo kotizacije. Kljub temu pa pričakujemo, da izpolnijo prijavnico in nam s 7

8 tem olajšajo organizacijo prireditve. V ustrezni rubriki izberite možnost "sem gost, zato oproščen kotizacije". Letos društvo kongresnim gostom (z izjemo častnih članov) ne more plačati bivanja v hotelu, zato prosimo, da si pravočasno prenočišče priskrbite sami (glejte rubriko NASTANITEV na straneh 11 13)! Predstavitelji knjig in projektov niso kongresni gostje in morajo, če želijo v petek, , izvesti svojo predstavitev, za drugi kongresni dan (petek) plačati znižano kotizacijo v višini 40. V rubriki, ki vprašuje po statusu na kongresu, izberite možnost "predstavitelj knjige ali projekta". Kotizacija Na podlagi oddane prijavnice boste prejeli račun s položnico nalogom za plačilo. Kotizacijo morate poravnati v roku pet dni, na položnici pa morate označiti številko prejetega računa. Plačilo kotizacije nakažite na TRR Slavističnega društva Slovenije pri Novi Ljubljanski banki (IBAN: SI , SWIFT-BIC: LJBASI2X za plačila iz tujine). Vrste kotizacij Dvodnevna kotizacija Na letošnji kongres s starimi cenami! Kotizacija za oba dneva (četrtek in petek) znaša 110 za člane slavističnih društev in 160 za nečlane. Neposredno na kongresu v gotovini poravnana kotizacija pa bo znašala 160 za člane slavističnih društev in 210 za nečlane. Enodnevna kotizacija (četrtek ali petek) znaša 55 za člane slavističnih društev in 80 za nečlane. Neposredno na kongresu v gotovini poravnana enodnevna kotizacija pa bo znašala 80 za člane slavističnih društev in 110 za nečlane. Za vrsto kotizacije se morate odločiti že v prijavi na kongres. Ob prihodu na kongres boste predložili potrdilo o plačilu kotizacije, tisti s člansko kotizacijo pa še potrdilo o pravočasno (do ) plačani članarini za leto Dvodnevna kotizacija vključuje: 1) prost vstop na kongresne lokacije v četrtek in petek; 2) kongresno gradivo (vrečka, kongresni zbornik, darilna knjiga, brošura s kongresnim programom, mapa, blok, pisalo, turistično gradivo); 3) kavo, pijačo in pecivo med odmori; 4) v četrtek zvečer ogled kulturne predstave, po predstavi pogostitev; 5) izlet po Vipavi v četrtek in po Novi Gorici v petek popoldan; 6) slavnostno večerjo z glasbo v petek zvečer; 7) možnost pridobitve potrdila ZRSŠ (udeleženci petkovega kongresnega dogajanja, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, boste s potrjeno prisotnostjo na petkovem delu kongresa lahko pridobili 0,5 točke za napredovanje). 8

9 Dvodnevna kotizacija ne vključuje: 1) kosil v četrtek in petek (dobili boste seznam restavracij in lokalov bližini kongresne lokacije, da boste lahko kosili v lastni režiji); 2) sobotne ekskurzije z zaključnim kosilom (zainteresirani boste zanjo doplačali na kongresu). Enodnevna kotizacija (četrtek ali petek) vključuje: 1) prost vstop do kongresnih lokacij tisti dan, za katerega je bila plačana kotizacija; 2) kongresno gradivo (vrečka, kongresni zbornik, darilna knjiga, brošura s kongresnim programom, mapa, blok, pisalo, turistično gradivo); 3) kavo, pijačo in pecivo med odmori tisti dan, za katerega je bila plačana kotizacija; 4a) kotizacija za četrtek vključuje popoldanski sprehod po Vipavi in večerni ogled kulturne predstave (s pogostitvijo po predstavi); 4b) kotizacija za petek pa vključuje možnost pridobitve potrdila ZRSŠ (udeleženci petkovega kongresnega dogajanja, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, boste s potrjeno prisotnostjo lahko pridobili 0,5 točke za napredovanje), petkov popoldanski izlet po Novi Gorici in petkovo slavnostno večerjo z glasbo; Enodnevna kotizacija ne vključuje: 1) vstopa do kongresnih lokacij in spremljevalnih aktivnosti na dan, za katerega ni bila plačana kotizacija; 2) kosil v četrtek in petek (dobili boste seznam restavracij in lokalov bližini kongresne lokacije, da boste lahko kosili v lastni režiji); 3) sobotne ekskurzije z zaključnim kosilom (zainteresirani boste zanjo doplačali na kongresu). Za ostale informacije smo vam na voljo: za podatke o računih in plačilu kotizacij: Računovodstvo Kenda d. o. o. Radovljica, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica, Slovenija; e-pošta tel. 04 / , 04 / in mobilnik kontaktna oseba za vprašanja v zvezi s kongresnim programom: Petra Jordan, mobilnik , Kontaktna oseba Slavističnega društva Nova Gorica (za vsa vprašanja o spremljevalnem programu kongresa in o nastanitvah v hotelih): Ernesta Dejak Furlan, Nastanitev I. Prenočišča Udeležence kongresa, referente in udeležence okroglih miz prosimo, da si nastanitev organizirajo sami. Ob rezervaciji se obvezno sklicujte na slavistični kongres, saj vam v nekaterih hotelih priznajo popust. 9

10 V Novi Gorici in bližnji okolici so vam na voljo naslednji hoteli: PERLA,CASINO' & HOTEL **** Kidričeva Nova Gorica t: +386(0) f: ++386(0) Hotel s štirimi zvezdicami ima 225 sob, 20 apartmajev in 4 vrhunske apartmaje. Vse sobe in apartmaji so klimatizirani, opremljeni s satelitsko televizijo, pay tv, minibarom, telefonom in internetom. Gostje hotela imajo prost vstop v igralnico in diskoteko, brezplačen ogled vseh programov v dvorani Arena ter brezplačen vstop v savno in bazen in fitnes. Nočitev z zajtrkom: cena enoposteljne sobe 68,00 /noč cena na osebo v dvop. sobi 48,00 /noč TT (tur. taksa na osebo) 1,25 /noč PARK, CASINO' & HOTEL **** Delpinova Nova Gorica t: +386(0) f: +386(0) Hotel ima 78 sob, nudijo 123 ležišč in 4 apartmaje. Nočitev z zajtrkom: cena enoposteljne sobe 65,00 /noč cena na osebo v dvop. sobi 43,00 /noč TT (tur. taksa na osebo) 1,25 /noč HOTEL SABOTIN *** Cesta IX. korpusa Solkan t: +386(0) f: +386(0)

11 Hotel Sabotin s tremi zvezdicami vam ponuja udobno opremljene sobe (prha, WC, sat TV, telefon, sušilec za lase, klima ter v nekaterih sobah brezplačen dostop do interneta), prostoren apartma s prelepo teraso in posebno sobo, namenjeno invalidom. V avli hotela je brezplačen dostop do interneta. V hotelu so na voljo tudi masaže, izposojajo pa tudi kolesa. Hotel ima lastno parkirišče. Nočitev z zajtrkom: cena enoposteljne sobe 48,00 /noč cena na osebo v dvop. sobi 33,00 /noč HOTEL LIPA *** Trg Ivana Roba Šempeter pri Gorici t: +386 (0) Nudijo vam 42 sob (74 ležišč), vse sobe so opremljene s klimo, satelitsko TV, telefonom, sušilcem las V nekaterih sobah, v hotelskem baru in na obeh vrtovih je na voljo brezplačen, neomejen brezžični dostop do interneta. Ob hotelu je urejeno tudi parkirišče. HOTEL & CAMP SIESTA Industrijska cesta 5, Kromberk, 5000 Nova Gorica t: +386 (0) m: +386 (0) f: +386(0) Hotel Siesta razpolaga z 20 dvoposteljnimi sobami z zakonskim ali ločenim ležiščem. Skupaj torej 40 ležišč. Vse sobe imajo zunanji vhod. V sobah je na voljo brezplačni internetni priključek. Sobe so opremljene s kopalnico s tušem, klimatizirane. V sklopu hotela vam je na voljo tudi recepcija, gostinski obrat - bar, letni vrt in kamp. HOTEL PRESTA* Bazoviška Nova Gorica t: +386 (0) f: +386 (0)

12 Ob športnem parku v centru Nove Gorice vam nudijo prenočišča z eno zvezdico v eno- in dvoposteljnih sobah. Vse sobe so opremljene s kopalnico in TV, dvoposteljne tudi s hladilnikom. Možnost prehrane v samopostrežni restavraciji. GOSTIŠČE ŠTERK Ajševica Nova Gorica t: +386 (0) f: +386 (0) Nudijo vam 5 dvoposteljnih sob opremljenih v klasičnem stilu z lastnim tušem/wc, mini barom, brezplačnim Wi-Fi, klimo in TV. PRENOČIŠČA EDVINA Nevenka Lipičar Vipavska cesta Nova Gorica t: +386(0) m: +386 (0) Na voljo sta dve sobi oziroma 8 ležišč. PRENOČIŠČE PERTOUT Pavšič Pertout Miranda s.p. Ulica 25. maja Nova Gorica t: +386(0) m: +386(0) V mirnem okolju vam nudijo dve enoposteljni sobi, dve dvoposteljni sobi in eno triposteljno sobo. Vse sobe imajo lastno kopalnico s sušilcem za lase, telefon, TV s teletekstom, hladilnik, radio in so klimatizirane. II. Prehrana Restavracije v Vipavi: 12

13 Marjanca (bar, sladoled) Podfarovž (gostilna z domačo hrano) Podskala (gostilna, bar) Fama (picerija, špagetarija, malice...) Vipavski hram (restavracija) Pomembno: Na letošnjem kongresu bosta organizirani pogostitev v četrtek zvečer ter petkova večerja. Kosili v četrtek in petek ne bosta organizirani in ne bosta vključeni v kotizacijo, zato bodo udeleženci morali za obroka poskrbeti sami. Udeleženci bodo v kongresnih torbah prejeli turistični material, med katerim bo tudi zemljevid z označenimi restavracijami in gostišči v bližini kongresnih lokacij. III. Parkiranje V Novi Gorici lahko avtomobile parkirate na modrih conah in javnih parkiriščih. Parkirnina se plačuje vsak dan med 8:00 in 16:00 uro, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Parkirišča so označena z ustreznimi tablami. Tri velika parkirišča se nahajajo na ulici Gradnikove brigade, dve sta brezplačni, plačilo na tretjem parkirišču (najbližje centra) je možno na parkirnih avtomatih. V Eda centru na Delpinovi ulici je na voljo podzemna petetažna garažna hiša, kjer je prostora za 450 avtomobilov. Parkirna hiša obratuje od 6.30 do 20.30, ob delavnikih se parkirnina plačuje med 7.00 in uro, in sicer do 1 ure 0,85 evrov; nad 1 do 2 uri 1,70 in nad 2 uri 2,55 evrov. Brezplačno javno parkirišče je na Vojkovi cesti ob mestnem parku. Zemljevid na naslednjih straneh vam bo v pomoč pri iskanju kongresnih lokacij. Boža Krakar Vogel UVODNIK K ZBORNIKU SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA V NOVI GORICI Zbornik Slavistika v regijah Nova Gorica je tretji iz serije publikacij Slavističnega društva Slovenije, ki prinašajo prispevke s treh slavističnih kongresov, katerih namen je predstavitev slovenskih slovenističnih/slavističnih univerzitetnih središč. Po Mariboru (2011) in Kopru (2012) je zdaj na vrsti Nova Gorica, najmlajše izmed slovenskih slovenističnih/slavističnih univerzitetnih središč, ki deluje v okviru novogoriške univerze, ustanovljene leta Toda ne raziskovalno ne visokošolsko delovanje se na Goriškem ni pričelo s to letnico. Kako so potekale in kakšen uspeh so imele v prejšnjih dveh stoletjih 13

