SINDIKALNI SPOR V TOVARNI GEA D.O.O. Tovarna olja GEA zavrača obtožbe

Transkripcija

1 KINO SLOVENSKA BISTRICA Poleti si bomo filme lahko ogledali tudi na bistriškem bazenu SINDIKALNI SPOR V TOVARNI GEA D.O.O. Tovarna olja GEA zavrača obtožbe PODELITEV PRIZNANJ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Občina Slovenska Bistrica je nagradila svoje občane leto XXXI številka 23 (1445) cena 1,90 EUR Slovenska Bistrica, 11. junija 2020 poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica Aktivna družina na pustolovščini v okolici Slovenske Bistrice (Foto: Mateja Mazgan Senegačnik) NAJVEC LOKALNI H NOVIC V kakšnem deževnem ponedeljkovem dopoldnevu je že vsak od nas kdaj načrtoval svoj pobeg. Beg iz malodušnega vsakdana na neko eksotično destinacijo. Sanjsko potovanje. Eni so v mislih začrtali svojo pot do rajskih plaž, drugi do zasneženih gora, tretji bi radi videli pragozd, četrti pa betonsko džunglo. Malokdo pa bi najlepše kotičke sveta iskal znotraj meja lastne občine. Našla jih je Mateja Mazgan Senegačnik. Družina KAVKLER in Oktet Planika vabita na 15. URBANOV KONCERT, ki bo v Kavklerjevi kleti v Jelovcu pri Makolah 58 v soboto, 20. junija 2020, ob uri! Ob nastopu Okteta Planika bomo letos gostili Vokalno skupino VIVERE INTERVJU TEDNA Marijan Krempl iz Poljčan Na cilju si šele takrat, ko pretečeš ciljno črto 3

2 2 11. junij 2020 MED NAMI UVODNIK Negotovost, strah, nezaupanje Ob razmišljanju o vsebini tokratnega uvodnika so me nehote in nezavedno prešinile gornje besede. Neprijetni občutki, nekaj, česar si ne želimo, kar ne prinaša dobrega, kar nam nikoli ne pomaga k uspešnosti in ne daje energije, naboja, elana. Negativne vibracije tega trenutka, ko ni prijetno gledati in poslušati televizijskih in radijskih programov, ko nam časopisi prinašajo težke vsebine, ko pridobiva na moči rumeni tisk in informacije, ko Ne moremo spustiti te korone, res nas je zaznamovala. Kljub temu, da življenje prehaja v stare tirnice, je vse drugače. Športne tekme brez gledalcev, gledališke in filmske predstave z 1,5 m razlike med obiskovalci, vaje pevskih zborov s predpisano razdaljo med pevci Vladni govorec in še kdo ponovno govorijo o drugem in tretjem valu, ki bodo tukaj prej, kot smo mislili Gospodarstvo je v krizi, opuščajo se določeni proizvodni programi, podjetja objavljajo stečaje Ne vemo, ali planirati poletne počitnice, ali sploh oditi kam ali raje ostati doma Veselili smo se poletnih prireditev, komaj smo čakali dogajanje na Lentu, večer arij v mariborskem parku, festival Arsana na Ptuju, kulturni večeri v domačem grajskem dvorišču Bistriškega gradu in še marsikje, kjer so poletne prireditve dosegale visok kvalitetni nivo in presegale pričakovanja občinstva. Da o dogajanju na političnem parketu in v hramu slovenske državnosti in državotvornosti raje ne govorimo In, ali je potem čudno, da se v nas počasi, a nezadržno in s trajanjem v prihodnost, naseljujejo negativna čustva in občutki negotovosti, strahu, nezaupanja? Ampak vendar, to ni prava pot in tega se ne smemo oprijeti. Tudi verjeti v to ne smemo. Pojdimo ven, pojdimo na prireditve, ki bodo, ne razmišljajmo o vsem, kar nam govorijo na vsakem koraku Že ta petek in soboto bo v Slomškovem domu odigrana predstava Bistriškega Teatra Strojepiski, v soboto začenja bistriški kino in tako naprej. Ne bojmo se, zaupajmo, verjemimo! Vase in v svoje najbližje! FOTOGALERIJA MILANA STERNADA Jutro Luka Mihailović Potrč, dijak 4. B SŠSB z najboljšim esejem v državi Drobtinice resnice Slovenski center PEN, eden izmed 145 centrov PEN po svetu, letos že 52. organizira Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. V tem okviru že nekaj let zapored poteka tudi razpis za najboljši esej slovenskih srednješolk in srednješolcev na razpisano aktualno temo, o kateri na blejskih srečanjih razpravljajo ugledni literati iz vsega sveta. Žirija, ki so jo sestavljali Tanja Tuma, dr. Bogomila Kravos in dr. Robert Simonišek, je letos nagradila štiri esejiste. Z veseljem in s ponosom objavljamo, da je med njimi tudi naš dijak Luka Mihailović Potrč iz 4. b, ki je pisal pod mentorstvom Lidije Ličen, profesorice slovenščine. Nagrado so poleg Luka prejele še tri»dame«, in sicer Maja Sepaher (Kmetijska šola Grm in biotehnična gimnazija Novo mesto, za 1. in 2. letnik), Eva Kreže (I. gimnazija Celje, za 3. in 4. letnik) ter Jera Jurič (Gimnazija Vič Ljubljana, za 1. in 2. letnik). Žirija je v obrazložitvi napisala naslednje: Esej Drobtinice resnice naš svet s perspektive realizma Luke Mihailovića Potrča je pretresljiva in poetična, na trenutke črnogleda in satirična metafora mladostnikove krhkosti sredi sodobnega kaosa. Avtorjeva (samo)kritičnost izhaja iz zavesti o kompleksnosti odnosov v svetu, nasprotij med videzom in neusmiljeno resničnostjo ter edinstvenostjo lastnega jaza in ugotovitvijo»vsi smo nihče«. Luku iskreno čestitamo ter se zahvaljujemo za vse ustvarjalne in razmišljajoče trenutke, ki jih je v štirih letih z esejskim pisanjem kot veščino oblikovanja in izražanja samostojnega mnenja delil z nami. Upamo, da mu korona čas, ki je blejsko srečanje prestavil na jesen, ne odvzame takratne slavnostne podelitve nagrad in slavnostnega kosila z gosti srečanja. Srednja šola Slovenska Bistrica Kino Slovenska Bistrica Poleti si bomo filme lahko ogledali tudi na bistriškem bazenu Kinodvorane po Sloveniji po več kot dvomesečnem zaprtju znova odpirajo svoja vrata. V bistriškem kinu si bomo prvi film po epidemiji lahko ogledali 13. junija, ko bo na sporedu komična drama Tu je bila Britt-Marie. O tem, kako je epidemija spremenila ogled filma, smo se pogovarjali z Matejem Patljakom, programskim direktorjem kino verige Radi imamo kino. Epidemija se je dotaknila vseh vidikov človeškega delovanja. Socialnega življenja ljudi in posledično kulturnih dejavnosti morda celo najbolj.»epidemija bo žal pustila velik pečat na obisku kinematografov po vsem svetu. Že zdaj lahko z gotovostjo rečem, da bo le-ta med najslabšimi v 125-letni zgodovini kinematografov, primerljiv je zgolj z obiskom med obema svetovnima vojnama. Gre namreč za storitev, ki jo obiskovalci koristijo sproti, tednov, ko je bilo to nemogoče, pa ne bodo nadoknadili. Zaradi odličnih pogojev v našem domačem kraju pa izgube sicer vseeno ne bo. Ob vseh zvestih obiskovalcih se moram zahvaliti predvsem županu, dr. Ivanu Žagarju in Občini Slovenska Bistrica ter predsednici DPD Svoboda Slovenska Bistrica, Metki Pristovnik, ki našemu kinu nudi domovanje,«je povedal Matej Patljak. S sproščanjem ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni pa se počasi oživlja tudi naše družabno življenje. Brez strahu sedemo s prijatelji na kavo, počasi odlagamo maske in pospravljamo razkužila. Svoja vrata so že začela odpirati tudi avtokina in kinodvorane. V Slovenski Bistrici si bomo prvi film po treh mesecih lahko ogledali v soboto, 13. junija.»najprej si bodo naši obiskovalci lahko ogledali evropske, neodvisne in art filme iz filmskih festivalov v letu 2019 (Berlin, Cannes in Benetke), ki smo jih imeli pripravljene in načrtovane za pomlad, a jih zaradi izbruha epidemije nismo uspeli predvajati (Posebni, Tu je bila Britt-Marie, Konje krast, Pat in Mat, Mojstra na delu, Kapitan Sabljezobi in čarobni diamant in Radioaktivna). V sledečih tednih pa bomo začeli dodajati in prikazovati tudi večje studijske produkcije (Tenet, Mulan, SpužiKvadratnik 3, Še vedno verjamem in Skrivni vrt), katerih izidi se bodo počasi začeli sproščati s strani distributerjev in studiev,«je povedal Matej Patljak, ki obiskovalce bistriškega kina vabi, da si natančnejše informacije o sporedu filmov preberejo na spletni strani -bistrica.kino-veriga.si ali na facebook strani Kina Slovenska Bistrica. Pandemija pa je ustavila tudi distribucijo svežih filmov. Za nove filme pa kljub vsemu v Slovenski Bistrici ne bomo prikrajšani.»v dobi dcp-jev (digitalcinemapackage), digitalnih projektorjev in projekciji se filmi lahko po celotni Sloveniji začnejo predvajati istočasno v vseh kinematografih; od velikih kinocentrov do najmanjših mestnih kinodvoran. Zamikov, ki smo jih bili vajeni iz časov filmskih kolutov praktično več ni. Včasih se kak naslov namerno zamakne, a to zgolj zato, da se o filmu med ljudmi začne govoriti in naraste povpraševanje ter zanimanje,«je distribucijo umetnin sedme umetnosti pojasnil Matej Patljak. Naša življenja se počasi vračajo v stare tirnice, vendar pa so te vseeno nekoliko zamaknjene in peljejo v neko povsem novo realnost, v novo normalnost.»kino izkušnja se bo za nekaj časa vsekakor spremenila. Ljudi prosimo, da nas obiščejo zgolj zdravi in brez znakov akutne bolezni dihal. Upoštevati bodo morali tudi predpisano medsebojno razdaljo (najmanj 1,5 m). Ob vstopu v kinodvorano si bo potrebno razkužiti roke. Predpisano je tudi obvezno nošenje maske v zaprtih prostorih (vstop v kino, gibanje po hodniku, stranišče). Med projekcijo, ob ustrezni medsebojni razdalji, pa nošenje maske sicer ne bo obvezno. Kokice in pijača bodo na voljo takoj, ko bomo lahko to varno ponudili našim obiskovalcem; če ne že prvi teden otvoritve, pa zagotovo od julija naprej. Sedelo se bo brez sedežnih sosedov, razen obiskovalcev, ki so že v kino prišli kot skupina (družina, prijatelji),«je pojasnil Matej Patljak. Organizacija filmske predstave v post epidemičnih časih pa je zagotovo lažja pri predvajanju filmov na prostem. Tudi letošnje poletje si bomo v Slovenski Bistrici filme lahko ogledali pod zvezdami. Tokrat na novi lokaciji.»lahko napovemo, da bomo letos letni kino izvajali na prenovljenem bazenu Slovenska Bistrica. Predstave se bodo začele z začetkom julija. Prikazovali se bodo filmi, ki imajo dodano vrednost in jih trenutno ne moremo videti v velikih kinocentrih. Filmi, ki so gostovali na priznanih filmskih festivalih in gledalca ne pustijo ravnodušnega. Vmes pa bomo zavrteli tudi kakšno filmsko klasiko,«je filmsko poletje napovedal Matej Patljak. Tekst in foto: Ines Kresnik