14 težnje po ustanovitvi slovenske univerze bodisi v Trstu bodisi v (Novi) Gorici v bližnji in bolj oddaljeni preteklosti, nam povedo avtorji treh plenarnih predavanj in obenem uvodnih prispevkov v prvem razdelku zbornika, Od goriške do novogoriške slovenistike/slavistike. In če je bila pot do samostojne pedagoške in raziskovalne slovenistike/slavistike v Novi Gorici v organizacijskem in političnem pogledu obotavljiva in vijugava, prepredena s prislovičnimi slovenskimi političnimi in značajskimi nesoglasji, pa vpogled v rezultate številnih ustvarjalnih posameznikov v preteklosti kaže, da so bodisi na Goriškem bodisi v širšem slovenskem in evropskem prostoru delovali akademsko in odkrivali novosti, s katerimi so se vpisali v regionalno in nacionalno, mnogi pa tudi v širšo evropsko zgodovino na svojem področju. Slavistom in drugim humanistom, ki so delovali na Goriškem vrhunsko, dasi slejkoprej na etični pogon, zdaj sledijo rodovi učiteljev in raziskovalcev, ki imajo priložnost delati v okviru visokošolske inštitucije z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo od tod: od priložnosti za družbeno podprto znanstveno delo, prenašanje spoznanj v pedagoški proces, mednarodno povezovanje do posebne skrbi za raziskovanje in ohranjanje kulturne identitete goriške univerzitetne regije. Predstavitev aktualnih univerzitetnih sodelavcev novogoriške slovenistike/slavistike s področja jezikoslovja in literature v nadaljevanju prvega razdelka kakor tudi v nekaterih drugih tematskih razdelkih v zborniku kaže, da avtorji dane institucionalne okvire plodno izkoriščajo in da se lotevajo zanimivih in v drugih slovenistikah/slavistikah v Sloveniji manj sistematično obdelovanih raziskovalnih izzivov. V okviru jezikoslovja se ukvarjajo s splošnim teoretičnim in eksperimentalnim jezikoslovjem ter z aplikacijami teorije na posamezne segmente slovenščine, segajo pa tudi na področje psiholingvistike in procesov usvajanja jezika. V okviru literarne vede so npr. uspešni raziskovalci oz. raziskovalke slovenskih ženskih avtoric in interpreti pomembnih avtorjev na stičišču kultur, poleg tega pa obravnavajo teme, s katerimi vnašajo nova spoznanja o slovenskem literarnem sistemu, njegovi»izvozni«in»uvozni«kondiciji, podobnostih in razlikah z drugimi v evropskem prostoru, in ne nazadnje, posvečajo se tehtnim refleksijam s področja didaktične teorije in prakse. Pomembna tema novogoriškega slavističnega kongresa je leksika, ki sta ji posvečeni posebna kongresna sekcija in okrogla miza Besedje v besedilih in slovarjih. Prispevki na to temo v zborniku ponujajo vpogled v živahno delovanje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, od koder tudi prihajajo predavatelji na novogoriško slovenistiko. Slovaropisje se v sodobnosti srečuje s številnimi izzivi, ki jih povzročajo spremembe v jeziku, razmerje med slovnico kot urejevalnim in slovarjem kot poimenovalnim polom jezikovnih obravnav, prehodi od tiskanih k digitalnim oblikam jezikovne infrastrukture, kakor tudi prenos novosti v izobraževanje. Vsa ta vprašanje imajo svoje posebnosti, ko gre za bodisi 14

15 zgodovinske bodisi terminološke, frazeološke ali narečne, pa za že realizirane oz. še načrtovane slovarske rešitve v splošnih slovarjih. Vsem so v sodobnosti v veliko pomoč korpusne zbirke, dileme pa nastajajo pri njihovi slovaropisni obdelavi, od katere je odvisna»celovita sporočilnost in uporabnost«slovarjev (J. Snoj). V tem zborniku so v večini zastopani slovaropisni pogledi sodelavcev Inštituta ZRC SAZU, katerih cilj je»s poglobljeno večstransko analizo sodobnega in polpreteklega besedja sintetizirati zanesljiv in tudi za zahtevnega naslovnika uporaben slovarski izdelek«(m. Snoj). Bralce, ki bi imeli pomislek, da ni zastopana tudi druga aktualna slovaropisna težnja (njen nosilec je Zavod Trojina), ki se pri nameravani izdelavi novega slovarja prednostno usmerja v množičnemu uporabniku dostopne sodobne tehnološke rešitve in povezave slovarskih vsebin z različnimi bazami podatkov, lahko napotimo k zborniku Slovenistika v regijah Koper (2012). V njem so vsebine in cilji teh zamisli že dobro predstavljeni v prispevkih S. Kreka Spletni portal: slogovni priročnik in T. Rozman Jezikovni pouk slovenščine: model za nove generacije. O širših slavističnih temah je mogoče v našem zborniku brati v dveh razdelkih. Prvi, Manj znani Miklošič, ob 200-letnici njegovega rojstva tega uglednega slavista predstavlja kot avtorja beril in celo pesnika. V drugem, Slovanske literature v slovenski kulturi, pa prevajalci iz različnih slovanskih jezikov razmišljajo o zastopanosti slovanskih literatur v slovenskem kulturnem prostoru. Že tretjič v zborniku s svojimi članki v razdelku Študijski zaključki profesionalni začetki sodelujejo tudi študenti/študentke z vseh slovenskih univerzitetnih slovenističnih/slavističnih središč. Z vsakega po dva izbranca, ki sta v zadnjih dveh letih napisala najboljši diplomski nalogi. Literarnovedni prispevki tokratnih diplomantov se analitično in kritično posvečajo prevajanju v slovenščino ter obravnavam posebnih motivov in tem v sodobni slovenski literaturi, npr. vprašanjem nacionalno-socialne identitete, ženskosti, očetovstva. Predstavljena je zgodovina čezmejnega kulturnega sodelovanja med Slovenci v Zgornjem Posočju in v Nadiških dolinah, s področja jezikoslovja pa nove in zahtevne raziskave usvajanja matematičnega pojma števila prek usvajanja jezika, pouka slovenščine za slepe in slabovidne, besediloslovnih in skladenjskih značilnosti govora poslancev, kakor tudi sociolingvistična raziskava o jezikovnem prilagajanju na slovenščino v Sloveniji živečih Poljakov. Pedagoškim vprašanjem sta v zborniku posvečena dva tematska sklopa. Prvi, Uresničevanje čezpredmetnih ciljev pri pouku slovenščine, vsebuje prispevke, ki tematizirajo vsebine in metode uresničevanja čez-/nadpredmetnih ciljev vzgojnoizobraževalnega procesa, uresničljive pri pouku slovenščine. Gre za tiste sestavine didaktične strukture, ki v praksi pogosto učinkujejo kot prikriti kurikulum, torej nezavedno, naključno, sporadično in od zavesti posameznega učitelja odvisno sooblikujejo ključne zmožnosti/kompetence učencev. Prispevki govorijo o tem, kako je z zavestnim transferom, torej bodisi s premišljenim vključevanjem določenih zdaj manj poudarjenih znotrajpredmetnih vsebin in strategij bodisi z 15

16 medpredmetnim povezovanjem, mogoče učinkoviteje prispevati k splošno uporabnim procesnim znanjem, spretnostim, razgledanosti in elementom vrednostnega sistema učečih, pa naj gre za jezikovno, domovinsko, kulturno, etično zavest ali digitalne zmožnosti. Drugi didaktični sklop, Diferenciacija pri pouku slovenščine, pa prinaša uvodne prispevke z okrogle mize o tej temi. Razgrnjeni so raziskovalno in izkušenjsko podprti pogledi na diferenciacijo in individualizacijo (nivojski pouk v homogenih skupinah, pa pouk v heterogenih skupinah in različne izvedbene oblike), njune prednosti in slabosti. Pokaže se, da je prednost zagotovo delitev učencev v manjše skupine in možnost bolj problemsko naravnanega ter na učenca osredinjenega pouka. Med slabostmi pa avtorji izpostavljajo majhne učinke takega pouka v homogenih skupinah, pedagoške in organizacijske probleme in še kaj. Strinjajo se, da bi bilo treba pri frontalnih odločitvah bolj upoštevati rezultate poskusnega uvajanja, izkušnje učiteljev in mnenje stroke. Utemeljitve posebnih priznanj Slavističnega društva Slovenije so vsebina posebnega razdelka. Letošnja priznanja podeljujemo dvema zaslužnima pedagoginjama z novogoriškega območja, Heleni Čujec Stres in Nadi Majcen. Posebna priznanja gredo poleg tega še v roke najboljšim dodiplomskim in doktorskim študentom s posameznih slovenistik/slavistik. Zbornik zaključujemo z razdelkom Predstavitve knjig in projektov, v katerem bralec najde novosti iz raziskovalnih delavnic našega članstva. Pomenijo dobrodošlo informacijo o stanju in prizadevanjih v slovenistični/slavistični stroki znotraj in zunaj državnih meja. Upamo, da zbornik s tako vsebino uresničuje svoj dvojni namen predstaviti novogoriško slovenistiko/slavistiko na eni in aktualna iskanja na določenih področjih stroke na drugi strani. Kot vsako leto zbornik tudi letos pripravljamo med počitnicami. Razlika je le ta, da letos zanj nismo prejeli nobene finančne podpore ne od ministrstev ne od kake druge inštitucije. Nič se ne ve, ali ne bo tudi ta vsakoletni»spomenik«aktualnega slovenskega slovenističnega/slavističnega utripa skupaj s kongresom v kratkem podlegel varčevalnim ukrepom. Takim, ki nas v imenu boljšega jutri ne siromašijo le materialno, ampak posegajo v nekatere vitalne segmente slovenskih razmislekov o tem, kar imamo za ta boljši jutri sporočiti danes, kar zadeva jezik, literaturo in kulturo, kakor jih, združujoč strokovnjake z vseh področij stroke, gojimo v Slavističnem društvu Slovenije. Zato velja tem večja zahvala vsem, ki so zavzeto in brezplačno prispevali k podobi tega zbornika avtorjem, ki smo jih neizprosno omejevali s prostorom, pa požrtvovalnima sodelavcema Petri Jordan in Matjažu Zaplotniku za trud in prostočasno delo. 16 dr. Boža Krakar Vogel

17 ZEMLJEVID KONGRESNIH LOKACIJ V I P A V A 17

18 ZEMLJEVID KONGRESNIH LOKACIJ N O V A G O R I C A 18

19 Ekskurzija Po poteh soške fronte (sobota, 5. oktober 2013) 9.00 Odhod iz Nove Gorice Sprehod po vrhu Sabotina Goriška v zgodovini Pomen bohinjske železnice Razvoj šolstva pred prvo svetovno vojno Narodnostna meja Soška fronta Goriško bojišče (Alojzij Res; Vasja Klavora: Škabrijel) Sprehod na Malo Cerje Geografska pestrost Goriške: Soška dolina, Brda, Kras, Vipavska dolina, Banjšice in Trnovski gozd Goriška kot sadjarska pokrajina Gorica kot avstrijska Nica Boji na Krasu Spomenik braniteljem zahodne meje (Ivan Trinko, Vasja Klavora: Fajtji hrib) Sprehod od izvirov Timave do Ribiške vasi 19

20 Štivan v zgodovini: jantarna pot; Fons Timavi (Tabula Peutengeriana, Vergilova Eneida); benediktinski samostan v Štivanu (Markov evangelij z dopisanimi slovanskimi imeni); romanje v sveto deželo (Rihard Levjesrčni) pristanišče, mlini in žage do osemnajstega stoletja Štivansko bojišče v prvi svetovni vojni (Grmada) Prežihov Voranc (Doberdob) značilnosti kraškega sveta (presihajoče Doberdobsko jezero) Problem optantov (ezulov) po priključitvi Primorske in Istre k Jugoslaviji Borgo San Mauro in Villagio dei pescatore: spreminjanje narodnostne sestave vasi na tradicionalno slovenski obali Boris Pahor in Alojz Rebula značilnosti kraškega sveta (dinozaver Antonio) Ogled kostnice v Sredipolju Pokopališča do leta 1938 (Javorca v Pologu severno od Tolmina) Sv. Anton v Kobaridu (7.500 mrtvih); Oslavje pri Gorici ( mrtvih); Sredipolje ( mrtvih) Zasedba Primorske po tajnem Londonskem sporazumu 20

21 (Rapalska pogodba leta 1920) ukinitev slovenskega šolstva (Budalov Cvetnik leta 1928) prepoved slovenščine v javni rabi in upor tigrovcev (France Bevk: Kaplan Martin Čedermac in Črni bratje in zgodovinske povesti) pomen humoresk Damirja Feigla Vrnitev v Novo Gorico in kosilo v hotelu Perla Vodeni ogled sadovnjaka Pod skalco v Kojskem (po želji) Sestavil Zoran Božič, organizator ekskurzije Napoved 25. slavističnega kongresa 2014 v Ljubljani Kongres bo obhod slovenistično- slavističnih univerzitetnih središč v Sloveniji zaključil 2014 v Ljubljani. Prav je, da se po predstavitvi novih visokošolskih snovanj predstavi še najstarejša in matična slovenistika in slavistika v državi in razgrne svoje aktualne raziskovalno pedagoške potenciale. Ljubljanski kongres pa bo hkrati prireditev, na kateri bomo proslavili 80-letnico našega društva. Zato bo imel poleg delovnega tudi praznični značaj. V zborniku, ki ga bomo poskušali izdati ob tej priložnosti, bomo poleg strokovno znanstvenih kongresnih prispevkov objavili tudi priložnostne krajše prispevke naših članov - spomine na zanimive pretekle dogodke, predloge za delovanje društva vnaprej, pripombe, pohvale, razmisleke o stanovskih vprašanjih. Člane že zdaj vabimo k sodelovanju s kratkimi pisnimi prispevki. Prav tako pa seveda k udeležbi na slavnostnem in delovnem delu prireditve. Boža Krakar Vogel, predsednica društva Kongres bil je živ o kongresu v Kopru 23. Slovenski slavistični kongres se je dogajal med 27. in v Kopru. Kakor vsaka je tudi letošnja osrednja slovenska slavistična in slovenistična prireditev z mednarodno udeležbo prinesla številna spoznanja. O njihovi strokovno znanstveni kakovosti se lahko bralci poučijo v zborniku (dobi se ga v knjigarni Filozofske fakultete v Ljubljani), več podrobnosti je prav tako na spletni strani SdS. Tule nanizajmo le nekaj najizrazitejših vtisov: Koprska slovenistika, delujoča na treh osrednjih inštitucijah - FHŠ, PF, ZRS - v Kopru, se je predstavila kot mlada, a zrela. V njej je malo delavcev opravilo veliko dela, zanimivih dialektoloških in širših jezikoslovnih ter literarnozgodovinskih raziskav, ki izhajajo iz specifičnega geografskega in kulturnega prostora, odvijajo pa se po visokih meddisciplinarnih in metodoloških standardih. 21

22 Ne slovenistiki ne slavistiki ne grozijo generacijske vrzeli. Mlajše generacije raziskovalcev in študentov, učiteljev, lektorjev in prevajalcev se prav dobro dopolnjujejo s starejšimi udeleženci kongresa, med katerimi je marsikdo bržkone že malce utrujen tudi umanjkal. Tisti pa, ki smo na kongresu bili, smo se ob večini nastopov učili eni od drugih in vsi pridobili zgoščene informacije o "duhu časa" v naši stroki. Vsakdo od pribl. 200 udeležencev je, kolikor je bilo slišati, našel med predavanji, okroglimi mizami, delavnicami, predstavitvami knjig in projektov ali na ekskurziji po slovenski Istri vsaj nekaj, kar bo lahko premleval in nemara uporabljal še naprej. Slovenistika in slavistika na raziskovalnem, pedagoškem in drugih področjih stopata v korak s časom tako z odpiranjem novih meddisciplinarnih tem in pristopov kakor z rabo novih tehnologij, ki so v marsikaterem primeru ne le sredstvo, ampak tudi vsebina in cilj posameznikovih dejavnosti. Obenem pa je vsakoletni kongres tudi srečanje, ki goji neposredno komunikacijo kot presežek sodobnemu virtualnemu komuniciranju, kjer dotik in pogled sočloveka zamenja dotik tipkovnice in pogled v ekran. Tako neposredno komuniciranje je pomemben dejavnik napolnjevanja baterij stanovske samozavesti, da s tem, ko širimo zavest o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, počnemo nekaj vrednega. Da zato, ker nam je materni jezik vrednota, in ker kritiziramo lahkoten in od Slovencev samih olajšan vdor globalne angleščine v javno jezikovno rabo, nismo trdi nacionalisti. Pač pa smo ozaveščeni glasniki izpričane izkušnje o stanju slovenščine v časih ranjke Avstrije in Jugoslavije, za katero ne bi bilo treba, da se ponovi. S tem v zvezi smo na občnem zboru sprejeli posebno izjavo za javnost, v kateri podpiramo aktualno javno besedo članov SAZU o prednostni rabi slovenščine v visokem šolstvu: Kongresna izjava slovenskih slavistov: V zvezi z aktualnim razpravljanjem o internacionalizaciji in naraščajoči rabi angleščine v slovenskem visokem šolstvu in znanosti udeleženci slovenskega slavističnega kongresa v Kopru podpiramo usmeritev za ohranitev neokrnjenega položaja slovenščine, kakor je predstavljena v prispevku akad. Janeza Orešnika, objavljenem v Sobotni prilogi Dela , in v kongresnem predavanju akad. Borisa Paternuja, objavljenem tudi v Sobotni prilogi Dela Pri tem posebej poudarjamo potrebo, da univerze zagotovijo tečaje slovenščine za tuje študente, ki želijo študirati v Sloveniji. Tomo KOROŠEC, častni član društva Marjan TOMŠIČ, častni član društva Rafka KIRN, Nada ĐUKIĆ in Boža KRAKAR VOGEL Kongres je ob tem še prostor podeljevanja priznanj najzaslužnejšim članom SdS. Letos smo imenovali dva nova častna člana, znanega jezikoslovca, zasl. prof. dr. 22

23 Toma Korošca in nekdanjega učitelja slovenščine, pisatelja, poeta šavrink in aleksandrink, Marjana Tomšiča. Podelili smo priznanje za odlično življenjsko strokovno delo profesorici Rafki Kirn. Priznanja za najboljše študente slavistik/slovenistik na slovenskih univerzah pa sta prejeli doktorantki Tina Pečovnik Žakelj (Ljubljana) in Marjeta Pisk (Maribor) ter diplomantke Maruška Agrež (Ljubljana), Tina Glazer (Maribor), Maša Zevnik in Vida Forčič (Koper) ter Petra Kavčič (Nova Gorica). Na občnem zboru smo izvolili novo (staro) vodstvo SdS: predsednico Božo Krakar Vogel, tajnico Petro Jordan, blagajnika Mirana Hladnika. V izvršilnem odboru bosta kot pridružena člana še delovala tudi nepogrešljiva Matjaž Zaplotnik in Maruška Agrež. Potrdili smo tudi kandidaturo dr. Zorana Božiča na volitvah v Državni svet RS in seznam elektorjev. Koprski in ljubljanski organizatorji s(m)o ponovno dokazali, da lahko slavisti/slovenisti naredimo veliko dela za malo ali nič denarja. Vsem, ki ste med pripravami in izvedbo kongresa utrjevali to prepričanje, iskrena hvala. To je hkrati tudi najboljše jamstvo, da se bomo lažje kot privilegiranci s polnimi žepi previharili skozi krizne čase. Boža Krakar Vogel, predsednica društva Redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, petek, 28. september 2012, Fakulteta za humanistične študije Koper Občnega zbora se je udeležilo 47 članov. Dnevni red 1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva, in zapisnikarja občnega zbora, volilne in verifikacijske komisije 2. Obravnava predlogov za nova častna člana in za dobitnico priznanja za odlično strokovno delo 3. Poročilo o delu SdS v zadnjih dveh letih (B. Krakar Vogel) 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Volitve, razrešnica dosedanjemu vodstvu in imenovanje novega - soglasje h kandidaturi člana SdS za volitve v DS RS - imenovanje elektorjev - volitve novega nadzornega odbora društva - volitve novega častnega razsodišča društva - volitve novega predsednika SdS in članov IO (tajnika, blagajnika) 7. Razno 23