3 INTERVJU TEDNA 11. junij Marijan Krempl iz Poljčan Na cilju si šele takrat, ko pretečeš ciljno črto Za Poljčančana Marijana Krempla bi lahko dejali, da je poljčanski oziroma slovenski Forrest Gump, saj je v svoji triinštiridesetletni karieri pretekel več kot kilometrov in tako postal slovenska in svetovna legenda. Marijan je človek redkih besed, vedno nekoliko zamaknjen, ki daje vtis, da je ves čas na progi, da ves čas teče in komunicira z energijami, ki mu dajejo moč, voljo in ljubezen do teka. Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska Bistrica T: / / info@emmi.si Aluminiju dajemo sijaj Ko je Marijan na stezi, je predan, mišice so napete kakor strune, ne preveč, ravno prav, da njegov instrument telo vzdrži do konca, do preteka ciljne črte. Marijan je vedno to, kar je. Nima»maske«na obrazu, saj je tudi ne potrebuje, za nikogar. Vsa njegova moč in potencial sta v telesu. Ta pa mora zdržati tempo in biti suvereno vsaj stotinko pred sotekmovalci. Med tekom ima popolno kontrolo nad telesom in se zaveda svojih sposobnosti. Pa še nekaj je, kar ga uvršča med»prave«ljudi, vse sotekmovalce spoštuje, od prvega do zadnjega, saj so vsi samo ljudje, pravi. Ko je pred kratkim po socialnih omrežjih zaokrožila novica, da je zabeležil to neverjetno število pretečenih kilometrov, smo»na njegova vrata«potrkali tudi mi, da bi se dober glas o njegovih uspehih razširil tudi v njegovi ožji domovini in kraju, kjer živi. Njegovo življenje in športni dosežki so tako številni in zajemajo tako veliko rezultatov, da bi z njimi zlahka napolnili cel časopis... zato smo se morali skrbno držati predvidenega prostora. Smo pa Marijanu zastavili nekaj klasičnih vprašanj, da bolj podrobno spoznamo njegovo športno pot in življenje. *Kako bi se predstavili? Kdo je Marijan Krempl?»To je zame zelo težko, saj nerad govorim o sebi. O meni največ povedo rezultati, ki jih dosegam in, ki so me zaznamovali. Sem človek, ki tečem in tek je moje življenje.«*že zelo zgodaj ste zablesteli v športu. Zakaj ravno tek?»šport imam na splošno rad in ga cenim. Sem jih pa od najstniških let dalje preizkusil kar nekaj. Kot osnovnošolec sem se najprej navduševal nad nogometom, nato v srednji šoli nad košarko. Po vrnitvi iz JLA sem se včlanil v AD Maribor in začel resneje trenirati tek na srednje proge od 800 do me- trov. V teku sem zares užival. Sem pa opazil, da so me začele privlačiti mnogo daljše razdalje in maratoni.«*kdaj ste potem začeli z maratoni?»leta 1977 sem v takratnih Sportskih novostih prebral razpis za Partizanski marš in se prijavil tako rekoč v zadnjem hipu. Takrat sem pretekel 28 kilometrov iz Kumrovca preko Sotle na slovensko stran in nazaj ter zasedel 26. mesto. To je bila moja prva tekma. Kasneje sem na 30. izvedbi marša zmagal leta 1983 v Velenju in postal prvak Jugoslavije v maratonu. Če se vrnem nazaj na leto 1985, je moj čas 2:19:32 bil takrat slovenski rekord in postal sem zmagovalec maratona v Munchnu. S to zmago sem si med maratonci ustvaril ime in utrl pot na različna tekmovanja po Evropi.«*Kdaj ste po vaše pretekli najboljši rezultat?»težko bi rekel. Sem pa v Firencah pretekel 42 kilometrov v dveh urah, sedemnajstih minutah in desetih sekundah (2:17;10). To je bilo leta 1988.«*Ste bili v svoji karieri kdaj poklicni športnik in ste lahko od tega živeli, ali...?»ne, nikoli nisem bil poklicni športnik. V tistih časih to ni šlo. Ves čas sem delal in treniral ob delu. V današnjem času pa bi lahko bil s takšnimi rezultati in bi to tudi s pridom izkoristil.«*kako ste usklajevali tekmovanja tudi v tujini z družino in delovnimi obveznostmi?»ni bilo lahko. Moral sem najti način, kako uskladiti treninge, tekmovanja in osebno življenje. To velja predvsem za začetnike, če na začetku vse to uskladiš, potem tudi deluje. Seveda pa je zelo pomembna podpora družine, delovnega mesta in okolice. Ko si na tekmovanju, moraš biti umirjen, da te ne skrbi za otroke, družino ali, kaj bo v službi. Popolnoma se je treba posvetiti treningu, pa tudi tekmovanju.«*kaj je za ohranjanje kondicije za športnike tekače najbolj pomembno?»za ohranjanje kondicije športnika tekača je najbolj pomembna načrtna strokovna kontinuirana vadba. Kaj to pomeni? To je zmes tekaške vadbe (počasni tek, tempo tek, distanca, specialna vzdržljivost in hitrost), moči in gibljivosti. Za dosego vrhunskih rezultatov je potreben čas. Včasih tudi deset ali petnajst let načrtnega treniranja, preden pridejo pravi rezultati.«*kako se spominjate svoje športne kariere?»vsekakor se je skozi 43-letno kariero nabralo mnogo dogodkov, ki so zabeleženi, saj sem nastopil na več kot 900 tekmovanjih, pretekel sem več kot kilometrov. Nastopil sem pod različnimi imeni športnih klubov: za AD Maribor, AD Slovenska Bistrica, LCC Wien, sedaj sem član AK Kranj. Bil sem reprezentant Jugoslavije in Slovenije, pa tudi prvak Jugoslavije in Slovenije v maratonu. Prav tako sem postavil rekorde Slovenije v maratonu in teku na 30 kilometrov na stezi. Zmagal sem na več kot 400 tekmah doma in v tujini. Dvanajstkrat sem maraton pretekel pod 2:20:00. Najodmevnejša je prav zmaga na maratonu v Munchnu leta 1985, ki sem ga pretekel v 2:19:32. V veteranski kategoriji sem osvojil 26 kolajn na EP, SP in veteranskih igrah.«*koliko medalj ste v svoji karieri pritekli in koliko osebnih rekordov ste dosegli?»kar nekaj in Marijan Krempl Rojen: 16. januar 1955 Poklic: gradbeni tehnik Zaposlitve: SKSMŠ (učitelj telesne vzgoje, obrambe in zaščite, zdravstvene vzgoje), samostojni podjetnik, UNIDEL d.o.o. (vodja odpreme) Stan: v razmerju, sin Jure, hči Urška, vnuk Maj Hobiji: planine, izleti, potovanja Življenjski moto: Človek zmore vse. ponosen sem na to. Na največjih svetovnih in evropskih veteranskih tekmovanjih sem prejel 26 medalj in sicer 8 zlatih, 8 srebrnih in 10 bronastih. Kot sem že povedal, imam tudi nekaj državnih veteranskih rekordov v dvorani in na prostem. Doma imam preko 500 pokalov, ki sem jih prejel na raznih tekmovanjih. Kar pa zadeva moje osebne rekorde, sem na prostem dosegel na 20 km čas 59:18:50, na 21 km čas 1:05:20 in na 42km in 195 m čas 2:17:10. Moji osebni rekordi na stezi pa so: na 800 m čas 1:55:00, na m 3:49:22, na m 8:13:09, na m 14:18:44, na 10 km 29:42:90 in na 30 km 1:38:48.«*Športniki navadno trdijo, da jim je šport dal veliko. Kaj je dal vam?»tudi sam menim tako. Poleg vseh rezultatov, ki sem jih dosegel, me je šport izklesal kot osebo, kot človeka. Prav skozi šport sem razvijal delovne navade, spoštljiv odnos do sotekmovalcev, do trenerjev in ljudi nasploh. Prav tako mi je šport dal borbenost, upornost in spoznanje, da si na cilju šele takrat, ko pretečeš ciljno črto. Šport me je naučil spoštovati človeka kot bitje in ga ne gre ocenjevati po obleki, barvi kože, veri... Sicer pa smo na športni liniji vsi enaki.«*tek imate radi. Ste glede na športne rezultate tudi kaj zaslužili?»po zmagi na maratonu v Munchnu leta 1985 sem dobil prepoznavnost, pa tudi ceno. Organizatorji tekem so vabili in plačevali vsak start ter nagrade na tekmi. Kar lepo se je dalo zaslužiti.«*kdaj po vaše športnik zaključi svojo kariero?»to je odvisno od posameznika. Če govorim o sebi,- že več kot deset let ne tekmujem. Če se udeležim kakšnega tekmovanja, je to izključno»za dušo«. Zdaj bolj pomagam nekaterim tekmovalcem in tekmovalkam, da lažje premagajo razdaljo. Tu in tam se udeležim še veteranskih tekmovanj, ni pa zmaga več moj cilj. Za svojo kondicijo pa še vsak dan, ne glede na vreme, pretečem deset kilometrov po mojih poteh naokoli ali pa na Boč.«*S čim se ukvarjate, kadar ne tečete? Kaj vas poleg športa še zanima, privlači?»marsikaj. Že od rane mladosti sem planinec. Rad preberem kakšno dobro knjigo, rad se s prijatelji srečam na kavici ali pivu. Tudi glasbo imam rad, pa tudi kakšna kulturna prireditev mi ne uide...«*če bi še enkrat stali na začetku poti, bi kaj spremenili?»pot bi bila nespremenjena, kakšen levi ali desni ovinek pa zagotovo. Ko si mlad, gledaš na stvari drugače. Življenje in leta pa te učijo in naučijo...«zdenka Detiček Opič

4 4 11. junij 2020 AKTUALNO Ureditev starega mestnega jedra Obnova fasad bo sofinancirana iz občinskega proračuna Na svoji spletni strani je Občina Slovenska Bistrica objavila razpis za sofinanciranje obnove fasad objektov pod spomeniškim varstvom. Do subvencij so upravičeni lastniki in solastniki stavb znotraj občine ali investitorji s pravico do izvedbe del na kulturnih spomenikih lokalnega pomena. Občina bo za ohranjanje zunanje podobe kulturne dediščine v zgodovinskem mestnem jedru Slovenske Bistrice namenila evrov. Posameznik bo upravičen največ do 30 odstotkov vrednosti obnove. Znesek individualne finančne pomoči pa ne bo presegal 5000 evrov. O višini podeljenih sredstev bodo odločali na podlagi lege stavbe, nevarnosti, ki jo ta predstavlja za mimoidoče, starosti objekta, finančne vrednosti investicije in namembnosti stavbe. Vsako merilo določa število točk, večje število skupno zbranih točk bo pomenilo tudi višji odstotek sofinanciranja. Razpis za sofinanciranje obnove fasad v občini Slovenska Bistrica je odprt do porabe sredstev oziroma do 31. decembra Tekst in foto: Ines Kresnik Sindikalni spor v tovarni GEA d.o.o. Tovarna olja GEA zavrača obtožbe V Tovarni olja GEA d.o.o. so obtožbo Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS), o kršenju ustavne pravice do sindikalnega povezovanja zaposlenih v njihovem podjetju, označili za neresnično. Pri podjetju zavračajo navedbo, da sta odgovorna direktorja dr. Igor Hustić in Mateja Cvetko v kazenskem postopku in poudarjajo, da dosledno spoštujejo slovensko delovnopravno zakonodajo.»tovarna olja GEA d.o.o. zadnje leto in pol ne spoštuje temeljne ustavne pravice svojih delavcev do sindikalnega organiziranja in delovanja,«so prepričani pri Konfederaciji slovenskih sindikatov, kamor so se vključili zaposleni v tovarni olja, nezadovoljni z obstoječim»hišnim«sindikatom. Podjetje ne priznava reprezentativnosti KSS, kjer pa trdijo, da za to izpolnjujejo vse zakonsko določene pogoje. Zaradi nepriznavanja reprezentativnosti pri delodajalcu so na delovnem sodišču sprožili kolektivni spor. S Konfederacije slovenskih sindikatov so sporočili, da so člani KSS s strani vodilnih in drugega sindikata deležni raznih napadov in groženj, zaradi česar so odgovorna direktorja dr. Igorja Hustića in Matejo Cvetko lani tudi kazensko ovadili. V izrednem inšpekcijskem nadzoru mariborske enote delovnega inšpektorata kršitve delovnopravne zakonodaje niso bile ugotovljene.»za Inšpektorat za delo (Območna enota Maribor) očitno grobo kršenje temeljnih pravic delavcem, določenih z zakoni in kolektivno pogodbo, kot je svobodno obveščanje, vključevanje sindikata v postopke sprejemanja splošnih aktov, niso zadosten razlog za ukrepanje, kot da si inšpektorji zatiskajo oči pred kršitvami podjetja,«so na svoji spletni strani zapisali pri Konfederaciji slovenskih sindikatov. Vodstvo Tovarne olja GEA d.o.o. obtožbe ostro zavrača. V izjavi za Slovensko tiskovno agencijo (STA) so zatrdili, da z reprezentativnim Sindikatom kmetijstva in živilske industrije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ter svetom delavcev ves čas konstruktivno vodijo socialni dialog.»vodstvo podjetja nikoli ni in ne izvaja nobenih napadov in groženj na svoje zaposlene, pač pa nasprotno, s podjetniško kolektivno pogodbo nadgrajuje sistem pravic zaposlenih, tudi na področju plačne politike in sistemov nagrajevanja ter ostalih oblik stimulacij, določenih s kolektivno pogodbo v panogi,«je povedal direktor podjetja GEA d.o.o., Igor Hustić. V podjetju so trditve, da sta direktor Hustić ter direktorica za kadrovske, pravne in splošne zadeve Mateja Cvetko v kazenskem postopku, označili za neresnične. Obtožba po njihovem blati njuni dobri imeni, s tem pa povzroča nepopravljivo škodo ugledu uspešnega podjetja. Na navedbe KSS so se odzvali tudi v Sindikatu kmetijstva in živilske industrije podjetja GEA, in izrazili globoko razočaranje in zaskrbljenost nad trditvami. Po besedah predsednice sindikata Brigite Koren nad sodelavci ne izvajajo nobenih groženj in ne napadov.»skrb za zaposlene se odraža s sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo, s katero smo dosegli bistveno ugodnejše pravice, kot jih določa panožna kolektivna pogodba, je povedala Korenova, prepričana, da je družba odličen socialni partner s posluhom za potrebe zaposlenih. Tekst in foto: Ines Kresnik Cena izdelave fasade je odvisna od velikosti oziroma kvadrature fasade in pri večini ponudnikov po Sloveniji znaša od 32 / m2 do 55 / m2. Za večino objektov se cene fasad gibljejo med in evrov. Na ceno vpliva tudi debelina in vrsta izolacije ter vrsta in kakovost uporabljenih materialov. Dodaten strošek pri izgradnji fasade lahko predstavljajo tudi povezane storitve, kot so hidroizolacija temeljev hiše, ta je po navadi priporočena pri obnovi fasade starih hiš, menjava žlebov in barvanje napušča. 4. dopisna seja sveta Občine Makole Svet zavoda osnovne šole še brez predstavnikov občine Potem, ko so občinski svetniki v nekaterih občinah že sedli za skupno mizo, v Makolah ni bilo tako. Pretekli teden je potekala četrta dopisna seja, ki bi naj prinesla imena predstavnikov Občine Makole v Svet zavoda Osnovne šole Anice Černejeve Makole. Občinski svet Občine Makole je imenoval v Svet zavoda Osnovne šole Anice Černejeve Makole tri člane kot predstavnike ustanoviteljice. Imenovani so bili Mojca Vantur, Ines Berglez in Andreja Kodrič. S petimi glasovi za in šestimi glasovi proti sklep ni bil sprejet. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je konec leta 2019 opravila javni poziv za predlog članov. Na komisijo so prispeli štirje predlogi in sicer: Mojca Vantur, ki jo je predlagal župan Franc Majcen, Ines Berglez, ki jo je predlagal SDS OO Makole, Andreja Kodrič, ki jo je predlagal SDS OO Makole in Danilo Lončarič, ki ga je predlagal SDS OO Makole. Izmed teh predlogov se je glede na to, da po dosedanji praksi v Svetu zavoda Osnovne šole praviloma ni bilo občinskih svetnikov, župan odločil, da v skladu z 16. členom Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Anice Černejeve Makole, predlaga, da v Svet zavoda imenuje predlagane člane. Ker dosedanjim članom Sveta zavoda poteče mandat 4. julija 2020, bo verjetno že kmalu ponovna seja članov sveta. Upajmo, da bomo potem le dobili predstavnike ustanoviteljice v šoli. Svetniki so potrdili Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih. Svetniška skušina SDS Makole je 2. junija 2020 predlagala razširitev dnevnega reda s točko Podpora aktualni vladi RS za opravljeno delo od nastopa njenega mandata do danes. Z devetimi glasovi za in enim proti je bila podpora izglasovana.»občina Makole podpira sedanjo vlado RS, ki je domoljubna, ki je za Slovenijo in blaginjo ljudi, za blaginjo Slovencev in državljanov, lojalnih Republiki Sloveniji, pripravljena narediti vse in še več, je vlada, ki jo skrbi življenje, ne oziraje se na starost slehernega, še tako odrinjenega, ostarelega ali bolnega državljana. V skrbi za blaginjo državljank in državljanov izrekamo hvaležnost in podporo aktualni vladi za bistveno boljše financiranje občin. Elan in predanost domovini vidimo kot garancijo, da bodo realizirane številne naloge, ki so zastavljene v koalicijski pogodbi in so garancija, da bo podeželje sledilo razvoju večjih središč.«vlada je namreč že dvignila povprečnine občinam in za občino Makole to pomeni evrov več denarja za normalno delovanje občine. Veljavna povprečnina na občana je do meseca maja znašala 589,11 evrov, po novem pa bo občina dobila mesečno 623,96 evrov na občana. Tako bo delovanje občine nekoliko lažje. Marjeta Klajnšek