24 K 1. točki Na predlog predsednice SdS Bože Krakar Vogel je bil za predsednika Občnega zbora (OZ) soglasno izvoljen Zoltan Jan. Za zapisničarki sta bili določeni in potrjeni od udeležencev Maruška Agrež in Petra Jordan, za overovatelja zapisnika pa Matjaž Zaplotnik in Milena Mileva Blažič. Kot volilna komisija pa Đurđa Strsoglavec, Mojca Nidorfer Šiškovič in Ernesta D. Furlan. Sprejet je bil na spletni strani SdS predlagani dnevni red. Sklep: Zgoraj opisana predlagana organizacija OZ je bila potrjena in sprejeta s strani vseh 47 članov, ki so se udeležili OZ (udeležencev). K 2. točki UO je obravnaval prispele predloge za častne člane. Zaenkrat so bili vsi predlogi potrjeni. Zoltan Jan je predal besedo predsednici Boži Krakar Vogel, ki je povedala, da sta se pri izvolitvi častnih članov upoštevala predvsem 1) široka odmevnost v slovenski kulturni, strokovni in družbeni prostor in 2) dejavno delo v SdS. Odločili so se da tem merilom ustrezata zasl prof. dr. Tomo Korošec in pisatelj Marjan Tomšič. Častna člana sta bila soglasno potrjena. Tomo Korošec se je strinjal, da bi imel možnost govora na svečani večerji, Marjan Tomšič pa je bil na OZ odsoten. Za odlično delo v svojem strokovnem okolju je bila soglasno potrjena profesorica Rafka Kirn. Ravno tako sta bili soglasno potrjeni nagrajeni doktorski študentki Marjeta Pisk z Univerze v Gorici in Tina Pečovnik Žakelj z Univerze v Ljubljani ter dodiplomske študentke Vida Forčič in Maša Zevnik z Univerze v Kopru, Petra Kavčič z Univerze v Gorici, Tina Glazer z Univerze v Mariboru ter Maruška Agrež z Univerze v Ljubljani. Predsednica je čestitala vsem nagrajencem. Sklep: Vsi predlagani nagrajenci so bili potrjeni s strani udeležencev OZ. K 3. točki Predsednica je prebrala ključne točke poročila in poudarila, da so vse podrobnosti, vključno s sekcijskimi poročili in poročili pokrajinskih društev dostopne na spletni strani SdS. Predsednica je predstavila delo izvršilnega odbora (IO). IO je iz praktičnih potreb sestavljen rahlo neskladno s Statutom, vendar povsem funkcionalno. Poleg predsednice ga sestavljajo tajnica Petra Jordan, urednik Kronike in spletne strani SdS ter tehnični urednik zbornika in Slavistične knjižnice, predvsem pa nepogrešljivi svetovalec Matjaž Zaplotnik, blagajnik Miran Hladnik ter predstavnica študentske sekcije in neformalna pomočnica tajnice Maruška Agrež. Predsednica je pohvalila delo sodelavcev in izpostavila nekatere uspehe in neuspehe, ki jih je izvršilni odbor dosegel s svojim 24

25 delovanjem. Povedala je tudi, da se je honorar članov IO več kot prepolovil, zaradi veliko dela pa se ni odpravil. Sama za delovanje v SdS porabi 50 ur mesečno, veliko pa pomagajo tudi mladi sodelavci, ki so obenem brez redne zaposlitve. Ravno tako pa se moramo slavisti navaditi vrednotiti svoje delo. Zaradi varčevanja se je zmanjšalo število denarja za potne stroške članom UO, članarine so se povišale na 25, pokrajinska društva se dosledno terja, naj plačajo v skupno blagajno, društvo pa išče tudi sponzorje. Predsednica je pohvalil MOL in župana Zorana Jankoviča, ki omogoča brezplačna sestankovanja v Mestni hiši, za kar ima veliko zaslug tudi Milena Mileva Blažič. Sponzorji SdS pa so tudi oddelki in fakultete ter posamezniki, ki denar prispevajo zaradi stanovske zavesti in solidarnosti, kar je predsednica še posebej pohvalila. Povedala je tudi, da si je SdS prizadevalo ažurirati seznam članov in se odreklo tistim, ki že dolgo ne plačujejo članarin. V začetku leta 2012 je bilo vključno s častnimi okrog 500 članov, se pa po plačanih članarinah vidi, da se število članov povečuje. Poudarila je tudi, da ima članstvo od SdS bolj stanovsko-moralno kot materialno korist. Kratko je predstavila tudi delo pokrajinskih društev v zadnjem mandatu. Kot posebej dejavne je izpostavila Sd Ljubljana, Sd Maribor, Sd Koper, Sd Koroška, Sd Dolenjska in Bela krajina in Sd Trst, Gorica, Videm. Nekatera društva so zamenjala predsednike. In sicer je predsednik Sd Ljubljana postal Peter Planinc, predsednica Sd Koper Nada Đukić, predsednica Sd Gorica pa je postala Ernesta Furlan. Med sekcijami je kot najbolj dejavne izpostavila sekcijo učiteljev ruščine, študentsko sekcijo, Slovenski slavistični komite ter ponovno zaživelo lektorsko sekcijo. Posebej je pohvalila sekcijo Znanost mladini pod vodstvom Mojce Nidorfer Šiškovič, ki že uspešno pripravlja novo tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Žal je ugasnila sekcija za Cankarjevo priznanje (CP), vendar se je doseglo, da sta v državni tekmovalni komisiji dva člana SdS. Predsednica si želi večjo dejavnost didaktične sekcije, ki je zaenkrat dejavna posredno pri vprašanjih tekmovanja za CP in polemičnih prispevkov v tisku in na spletu, ki so se dotikali predlogov za jezikovno izobraževanje v Beli knjigi (2011) in v Nacionalnem programu visokega šolstva. Čeprav se člani SdS vseskozi trudijo odzivati na vprašanja rabe slovenščine v javnosti, sekcija Slovenščina v javnosti začasno miruje. Predsednica še vedno išče vodjo in poziva k predlogom. Ravno tako je spodbudila vodje vseh sekcij k pripravi posvetov o lastni problematiki. Obe publikaciji sta zamejali glavnega urednika. Urednik SR je Miran Hladnik, urednica JiS pa Đurđa Strsoglavec. JiS mora še vedno nadoknaditi zaostanek prejšnjega vodstva. Đurđa Strsoglavec je pozvala k pisanju člankov. Predsednica pa je povedala, da avtorjev člankov ni tako težko dobiti kot bralcev. Podobno stanje pa je tudi pri organizaciji kongresa, kjer je referente dobiti veliko lažje kot poslušalstvo. Takšno stanje ostaja, četudi pisanje prispevkov v publikacije SdS žal ni več honorirano. Kongresni zbornik že drugo leto ureja ista ekipa: Boža Krakar Vogel, Petra Jordan, Matjaž Zaplotnik, pomaga pa tudi Maruška Agrež. Sedanji cikel kongresov zajema predstavitev slovenistik, ki so nastale v novih univerzitetnih središčih, torej po ljubljanski. Med referenti se skuša pridobiti čim več lokalnih strokovnjakov, zato so predavatelji vabljeni. Ostali obiskovalci kongresa, tudi 25

26 akademski, pa se morajo prijaviti in plačati kotizacijo. Za učitelje kot izobraževanje šteje en dan kongresa in jim prinese pol točke za napredovanje, prispevki štejejo eno točko. Predsednica je čestitala uspešnim organizatorjem zadnjega kongresa v Kopru. Po zaslugi dejavnega mladega sodelavca Matjaža Zaplotnika se je okrepila tudi spletna stran društva, ki je zdaj prenesena na arnesov strežnik in je postala sredstvo ažurnega obveščanja. Predsednica je poudarila, da se dogodki, ki jih organizira SdS, snemajo. Če kdo ne želi objave posnetka na spletni strani, pa mora na to izrecno opozoriti. Redno izhaja tudi Kronika SdS, ki je namenjena predvsem članom, ki spleta ne uporabljajo tako veliko. Nova urednica Slavistične knjižnice je postala Irena Novak Popov. Zdaj se pripravlja monografija Alenke Žbogar, monografiji Urške Perenič in Mojce Stritar pa sta že izšli in sta v prodaji. Sklep: Predsednica se je zahvalila vsem, ki so ji kakor koli pomagali pri delu. Društvo v opisanem stanju z vsemi navedenimi in ostalimi nalogami pa je prepustila novemu vodstvu. K 4. točki Blagajnik Miran Hladnik je povedal, da se je količina denarja kljub pozitivnemu stanju zmanjšala do Trenutno se pretaka Manj denarja dobi društvo od ministrstva, ravno tako pa s strani članov. Stalno negativno stanje je na stroškovnem mestu 1, tj. v upravi in računovodstvu. Pozitivno stanje imata obe reviji, ki imata na voljo do Vendar se bo plus pri revijah tudi zmanjšal, saj se bo denar porabil za stroške izdajanja, vedno manj denarja pa se bo dobivalo iz naročnin. Zato prelivanje sredstev z obeh revij na stroškovno mesto 1 ne bo mogoče in bo v tekočem letu treba poiskati drugačne rešitve, kako odpraviti minus. Sklep: Iskale se bodo rešitve, kako odpraviti stalni minus na stroškovnem mestu 1. K 5. točki Zoltan Jan je podal poročilo nadzornega odbora. Ob spremljanju delovanja društva in ugotavljanju namenskosti sredstev je nadzorni odbor ugotovil, da se društvo oživlja, odpira nove horizonte, vodstvo pa je dobro opravljalo svoje delovanje. Zoltan Jan je tako predlagal razrešnico vodstva. Ravno tako je Zoltan Jan odprl razpravo na vsa tri predstavljena poročila. Boža Krakar Vogel se je opravičila kolegu Miranu Hladniku, da ni omenila sekcije wikivir, ki skrbi za digitalizacijo slovenske literature, in da ni omenila SlovLita. Petra Jordan je dodala, da sta med pokrajinskimi društvi zamenjali predsednika tudi Sd Prekmurje, Prlekija in Porabje, kjer je zdaj predsednica Katarina Balažic in Sd Jesenice, kjer je predsednica Polona Žagar. Zoltan Jan je poudaril, da je za članstvo dobro, da se zaveda, da lažje uresničuje svoje ambicije, če ima za seboj močno društvo. Zato mu je žal, da delovanje društva malo odmeva v javnosti. Predlagal je večje koristenje sredstev javnega obveščanja in opozoril, da bi bilo članstvo dobro tudi sproti obveščati o spremembah na spletni strani. 26