5 AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC 11. junij Izvajalec del izbran Zahodno obvoznico bo gradilo podjetje GMW Direkcija za infrastrukturo Republike Slovenije je za gradnjo zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici izbrala podjetje GMW. Gradbeno podjetje iz Turjancev, ki je bilo kot najugodnejše izbrano med desetimi ponudniki, mora obvoznico zgraditi v dobrem letu dni, natančneje, v 480 dneh od podpisa pogodbe. Nova obvoznica bo olajšala delo v podjetju Impol Gornja Radgona : Opravljen prvi del 41. mednarodnega ocenjevanja mesa Štiri odličja Mesninam Štajerske iz Spodnjega Gaja Pri Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni si prizadevajo, da bi v času med 22. in 28. avgustom izpeljali že 58. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Sejem nove generacije bo v mednarodnem letu zdravja rastlin zaradi aktualnega dogajanja še posebej posvečen zdravju ljudi. Na Biotehniški fakulteti, Oddelek za živilstvo v Ljubljani, so 27. maja opravili prvi del 41. mednarodnega ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Komisija strokovnjakov iz Biotehniške fakultete je pod predsedstvom prof. dr. Lee Demšar ocenila 91 svežih mesnih izdelkov, s katerimi je sodelovalo 14 udeležencev iz Slovenije (12), Hrvaške (1) in Avstrije (1). Skupno je bilo podeljenih 71 odličij: 12 šampionov, 48 zlatih, 20 srebrnih in 11 bronastih medalj za tržno ponudbo. Med sodelujočimi vzorci je prevladovalo oblikovano, začinjeno presno meso z 80 vzorci, 11 je bilo maloprodajnih kosov pakiranega mesa. Naziv šampion kakovosti si je prislužilo 11 izdelkov. Vsi ti izdelki so bili že tretje leto zapored nagrajeni z zlato medaljo. Svečana podelitev nagrad in priznanj 41. mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov bo v ponedeljek, 24. avgusta, na dan živilcev letošnjega sejma Agra. Strokovnemu ocenjevanju svežega mesa bodo do sejma Agra sledila še ocenjevanja: 38. slovenski Oskar za embalažo, 41. med- Ponudbe so bile razvrščene po ugodnosti v skladu z razpisanimi merili. Najugodnejšo ceno za izgradnjo obvoznice je postavilo podjetje GMW iz Radencev, najdražjo ponudbo 6,78 milijonov evrov pa so podali iz podjetja Strabag iz Ljubljane. Na direkciji RS za infrastrukturo so preverjali tudi vsebinsko ustreznost posameznih ponudb.»izbra- Z lanske podelitve priznanj za vinske vzorce, Frešerjevi iz Kovače vasi Zlata medalja za Mesnine Štajerske Mesnine Štajerska iz Spodnjega Gaja pri Pragerskem so prejele pet odličij in zlato medaljo za marinirane svinjske ribse ter srebrne medalje za goveji burger, goveji steak, panirani puranji in svinjski zrezek. narodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov - mesni izdelki, 34. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, 24. mednarodno ocenjevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, 46. odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona in 10. odprto državno ocenjevanje BIO na ponudba izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje, njena prednost pa je najnižja ponudbena cena,«je ob odločitvi za izvajalca del sporočila Lilijana Herga, vršilka dolžnosti direktorice Direkcije za infrastrukturo. Manj ugodnih ponudb niso preverjali, zavrnjene so bile zaradi nekonkurenčne cene. Za 4,47 milijonov evrov bo občina Slovenska Bistrica bogatejša za 1,3 kilometre dolgo dvopasovno cesto s kolesarsko stezo in stezo za pešce na obeh straneh, priključne ceste, križišča ter odvodnjavanje padavinskih in odpadnih voda. S projektom pa bodo prav tako uredili vodovodno, plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter elektroenergetsko infrastrukturo. Tekst in foto: Ines Kresnik vin, 18. ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo, 1. mednarodno ocenjevanje medenih pijač ter 40. mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme. Za naše področje bo vsekakor najbolj zanimivo ocenjevanje vin, ki bo med 13. in 17. julijem Franci Klemenčič NAPOVEDUJEMO SPREHODI PO MESTU 10. DEL UREJA: SILVO HUSU 1192 Koncert skupine KVATROPIRCI, notranje dvorišče gradu v Slovenski Bistrici, 30. junij ob 20. uri Krog bomo sklenili na nekdanjem Glavnem trgu. Nadaljujemo od Rotovža (nekdanje mestne hiše) v smeri jug ob Mariborski cesti. Zraven mestne hiše so imeli poslopje Kopačevi, ki so imel v lasti velika polja proti današnji avtocesti in so bili posestniki, potem je bila pekarna Ivana Štrucla. Kruh so pekli za tukajšnjo kasarno. Naslednja hiša je bila v lasti krojača Štefana Rumeža, in zadnja hiša, kjer je danes bar v lasti zapriseženega nemškega nadučitelja Koletnika. Na prostoru, kjer je danes Delavska hranilnica, je stala hiša Mullerjevih, ki so imeli trgovino. Pri njih se je dalo dobiti gašeno in živo apno. Ureja: Viktor Ajd Fotografija iz leta 1927, kjer je vidna pekarna Ivana Štrucla Fotografijo je prijazno poslala Mira Gostenčnik. Na prostoru bivšega marketa in današnje Delavske hranilnice je stala trgovina Muller. Razglednica Trga svobode (1955) Vse fotografije so iz foto arhiva ZZK Slovenska Bistrica.

6 6 11. junij 2020 TURIZEM Svetovni popotniki raziskujejo domače kraje Aktivna družina na pustolovščini v naši okolici V kakšnem deževnem ponedeljkovem dopoldnevu je že vsak od nas kdaj načrtoval svoj pobeg. Beg iz malodušnega vsakdana na neko eksotično destinacijo. Sanjsko potovanje. Eni so v mislih začrtali svojo pot do rajskih plaž, drugi do zasneženih gora, tretji bi radi videli pragozd, četrti pa betonsko džunglo. Malokdo pa bi najlepše kotičke sveta iskal znotraj meja lastne občine. Našla jih je Mateja Mazgan Senegačnik. Nekdaj smo za navdih pri iskanju krajev, vrednih postanka, prelistali potovalne vodnike ali popotniške revije. Sodobni izletniki ideje za svoje poti najdejo na socialnih omrežjih. Instagram popotniki, ljudje, ki so za dobro fotografijo in virtualno odobravanje pripravljeni tvegati tudi svoje življenje, največkrat za všečke zastavljajo dobrobit narave. Fotogenične destinacije tako v živo kažejo precej drugačno podobo, kot na fotografijah. Turkizne plaže, samotni vrhovi gora in mineralni vrelci so polni turistov, ki strateško usmerjajo svoj objektiv in iščejo tisto eno prosto točko brez ljudi. Neokrnjene narave za njimi ostaja vedno manj. Izziv odkrivanja še neodkritega pa je vedno večji. Skrivne kotičke manj obljudenih turističnih destinacij doma in po svetu odkriva svetovna popotnica, fotografinja, učenjakinja in mama Aktivne družine, Mateja Mazgan Senegačnik. Jama Belojača pri Makolah Ančnikovo gradišče»sama sem bila, preden sem ustvarila družino, za nekatere ekstrem, za druge pa povsem običajna jamarka, popotnica, kdaj tudi plezalka. Nisem pa bila ekstrem v tem smislu, da bi žrtvovala svoje življenje za dobro fotografijo. Po eni strani razumem ekstremiste, ampak sama se v takšen način pridobivanja dobrih fotografij ne bi podala. Seveda vsi radi pogledamo dobro fotografijo, ne glede na to, kako je nastala. Glede varovanja narave smo vsi popolnoma na strani narave,«je povedala Mateja Mazgan Senegačnik, ki v spoštovanju okolja vzgaja tudi svoja otroka.»le tako bosta oba otroka vzljubila naravo. Nama to še posebej pokažeta, ko stopita na kak razgleden vrh, obstojita, se zazreta v dolino ter na ostale vrhove in nama rečeta:»mami, ati, poglejta, kako je lepo«. V zadnjem obdobju so tudi svetovni popotniki morali ostati doma. Člani Aktivne družine so se posvetili raziskovanju Slovenije. Obiskali so tudi kraje v okolici Slovenske Bistrice.»V času korone smo res raziskovali samo Slovenijo in nekaj časa samo našo občino Slovenska Bistrica. Sama sem priseljena iz Koroške, mož je tukaj domačin. Čeprav smo zelo pogosto na izletih in smo mislili, da občino dobro poznamo, smo ugotovili, da temu ni tako. Raziskovali smo jo tako, da smo vzeli v roke zemljevid, iskali doline, potoke, travnike, poti, gozdne ceste, ribnike. Veliko sem spraševala in našli smo še kup mlinov, gozdnih mlak, močvirij,«je povedala Mateja Mazgan Senegačnik in pojasnila, da je kljub vsemu vznemirjenje pri raziskovanju tujine nekoliko večje, ker je vse bolj nenavadno.»razlika med raziskovanjem v Sloveniji in tujini je predvsem v tem, da smo v tujini običajno časovno precej bolj omejeni. Doma v Sloveniji pa, če na enem izletu neke zanimivosti ne raziščemo, kot bi želeli, se tja kmalu ponovno vrnemo. Otrokoma je tujina še posebej zanimiva, ker obožujeta polete z letalom.«odločitev za izlete in potovanja pogosto preložimo nekam v nedoločljivo prihodnost. Zaradi pomanjkanja časa in denarja, slabe motivacije, utrujenosti, otrok. In vendar prav Aktivna družina dokazuje, da se da. Mateja Mazgan Senegačnik je prepričana, da otroci niso ovira za potovanja in izlete.»oviro si naredimo starši. Za potovanja je seveda potrebno nekaj več denarja, za izlete v naravo pa ne. Malica, ki bi jo pojedli tudi doma v naravi, ne bo nič dražja. Za otroke je še bolj zanimivo malicati zunaj, kot doma. Dostop do lepe narave v Sloveniji je povsod. Torej tudi vožnja ne more biti velik strošek. Narava nam da še več energije, tako da je potrebno samo začeti.«pa je res tako preprosto?»otroke je potrebno kdaj tudi motivirati z igro. Zanimivo je prosto tekanje po gozdu, skrivanje za mogočnimi drevesi, kdaj tudi plezanje po enostavnih drevesih, lovljenje, kotaljenje po mehki travi, nabiranje storžkov, izdelovanje ladjic iz skorje iz lubja, jih spuščati po potokih, ribnikih, rekah. Ideje začnejo kar same od sebe prihajati na plan,«je povedala mama Aktivne družine, ki vsem nadobudnim popotnikom priporoča, da se brez strahu podajo v naravo.»to je za otroke nekaj najlepšega in hkrati najbolj zdravega, kar lahko doživijo s svojimi starši.v času korone smo res raziskovali samo Slovenijo in nekaj časa samo našo občino Slovensko Bistrico.«Otroci so zrcalna podoba svojih staršev, je prepričana Mateja Mezgan Senegačnik, ki je svojo željo po vandranju in raziskovanju prav tako podedovala.»že od malih nog sem močno povezana z naravo, saj sem odraščala na hribovski jasi na Koroškem. Otroška igra je bila običajno povezana z gozdom, travniki, domačimi živalmi. Hkrati pa so me tudi starši ter stari starši pogosto vozili na izlete in potovanja, povezana z naravo. Tako da je narava postala del mene in to sedaj prenašam tudi na svoja otroka, uspela pa sem del naravnih lepot približati tudi možu. Vsak prosti čas radi zbežimo v naravo, odkrivamo nove kraje in vse to povezujemo z zabavo in igro.«svoje znanje, nasvete in predloge o potovanjih in izletih z otroki je strnila v serijo potopisnih predavanj, fotografskih razstav, člankov in intervjujev, danes pa jih deli na socialnih omrežjih.»ljudje me pogosto sprašujejo po idejah, kam z otroki, zato sem počasi prišla nazaj Bistriško Pohorje na socialna omrežja. S spletno stranjo, ki je še v povojih (www. aktivna-druzina.si) ter z njo povezano javno stran na Facebooku, prav tako imenovano AKTIVNA DRUZINA, delimo ideje za izlete. Tudi sami smo tako iskali ideje in kako prav nam je prišlo, ko je nekdo to na kratko predstavil z lepimi fotografijami. Vidimo, da je odziv na naše objave pozitiven in veseli smo, ko ljudje z našo pomočjo spoznavajo lepe kotičke Slovenije in tujine. Nesmiselno je vse to držati zase, saj lahko marsikomu pomagaš do lepega doživetja,«je prepričana Mateja Mazgan Senegačnik, ki jo je zaradi neokrnjene narave dosedaj najbolj prevzela Aljaska.»Sicer pa je bilo povsod lepo. Od potovanj, kjer smo bili skupaj z družino, nam je bila najbolj zanimiva majhna državica v Srednji Ameriki, Trinidad in Tobago, kjer sva se tudi poročila. V Sloveniji je mnogo lepih lokacij. Ena najlepših je pot skozi okna na koroško goro Olševo. Ali pa pastirski stan Ute v Kamniško - Savinjskih Alpah.«(Foto: Mateja Mazgan Senegačnik) Ines Kresnik