27 Sklepa: Vsa tri poročila so bila soglasno sprejeta. Ravno tako je bil soglasno sprejet sklep o razrešnici dosedanjega vodstva SdS. K 6. točki Potekale so volitve predsednika, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora in častnega razsodišča društva. Glasovalo je vseh 47 udeležencev OZ. S 46 glasovi za in enim vzdržanim glasom je bila za predsednico ponovno izvoljena Boža Krakar Vogel. Drugih kandidatov za predsednika društva ni bilo. Boža Krakar Vogel je tudi sama vprašala 6 oseb, ki so predsedovanje društvu zavrnile. Ravno tako se niso našli ustrezni kandidati za novega tajnika in blagajnika društva. Z enakim rezultatom sta bila tako za tajnico ponovno izvoljena Petra Jordan, za blagajnika pa Miran Hladnik. Za člane nadzornega odbora so bili soglasno izvoljeni Zinka Zorko, France Novak in Marija Mercina. Za člane častnega razsodišča pa je bila ponovno soglasno izvoljena Martina Orožen, na novo pa Zoltan Jan in Tomo Korošec. Predlagan kandidat za člana SdS v državnem svetu je bil Zoran Božič. OZ se je s predlogom strinjal, saj je bilo 46 udeležencev za, 1 pa je bil vzdržan. Zoltan Jan je predstavil kandidata, ki je dano funkcijo pripravljen opravljati. Kandidat Zoran Božič se je predstavil tudi sam. Obljubil je, da se bo potrudil zastopati interese društva, posebej pa se bo zavzemal tudi za to, da bi slovenščina ostala učni jezik na slovenskih univerzah. Izvoljen bo lahko posredno prek elektorjev. Glede na število članov SdS je bilo v skladu s pravilnikom določenih 7 elektorjev, ki morajo biti po pravilniku zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja. Iz praktičnih razlogov so bili določeni učitelji iz ljubljanskih šol, ki so v funkcijo že pristali tudi sami: Andreja Pavle Jurman, Mojca Honzak, Peter Planinc, Mojca Stare Aljaž, Renata More, Katarina Torkar Papež in Martina Golob. Sklep: Vsi člani organov SdS so izvoljeni. S strani udeležencev OZ je kot kandidat za predstavnika v državnem svetu potrjen Zoran Božič. Potrjeno je tudi 7 elektorjev, ki bodo volili predstavnika v državnem svetu. K 7. točki Janez Dular je predlagal, da bi Zoran Božič dal javno izjavo, da SdS podpira, da bi slovenščina ostala učni jezik slovenskih univerz. Izpostavljen je bil tudi problem tujih študentov, ki pridejo študirat na slovenske univerze. Mojca Nidorfer Šiškovič je povedala, da z izjemo Erasmus programa slovenske univerze ne ponujajo možnosti učenja slovenščine izmenjavnim študentom. OZ je pooblastil Janeza Dularja in Mojco Nidorfer Šiškovič, da v imenu SdS formulirata izjavo o slovenščini kot učnem jeziku. Potem bi se izjava poslala medijem. Alenka Šivic Dular je opozorila, da bi bilo izjavo dobro poslati predsedniku republike, predsedniku parlamenta in predsedniku vlade. Zoltan Jan pa je dodal, da bi jo bilo še celo bolj pomembno poslati vsem 4 rektorjem slovenskih univerz in na SAZU. Alenka Šivic Dular se je sicer strinjala, čeprav se ji je pošiljanje na navedene inštitucije zdelo bolj dodatek. Sklep: Oblikovala se bo izjava SdS o slovenščini v visokem šolstvu, ki bo poslana vsem zgoraj navedenim organom oz. inštitucijam. Ljubljana, 30. december Zapisničarka: Maruška Agrež

28 Zapisnik redne polletne seje UO SdS, petek, 25. januar 2013 Seje so se udeležili: Boža Krakar Vogel, Petra Jordan, Matjaž zaplotnik, Maruška Agrež, Zoran Božič, Ernesta D. Furlan, Sonja Žežlina, Boštjan Debelak, Danica Rangus, Tatjana Hafner, Andreja Žele, Alenka Šivic Dular, France Novak, Zoltan Jan, Alenka Valh Lopert. Dnevni red 1. Pregled zapisnika zadnje seje 2. Poročilo o kongresu v Kopru 3. Priprave na kongres v Novi Gorici 4. Finančno stanje SdS in varčevalni ukrepi 5. Pobude članov in drugo razno K 1. točki Član častnega razsodišča je tudi Tomo Korošec. Slavistična knjižnica je pred oddajo knjige Alenke Žbogar. Predsednica je povprašala tudi po pravilniku o podeljevanju nagrad SdS. Alenka Šivic Dular je povedala, da naj bi bil, kot je bilo dogovorjeno, pravilnik o podeljevanju nagrad SdS pripravljen do junija Alenka Valh Lopert je povedala, da Simona Pulko nič ne ve, da bi bila v državni tekmovalni komisiji za CP, in da s strani Sd Maribor ni bila delegirana v to komisijo. V komisiji za CP pa je kot predstavnica SdS Renata More, za katero predsednica želi, da dobiva vabila na seje UO SdS. SdS se Simoni Pulko opravičuje za napako. Zapisnik OZ na Slavističnem kongresu v Kopru je že pripravljen, osnutek je redigiran. Ko bo popravljen, bo objavljen na spletni strani društva. Sklep: Zapisnik junijske polletne seje je pregledan in potrjen. Zapisnik OZ bo popravljen in objavljen na spletu. K 2. točki Kongres v Kopru je bil z vsebinskega vidika posebej pohvaljen. Nekaj pripomb je bilo le na drugi del večera četrtkovega programa ter na ekskurzijo, kjer naj bi bil glavni problem, da se je na določenih točkah zadržalo predolgo, in se potem drugih, ki so bile ravno tako na programu, pa niti ni videlo. Maruška Agrež je opozorila, da bi bilo v prihodnje treba bolje kontrolirati, kdo se udeleži ekskurzije, in ne sprejemati povsem neznanih neudeležencev kongresa, tudi če plačajo. Boža Krakar Vogel je opozorila, da je bilo preveč referatov, in da so bili nekateri predolgi, zato so sekcije lahko trajale predolgo, ali pa je zmanjkalo časa za diskusijo. Predlagala je, da bi sekcije, z izjemo študentske, zajemale 6 referatov, pri čemer bi bila po treh referatih diskusija, ki bi ji sledil krajši odmor. Posebej pa je pozvala vodje sekcij, naj referentom omejujejo čas. Mojca Nidorfer Šiškovič je 28

29 povedala, da bi lahko pomagali tudi kartončki, ki opozarjajo, koliko časa je še do konca, seveda pa jih mora referent videti. Boža Krakar Vogel se je zahvalila lokalnim organizatorjem kongresa v Kopru. Posebej je pohvalila Boštjana Debelaka, ki je odlično in požrtvovalno skrbel tudi za družabni del kongresa. Od vsebinskega dela je posebej pohvalila predstavitev knjig. Maruška Agrež je pohvalila referente in publiko v študentski sekciji. Sklep: Kongres je uspel s kvalitetnim strokovnim in prijetnim družabnim delom. Navedene pripombe se bo skušalo upoštevati pri organizaciji naslednjega kongresa. K 3. točki Naslednji kongres bo potekal v Gorici od 3. do 5. oktobra Osnutek kongresa bodo člani UO kmalu prejeli po pošti. Za prvi dan kongresa je predvidena univerzitetna stavba v Vipavi. Dopoldne naj bi bila otvoritev in plenarna predavanja, po kosilu pa še tri sekcije, predvidoma slovanska, leksikografska in študentska. Vsaka sekcija bo imela na voljo 2 uri in 6 predavateljev, ki naj jih vodja izbere in povabi sam. Izjema je študentska sekcija, kjer bosta, enako kot prejšnji dve leti, predstavljeni po 2 najboljši diplomski deli zadnjih dveh let z vsake slovenske slovenistike oz. slavistike, ki jih bodo izbrali predstojniki oddelkov v sodelovanju z mentorji. Ker bo referentov študentske sekcije več, bodo referati seveda krajši. Zvečer naj bi bila v prostorih Gimnazije Nova Gorica predstava tamkajšnjih dijakov, ki bi ji sledila pogostitev. Naslednji dan naj bi bila predavanja ravno tako v prostorih Gimnazije Nova Gorica. Dopoldne naj bi bili 2 sekciji, predvidoma didaktična in sekcija goriške slovenistike, ter predstavitve knjig in projektov. Popoldne pa naj bi bili 1 ali 2 okrogli mizi. Ena okrogla miza mora biti pedagoška. Predlagani sta bili dve temi, in sicer vzgoja domovinske zavesti ali nivojski pouk slovenščine. Boštjan Debelak in Sonja Žežlina sta bila bolj za okroglo mizo o domovinski zavesti, saj se jima zdi, da je bil nivojski pouk aktualen pred 4 leti. Zoran Božič je opozoril, da je kot nivojski pouk bolj mišljen nivojski pouk v srednji šoli, saj je predvidena združitev splošne in poklicne mature. Boža Krakar Vogel je opozorila, da bo o maturi in zunanjem preverjanju posvet marca 2013 in poudarila, da domovinska zavest res postaja vedno bolj aktualna. Doktorat in magisterij, nastala pod njenim mentorstvom, pa kažeta, da otroci še vedno največ domovinske zavesti pridobijo pri pouku slovenščine. Mojca Nidorfer Šiškovič je predlagala, da bi v program kongresa vključili tudi najboljšega mentorja pri tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik. Sodelujoče v pedagoški sekciji ter na pedagoški okrogli mizi bo zbral Zoran Božič. Andreja Žele je predlagala, da bi druga, leksikološka oz. leksikografska okrogla miza lahko bila na temo stanja slovaropisja na Slovenskem. Alenka Šivic Dular je vprašala, kdo bi sodeloval na leksikografski okrogli mizi. Andreja Žele je poudarila, da bi bilo dobro, če bi sodelovali ljudje z različnih ustanov. Prispevek uvodničarjev pri okrogli mizi naj bi trajal 5 minut. Na temo leksikografije pa naj bi bila tudi sekcija z referati. Vprašanje je bilo, ali bi bila leksikografija 1 ali 2 dni. Razmišlja se, da bi bilo dobro leksikografsko dejavnost v 2 dni, saj se tako lahko v vmesnem času malo premisli o obravnavanih temah. Sodelujoče pri leksikografski dejavnosti bo zbral 29