7 STUDENICE 11. junij STUDENIŠKI UTRIP Ureja: Marjan MALLY Vinogradniki ocenili svoj pridelek Letošnje ocenjevanje pridelka Vinogradniškega društva Martin Studenice je bilo v znamenju novega vodstva društva. Ocenjevanje je potekalo v prostorih samostana in je tudi oživilo društveno dogajanje v Studenicah. Predstavila so se dobro donegovana vina, vzorcev pa je bilo precej manj, kot običajno. Letošnji prvak je vino modra frankinja jagodni izbor, vinogradnika Zager z oceno 19,03, redna trgatev pa Vehovarjev traminec z oceno 18,23. Center domače in umetnostne obrti sodeluje pri izvedbi Borštnikovega programa socialne aktivacije, ki so ga organizatorji Festivala Borštnikovo srečanje pridobili na razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Borštnikovo srečanje s pomočjo evropskih sredstev že nekaj časa uspešno spodbuja razvoj novih občinstev in v okvir festivala vključuje številne projekte, kot sta Mladi za Borštnika ali Borštnik za mlade. Lani so pričeli z izvajanjem novega Borštnikovega programa socialne aktivacije, ki je namenjen krepitvi kompetenc brezposelnih za lažjo vključitev na trg delovne sile. Z njim želijo širiti svoje družbeno odgovorno delovanje na robna področja, kulturo in gledališče približati ljudem ter jih spodbujati k vključevanju v različne tovrstne aktivnosti. Pomemben del programa je spoznavanje ustanov in poklicev, ki delujejo v lokalnem okolju. Udeležencem programa bosta na obisku v Centru domače in umetnostne obrti predstavljena delovanje centra in njegova vpetost v širše področje rokodelstva in nesnovne kulturne dediščine. Spoznali bodo izdelke iz babičine kuhinje in dedkove kleti ter si ogledali prikaz dela na lončarskem vretenu. V drugem delu projekta bodo udeleženci pridobivali izkušnje za trg dela skozi mentorsko vodenje v različnih organizacijah. Ocenjevalna komisija Slaba udeležba na letošnji prireditvi ocenjevanja vin je nekoliko tudi posledica virusne karantene in s tem majhno število vzorcev. Ocenjevanje naj bi bilo pokazatelj kvalitete letnika in ne dokazovanje uspešnosti, kot to razumejo nekateri, ki so bili morda razočarani nad oceno svojih vzorcev v preteklosti. Res pa je tudi, da so se vinogradniki pred leti veselili vsake dobre ocene svojega pridelka, zadnje čase pa so v ospredju le najvišje zlate ocene. Vsak vinogradnik pa se zaveda, da je lahko že majhna napaka kletarjenja usodna za oceno pridelka, kar pa ne pomeni, da ta ni kvaliteten. To se je izkazalo tudi letos, ko se je zalomilo tudi uglednim vinogradnikom. Tokrat je potekalo ocenjevanje v dveh prostorih samostanskega kompleksa. V sobici pri vhodu je ocenjevala komisija v sestavi: Darja Bovha kot predsednica, Edi Jug, Beno Zager, Janko Polajžer in Primož Gregorič. V predverju pa je bilo prisotnih okrog dvaj- Studeniški vinogradniki set vinogradnikov. Komisija je ocenila 23 vzorcev, od tega le dva rdeča, modre frankinje, ki sta bila ugodno ocenjena. Trije vzorci so bili izločeni. Letošnji 5. junij 2020 je zaznamoval tudi najboljši vzorec rumenega muškata vinogradnikov Poslek, Lešnik in Vacas. Najboljši laški rizling je bil od Jurija Velgunija, najboljši pinot od Tončija Brgleza, iz zvrsti pa Frida Sobotiča, vsi z oceno zlate medalje. Predsednica ocenjevalne komisije, enologinja Darja Bovha, je pohvalila dozorela vina, tako sortna, kot zvrst (mešana). Pohvalila je vzorca rdečih vin, za katere se za ocenjevanje odloči žal malo vinogradnikov. Poleg pohvale dobrih rezultatov pa je opozorila na preveliko uporabo žvepla. Tega bi naj dobilo vino le toliko, kot ga potrebuje. Zaključek ocenjevanja je potekal ob zakuski in druženju, Cvetka Poslek pa je v vlogi predsednice uspešno prestala krstno ocenjevanje vin njihovega društva. VINOGRADNIK BX SORTA OCENA DIPLOMA Bohak Franc 4,2 zvrst 17,37 srebrna Studeničan 6 zvrst 17,70 srebrna Korošec Jože- Štefka 7 zvrst 17,87 srebrna Sobotič Fridi 8 zvrst 18,13 zlata Babšek Zlatko 8 zvrst 18,10 zlata Vinogradništvo Vehovar 8 zvrst 18,17 zlata Družina Poslek 7 laški rizling 18,03 srebrna Velguni Juri 9 laški rizling 18,13 zlata Družina Poslek 7 renski rizling 18,07 srebrna Berglez Tonči 9 pinot 18,13 zlata Družina Lešnik 7 modri pino 17,60 srebrna Vinogradništvo Vehovar 8,5 chardony 18,20 zlata Bohak Janko 6,2 sauvignon 18,10 zlata Vinogradništvo Vehovar 8,5 traminec 18,23 zlata Sagadin Nada 10 traminec 18,03 srebrna Družina Poslek 7,5 rumeni moškat 18,10 zlata Družina Lešnik 8 rumeni moškat 18,17 zlata Vacas Anderj 10 rumeni moškat 18,13 zlata Korošec Jože- Štefka 10,5 rumeni moškat 18,17 zlata Družina Poslek 7 modra frankinja 17,70 srebrna Sobotič Fridi 7 modra frankinja 17,87 srebrna Zager Zinka- Beno 7 modra frankinja J. I. 19,03 zlata Ponovitev predstav Bistriškega Teatra Prvi predstavi po epidemiji Končno je prišel dan, ko bomo lahko v Bistriškem Teatru po času epidemije na oder postavili predstavo letošnje gledališke sezone Strojepiski. Premiera predstave ameriškega avtorja Murraya Schisgala je bila že 1. marca, vendar je zaradi razmer v preteklih treh mesecih ni bilo možno ponoviti. Zato vas s ponosom in optimizmom vabimo na ponovitvi predstav v zaključku tega tedna. Misli in vabilo k ogledu predstave: Igralka Eva Cehtl:»Dan, kot vsi ostali. Enak kot včeraj, enak kot jutri. Enak kot čez leto ali čez deset, trideset let. Enaki nepomembni pogovori. Z enakimi ljudmi, o praznih stvareh. Navajenost. Kako zelo poznano, kajne?«s takimi in drugačnimi stvarmi se ukvarja drama Strojepiski. Z rutino. In kako se izvleči iz nje. Ali sploh obstaja odgovor? Je potreben zgolj pogum? Ga Sylvia in Paul zbereta dovolj, da prekineta moro, v kateri živita. V kateri živi marsikdo. V enournem dialogu iščeta rešitve, sanjarita o boljših časih, preganjata dolgčas, obstaneta, živita rutino, ki jo hkrati prezirata.«režiser Nikolaj Vodošek po premieri:»ko sta se name obrnila Eva in Pavel, sem bil kar nekoliko zmeden, saj nisem vajen tega, da bi k meni hodili igralci z že izbranimi teksti. Odkrito moram priznati, da me besedilo v začetku ni povsem prepričalo, niti navdušilo. Šele sčasoma sem na bralnih vajah začel doumeti, o čem govori Murray Schisgal, ki je delo Strojepiski napisal v začetku 60. let prejšnjega stoletja. Tekst se na zelo zanimiv način dotika naših vsakdanjih življenj in ujetosti v ponavljajoče se vzorce. Lahko rečem, da je igra Strojepiski zelo hvaležen material za vsakega igralca, saj mu ponuja širok spekter čustvenega in telesnega raziskovanja na odru. Eva in Pavel sta bila v tem pogledu pri svojem delu zelo dosledna in zagnana. Lahko rečem, da je bila premiera, ki je za nami, izredno uspešna in dobro sprejeta med gledalci. Vesel sem, da smo na oder postavili nekaj povsem novega in svežega, kar ne diši po komediji. V zelo kratkem času smo ustvarili predstavo, za katero menim, da je povsem aktualna tudi danes in v kateri se lahko prepozna prav vsak izmed nas.«bistriški teater

8 8 11. junij 2020 JUBILEJ / TINJE 90 let Lizike Mohorko iz Zgornjih Poljčan Vse imam, pogrešam le pogovor Zadnja leta je vse več devetdesetletnikov, ki so še zelo aktivni in polni energije, kar velja predvsem za ženske. Tudi Lizika Mohorko je med njimi. Delo ji nikoli ni predstavljalo problema, saj se je že kot mlado dekle zaposlila v tovarni LIP v Poljčanah, kjer delo ni bilo lahko, a je tu kljub temu ostala kar petnajst let. Časi takrat niso bili najbolj naklonjeni mladim, ki so si želeli ustvariti življenje. Tudi Lizika je odšla s trebuhom za kruhom v Nemčijo, kjer je opravljala najrazličnejša dela. Ko je spoznala svojega Franca, se je zaljubila in kmalu sta postala mož in žena. Imela sta majhno kmetijo, na kateri sta zelo dobro gospodarila. Otrok jima življenje ni namenilo, sta se pa z možem odlično razumela. Vse, kar sta počela, je bilo v slogi in usklajeno. Lizika je uživala pri delu na kmetiji in med svojimi živalmi. Vse sta si z možem pridelala doma, saj sta redila zajčke, kokoši, prašiče, koze, krave in purane. Dela je bilo dovolj, pa tudi razvedrila ob živalih, ki jih ima Lizika zelo rada. Ko je Liziki umrl mož, se je življenje zelo spremenilo. Ostala je sama. Drugega moža ni iskala, saj bi težko našla tako dobrega, kot je bil Franc. Letos je dopolnila 90 let, pa je kljub težkemu življenju je še vedno pri močeh. Živi sama in skrbi zase. Še vedno si pridela doma veliko tega, kar potrebuje, še vedno ima tudi nekaj živali. Redno jo obiskuje sestra Micika, rada pa se druži tudi s sosedi. Lizika je s svojim življenjem zadovoljna in če bi lahko,ne bi prav nič spreminjala, le moža Franca zelo pogreša. In pogovor... Ob njenem visokem jubileju so jo obiskale tudi članice KORK Poljčane. Zdenka Detiček Opič AKCIJSKA PONUDBA MESNICA FINGUŠT KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. ČEVAPČIČI S SIROM MARINIRANA PIŠČ. KRILA (brez špicov) Pragersko, Spodnji Gaj 9 Tel.: 02/ ,99 /KG 2,98 Z VAMI ŽE OD LETA 1988! MARINIRAN SV. VRAT 4,75 /KG V MESECU JUNIJU PA ŠE POSEBNA AKCIJA! VSI, KI ZBERETE NAD 100 FIN-GUŠT JUNIJSKIH RAČUNOV, DOBITE PREDPASNIK! POŠLJITE FOTOGRAFIJO ALI OBJAVITE NA FACEBOOK-u (@FinGušt) ali na INSTAGRAM-u (@fingust1988) NAJBOLJŠIH 10 NAGRADIMO ZA PIKNIK PAKET ZA 4 OSEBE V MESECU AVGUSTU. fingust1988 Mesnine Štajerske d.o.o., Sp. Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pragersko JANEZ AJD IN NJEGOVO TINJE (23) Mladostni spomini Ovce Pri sosedu so imeli bolnika. Na željo domačih ga je župnik za veliko noč obiskal. Na prsih je v lepem prtu nosil najsvetejše, mežnar pa je pozvanjal z zvončkom. Pri naši hiši smo imeli ovce. Spomladi in jeseni, ko ni bilo na njivah poljskih pridelkov, so se pasle same brez pastirja. Oče jih je navadil, da je z zvoncem pozvonil, pa so pritekle domov, za nagrado pa so dobile sol. Med ovcami je bil tudi oven ali koštrun, ki je znal na mojo besedo 'ala buc' stopiti za nekaj metrov nazaj in se pognati v človeka. Rešil si se ga le tako, da si legel na zemljo. Tisti dan, ko sta šla župnik in mežnar na spoved, so se ovce pasle nedaleč stran. Ko so zaslišale mežnarjevo zvončkljanje, so jo ubrale za njima z glasnim bebeee, misleč, da bodo dobile sol. Le s težavo sta jim ušla pri sosedu v vežo. Oče so robantili:»pa še ta hudič gre zadaj za najsvetejšim!«mislili so na koštruna. Rokodelca Nacek in Johan Od rokodelcev sta mi najbolj ostala v spominu zidar Johan in coklar Nacek. Ta je bil po postavi manjši, zato so mu rekli Mali Nacek. Kot deček sem ga pozimi opazoval s tople peči, kako spretno je iz javorjevega lesa na kobili (posebni stolici) izdeloval cokle, jih obijal z usnjem, podloženim s klobučevino ter jih podkoval z zato nalašč kupljenimi žeblji. Za njegovo delo je bila dovolj le hrana in nekaj malega v denarju. Smrt ga je doletela na poti od hiše do hiše, na jasi sredi gozda. Zidar Johan je bil samouk. Pri ljudeh je bil upoštevan in priljubljen. Zidarska del iz kamna so se mu kar obnesla, le krušne peči so mu delale preglavice. Nekoč je bil naprošen k premožnemu kmetu. Napravil je lesen opaž in nanj zidal obok. Že med delom je imel občutek, da se mu ne bo dobro izšlo. Ob koncu je prejel izdatno malico in še kar lepo plačilo. Preden se je poslovil, je rekel:»zdaj pa le zakurite v peč!«in s čudnimi občutki hitro odšel. Ni še prišel do meje posestva, že je pritekla za njim gospodinja, češ, da se je peč podrla. Johan, ki je bil vedno dobre volje, ji je zabrusil:»kaj misliš, da ti bo na večno držala!«in odšel po svoji poti. Kdo je potem ponovno sezidal peč, mi ni znano. Ureja: Marjan MALLY Nekoč je bila navada, da so poklicali duhovnika k umirajočemu, da mu da zadnjo popotnico. Na poti je duhovnika nekdo spremljal. Po navadi cerkovnik (mežnar) ali pa kakšen otrok ministrant, ki je imel v rokah zvonček, s katerim je med potjo zvonil. Mimoidoči ljudje so se ustavili, pokleknili in se v znak spoštovanja pokrižali. Babica še vztraja v stari hiši Gašper Zakonca Gašper in Jerca sta živela na kmetiji s sinom in hčerko, ki pa sta kmalu odšla od doma. Gašper je rad pogledal v kozarec, poleg tega je pa bil tudi zelo ljubosumen. Nekega poletnega večera si je Gašper hladil žejo med prijatelji v bližnji gostilni. Beseda je dala besedo in ob dobri kapljici je hitro mineval čas. Ura se je bližala polnoči, ko se je zibal proti domu. V takem primeru je bil vedno vesel, saj je upal, da bo našel ženo spečo v postelji, jo objel in se ji opravičil, da se je zadnjič zamudil tako dolgo. Jerca se je po opravljenem kmečkem delu odšla malo spočit na balkon. Topla noč jo je kmalu zazibala v trdno spanje. Ko je Gašper stopil v sobo, je opazil, da je postelja prazna. V glavo mu je takoj šinila temna slutnja 'Kaj pa, če mi je žena ta čas pobegnila z drugim!?' Vzame petrolejko, pregleda vse sobe, kuhinjo, podstrešje, senik nad hlevom, žene pa nikjer. Jerca se je medtem prebudila in se potihoma smejala, ko je opazovala, kako jo mož išče in kliče. Kmalu pa jo je minil smeh. Gašper je upihnil luč in izginil v temno noč. V poletnem jutru je sonce stalo že visoko nad obzorjem. Iz bližnjega gozda se je slišalo ptičje petje, ki je naznanjalo, da bo lep dan. Ženske so se v gručah Domačija z Urha zbirale ob vaškem studencu in po svoji navadi premlevale to in ono. Jerca jim je potožila svojo skrb. Maruša, ki je vsako stvar rada napihnila, je takoj rekla:»slišala sem Gašperja govoriti, da se misli obesiti.«polona pa je preslišala besedo misli in je rekla, da se je že obesil. Novica se je razširila po vasi. Zvonovi farne cerkve niso obetali nič dobrega. Po dveh dneh je vest prišla na uho tudi občinskim možem. Sklenili so, da bo potrebno pogrešanega iskati, hkrati pa pripraviti vse potrebno za pogreb. Grobarja Lovrenc in Franča, ki sta prejemala lepo plačo, poleg tega pa pri bližnjem kmetu še vsak po pet litrov pijače na račun pokojnika, sta se seveda razveselila in že hotela pohiteti s kopanjem jame. Toda župnik, prileten in izkušen mož, je svetoval, da je treba še počakati. In prav je imel, kajti v jutru četrtega dne se zasliši z dvorišča pogrešanega ubrano klepanje kose. Vaške babnice so radovedno dvignile glave, Gašper pa se za to ni zmenil. Kot da se ni nič zgodilo je odšel kosit na bližnji travnik. Jerca pa je bila njegove vrnitve vesela. Z Gašperjem sta živela še mnogo let v slogi in ljubezni, dokler ju smrt ni ločila. Prihodnjič: Kako si je Matijec revmo zdravil