30 France Novak. Boža Krakar Vogel je rekla, da bi bilo zaradi 200-letnice rojstva na kongresu dobro imeti tudi teme o Franu Miklošiču. Andreja Žele je opozorila, da bo Miklošič že pokrit na letošnjih Obdobjih. Vendar je Alenka Šivic Dular povedala, da ne bi bilo nič narobe, če bi bil tudi na kongresu. Ne nazadnje Miklošič ob 200-letnici svojega rojstva niti nima predvidenega posebnega zbornika. Peter Planinc je opozoril, da bi bil Miklošič zanimiva tema tudi za učitelje. Alenka Šivic Dular je izpostavila pomen Miklošiča za romske študije. Predsednica prosi imena referentov do konca marca, članke pa do 20. maja. Kotizacije, seveda tudi za akademske udeležence, ostajajo enake, z možnostjo enodnevnih. Novost je, da bodo morali redno zaposleni nečlani SdS plačati 40 prijavnine, če bodo želeli imeti referat. Zato bi bilo dobro opozoriti kolege, ki nameravajo predavati, naj članarino za leto 2012 poravnajo do konca januarja. Sonja Žežlina je predlagala možnost popusta pri kotizaciji za upokojene člane društva. Zoltan Jan je dodal, da ti za kotizacijo s popustom ne pričakujejo družabnega večera in ekskurzije. Petra Jordan je predlagala, da bi lahko upokojeni člani plačali kar enodnevno kotizacijo za 2 dni. Boža Krakar Vogel je potem še pojasnila, da to pomeni za nečlane 80, za člane pa 50. Nezaposleni člani pa so kotizacije oproščeni. Sklepi: Referenti in teme se bodo določili do konca marca. Rok za oddajo prispevkov je 20. maj. Uvedena je polovična kotizacija za upokojene člane in prijavnina 40 za nečlane. K 4. točki Stroškovna mesta so večinoma pozitivna in imajo še sredstva za delovanje, npr. obe reviji, knjižnica, wikivir. Minus stroškovnega mesta 1 pa žal še vedno narašča. Vendar narašča manj skokovito, saj so honorarji sodelavcem IO, administrativni, potni stroški in raznorazni drugi izdatki skrčeni. Stroškovno mesto 1 pa je problematično predvsem zato, ker je odvisno od plačanih članarin. Trenutno je bilo plačanih le 200, kar pomeni 7000, potrebnih pa je Glavna napaka društva je bila v tem, da se je predolgo gledalo na pozitivno skupno stanje. Večna minusa na stroškovnem mestu 1 je namreč iz prejšnjih mandatov. Skupni minus stroškovnega mesta 1 znaša Nosilci stroškovnih mest so že imeli sestanek, nekaj denarja je na deviznem računu, nekaj depozita, so tudi predračuni, koliko denarja se sme porabiti. Počasi se bo tako mogoče izravnalo, kar naenkrat se ne bo. Še vedno ostaja odprto vprašanje, kje bi se lahko pridobilo na prihodkih, da bi se pokrilo minus na stroškovnem mestu 1. Boža Krakar Vogel je vnovič poudarila, da je prvi ukrep pošteno plačevanje članarin. Velik problem je tudi, da nečlani društva plačujejo stroške, npr. naročnine revij ali kotizacije za kongres, po članski ceni. To se pogosto dogaja na akademskih inštitucijah. Predsednica je opozorila, da bodo tisti, ki ne bodo plačali članarin za leto 2012 do konca januarja, dobili račun z doplačilom k naročnini revij. Članom UO se ne bodo več plačevala prenočišča na kongresu. Boža Krakar Vogel pa je prosila za uvidevnost tudi glede potnih stroškov. S prijavljanjem na razpise za različne znanstvene sestanke SdS nima upanja. Zoran Božič je opozoril tudi, da gre 2/3 30

31 dohodnine v državni proračun, ker je zavezanci ne razporedijo. Zoltan Jan je opozoril, da bi bilo dobro dati predračun pri revijah. Še vedno je aktualno tudi vprašanje, kako pridobiti člane društva. Boža Krakar Vogel je predlagala raziskavo obremenitev slovenisti na šolah v primerjavi z drugimi profili. Tatjana Hafner je predlagala, da bi bilo dobro dobiti člane društva med študenti, mogoče celo s prijavnico ob vpisu. Boža Krakar Vogel je predlagala vseljudsko tekmovanje v pravopisu, kjer naj bi pisali po nareku z radijske postaje in za to plačali prijavnino. Omenjena je bila tudi ideja Borisa Pangerca o tiskovnem uradu, ki je v stiku z javnostjo. Na tak način bi se zbirale informacije o dogodkih. Vendar bi se težko dobilo koga, ki bi to delal brezplačno. Vsekakor bo treba poskrbeti tudi, da bodo pokrajinska društva plačevala tudi polovico, ki dobijo od članarin, centrali. Danica Rangus je opozorila, da je OŠ Grm po pomoti nakazala denar na pokrajinsko društvo, a je ona potem prenakazala SdS. Zato je Boža Krakar Vogel predlagala, da bi vsi plačevali članarino centrali, ta denar pa bi se potem proporcionalno odvajal društvom. Boža Krakar Vogel je opozorila tudi, da bi bilo dobro spodbujati k včlanjevanju v društva z malo članov, ki so, dokler ne dobijo nad 10 članov, oproščena plačevanja članarin centrali. Mojca Nidorfer Šiškovič se je začudila, da ima sekcija Znanost mladini za seminar za mentorje pa se ji zdi veliko. Boža Krakar Vogel je predlagala, da se to vprašanje obravnava na sestanku za skrbnike stroškovnih mest, ki bo februarja Enako bodo obravnavana tudi vprašanja minusa zaradi postavljanja raznih spominskih plošč, kot jo je nazadnje Iři Bezlaj svojemu očetu Francu Bezlaju. Sklepi: Februarja bo poseben sestanek za skrbnike stroškovnih mest. Skušalo se bo pridobiti člane, tudi med študenti in dosledno skrbeti za plačevanje članarin. K 5. točki Milena Mileva Blažič predlaga ustanovitev sekcije za mladinsko književnost. Boža Krakar Vogel meni, da bi bilo tu potem bolje imeti sekcijo za književnost, če se ne prekriva z drugimi ustanovami, ki skrbijo za književnost. Zoltan Jan pa meni, da je sekcije mogoče svobodno ustanavljati in ni treba imeti vnaprejšnjih pravil o dejavnosti. Alenka Šivic Dular se strinja in meni, naj se na takšne pobude, kot je omenjena pobuda Milene Mileve Blažič odgovori pozitivno, ker to krepi aktivnost društva. UO je tako pooblastil Mileno Milevo Blažič, da začne z ustanovitvijo sekcije. Marija Mercina se je odpovedala članstvu v nadzornem odboru, zdaj bo to mesto prevzela Milena Mileva Blažič. Zoran Božič je poslal pobudo za spremembo 6. člena ustave na državno sodišče. In sicer Državni svet predlaga spremembo, da ne bi bilo več navedeno, da je slovenska himna Zdravljica, ampak sedma kitica Zdravljice, različica iz njene prve objave iz leta 1848, peta na melodijo istoimenske zborovske pesmi Stanka Premrla. Zoltan Jan je predlagal, da se na ustavno komisijo državnega zbora naslovi, da Sd podpira predlog oz. pobudo Državnega sveta. Boža Krakar Vogel je potem prosila Zorana Božiča, naj pripravi dopis v takšni obliki, da bi bilo primerno. 31

32 Žal se je založila obrazložitev za priznanje študentu Domnu Krvini, ki je bil predlagan kot dobitnik priznanja za najboljšega dodiplomskega študenta Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL. Ker Domen Krvina ni dobil priznanja, do katerega bi bil upravičen, se je Boža Krakar Vogel opravičila prizadetim in predlagala, da priznanje dobi naknadno. In sicer naj bi se obrazložitev dala na spletno stran društva, se prebrala na naslednjem kongresu in objavila v naslednjem zborniku. Letos naj bi se na kongresu tudi podelila študentska priznanja, častno članstvo pa naslednje leto, vsako leto pa naj bi se podelilo priznanje za posebne dosežke, saj je vezano na okolje, v katerem se kongres dogaja. Od 4. do 7. marca naj bi se odvijalo regijsko tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Sd Maribor ima pri izvedbi tega tekmovanja težave, saj ni v stiku z učitelji. Člani društva pa nimajo kompetenc za ocenjevanje izdelkov. Mojca Nidorfer Šiškovič je predlagala, da se lahko naredi tudi izjema, da v takih primerih v tekmovalni komisiji ni član SdS, ampak učitelj. Vsekakor pa ni dobro, da komisija ve, koga ocenjuje. Seveda pa morajo mentorji nečlani plačati višjo prijavnino. Celotno tekmovanje bo izpeljano do srede aprila. 19. aprila bo podelitev nagrad in priznanj, maja ankete, v juniju pa bo razpis novega tekmovanja. Matjaž Zaplotnik je vprašal, ali bodo izdelki na YouTubu. Mojca Nidorfer Šiškovič je pritrdila in dodala, da bodo še na RTV, če bodo kvalitetni. Alenka Šivic Dular je povedala, da bodo za mednarodni slavistični kongres v Minsku, ki bo konec avgusta 2013, referati objavljeni v Jezikoslovnih zapiskih namesto v SR. To se ji ne zdi najboljša rešitev. Vendar žal niti ni mogoče, da bi v zborniku, ki bi ga krili avtorji. Na kongres se je prijavilo 11 udeležencev, med katerimi bodo nekateri morali iti na lastne stroške. Sklepi: UO pooblašča Mileno Milevo Blažič, da pridobi sodelavce in začne z ustanovitvijo sekcije za mladinsko književnost. Domen Krvina bo naknadno dobil priznanje za najboljšega dodiplomskega študenta Oddelka za Slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 28. januar 2013 Zapisničarka: Maruška Agrež Poslovno poročilo o delovanju ZD SdS v l Slavistično društvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu SdS) je prostovoljna strokovna zveza slavističnih društev Republike Slovenije, ki neprekinjeno deluje od 7. junija Slavistično društvo Slovenije je neprofitna organizacija javnega pomena. V prvi vrsti skrbi za povezavo med združenji, ki se ukvarjajo s slovenistiko ali drugimi slavističnimi panogami, in prakso; s pobudami skrbi za živ spomin na pomembne dogodke v slovenski kulturni preteklosti. V okviru tega skrbi tudi za primeren odnos do kulturnih dobrin, kakor so sestavi slovenskega jezika in slovenske besedne umetnosti, opravlja pa tudi druge naloge v skladu s svojim programom in ustanovnim aktom. 32

33 Od sem predsednica red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, tajnica pa Petra Jordan, prof. Društvo je v l štelo 450 članov in je gojilo naslednje dejavnosti: > izdajateljska dejavnost Znanstvena periodika: SdS je ustanovitelj in izdajatelj dveh osrednjih znanstvenih revij na področju slovenistike in slavistike. To sta Slavistična revija in Jezik in slovstvo. Slavistična revija, 60. letnik (št. 1 3), 80 AP, 24 razprav, 18 ocen. Spletna stran revije je Odgovorni urednik je prof. dr. Miran Hladnik, tehnična urednica pa doc. dr. Urška Perenič. Revija je vključena v mednarodni indeks revij Arts and Humanities Citation Index (AH&CI); Social Sciences Citation Index (SSCI); Social Scisearch, European Reference Index for the Humanities (ERIH); MLA Modern Language Association of America in druge indekse povzetkov (München, San Diego, Tuscon). Revijo prodajamo v knjigarni FF na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, v Ljubljani. Revija ima svežo spletno stran, kjer so razprave dostopne tudi v pdf-formatu; pri dlib-u je naročena digitalizacija celotnega arhiva od začetka izhajanja dalje. Revija Jezik in slovstvo, 56. letnik (jan. dec. 2011, št. 5-6); 56. letnik (2011, 1 6) V letu 2012 je novo uredništvo nadomestilo v prejšnjih letih nastalo zamudo. Izšle so tako tri dvojne številke 57. letnika, ki bi morale iziti z letnico 2011; št. 5-6 letnika 55, pripravlja še prejšnje uredništvo revije, je v zadnji fazi priprave. Konec leta je uredništvo začelo pripravljati prvo dvojno številko za 2012 (57. letnik), ki je izšla v februarju Odgovorna urednica je doc. dr. Đurđa Strsoglavec, tehnična urednica pa Olga Tratar, prof. Obe se skupaj z drugimi člani uredniškega odbora zelo trudita nadomestiti nastalo zamudo. Revija je vključena v podatkovne baze MLA Modern Language Association of America, NY, USA; European Reference Index for the Humanities (ERIH); New Contents Slavistics, Otto Sagner, München, Germany; Ulrich's Periodicals Directorym R. R. Bowker, NY, USA. > znanstvene monografije Slovenski slavistični kongres, Koper Slavistika v regijah Koper. Ur. Boža Krakar Vogel. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, str. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, ISSN ; 23). Mojca Stritar: Korpusi usvajanja tujega jezika. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (Zbirka Slavistična knjižnica, 17), Na razpisih JAK RS je društvo prijavilo vse publikacije in prejelo podporo za knjigo Mojce Stritar, za zbornik pa ne. Izdajo je finančno deloma podprl Oddelek 33

34 za slovenistiko FF UL. V pripravi je tudi naslednja številka v zbirki Slavistična knjižnica (18), in sicer Alenka Žbogar: Iz didaktike slovenščine. > strokovni informativni mesečnik na področju vzgoje in izobraževanja Kronika št. 90, urednik Matjaž Zaplotnik; Društveno glasilo, ki smo ga iz varčevalnih razlogov omejili na eno številko na leto (ob kongresu) v tiskani in elektronski obliki. Za redno popularizacijo dosežkov stroke in povezovanja znanosti s prakso namreč skrbimo tudi preko spletne strani in diskusijske skupine SlovLit. > znanstveni sestanki in projekti 23. Slovenski slavistični kongres: Slavistika v regijah Koper (Koper, do ). Kongres SDS je najpomembnejše vsakoletno slovenistično srečanje, ki skrbi za prenos novih znanstvenih slovenističnih spoznanj in dosežkov sorodnih ved v prakso, del dejavnosti namenja vprašanjem, ki se pojavljajo v šolski praksi na ravni osnovnih in srednjih šol. Kongres je vključen v katalog izobraževanj, učitelji za udeležbo dobijo pol točke. Nadaljevali smo tudi z lektorskimi strokovnimi vprašanji in predstavitvijo najboljših diplomskih del študentov z vseh slovenskih univerz, osrednji del pa je bil letos namenjen predstavitvi slovenistike na Univerzi v Kopru. Kongres je deloma podprl ARRS. 22. primorski slovenistični dnevi, Koper, Krovne teme: Istrska slovenska književnost, Marija Pirjevec Paternu in Stanko Vuk, Primorščina Projekt Wikivir Projekt digitalizacije besedil poteka že peto leto. Letos je angažiral 21 študentov, ki so vnesli oz. popravili 123 besedil v obsegu 2,6 milijona besed. Projekt podpira ministrstvo za kulturo. > povezovalna in promocijska dejavnost Občni zbor društva na slavističnem kongresu v Kopru ( ); 1 redna in 1 dopisna seja upravnega odbora; Oblikovanje in vzdrževanje spletne strani SdS, urednik M. Zaplotnik, in diskusijskega foruma Slovlit (ok članov, moderator Miran Hladnik; Sodelovanje v javnih polemikah o nacionalnem programu (visokega) šolstva in jezikovne politike. Podelitev častnega članstva Marjanu Tomšiču in Tomu Korošcu ter posebnega priznanja SdS za življenjsko delo na strokovno-pedagoškem področju Rafki Kirn; 34

35 Pomembna priznanja, ki so jih na predlog društva prejeli naši ugledni člani: prof. Marija Pirjevec Paternu državno odlikovanje red za zasluge akad. prof. dr. Matjaž Kmecl naziv častni meščan Ljubljane. > področje vzgoje in izobraževanja Sekcija Znanost mladini je pripravila novo tekmovanje za OŠ in SŠ v okviru SdS z naslovom Slovenščina ima dolg jezik. Zasnovano je kot tekmovanje skupin, ki se poskušajo v večdisciplinarni, iz jezikovnega znanja izvirajoči ustvarjalnosti, ki se zaključi z javno predstavitvijo izdelka. Letos je tema oblikovanje kratkih filmov po literarni predlogi. Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije ( ): 51 dijakov s 7 gimnazij; Ruska bralna značka (do ): 328 učencev in dijakov s 15 šol, število udeležencev vsako leto narašča; Sodelovanje v javnih razpravah o uvajanju angleščine kot drugega jezika v šolski sistem predlogov za jezikovno izobraževanje v Beli knjigi (2011) in v Nacionalnem programu visokega šolstva (razprave nekaterih članov društva so zbrane v spletni objavi Jezikoljubni Cvetober, ter javna objava mnenj Slavističnega društva o Nacionalnem programu za jezikovno politiko ( in na občnem zboru sprejete izjave o angleščini v visokem šolstvu ( Priprava posveta o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine in tematske številke Jezika in slovstva s prispevki s posveta, ki bo v marcu Pedagoško-didaktične vsebine v kongresnem programu in zborniku. V tekočem letu nadaljujemo vse znanstveno-strokovne in publicistične dejavnosti društva: izhajanje obeh znanstveno-strokovnih revij, objava vsaj ene znanstvene monografije v okviru Slavistične knjižnice, organizacija 24. slavističnega kongresa v Novi Gorici, izdaja kongresnega zbornika. Bolj ali manj intenzivno se nadaljuje tudi delo vseh sekcij in pokrajinskih društev Zveze slavističnih društev Slovenije: organizacija literarnih večerov, strokovnih seminarjev ali predavanj za učitelje slovenščine, ekskurzij, (so)organizacija manjših tematskih simpozijev in izvedba literarnih razpisov. Svoje delo predstavljamo v javnih občilih. Boža Krakar Vogel, predsednica društva Ljubljana, 17. marec

36 Zunanje preverjanje je odprt sistem V petek, 22. marca 2013 je kakih 30 ljudi "žrtvovalo" prosti začetek konca tedna in prišlo za štiri ure sedet v sejno dvorano ljubljanske mestne hiše, ki je svoj prostor prijazno odstopila Slavističnemu društvu Slovenije, da je organiziralo posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine. Povod zanj je bila tematska številka revije Jezik in slovstvo, ki je prinesla prispevke o frontalnem in tekmovalnem preverjanju znanja (NPZ, splošna in poklicna matura, Cankarjevo priznanje, tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, testiranje iz znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika). Program posveta: Boža Krakar Vogel: Predstavitev tematske številke revije Jezik in slovstvo Djurdja Strsoglavec: Predstavitev revije Jezik in slovstvo v celoti Prispevki uvodničarjev, piscev prispevkov v tematski številki: Igor Saksida, Vlado Pirc, Mojca Nidorfer Šiškovič, Jerica Vogel, Marjana Hodak, Vida Medved Udovič/Mojca Cestnik/Tina Žagar Pernar, Meta Rešek, Izidora Černigoj, Zoran Božič, Mojca Poznanovič Jezeršek, Ina Ferbežar. Razprava: odprta vprašanja: kako spremeniti maturo, predlogi za tekmovanja, problemi ob NPZ predlogi komisijam in uredništvu JIS. Tokrat smo se prvič zbrali tako strokovnjaki, snovalci zunanjega preverjanja, kot (žal) redki izvajalci, učitelji slovenščine z osnovnih in srednjih šol, da bi vzporedno in primerjalno razpravljali o vseh oblikah zunanjega preverjanja v Sloveniji, torej o tekmovalnem in frontalnem preverjanju: o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, o letos začetem tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik, pa o nacionalnih preizkusih znanja ter o poklicni in splošni maturi. Vse te oblike imajo kljub programskim razlikam tudi številne podobnosti, ob njih se odpirajo podobna vprašanja, zaradi česar je smiselno, da se v strokovnem društvu obravnavajo pregledno in vzporedno. Izhodišče za tako razpravo je bila nova tematska številka revije Jezik in slovstvo (letnik LVII, št. 1 2), namenjena strokovno znanstvenemu pretresu aktualnih oblik zunanjega preverjanja. Zato smo se na posvetu lahko izognili dolgotrajnim referatom in se bolj osredotočili na diskusijo, ki so jo uvedli avtorji prispevkov v reviji. Zanimive informacije in komentarji so bili v prvem delu posveta tematizirani na tekmovanji iz znanja slovenščine. Kot se je pokazalo, tabujske teme oz. problemska literatura (v mislih imamo izbirni roman Andreja Predina Na zeleno vejo) ni bistveno odvrnila tekmovalcev. Kljub možnostim izbiranja se je za pisanje esejskega besedila o tem romanu odločilo kar 67 % tekmovalcev, ki so po besedah Igorja Sakside dokazali zrelost in sposobnost kritičnega branja tovrstne literature, kar je pravzaprav tudi namen tega tekmovanja. Že tu pa se je pojavilo razmišljanje, ki se je nadaljevalo še ob drugih oblikah preverjanja - ali zgolj esejsko besedilo, torej preverjanje zgolj na ravni sinteze, dovolj prepričljivo poišče najbolj bralno pismene učence. Raziskave namreč kažejo, da imajo naši učenci veliko težav z natančnim poglobljenim branjem na nižjih ravneh, torej z 36