9 TEDNIK PANORAMA DOBRE NOVICE 11. junij /2020 DOBRE NOVICE Podelitev občinskih nagrad Občina Slovenska Bistrica je podelila priznanja Občina Slovenska Bistrica je v četrtek, 4. junija 2020 v Viteški dvorani slovenjebistriškega gradu v pripravila krajšo prireditev ob podelitvi občinskih nagrad. Nagrajenci občinskih priznanj so s seboj lahko pripeljali še tri spremljevalce. Prireditve so se udeležili tudi župan Občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar, podžupan Žarko Furman in direktorica bistriškega Zavoda za kulturo, Herta Žagar. Prireditev ob podelitvi nagrad za izjemno delo posameznikov in skupin, ki so v skupnosti v preteklem letu pustili še poseben pečat, tradicionalno poteka 12. marca, na občinski praznik Slovenske Bistrice. Letos to zaradi epidemije ni bilo mogoče. Da je kljub vsemu pomembno obeležiti posebne dosežke skupnosti in občanov, je v svojem nagovoru poudaril tudi župan Občine Slovenska Bistrica, dr.ivan Žagar.»Občinski praznik je običajno čas, ko se ozremo v preteklost in pogledamo, kaj smo postorili, zastavimo kratkoročne načrte za prihodnost. Dolgoročne že imamo. Zelo pomembno je, da gremo v življenju naprej in na številnih področjih smo že zagnali svoj napredek,«je povedal župan. Listino občine Slovenska Bistrica za izjemne dosežke na področju glasbenega izobraževanja v 70. letih delovanja je prejela Glasbena šola Slovenska Bistrica.»Ta nagrada, listina občine Slovenska Bistrica, meni osebno, kot tudi vsem mojim sodelavcem pomeni veliko. To je potrditev, da delamo dobro, kakovostno in se trudimo, da bi naše delo postalo prepoznavno, ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi izven meja Slovenije. Opravljamo veliko dejavnosti, pripravljamo veliko dogodkov, koncertov, beležimo veliko uspehov na tekmovanjih. Vsak učenec je zgodba zase in na vse smo ponosni,«je povedala ravnateljica Glasbene šole Slovenska Bistrica, Radmila Bikić Magdić. Za 60 let uspehov na področju gojenja rib, varovanja voda in okolja ter športnega ribolova v sladkih vodah je bila nagrajena Ribiška družina Slovenska Bistrica.»Ta nagrada potrjuje, da moje delo odmeva.«prejemniki priznanj z županom in podžupanom občine Slovenska Bistrica»Zelo sem ponosen, da je okolica, v kateri delujemo, opazila naše delo. Ponosni pa smo tudi na to, da vzgajamo mlade ribiče, ki imajo drugačen odnos do narave. Mladi ribiči danes ne lovijo za plen, ampak gredo ob vodo zato, da se naužijejo narave, ribo pa, če jo dobijo, tudi izpustijo,«je povedal predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica, Franc Valand in poudaril, da se v ribiški družini trudijo, da bi ribištvo pripeljali tudi v osnovne šole.»v osnovni šoli Poljčane smo pripravili ribiški krožek, imamo mentorja. Mladi so se v krožek aktivno vključili. Tudi dekleta.«predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica je prepričan, da ribolov ni samo moški šport.»imamo državno prvakinjo, ribičko Klementino, ki tekmuje na državnem nivoju in obiskuje tudi evropska in svetovna prvenstva, kjer je zelo uspešna.«občinsko nagrado za požrtvovalno delo pri ohranjanju kulturne dediščine in za 40 let delovanja je prejel Aktiv kmečkih žena s Keblja.»Nagrada je priznanje za dolgoletno delo. Zahvalila bi se krščanskim demokratom, ki so opazili, da na Keblju delamo, da smo pridne in so nas tudi predlagali za to nagrado,«je povedala predsednica Aktiva kmečkih žena Kebelj, Hedvika Kočnik.»Sama sem tekmovanja prepustila mladim. Na razstavi Podobe bistriških domačij po osem, deset deklet peče in vsa dobijo priznanja. Zelo pridne so, ta nagrada pa jih bo spodbudila, da bodo še bolj,«je povedala Hedvika Kočnik, ponosna, da je v aktiv kmečkih žena na Keblju vključenih Ribolov je šport za vse, za starejše, mlajše, fante in punce veliko mladih žena. Za dolgoletno in uspešno delo na področju novinarstva in publicistike je bil nagrajen Mirko Munda s Pragerskega.»Vesel sem je, ker ta nagrada potrjuje, da moje delo odmeva. Ljudje v Slovenski Bistrici in celotni občini imajo radi svoj kraj, svoje ožje okolje in zato tudi radi berejo to, kar ustvarjam. Zadnjih deset, dvajset let v glavnem pišem o območju, ki ga zajema Slovenska Bistrica,«je povedal Mirko Munda. Naziva častni občan letos niso podelili. Tekst in Foto: Ines Kresnik V aktivu kmečkih žena so vesele mladih članic»vsak učenec je zgodba zase in na vse smo ponosni.«dobre NOVICE

10 junij 2020 DOBRE NOVICE DOBRE NOVICE Koronavirus v ZDA Celo strokovnjaki na področju zdravstva in ekonomije težko povedo, kako naprej V času epidemije sva z Luko Govedičem, Bistričanom, ki študira na bostonskem tehnološkem inštitutu MIT v ZDA, na daljavo izmenjala nekaj besed o stanju korona krize v Ameriki, ki je postala eno največjih žarišč okužbe na svetu. Trenutno šolanje za Luko poteka na daljavo, tako, kot je do nedavnega za slovenske šolarje. 17. marca so študenti na inštitutu (MIT), kjer študira računalništvo, bili poslani domov in so kasneje začeli s poukom na daljavo, kar pomeni, da je opravljanje izpitov zanj potekalo preko računalnika, predavanja in vaje pa preko spletnih platform za video klice. V vrtcih, osnovnih in srednjih šolah so prekinili pouk malo kasneje. Pravega vpogleda v to, kako je šolanje potekalo zanje, Luka nima, saj, kot pravi, nima stika z ljudmi, ki imajo otroke v šolah. Njegovi načrti za zdaj ostajajo nespremenjeni. Poleti bo delal pri podjetju Expanse iz San Francisca v Kaliforniji, ki se ukvarja z varnostjo računalniških sistemov (cybersecurity). Prvoten namen je bil, da bi se poleti selil v Silicijevo dolino, a bo zaradi epidemije moral delo opravljati na daljavo iz Bostona. Neljuba sprememba je tudi ta, da avgusta ne bo prišel v Slovenijo, saj v tem primeru najverjetneje ne bi imel več vstopa v ZDA. Tudi na inštitutu še nimajo povsem jasnih informacij, kako bo z nadaljevanjem šolanja za študente letošnjo jesen, ko se začne novo šolsko leto. V Sloveniji so po razglasitvi epidemije takoj prekinili šolstvo, javni promet, zaprle ali zmanjšale na minimum so se vse dejavnosti, odprte so ostale samo trgovine z živili. Kot so naši mediji poročali, Amerika, tako kot v Evropi Italija, ni takoj uvedla ukrepov in sedaj trpi zelo hude posledice. Luka je povedal, da imajo v ZDA sicer podobne ukrepe, ki pa niso tako drastični, kot so bili pri nas, kar se mu zdi napačno, saj bi lahko uspešneje zajezili širjenje virusa in posledično rešili veliko življenj. Tudi omejitve gibanja in zbiranja ljudi na javnih površinah, ki se je v kar nekaj evropskih državah dosledno upoštevalo in se izkazalo za dobro, tam sploh ne poznajo.»sicer je res, da je v tako veliki in množični državi težje uvesti stroge ukrepe, a se mi zdi večji problem ta, da je tukaj v ljudeh bolj prisoten individualizem, ki predstavlja večjo vrednoto, kakor v Evropi. Američani težko razumejo, da je treba nekaj narediti za skupno dobro in vedno v ospredje postavljajo svoje osebne in temeljne pravice, za katere imajo občutek, da bi jim ob spoštovanju ukrepov bile kratene.«ob vsakem večjem izbruhu bolezni ali kakšnem drugem, za človeštvo pomembnem dogodku, ki je v primeru korone doživel do sedaj največjo medijsko pozornost, se takoj pojavijo t.i. teorije zarote, za katere Luka ne želi izgubljati besed. Pravi, da se je tem teorijam dandanes zelo lahko prepustiti, saj ljudje verjamejo tistemu, čemur želijo verjeti... Zaveda se, da se v svetu dogajajo grozote, da živimo v času, ki mu vladajo informacije in so med njimi marsikatere prirejene in lažne, zato je še posebej pomembno, da razmišljamo kritično. Teorije zarote vedno razložijo, zakaj se zdijo»privlečene za lase«, a to jih ne naredi nič bolj legitimne. Luka pravi, da v Ameriki, podobno kot širom sveta, za virusom zbolevajo in umirajo večinoma starejši in hudo bolni ljudje, vendar je med njimi tudi kar nekaj ljudi srednjih let in tudi mlajših, ki si zaradi revščine ne morejo zagotoviti zdravljenja, kar je tudi eden od krivcev za veliko število žrtev. Ameriški zdravstveni sistem je namreč za razliko od našega ugoden samo za ljudi, ki imajo veliko pod palcem. Tudi glede gospodarstva, ki ga je epidemija virusa prizadela skoraj bolj, kot splošno zdravje ljudi, je povedal, da je stanje v ZDA slabo. Ob ekonomski krizi, ki je po izbruhu bolezni nastala, je bilo odpuščenih na desetine milijonov ljudi, kar predstavlja velik odstotek delovne sile. Po informacijah, ki jih ima, naj bi država ljudem, ki so izgubili službe, dodelila ček v višini 1200 dolarjev, kar pa še zdaleč ne bo dovolj glede na to, da se je kriza šele začela in zaposlovanj še dolgo ne bo. Socialno in ekonomsko ogroženi ljudje iz dna družbene lestvice, med njimi je veliko temnopoltih, so tako rekoč pozabljeni, kar ga, kot pravi, po dveh letih življenja v ZDA, še vedno negativno preseneča. Po smrti Afroameričana Georgea Floyda, ki je bil osumljen plačevanja s ponarejenim bankovcem in bil s strani enega od policistov ob aretaciji brutalno umorjen, se je stanje onkraj luže še dodatno poslabšalo. Ljudje množično protestirajo, policija pa nadaljuje in celo stopnjuje nasilje proti vsem, ki protestirajo, tudi proti tistim, ki 90 let Angele Trebovc iz Poljčan to počnejo na miren način. Predsednik Trump je celo javno pozival k nadaljevanju nasilja policistov nad ljudmi preko družbenega omrežja Twitter. Na srečo se dogaja močan premik med ljudmi, ki se vse bolj zavedajo, kako zelo je rasizem še vedno prisoten v ameriškem sistemu, še posebej med policisti. Za konec je na vprašanje, kaj meni, kako se bo odvijalo obdobje po krizi in kakšne posledice bomo nosili, Luka odgovoril, da je komentar na to zelo težak, saj celo strokovnjaki iz področja zdravstva in ekonomije težko povedo, kako naprej. Dejstvo je, da smo bili čez noč pahnjeni v to krizo in se je za večino ljudi življenje obrnilo na glavo, v takih primerih pa vemo, da so ugibanja in informacije zelo nejasne. Upa, da bodo čim prej odkrili cepivo, če bo potrebno, in, da se svetovni kaos čim prej umiri. Marko Opič Pri devetdesetih letih nobenih bolezni Angela Trebovc je pred kratkim praznovala svoj 90. rojstni dan. Rodila se je v Ješovcu pri Kočnem, osnovno šolo pa obiskovala v Laporju. Po šoli je bilo potrebno poskrbeti za delo. Zaposlila se je v šiviljski delavnici v Slovenski Bistrici, kjer so šivali moške srajce. Kasneje je vse do upokojitve delala v tovarni MTT v Mariboru. Svojega moža Ivana, ki je bil takrat zaposlen v tovarni Boris Kidrič v Mariboru, je spoznala na vlaku. Zaljubila sta se in kmalu sta si začela spletati gnezdo. Ivan je dobil službo kretničarja v Poljčanah na železnici, kjer sta dobila tudi stanovanje. Po štirih letih sta se poročila. Ivan je Angelinega sina Štefana sprejel za svojega, v zakonu pa sta se jima rodila še sin Joži in hčerka Silva, ki danes živita v Domžalah in mamo redno obiskujeta. Tako kot številnim tudi Angeli življenje ni prizanašalo. Po hudi bolezni ji je pred veliko leti umrl mož, kasneje pa tudi sin Štefan. Zdaj živi sama. Po sinu Štefanu ima vnukinjo Valerijo. Kljub letom je Angela še zelo aktivna. Še vedno obdeluje velik vrt in si pridela vso zelenjavo, tudi krompir za ozimnico. Tisti Poljčančani, ki jo poznamo, lahko rečemo, da je ves čas ista, kot, da gredo leta mimo nje. Počuti se dobro, nobenih zdravstvenih težav nima, razen nekoliko povišanega pritiska. Živi umirjeno življenje. Rada prebere časopis, kakšno knjigo in pogleda televizijo. Politika je preveč ne zanima, čeprav redno spremlja poročila, saj želi vedeti, kaj se v svetu dogaja. Nobenih pretiranih želja nima za prihodnost. Želi si le, da bi bila njena otroka zdrava, pa tudi zase si ne želi nič drugega, kot, da bi lahko tudi v bodoče sama skrbela zase. To je največje darilo v življenju, pravi. Ob njenem rojstnem dnevu so jo med drugimi obiskale tudi članice KORK Poljčane. Zdenka Detiček Opič

11 DOBRE NOVICE 11. junij Domen Sajbert iz Oplotnice»Zame je nekaj najlepšega, ko osrečujem ljudi z glasbo«domen je mlad in postaven fant iz Oplotnice, star 29 let, inženir strojništva. Živi z mamo in očetom, ima enega brata. Že dolgih 17 let igra na harmoniko in s tem boža srca vseh ljudi. Je član ansambla»duo Vaginos«. Harmonika, srčnost in smisel za humor, tako bi lahko opisali Domna Sajberta, ki ga v Oplotnici pozna skoraj vsak. Harmonika ga spremlja že od otroštva in brez nje si svojega življenja zagotovo ne predstavlja. Svojih začetkov se z nasmehom na obrazu spominja:»z glasbo sem se srečal v začetku osnovne šole, zelo rad sem prepeval ob radiu in televiziji. Kasneje so doma opazili, da sem igral na mehek vzglavnik, pojšter, in tako mi je oče kupil harmoniko. Takrat nisem vedel, da bo glasba postala velik del mojega življenja in da mi bo tako globoko segla v srce. Ponosen sem nase, da razveseljujem in osrečujem ljudi z glasbo in dobro voljo. To je zame nekaj najlepšega«, je povedal. Njegova prva zaigrana pesem na harmoniko je bila Mi se imamo radi, ki se jo je tudi zelo hitro naučil, se spominja Domen. Njegovi prvi nastopi so se vrstili kar doma, predvsem ob domačih praznovanjih, pa rojstnodnevne zabave in zaključene družbe. Njegov mentor je bil dolga leta Matej Šretl. Danes, po tolikih letih, pa mentorja že skoraj ne potrebuje več. Tedensko vadi od 5-10 ur, za učenje nove skladbe in besedila pa potrebuje bistveno več časa. Poleg glasbe je Domen tudi v službi. Na vprašanje, kako usklajuje službo in glasbo, pravi:»če delaš s srcem, nič ni težko«. Stik z glasbo ga poživi in srečen je, ko zaigra kakšno pristno domačo vižo, sebi ali družbi. Pravi, da je glasba zdravilo, ki nima nikdar slabih učinkov. Za svoje telo po prebedeni noči pa poskrbi takole:»potrebno je, da se telo umiri in da je spanca dovolj in zato to nadoknadim med tednom. Za dobro fizično kondicijo poskrbim z različnimi športnimi dejavnostmi, s tekom v naravi in igranjem nogometa. Za regeneracijo telesa obiskujem tudi krioterapijo in redne masaže hrbta«, pravi Domen. Vse to je potrebno, da se dobro počuti in zato so njuni nastopi z Matejem odlični. Veliko mu pomeni podpora družine, ki ga je podpirala in spodbujala od začetka. Nekaj let so ga redno vozili na vaje in nastope, dokler ni imel izpita za avto. Kakšne pa so kvalitete»dobrega muzikanta«?»muzikant ne postaneš čez noč, kar misli večina ljudi. Ure vloženega truda bi lahko pretvoril v leta, veliko odrekanj je potrebno, da postaneš muzikant (vaje pri mentorjih, solo petje, nastopi, vaje, ). Ob tem pa moraš ostati tudi človek, saj te le tako občinstvo sprejme. Biti muzikant je kot, da si poročen, videti je enostavno, dokler ne poizkusiš (smeh)«. Domen je eden izmed članov»dua Vaginos«.»Z Matejem Vučino sva se spoznala v srednji šoli, kjer nama je učitelj predlagal, da bi igrala na kostanjevem pikniku. Za nagrado sva dobila prosti šolski dan. Seveda nisva oklevala. Potem sva se večkrat slišala in leta 2011 začela igrati v duetu po različnih zabavah. Do danes sva posnela 4 videospote in imava 3 lastne skladbe (1 skladba je priredba),«je povedal. Igrata po celi Sloveniji.»Na nastopih ljudje vidijo, kakšni so najini nastopi in kakšno glasbo izvajava in večkrat se kar na nastopih dogovorimo za naslednje zabave. Prisotna sva tudi na različnih socialnih omrežjih (facebook, instagram, youtube ), kjer naju ljudje spremljajo,«je povedal. In njegovi načrti?»želim si največ zdravja in, da si čez nekaj let ustvarim družino in svoj dom. Na glasbenem področju želim, da z Matejem posnameva nove viže in da bova še naprej razveseljevala ljudi po Sloveniji z domačo glasbo in humorjem.«(foto: osebni arhiv) Anja Hohler BIOGRAFIJA FRANCA PADEŽNIKA (7) Kdo je bil Franc Padežnik? Na dosluženju v jugoslovanski vojski leta 1948, Padežnik je v prvi vrsti na sredini Velika tatvina Ob koncu druge svetovne vojne se je na Zgornji Polskavi zgodila velika tatvina, polskavsko graščino so popolnoma izropali. Moj oče mi je nekoč dejal, da če bi se pregledala vsa polskavska podstrešja, bi se tam našlo še marsikaj iz graščine. Volje za to pa na Polskavi ni bilo. Hermanna, ki je precej vedel o tem, kdo je kaj odnesel, pa so onemogočili. To je bila po vojni na Polskavi dolgo časa tabu tema, o tem se ni govorilo pravzaprav vse do danes. Pomočniški izpit Hitro po vojni leta 1946 je Padežnik naredil pomočniški izpit pri mizarskem mojstru Francu Kropfu v Slovenski Bistrici. V bistvu so mu samo priznali izobrazbo, ki jo je pridobil že pred in med vojno. Poroke na Občini Zgornja Polskava Po drugi svetovni vojni je bila Zgornja Polskava, tako kot pred vojno, nekaj časa še svoja občina, s svojim županom. Občina je imela med drugim tudi pravico civilno poročati krajane. Padežnik je bil nekaj časa namestnik krajevnega oziroma občinskega matičarja, tako da je tudi on poročil nekaj parov. Poravnalni svet Leta 1959 je bil od sodišča v Slovenski Bistrici imenovan za predsednika poravnalnega sveta za območje krajevnega urada Zgornja Polskava. Poravnalni svet je bil izvensodno telo, ki si je prizadeval za mirno reševanje sporov med krajani - torej nekakšna današnja mediacija na sodiščih. Poravnalni svet so sestavljali predsednik in dva člana, vsak je imel tudi namestnika - torej je bilo v poravnalnem svetu šest ljudi. Člani v poravnalnem svetu so bili iz Zg. in Sp. Polskave - torej je poravnalni svet deloval na področju obeh Polskav. Dosluženje v jugoslovanski vojski Za kazen so morali vojaki, ki so bili v nemški vojski, iti po vojni še za dve leti v jugoslovansko vojsko, na takoimenovano dosluženje, seveda kot navadni vojaki. Bili pa so ti vojaki velikokrat boljše natrenirani kot oficirji oziroma njihovi inštruktorji v jugoslovanski vojski, sploh glede poznavanja delovanja orožja. Tako je bil Padežnik v jugoslovanski vojski od aprila 1947 do aprila Prvo leto je bil v artileriji, drugo leto pa je delal v intendantski službi kot mizar. V delovni brigadi Septembra leta 1949 je odšel v delovno brigado v Lovrenc na Pohorju. Tam so gradili neko gozdno cesto cesto Pohorskega bataljona. Dela je vodilo podjetje SLOVENIJA CESTE, delali pa so brigadirji. Delo je bilo precej naporno, saj se je vse delalo ročno. Pri tem so staknili marsikateri žulj. Najbolj delovne in pridne so razglasili za udarnike, tudi njega. Tam se je naučil tlakovanja cest s kamenjem (flaištranje), kar je pozneje prakticiral tudi doma. Tam je spoznal tudi ka- (album Franca Padežnika) snejšo ženo. Maks Hermann Moj oče je v mladosti veliko bral. Knjige si je takrat najverjetneje sposojal v sokolski knjižnici. Pozneje je tudi sam imel kar precej knjig. Nekaj knjig je imel v nemščini, tudi v gotici. Po vojni se je na Zgornji Polskavi precej družil z Maksom Hermannom. Hermann je izhajal iz nemške družine. Njegovi starši so imeli pred prvo svetovno vojno na Zgornji Polskavi gostilno (gostilna Hermann). Maks je bil po poklicu pravnik, pred drugo vojno je bil direktor banke oziroma hranilnice v Mariboru. Po drugi vojni pa je bil v pokoju na Zgornji Polskavi. Imel je največjo knjižnico na Polskavi. Očetu je posojal knjige, o katerih sta pozneje tudi debatirala. Nekoč je Hermann napisal neko knjigo - roman v nemščini. Rokopis je dal prebrati in oceniti mojemu očetu. Moj oče mu je to knjigo bolj slabo ocenil in s tem se je končalo njuno prijateljstvo. Jaz se Hermana spominjam; ko smo v osnovni šoli otroci zbirali znamke, sva ga šla s sošolcem Mirkom Drakšičem prosit, če nama lahko da kaj tujih znamk. Ko sva čez par dni prišla po njih, je res pripravil en kupček znamk, ki sva si jih pozneje razdelila. Leta 1978 je ob otvoritvi nove šole na Zgornji Polskavi Hermann poklonil šoli sliko Simona Pernata, prvega učitelja na polskavski šoli, ki je na Polskavi pričela delovati že leta DOBRE NOVICE Slika ob zaključku delovne brigade 1. oktobra 1949 (album Franca Padežnik)

12 junij 2020 DOBRE NOVICE DOBRE NOVICE Rokerska skupina DIXONS Pripravljeni za slovensko glasbeno sceno Vse manj je medijev in poslušalcev, ki še ne poznajo štajerske rock skupine DIXONS. Skupina dobrih glasbenih prijateljev, ki prehaja iz garažnega banda na slovensko glasbeno sceno s svojimi prvimi resnejšimi projekti. Čeprav člani prihajajo iz različnih štajerskih krajev, jih je rock glasba povezala v svojem bistvu in tako so njihove skupne ideje in prigode rodile albumski prvenec: Špilaj sn ti reko! Na albumu najdete deset avtorskih skladb DIXONOV, ki so jih ustvarjali v zadnjih treh letih. Skupina sicer deluje že peto leto in se je občinstvu v preteklosti predstavljala predvsem s»coverji«, v letošnjem letu pa si želijo na nastopih izvajati tudi svojo glasbo. Skupino pretežno sestavljajo glasbeniki in učitelji glasbe: Peter Bedenik vokal, kitara; Dušan Slaček kitara, back vokal; Gašper Kundih bas kitara, back vokal; Jernej Kirbiš klaviature, back vokal in Joži Pongračič bobni, back vokal. Letošnje poletje bodo osvežili s hitom»laški pir«, za katerega so v preteklem mesecu posneli tudi videospot, ki si ga je mogoče ogledati na kanalu Youtube. Skladba bo to poletje idealen spoj vročine, sence ter rosne steklenice piva. Ker fantje nikoli ne počivajo, se v tem času že rojevajo novi komadi z njihovo prepoznavno pozitivno rokersko energijo, ki jo radi prenašajo na publiko. ŠPILAJ SN TI REKO! Niko Turk 18. občni zbor KUD Forma viva Makole Makolski mednarodni simpozij se letos preimenuje V četrtek, 4. junija, je potekal 18. občni zbor KUD Forma viva Makole na turistični kmetiji Ačko na Štatenbergu. Kljub času po epidemiji koronavirusa je bil občni zbor sklepčen. Poročilo o dokaj uspešnem delu društva v letu 2019 je podal predsednik Ivan Dvoršak, čemur so sledila poročila o delu posameznih sekcij. Pizzeria Salama iz Oplotnice»Pri nas je poskrbljeno tudi za otroke«v letošnjem letu je v planu dela društva izvedba že osemnajstega Mednarodno kiparsko-slikarskega druženje Forma viva Makole Dežno 2020 v skrajšani obliki in vsebini. Zaradi zmanjšanega obsega sredstev in vsebine je tokrat spremenjeno ime, kajti na začetku je bil festival, kasneje simpozij, tokrat pa bo mednarodno kiparsko slikarsko druženje od 3. do 6. Damjan in Mateja Lipuš sta lastnika»pizzerie Salama«, ki se nahaja v središču Oplotnice. Kmalu bodo obeležili že osmo obletnico delovanja. Znani so po svojih slastnih picah iz krušne peči, hamburgerjih in burgerjih.»mnogo gostov prihaja tudi iz drugih okoliških krajev. Vesel bi bil, da bi nas tudi domačini še večkrat obiskali.«je povedal lastnik Damjan Lipuš. Pred objektom je parkirišče, kjer lahko parkirate avtomobil ter po nekaj korakih ste že na terasi znamenite»pizerrie Salama«. Notranjost picerije je lepa, obdelana z naravnimi materiali ter barvami. Poskrbeli so tudi za najmlajše. Na terasi se nahajata dve pravljični hiški, v katerih se lahko malčki igrajo. Notranjost hiške popestrita kuhinji za najmlajše, starši pa lahko v miru poklepetajo ob dobri kavi, saj so otroci na varnem, kar je velika prednost. (foto: osebni arhiv) Anja Hohler septembra Kiparji in slikarji bodo ustvarjali samo en dan. Udeleženci, 21 slikarjev in 12 kiparjev, bodo iz treh držav,slovenije, Avstrije in Turčije. Predsednik je poudaril, da ostaja generalni pokrovitelj Občina Makole, generalni sponzor IMPOL 2000 D.D. in medijski pokrovitelj tednik Panorama. Vsa ostala sponzorska sredstva so zelo okrnjena, praktično jih skoraj ni, zaradi trenutno nastale krize. V programu bodo sodelovali učenci osnovnih šol v likovnih delavnicah, gostovali bodo ponovno v Rogaški Slatini, osrednje dogajanje pa bo na Dežnem v Parku skulptur. Ob 10. obletnici delovanja je bila izdana monografija KUD-a. V letu 2022 je predviden dokončen zaključek ob 20.obletnici. Predsednik je dejal, da je želja o nadgradnji monografije ali pa izdaji zbirke vseh katalogov, ki prikazujejo dolgoletno ustvarjanje in vsa umetniška dela. Zaključna prireditev z bogatim kulturnim programom naj bi bila v Narodnem domu v Mariboru. Skulpture na poti FV Makole so izdelane iz različnih materialov, med drugim tudi iz lesa, zato je zob časa povzročil, da so nekatere od njih žal propadle. Kot posledica vandalizma pa je bilo uničenje skulpture, imenovane»pogled«, akademskega kiparja Marjana Mirta, ki pa bo opravil restavratorsko delo in jo ponovno postavil v času letošnjega druženja. Danica Safran

13 ŠPORT 11. junij Bistriški atleti Nova odličja in osebni rekordi v Kranju V Kranju je v soboto, 6. junija, potekal 26. Mednarodni atletski miting mladih»kranj 2020«- MEMORIAL VUČKO. Tekmovalo je 660 tekmovalcev. Bistriški atleti so dosegli naslednje rezultate: Klemen Modrijančič (U16) je zmagal v teku na 200 m (23,90 s) in v skoku v daljino (6,33 m), Zala Veber (U16) je v metu kopja bila tretja in izboljšala osebni rekord za 7 metrov (33,67 m), v suvanju krogle je bila četrta (10,95m). Noa Tušek (U16) je z novim osebnim rekordom prav tako osvojila tretje mesto (1:38,57 s), Ema Doberšek (U16) je v skoku v daljino z novim osebnim rekordom zasedla četrto mesto (4,94 m), Dovnik Damjan (ml. mladinec) je v teku na 200 m zasedel šesto mesto (24,61s), Matic Modrijančič (U14) je v skoku v daljino zasedel deveto mesto (4,65 m), v teku na 200 m pa dvanajsto (30,40 s), Jerneja Vavdi (U16) je v skoku v daljino dosegla deveto mesto in nov osebni rekord (4,73 m), Oskar Petak (U16) je v teku na 600 m dosegel nov osebni rekord in zasedel trinajsto mesto (1:41,19 s) in Tina Gojčič (U16) je v teku na 100 m zasedla petnajsto mesto (13,86 s). Čestitamo! ADSB Liga se začenja v Slovenski Bistrici Na mitingu najboljši slovenski atleti Atletska zveza Slovenije v sodelovanju z organizatorji največjih mitingov v državi znova organizira mednarodno atletsko ligo Telekom Slovenije (MAL), a za zdaj še brez mednarodne udeležbe. V popolnoma spremenjenem koledarju tekmovanj bo prva od šestih tekem lige v Slovenski Bistrici. Namesto običajnega termina ob koncu maja bodo tokratni Stepišnikov memorial v metu kladiva in druge discipline izvedli to soboto, 13. junija. Miting se bo začel ob 15. uri. Atletski miting, ki ga gosti Atletsko društvo Slovenska Bistrica, bo potekal nekoliko drugače, kot smo vajeni. Zaradi znanih razmer, povezanih z virusom Covid-19, bo tekmovanje namenjeno samo slovenskim atletom in atletinjam. Mednarodna tekmovanja so namreč še prepovedana.»po zdajšnjih ukrepih bo tekmovanje potekalo na žalost vseh nas brez gledalcev. Je pa zelo pomembno za slovensko atletiko in šport na splošno, da se bo tekmovalna sezona začela, čeprav pod posebnimi pogoji. Na sporedu bo devet moških članskih disciplin in ženskih članskih disciplin. Prav tako bodo na sporedu še nekatere discipline za starejše in mlajše mladince in mladinke in tek na 60 metrov za pionirje in pionirke,» pravi Boštjan Fridrih, direktor atletskega mitinga v Slovenski Bistrici. Svoj nastop je potrdila večina najboljših slovenskih atletov, tako da bo tekmovanje na zelo kakovostnem nivoju. Ena od glavnih disciplin bo tradicionalni Stepišnikov memorial v metu kladiva za člane in članice, kjer pričakujejo nastope vseh najboljših slovenskih metalcev tega orodja. Sicer pa so prihod že potrdili Luka Janežič, Kristjan Čeh, Maruša Černjul, Anita Horvat, Klara Lukan in Maruša Mišmaš. Za nagradni sklad na posameznih mitingih in za skupni denarni sklad atletske lige Telekom Slovenije bo poskrbela Atletska zveza Slovenije. Tomaž Ajd Luka Janežič je z odličnim časom 20,88 zmagal v teku na 200 metrov, na isti razdalji pa je Anita Horvat slavila s časom 23,94. Pohorsko podravska veteranska nogometna liga V vodstvu nogometaši Pragerskega Nogometaši v Pohorsko podravski veteranski ligi so odigrali tekme 3. kroga. Ekipa Pragerskega je doma zanesljivo s 5:1 premagala Zgornjo Polskavo, Spodnja Polskava je s 4:2 slavila v Lovrencu, tekma med Oplotnico in Apačami pa je bila odigrana v torek. Rezultati 2. kroga: Lovrenc : Spodnja Polskava 2:4 Pragersko Zgornja Polskava 5:1 Oplotnica Apače (odigrano v torek, 9. junija) Lestvica Pohorsko Podravske veteranske lige (po nepopolnem 2. krogu). Pragersko Spodnja Polskava Zgornja Polskava Apače Lovrenc Oplotnica V 3. krogu, ki bo na sporedu v petek, 12. Maja, ob 18. uri, se bodo pomerili: Zgornja Polskava : Oplotnica Spodnja Polskava : Pragersko Apače : Lovrenc Tomaž Ajd TISKAMO VSE OD IDEJE DO IZVEDBE VINSKE ETIKETE, RAZLIČNE NALEPKE, VABILA, PRIZNANJA, LETAKI, VIZITKE, BROŠURE, KNJIGE, KOLEDARJI... VABILA ZA OBLETNICE REKLAMNE, OBVESTILNE, SVETLOBNE TABLE CERADNA PLATNA ROLL-UP STOJALA VELIKI PLAKATI, NALEPKE TISK NA LES, KOVINO, PLASTIKO tisk@tednikpanorama.si K R T gradbeništvo d.o.o. nizke in visoke gradnje, asfaltiranje Zgornja Bistrica 75, Slovenska Bistrica Tel.: Mob: info@krtgradbenistvo.si