37 branjem, zaznavanjem in razumevanjem posameznih besednih zvez, skladenjskih struktur, metafor itd. Takim zahtevam po natančnosti se je v esejskem besedilu mogoče tudi spretno izogniti, zato je bilo slišati predloge, da bi razmislili o dopolnilu tekmovanja z analitičnimi testnimi nalogami, ki preverjajo natančnost bralnega razumevanja. Podoben preizkus je tekmovanje nekoč že vključevalo, kot je povedal nekdanji koordinator Vlado Pirc. Učitelji mentorji tekmovalcem pogrešajo tudi nekdanje pripravljalne seminarje, ki jih je»odneslo«vsesplošno varčevanje (morda bi jih lahko organizirali kot video predavanja prek spleta, je bilo slišati). Novo tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik je ekipno in usmerjeno v ustvarjalnost. Ekipe učencev imajo letos za nalogo posneti 5-minutni film po poljubni literarni predlogi. Pobudnica tekmovanja Mojca Nidorfer Šiškovič je povedala, da je bil odziv presenetljiv. Na državni ravni je izbor naplavil kar 47 filmov! Razglasitev 10 najboljših bo 19. aprila v Kinu Dvor. Učenci so za eno in drugo tekmovanje zelo motivirani in iznajdljivo združujejo obe temi, saj se dogaja, da posnamejo film po literarni predlogi, predpisani za Cankarjevo priznanje. Tako vse kaže, da se za motivacijo mladine, preizkusiti se na najzahtevnejših ravneh obvladovanja materinščine, tj. na ravni kritičnega branja in ubesedovanja ter (po)ustvarjalnosti, ni treba bati. Zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil si prizadevajo zajemati tudi nacionalni preizkusi znanja. V zraku je sicer ostal pomislek, kako resno jih v danih okoliščinah sploh jemljejo učenci in kako so z njimi dodatno obremenjeni učitelji, pri čemer se kot dobrodošla novost letos uvaja elektronsko ocenjevanje izdelkov. Članica komisije za NPZ je postregla še z rezultati raziskave, ki kaže, da so učenci iz heterogenih skupin pri reševanju NPZ za malenkost boljši od tistih iz najvišje homogene skupine. Zelo malo javnost ve in govori o poklicni maturi. Zato je toliko več možnosti, da bi utečeno in po besedah Marjane Hodak smiselno in potrebno zasnovo mature na hitro in kabinetno spremenili v bistveno manj ustrezno obliko preverjanja: Sedanja poklicna matura pri slovenščini v veliki meri vzvratno učinkuje na pouk, na jezikovno zavest in strokovno pismenost dijakov ter razvijanje njihove bralne zmožnosti. Strokovna matura ni postržek splošne mature, ampak samostojen zaključen proces, zato smo lahko pritrdili prepričljivim besedam članice komisije, naj se ta oblika poklicne mature ne spreminja na silo in na hitro. Veliko vprašanj, ki so v zraku že ves čas obstoja splošne mature, torej že skoraj dve desetletji, se je odprlo tudi na tokratnem posvetu. Čeprav se tako literarni kakor jezikovni maturitetni preizkus notranje razvija, obstajajo v stroki tudi želje, da bi se nekatere stvari spremenile. Glavna razhajanja povzroča vprašanje, ali naj bo maturitetni izpit na enotni ravni (tako je zdaj) ali pa naj se podobno kakor pri matematiki in tujem jeziku uvede nivojskost, torej temeljna in višja raven, ki bi dala več možnosti najbolj ustvarjalnim in ambicioznim dijakom za drugačno literarno branje in esejsko pisanje. To bi hkrati omogočilo tudi diferenciacijo in manjše skupine dijakov pri pouku. Ob tem predlogu se je pojavil še drugačen, o možnostih horizontalne diferenciacije pri maturi iz slovenščine, tako da bi imel izpit dve ali tri usmeritve za različno zainteresirane dijake splošno kulturološko, 37

38 jezikoslovno in literarno. Tako bi pri pripravah v okviru pouka v zadnjem letniku dijaki poglabljali tisto področje slovenističnega znanja, ki jih najbolj zanima, hkrati pa imeli vsi možnost doseči najvišjo oceno, torej osem točk. Možnost, da pri maturi iz slovenščine vsi dijaki dobijo točke na najvišji ravni, je namreč pridobitev, ki bi jo bilo škoda izgubiti, saj je ena redkih manifestacij, ki na ravni države izpričuje zavest o pomenu slovenščine kot predmeta, učnega jezika in načela v šolskem sistemu. Pojavljali so se še predlogi, da bi pri maturi modificirali sedanji dve obliki eseja v eno, zmanjšali njegov delež pri skupni oceni in dodali test povezovalnega in primerjalnega literarnosistemskega znanja, saj se kažejo veliki primanjkljaji v splošni razgledanosti in kulturni kompetenci pri študentih po opravljeni maturi. Z zanimivimi informacijami in možnostjo primerjav je na posvetu postregla Ina Ferbežar, ki je spregovorila o testiranju znanja iz slovenščine kot tujega jezika. Ta izpit, ki je podlaga za državljanstvo in kajpak delo, letno na eni od treh zahtevnostnih ravni opravlja okrog 1800 kandidatov, zahteve po znanju slovenščine za tujce pa ureja v naši državi okrog 80 pravnih aktov! Dragocenost tega posveta je v dejstvu, da je izmenjava mnenj potekala sproščeno, brez čustvene pregretosti, kakršna je spremljala številne predhodne razprave o posameznih segmentih zunanjega preverjanja. Gotovo tudi zato, ker ta trenutek ni nobena od oblik preverjanja postavljena pred zid hitrih sprememb in premalo premišljenih odločitev. Zato je zdaj pravi čas, da o predlogih razmišljamo, jih strokovno argumentiramo in nemara nekatere še empirično preverimo ter tako v stroki pridemo do najbolj sprejemljivih rešitev. In upamo, da bodo snovalci prihodnjih sprememb dovolj modri, da tako oblikovanih mnenj stroke, ki jih zmore na vseh ravneh zbrati Slavistično društvo Slovenije, ne bodo obšli. Na posvet smo povabili mnogo kolegov in medije. Odziv je bil med kolegi po številu skromen, a kakovosten. Do besede so tako prišli skoraj vsi. Ja, medijsko zanimivih škandalov pa ni bilo, zato moramo odsotnost medijev pač z razumevanjem vzeti na znanje. Boža Krakar Vogel, predsednica društva ORGANIZATORJI 24. SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA NOVA GORICA 2013: Mestna občina Nova Gorica 38

39 Prijavnica za članstvo v Slavističnem društvu Slovenije. Podpisana prijavnica pomeni, da član sprejema Pravila Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, objavljena na spletnih straneh društva S članstvom v Slavističnem društvu Slovenije pridobite zlasti pravico do informiranosti ter možnost popularizacije dosežkov stroke, povezovanja znanosti s prakso in stika z ostalim članstvom. Med članske ugodnosti pa sodita poleg društvenega glasila Kronika, znižanih naročnin na Jezik in slovstvo (16,50 nam. 20,50 ) in na Slavistično revijo (15,50 nam. 22 ) še popust pri naročnini na revijo Slovenščina v šoli (19,61 nam. 23,80 ) ter občutni popust pri kotizacijah za udeležbo na slavističnem kongresu in ostalih društvenih prireditvah. Ime in priimek: Natančen zasebni naslov: Elektronski naslov: Izobrazba in delovno mesto: Ustanova/zaposlen na: Datum: 39 Podpis: Člani Slavističnega društva Slovenije z istimi ugodnostmi postanejo tudi vsi tisti, ki se včlanijo v svoje pokrajinsko slavistično društvo in članarino poravnajo na njegov račun. Članarino lahko poravnate ali svojemu pokrajinskemu društvu ali neposredno Slavističnemu društvu Slovenije. Članarino za leto 2013 (25 ) lahko na račun Zveze društev Slavistično društvo Slovenije št (za nakazila izven Slovenije: IBAN: SI , koda SWIFT-BIC: LJBASI2X, Reuter: LB LJ) nakažete s plačilnim nalogom ali prek spletne banke. Zaradi hitrejše identifikacije naj bo na nakazilu vaše polno ime in kraj bivanja. Dodatna pojasnila daje računovodkinja Helena Kenda, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica tel , in mobilnik ). Novinci pošljite prijavnico na naslov Slavistično društvo Slovenije, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, lahko pa po elektronski poti prek obrazca na Vabimo vse, ki bi želeli sproti zastonj prejemati obvestila o različnih prireditvah, predavanjih in tiskovnih konferencah oziroma diskutirati na literarne, jezikovne, humanistične, izobraževalne teme, da se prek spletne strani vključite v elektronsko diskusijsko skupino SlovLit oz. sporočite svoje e-naslove na Arhiv slovlitovskih objav od leta 2000 dalje je na naslovu

40 Ožji organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa Nova Gorica 2013: Ernesta DEJAK FURLAN, predsednica SD Nova Gorica, Sonja ŽEŽLINA, podpredsednica SD Nova Gorica, Nejc IVANČIČ, blagajnik SD Nova Gorica, dr. Zoran BOŽIČ, član UO SD Nova Gorica, Adrijana ŠPACAPAN, članica UO SD Nova Gorica, Ana OGRIČ, članica UO SD Nova Gorica, dr. Katja MIHURKO PONIŽ, dekanja Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Boža KRAKAR VOGEL, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, Petra JORDAN, tajnica SD Slovenije, Matjaž ZAPLOTNIK, urednik kongresnih gradiv in tiska SD Slovenije. V širšem organizacijskem odboru letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa poleg zgoraj navedenih sodelujejo še: profesorice številnih šol, predvsem Škofijske gimnazije Vipava, Gimnazija Nova Gorica in Šolskega centra Nova Gorica, Petra BAJEC, Mestna občina Nova Gorica, Melanija KERŠEVAN, Krajevna skupnost Nova Gorica, Maruška AGREŽ, Študentska sekcija SD Slovenije. PODPORNIKI 24. SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA NOVA GORICA 2013: Občina Vipava Gimnazija Nova Gorica HIT Nova Gorica Spoštovane članice in člani Slavističnega društva Slovenije ter ostali prejemniki Kronike, mnogi izmed vas (izvzeti ste častni člani ter tisti, ki ste članarino za letos poravnali že sami) ste skupaj s to številko društvene Kronike prejeli tudi plačilni nalog za članarino za leto Tudi če do sedaj niste plačevali članarine, vas prosimo, da tokrat nakažete denar in s tem omogočite društvu delovanje v teh negotovih časih. Prosimo vas, da pri plačevanju Slavističnem društvu Slovenije upoštevate naslednja navodila in opozorila: Na nalog napišite svoje podatke. Če bo članarino namesto vas plačal kdo drug, naj na plačilni nalog kljub temu napiše vaše ime. To je nujno zaradi identifikacije nakazil. Skrbno shranite potrdilo o plačani članarini. 40 Zveza društev Slavistično društvo Slovenije