14 junij 2020 NAPOVEDUJEMO / POLICIJSKA KRONIKA NAPOVEDNIK DOGODKOV * PETEK, 12. JUNIJ: GLEDALIŠKA PREDSTAVA STROJEPISKI Kje: Slomškov dom Slovenska Bistrica Kdaj: ob 19. uri Organizator: Bistriški Teater * SOBOTA, 13. JUNIJ: ATLETSKI MITING SLOVENSKA BISTRICA 2020 TER STEPIŠNIKOV MEMORIAL Kje: Športni park Slovenska Bistrica Kdaj: ob 15. uri Organizator: ADSB Slovenska Bistrica GLEDALIŠKA PREDSTAVA STROJEPISKI Kje: Slomškov dom Slovenska Bistrica Kdaj: ob 19. uri Organizator: Bistriški Teater * SOBOTA, 20. JUNIJ: 11. TURNIR V TAROKU - SINA Kje: Dom veteranov Brinje Kdaj: od 9. ure dalje Organizator: SINA, mojster žara in taroka HUMANITARNI DAN JOGE Kje: OM YOGA CENTER SLOVENSKA BISTRICA Kdaj: od 11. do 20. ure Organizator: OM Yoga center 15. URBANOV KONCERT Kje: Kavklerjeva klet, Jelovec pri Makolah Kdaj: ob uri Organizator: Družina Kavkler in Oktet Planika HUMANITA RNI DAN JOGE SOBOTA OM YOGA CENTER SLOVENIA SLOVENSKA BISTRICA 'Tisti, ki čuti ljubezen, jo želi dajati, gojiti, širiti, slaviti in jo vse bolj in bolj globoko živeti.' - Paramahamsa Vishwananda V časih tehtanja naših vrednot in razmišljanja o pomenu življenja hrepenimo po stiku s seboj, ljubezni in notranji umirjenosti. Celodnevni dogodek HUMANITARNI DAN JOGE bo vsakemu obiskovalcu ponudil različne vsebine iz področja joge. Poskrbeli bomo tako za otroke, izkušene jogiste kot tudi tiste, ki se z jogo spoznavate prvič. Program dogodka: = Joga za otroke (Boža Indali) = Delavnica Žareče srce - Vinyasa flow (Urška Umek) = Saditev drevesa = Delavnica protistresna Yin yoga (Gabrijela Klasinc) = Delavnica Babaji Surya Namaskar (Rosanda Verglez ) = OM Chanting (Rosanda Verglez) = Potovanje k Božanskemu - predavanje o Atma Kriya Yogi in vodena meditacija (Manica Maček) = Meditativni večer petja manter (Samai Karakuma) PRISPEVEK: donacije, ki se bodo ob koncu dogodka predale socialno ogroženi družini v Slovenski Bistrici. PRIJAVE in INFORMACIJE: manicamacek@gmail.com, tel: Pridružite se lahko posameznim delavnicam ali celotnemu programu. Prijave na določene delavnice so obvezne. Pri izvedbi dogodka bomo upoštevali varnostna navodila NIJZ. Poskrbljeno ne bo samo za dušo, ampak bodo na voljo tudi slastne veganske jedi. Toplo dobrodošli. OM Shanti. Družina KAVKLER in Oktet Planika vabita na 15. URBANOV KONCERT, ki bo v Kavklerjevi kleti v Jelovcu pri Makolah 58 v soboto, 20. junija 2020, ob uri! Ob nastopu Okteta Planika bomo letos gostili Vokalno skupino VIVERE Napovednik ob 20.uri 1. Lokalne novice - Podelitev priznanj občine Slovenska Bistrica - Zahodna obvoznica in ostale naložbe 2. Policijski dosje Ponovitev: Sobota, ob 20. uri, Bistriški TV tednik Nedelja, ob 11. uri, Bistriški TV tednik POLICIJSKA KRONIKA Namerno poškodoval parkirani vozili Pri opravljanju del in nalog od 1. do 8. junija 2020 smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravnavali naslednje dogodke in pojave: KAZNIVA DEJANJA: Obravnavali smo 13 kaznivih dejanj, od tega veliko tatvino - vlom, 4 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji grožnje, 2 kaznivi dejanji goljufije, 2 kaznivi dejanji zlorabe osebnih podatkov, 2 kaznivi dejanji nasilništva in kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja , Slovenska Bistrica Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času med 1. in med in 7.00 uro na enem od parkirnih prostorov podjetja namerno z neznanim orodjem poškodoval dve parkirani vozili. Z dejanjem je lastnik obeh vozil oškodovan za evrov , Zgornja Polskava Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času med 3. in med in 14. uro prišel do stranskih vhodnih vrat v stanovanjsko hišo, ki jih je namerno poškodoval. Z dejanjem je lastnik oškodovan za 20 evrov , Pobrež Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času med in 22. uro vlomil skozi okno v stanovanjsko hišo, ki jo je v celoti preiskal. Iz notranjosti je odtujil več kosov nakita in denar. Z dejanjem je lastnik oškodovan za okoli 4000 evrov , Zgornja Polskava Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 6. do med 19. in 9. uro v križišču lokalne ceste z regionalno cesto odtujil prometni znak STOP. Z dejanjem je Cestno podjetje oškodovano za okoli 400 evrov. PROMETNA VARNOST: Obveščeni smo bili o 12 prometnih nesrečah, od tega smo obravnavali 2 prometni nesreči II. kategorije, v katerih so se udeleženci lahko telesno poškodovali, 4 prometne nesreče z materialno škodo, v 3 primerih smo odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in udeležencu izdali pisno obvestilo, v 3 primerih smo dogodek zaključili z uradnim zaznamkom. Zaradi povzročitve prometne nesreče smo 4 povzročiteljem izdali plačilni nalog. Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov smo podali 3 obdolžilne predloge na Okrajno sodišče v Mariboru, izdanih je bilo 81 plačilnih nalogov, začasno smo odvzeli 2 vozniški dovoljenji. Zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja smo na podlagi 23. člena ZPrCP enemu vozniku zasegli vozilo. JAVNI RED IN MIR: Zaradi kršitev javnega reda in miru smo opravili 14 intervencij in sicer smo obravnavali 8 intervencij na javnem kraju in 6 intervencij v zasebnem prostoru. V 4 primerih smo kršitelju zaradi kršitve javnega reda in miru izdali plačilni nalog, v 10 primerih smo intervencije zaključili z uradnim zaznamkom, saj niso bili ugotovljeni elementi prekrška. Obravnavali smo še požar. Prijeten, uspešen in varen prihodnji teden vam želimo policisti PP Slovenska Bistrica. Bojan Požeg, dežurni PP, višji policist I

15 NASVETI / SPOROČILA 11. junij Urnik sproščanja ukrepov Kaj se sme in kaj še vedno ne Pri postopnem sproščanju vladnih odlokov za zajezitev širjenja koronavirusa je veliko nejasnosti. Strah pred boleznijo je počasi pojenjal in z njim tudi strogo upoštevanje ukrepov, vendar pa ti še vedno niso v celoti odpravljeni. Vse najnovejše informacije o odredbah, ki so že ukinjene in tistih, ki se jih je potrebno še vedno držati, zato zbiramo na enem mestu. Podatke o rabi zaščitne opreme, ohranjanju razdalje in drugih priporočilih bomo tedensko posodabljali. 9. junij 2020 Trgovine Maske so potrebne kjer ni mogoče vzdrževati varnostne razdalje 1,5 m (priporočamo, da jih imate vedno v žepu) Ohranjanje razdalje Druga priporočila -ob nedeljah in praznikih ostajajo zaprte vse trgovine (razen bencinskih servisov in lekarn) Javni prevoz -z veljavno vozovnico vstopimo skozi zadnja vrata -polletne in letne vozovnice so podaljšane za število dni, ko potniki vozovnice niso mogli izkoristiti Javno združevanje -na javnih krajih je dovoljeno zbiranje do 200 oseb Zdravstvene ustanove -v zdravstvene ustanove lahko prihajajo samo osebe brez znakov okužbe dihal - pred prihodom morajo nujno poklicati za navodila -o obiskih bolnikov se odločajo bolnišnice, bolnika lahko za omejen čas obišče ena zdrava oseba Domovi za ostarele -obisk ob najavi -domovi so pod posebnimi pogoji odprti za nove sprejeme Javna uprava -upravne, sodne in druge javnopravne storitve je že mogoče opraviti neposredno na pristojnih organih - veljavnost vozniških dovoljenj, (ki so potekla med 18. marcem in 17. majem 2020), je podaljšana do 30. junija veljavnost prometnih dovoljenj (ki so potekla med 17. marcem in vključno 19. aprilom 2020) je podaljšana do 17. junija pravice iz javnih sredstev niso več avtomatsko podaljšanje, za podaljšanje je ponovno potrebno podati vlogo Pošta -pošta Slovenije deluje po običajnem delovnem času Šole Vrtci zaposleni naj bi masko nosili ves čas, učenci zunaj matične učilnice, prva triada mask ne nosi otroci mask ne nosijo vzgojiteljice in pomočnice maske nosijo zunaj matične igralnice -do 3. junija se v šole vračajo vsi osnovnošolci -srednješolci se to šolsko leto v šole ne bodo več vrnili - če je mogoče, starši otroke oddajo pred stavbo vrtca; če vanjo vstopajo, morajo nositi maske - otroci si ne razkužujejo rok, ampak jih umivajo z milom in vodo Storitvene dejavnosti - ponovno so odprti vsi hoteli, zdravilišča, welness in fitnes centri, bazeni in vodne aktivnosti Nočni klubi in diskoteke do nadaljnjega zaprti Vstop v Slovenijo -vstop v Slovenijo brez omejitev in karantene je možen za državljane Slovenije, tujce s stalnim prebivališčem in državljane Hrvaške ter Madžarske Prehod meje z Madžarsko Slovenija in Madžarska sta medsebojno odpravili omejitev prehajanja meje Prehod meje s Hrvaško - vstop na Hrvaško je na mejnih prehodih za mednarodni promet mogoč za poslovne obiske ali druge gospodarske interese (tudi turistične) za državljane držav članic EU. -tranzitni promet za tovorna vozila je popolnoma sproščen Prehod meje z Avstrijo -na meji so vzpostavljene 3 kontrolne točke, Slovenci lahko meje prestopamo tudi izven kontrolnih točk morejo pa potrditi, da v preteklih 14 dneh niso potovali izven meja epidemološko varnih držav Prehod meje z Italijo - po vstopu v Italijo za Slovence ni več potrebna karantena - kontrolne točke ostajajo nespremenjene. - izven kontrolnih točk na meji z Italijo lahko mejo prestopajo Slovenci in Italijani, ki imajo svoja zemljišča na obeh straneh državne meje in opravljajo kmetijsko-poljedelsko-gozdarska dela. Letališča in pristanišča Letališča v Ljubljani (Brnik), Mariboru (Slivnica) in Portorožu (Sečovlje) in pomorske povezave za mednarodni pomorski promet preko kontrolnih točk v Kopru in Piranu delujejo -prehodi meja po Evropi so omejeni -letalski, potniški in železniški promet so okrnjeni zato so potovanja v tujino odsvetovana Zapori - zapornika lahko obišče samo ena zdrava oseba - mladoletniki lahko obiščejo le zapornice v ženskem zaporu Ig Ines Kresnik ALI STE VEDELI? * Da je Krakovski pragozd edini ohranjeni nižinski pragozdni ostanek v Sloveniji. V južnem delu so pred leti uredili 8 kilometrov dogo Resslovo pot. Pot je dobila ime po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu ( ). Služboval je namreč na Dolenjskem kot gozdar. Označba poti je sicer že zbledela. Pot pa vodi mimo vasi Malence. Tu se nahaja orjaški Cvelbarjev hrast, ki je eden najdebelejših hrastov v Sloveniji. * Da so že v antičnih časih imenovali otok Krk v Republiki Hrvaška, zlati otok. To ime je dobil zaradi blage klime, bujnega rastlinstva in bližine Kvarnerskega zaliva. Dolžina obale otoka Krka je 220 kilometrov in tudi zaradi tega se lahko otok pohvali z izjemnimi plažami. * Da je dobro, če se pred odpravo na daljšo pot z osebnim avtomobilom prepričate, ali je vaš avto pripravljen za to. Ob tem morate preveriti, ali imate v avtu ustrezno opremo za manjše popravilo, prvo pomoč, varnostni trikotnik, komplet žarnic, ustrezni tlak v pnevmatikah ter rezervno pnevmatiko. Preveriti pa morate tudi raven olja ter stanje akumulatorja. * Da je Organizacija Združenih narodov leta 2001 razglasila 1. junij za dan mleka. Vsak Slovenec letno popije okrog 43 litrov mleka. Lani so v Sloveniji redili krav molznic. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je najpogostejše ime pri kravah Pika (9900), Šeka (960) in Liska (6200). V Sloveniji je144 ljudi s priimkom Skutnik, 15 v Podravju), 61 s priimkom Maslo, 59 ljudi priimkom Mlečnik, 51 priimek Masle, 31 oseb s priimkom Sirar, 9 s priimkom Sirotka, 29 sprimkom Bak in 14 s priimkom Mladič. * Da so svetniki občine Radenci na svoji nedavni seji sprejeli sklep, da se v Radencih preimenuje ulica Titova cesta v Cesto osamosvojitve Slovenije. * Da so v Sloveniji v presejalni program DORA vključene vse ženske med 50. in 69. letom starosti. Ob tem so te ženske vsaki dve leti vabljene na presejalno mamografijo, to je rentgensko slikanje dojk. Res je, da udeležba v presejalnem programu ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje lahko uspešnejše. * Da je v Sloveniji 697 rimsko katoliških župnij, v katerih deluje 14 škofov in 1020 duhovnikov,,30 stalnih diakonov, 461 redovnic in redovnikov ter 672 katehistov in katehistinj. Center za pravno pomoč d.o.o. Ljubljanska cesta Slovenska Bistrica PRAVNI NASVETI odškodnine priprava pravnih listin Franci Klemenčič Center za pravno pomoč je pravna pisarna, ki svojim strankam nudi in zagotavlja kakovostne in ažurne storitve pravnega svetovanja in pravne pomoči. Fizičnim osebam pisarna zagotavlja storitve priprave pravnih listin in svetovanja pri izzivih ali preprekah, s katerimi se srečujejo pravice delavcev in kršitve drugih pravic posameznikov, razpolaganje s premoženjem, ureditev nepremičninskih pravnih poslov. Prav tako posameznikom pomagamo pri uveljavljanju odškodnine za poškodbe v primeru prometnih nesreč, delovnih nezgod ali drugih škodnih dogodkov. Za podjetja zagotavljamo celovito ureditev področja internih aktov in delovnega prava, upravljanje terjatev, ureditev področja varovanja osebnih podatkov, področje javnega naročanja in gospodarskega pogodbenega prava. Uvodni razgovor, na katerem se pravniki Centra za pravno pomoč seznanijo s problemom, ni plačljiv. Termin si lahko rezervirate preko spletne pošte info@czpp.si ali na brezplačni številki Center za pravno pomoč d.o.o. pomoč posameznikom svetovanje podjetjem e: info@czpp.si w: Epidemija - ara V posledici epidemije in izgubi rednega dohodka želim odstopiti od pogodbe za nakup nepremičnine. Lahko zahtevam vračilo že plačane are? Ara predstavlja t.i. utrditveni pogodbeni namen, s katerim pogodbeni stranki potrdita resnost in namen realizacije medsebojne pogodbene obveznosti. V primeru neizpolnitve obveznosti, za kar odgovarja pogodbena stranka, ki je aro dala, je nasprotna stran upravičena do zadržanja are, kot tudi do povračila morebitne škode. V primerih, kadar izpolnitev ni mogoča zaradi nepredvidenega dogodka, za katerega nobena izmed strank ne odgovarja, lahko stranka, ki je pogodbo delno izpolnila, zahteva sorazmerno vračilo. Slednje pomeni, lahko pogodbena stranka, ki je aro že plačala, zahteva vračilo le te, sorazmerno zmanjšano za nastalo škodo nasprotni stranki. Ob tem je potrebno nemožnost izpolnitve, kot je v primeru izguba službe, ustrezno dokazati kot nepredvidljivo in neodvrnljivo okoliščino. Jaka SVATINA LORENCI Odvetnik v odvetniški pisarni BERKOVIČ-LORENCI TEDNIK PANORAMA izhaja ob četrtkih, neodvisni časopis za občane občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Prva številka izšla 8. decembra Maloprodajna cena: 1,90 EUR, v ceno je vštet 5 % DDV. Časopis je vpisan pod zaporedno številko 269 v razvidu medijev Ministrstva RS za kulturo in 880 v evidenci javnih glasil. Izdajatelj: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica, tel.: 02/ , urednistvo@tednikpanorama.si, davčna številka izdajatelja: ; poslovna sekretarka Sonja Sedenik. Naročnina se poravnava mesečno ali po dogovoru na transakcijski račun PANORAMA SB, d.o.o.: SI , Nova KBM, podružnica Slovenska Bistrica. Odpoved naročnine upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja, s pisno odpovedjo. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne honoriramo. Odgovorna urednica: Jelka Sinič, uredniški odbor: Tomaž Ajd, Niko Turk, Zdenka Detiček Opič, Marjan Mally, grafično oblikovanje: Jurij Moličnik ( ), marketing 02/ , marketing@tednikpanorama.si, križanke: Peter Skrbiš. Tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.

16 junij 2020 MALI OGLASI / SPOROČILA MALI OGLASI - TEL.: Naročila malih oglasov za objavo v Panorami za naslednjo številko sprejemamo do TORKA do 9. ure na telefonski številki (02) oziroma v uredništvu (Partizanska ulica 24, Slovenska Bistrica), naročniki jih lahko oddajo tudi prek spleta (). Za naročnike so objave malih oglasov brezplačne (pogoj: poravnana naročnina). Prodam, kupim: Prodam avto JEEP GRAND CHEROKEE, letnik Cena po dogovoru. Tel.: (1) Prodam mobilni kokošnjak. Cena po dogovoru. Tel.: (Marjeta). (1) Prodam omare, regale za dnevno sobo, dolžine 4 metre. Tel.: (1) Zelo ugodno prodam ročno izdelano kuhinjo, nežno zeleno - rjave barve z vsemi aparati. Kuhinja je odlično ohranjena. Cena po dogovoru. Tel.: (5) Prodamo bukova in mešana drva, možnost prevoza in razreza. Tel.: (0) Prodam bukova in mešana drva. Dostava na dom, možna tudi razrez in spravilo. Informacije: (0) Prodam razrezana bukova drva na 25, 33 ali 50 cm. Možnost dostave. Tel.: (0) Oddam okrog 3 ha košnje. Tel.: (2) Prodam kosilnico BCS, DEUTCH, v okvari in 4 vretena od trosilca SIP 30. Tel.: (2) Prodam dobro ohranjen vrtni kamin. Tel.: (1) Prodam jedilno mizo s steklom in šestimi oblazinjenimi stoli. Tel.: (0) Kupim traktor GOLDO- NI 18 km (lahko v okvari). Tel.: (1) Prodam izdelane lesene deske za ograje (balkonov itd). Tel (1) Prodam enoredni obiralec koruze SIP, trosilec hlevskega gnoja na štiri pokončne valje. Tel.: (1) Prodam trosilec za umetno gnojilo INO 500 in večjo motorno žago Husquarna. Tel..: (1) Prodam seno v kockah. Cena 1,5 eur / kom. Tel.: (1) Prodam seno v kockah. Tel.: (0) Prodam razne elektromotorje z reduktorji ali brez ali samo reduktorje. Tel.: (0) Prodam bukova in mešana drva. Izvajamo tudi posek in spravilo lesa. Tel.: (0) CVETLIČARNA ROŽICA Žolgarjeva ulica 8, Slovenska Bistrica T: , M: 041/ * Aranžiranje * Darila * Šopki * Izdelava vencev in aranžmajev * Poroke * Prodaja cipres in drevnin * Svetovanje in zasaditev okolice Gozdarstvo Tomaž AČKO s. p. Cigonca 49, 2310 Slovenska Bistrica NUDIMO VAM: posek in spravilo lesa iz gozda, prevoze, drva Tel.: Prodam bukova in mešana cepana drva, bukova: 60 /m, mešana: 45 /m. Količinski popust. Prodam tudi hlode, možna dostava. Tel.: (0) Živali: Prodam dva bikca, stara štirinajst dni. Tel.: (2) Prodam pol leta starega bikca, rdeči Angus. Tel.: (1) Prodam kravo simentalko, brejo štiri mesece. Cena po dogovoru. Tel.: (1) Prodam telico simentalko, staro 15 mesecev. Tel.: (1) Nesnice, mlade jarkice, rjave HITEX, v začetku nesnosti, opravljena vsa potrebna cepljenja. Prodaja vsak dan od 8.30 do 17. ure. Kmetija Soršak Jožica, Podlože 1, Ptujska gora. Tel.: (0) PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 27 do 140 kg, prodam. Kočno pri Polskavi. Tel. 02/ (0) Nepremičnine: V centru Slovenske Bistrice prodam manjšo garsonjero. Več informacij na Nepremičnine Zoro d.o.o.. Tel.: (13) Prodamo stanovanje v centru Poljčan, v velikosti 65 m2, cena errov. Za ogled in informacije pokličite na telefon (2) PRODAMO ODDAMO Prodam starejšo hišo v okolici Zgornja Polskave, 3 sobno stanovanje z velikim vrtom. Tel.: (1) Garažo v Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici oddam v najem. Tel.: (1) Zelo ugodno prodam novo enodružinsko hišo z garažo in nadstreškom za dva avtomobila, na lepi lokaciji v Mariboru - pri Pekerski gorci. Cena in vse ostalo po dogovoru. Tel.: (5). Na otoku Vir-Bobovik prodam vikend z dvema apartmajema in garažo, oddaljen 30 m od obale. Tel.: (1) V Hrastovcu pod Bočem prodam zidanico z 1040 m2 zemljišča (vinograd, sadovnjak, vrt) skupaj z vso opremo. Tel.: (0) Prodam gradbeno parcelo na Zgornji Polskavi, 200 metrov od glavne ceste, na ravnini. Tel.: (0) PRAGERSKO - na mirni lokaciji prodam starejšo vzdrževano in delno adaptirano hišo tlorisne površine 255 m2. Neposredna bližina vrtca, šole, trgovine, pošte in banke. Tel.: (1) BREZPLAČEN OD- VOZ BELE TEHNIKE. Tel.: (3) Razno: Po urah nudim pomoč starejšim pri hišnih opravilih, urejanju okolice ali varstvu. Tel.: (1) Za krajšanje časa in druženje iščem pošteno mlajšo upokojenko, mamico samohranilnko ali študentko. Nudim tudi stanovanje. Ostalo po dogovoru. Sem vdova z lastno hišo. Tel.: ali (1) Agenti nepremičnine in okoljski program hiše, stanovanja, posesti, poslovni prostori Brezplačni ogledi svetovanje. emil.pintaric@agenti-nep.si / SPOMIN, ZAHVALA Spomine in zahvale za objavo v Panorami sprejemamo najpozneje do TORKA do 9. ure v uredništvu tednika Panorama. Cene so odvisne od velikosti, naročniki imajo 20 % popusta. Fotografije vračamo po objavi. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: (02) POGREBNO PODJETJE 24 UR 041/ , 041/ OSMRTNICE - na spletni strani Obiščite nas v poslovalnici na Ljubljanski cesti 12, zraven Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici. Ko ugasne luč svetlobe niste sami, ampak smo mi z vami! Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je (Tone Pavček) SPOMIN 11. junija je minilo dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Avgust Gustl VERNIK iz Slovenske Bistrice. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Uredite si svoj vrt!! Najem vrta v izmeri 70 m 2 pripravljen za obdelavo in uživanje v naravi za samo 161,41 evrov. Sonja in Niko Kaiser, Njihove izdelke lahko kupite na kmetiji Vidnar v Novakah ali na TRŽNICI v Slovenski Bistrici VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE! Z vami na poti do zdravja Ljubljanska cesta 35, Slovenska Bistrica odškodnine priprava pravnih listin pomoč posameznikom svetovanje podjetjem Izvajam vsa zemeljska dela z mini bagrom, manjši izkopi, polaganje odtokov, tlakovcev, plošč, prevozi oseb, posoja raznih strojev (vibro plošč, žabe, vibro igla, stroj za rezanje tlakovcev, ), posoja kombija, za prevoz oseb. Rezanjebetona, armiranega betona in asfalta. Prevoz manjših količin razsutega tovora (kiper), do 2,5 ton. Izdelava raznih konstrukcij, nadstreškov, jeklenih ali lesenih. Za zabave vam ozvočim prireditev z vso opremo in poskrbim za glasbo. Informacije: Branko Odlične cene bele tehnike in elektromateriala TRGOVINA I: BELA TEHNIKA TEL:02/ TRGOVINA II: ELEKTROMATERIAL TEL:02/ , 11 TRGOVINA III: nova prodajalna v Mariboru na Lackovi cesti 47. Tel: , Delovni čas trgovine: vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Kolodvorska ulica 31 b, Slovenska Bistrica Tel.: e-pošta: trgovina@megatekstil.si S. Gaber s.p. Mlače 7, 3215 Loče BARVANJE FASAD IN NAPUŠČEV. Barvanje fasad in napuščev - od 5 evrov dalje. / Kitanje in beljenje 2 x na belo 5 evrov. / Polaganje knaufa. Tel.: MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE s.p. 02/ Kupujte dobro in poceni, kupujte mesnine FINGUŠT. Mizarstvo Ogrizek Leskovec 37, 2331 Pragersko IZDELAVA NOTRANJE OPREME PO NAROČILU (kuhinje, spalnice, predsobe, vrata, stopnice ), vhodna vrata; FURNIRANJE IN BRUŠENJE PLOŠČ

17 ŠOLSKI KOTLIČEK / NAGRADNA KRIŽANKA 11. junij regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije Mladi raziskovalci 2. OŠ Slovenska Bistrica ponovno dosegli odlične rezultate Na območju celotne Slovenije vsako leto poteka 15 mestnih in regijskih srečanj mladih raziskovalcev, na katerih izberejo najboljše naloge, ki se uvrstijo na državno tekmovanje. Letos so srečanja in zagovori potekali drugače, saj so organizatorji izvedbo morali prilagoditi epidemiološkim razmeram. Mladi raziskovalci so svoje raziskovalne naloge predstavili preko aplikacije Zoom. Vsako raziskovalno področje je imelo svojo povezavo in termin zagovora. Učenci so preko videokonference predstavili raziskovalno nalogo, ki so jo videli in slišali vsi raziskovalci danega področja in recenzenti. Večini raziskovalcem je bil tak način predstavljanja všeč, saj ni bilo prisotne tolikšne treme, spet drugi pa so pogrešali pristni stik z občinstvom in predvsem to, da bi lahko svoje izdelke pobliže pokazali tekmecem. Na naši šoli vodstvo in učitelji močno spodbujamo učence, še posebej tiste iz višjih razredov in tiste bolj radovedne in ustvarjalne, da se odločijo podati v»svet raziskovanja«. Tako smo letos na šoli bogatejši za 6 odličnih raziskovalnih nalog. Vsi učenci in učenke 2. OŠ so uspešno zagovarjali svoje naloge in tako je imela komisija tudi letos izredno težko delo sprejeti odločitve o lesku priznanj za vse raziskovalne naloge in izmed teh izbrati tiste, ki se bodo uvrstile na državno tekmovanje. Izmed šestih raziskovalnih nalog naše šole so bile kar tri nagrajene z zlatim priznanjem in so se uvrstile na državno tekmovanje, ter tri s srebrnim priznanjem. Raziskovalne naloge z zlatim sijajem so: Retro se vrača (avtorja sta Tim Perkovič in Anže Pregl, mentor Igor Keber), Aplikacija KE$ (avtorica Noa Tušek, mentor Luka Husu), Šola in prosti čas z roko v roki (avtorici Maruša Pučnik in Brina Rahle, mentorica Veronika Frešer). Srebrno priznanje so osvojile raziskovalne naloge Pamet v glavo, gremo skupaj rešit zabavo (avtorici Hana Hren in Hana Kocet, mentorica Katja Leva), Robot ali človek? (avtorici Neli Gošnjak in Neža Štandeker, mentorica Vesna Potočnik, Računalnik: novodobna droga? (avtorji Jure Jesenek, Jernej Kosajnč, Anže Žnidarko, mentor Luka Husu). REKLAMNE, OBVESTILNE, SVETLOBNE TABLE CERADNA PLATNA ROLL-UP STOJALA VELIKI PLAKATI, NALEPKE Čestitamo vsem raziskovalcem za zavidljive rezultate in za vložen trud. Veliko šteje to, da učenci svoj prosti čas posvetijo raziskovanju, branju literature, iskanju ustnih virov, ob tem pa imajo že tako zelo natrpan urnik vseh šolskih in obšolskih dejavnosti. Skozi proces priprave raziskovalnih nalog so učenci nadgradili v šoli pridobljena znanja, se interesno usmerili v področje, ki jih zanima ter se spoznali DIGITALNI VELIKOFORMATNI tisk@tednikpanorama.si z različnimi metodami dela. Vse znanje, ki so ga z raziskovalno nalogo pridobili, jim bo v veliko pomoč in korist v srednji šoli in kasneje na fakulteti. Mladi so naša prihodnost, zato spodbujajmo v njih radovednost, kreativnost, inovativnost. Novinarski krožek 2. osnovne šole UV TISK OD IDEJE DO IZVEDBE VINSKE ETIKETE, VABILA, PRIZNANJA, LETAKI, VIZITKE, BROŠURE, KNJIGE, KOLEDARJI... TISK NA LES, KOVINO, PLASTIKO PISALA, USB KLJUČKI VŽIGALNIKI POSLOVNA DARILA, TEKSTIL GRAFIČNO OBLIKOVANJE OGLAŠEVANJE ELIMINA- CIJA IT. ARHIT. (GIUSEPPE) PRAVOSL. PESEM SL. PESNIK (CIRIL) 1445 AVSTRAL. NOJ VELIKA VEŽA denarno pomoč pri izdaji te neprecenljive kronike generacije vrtčevskih otrok, učencev in UMETNI REČICA V dijakov, ki je nepogrešljiv dokument časa že PANO- 26 let. PREBI- NADO- SRBIJI Petica bo izšla v nakladi 2000 izvodov. RAMA VALEC Cenik oglasnega MESTEK ZA SB prostora LAŠKEGA POGINULA STEKLO ŽIVAL Velikost oglasa Dimenzija oglasa Cena z DDV 1/1 zadnja stran 262 mm 370 mm 700,00 5 VEZNIK 1/2 262 MESTO mm 175 NA mm 400,00 1/4 130 mm SICILIJI 185 mm 200,00 KRALJ 1/8 129 mm 85 mm 150,00 ARGOSA 1/12 MESTO 85 mm POD 85 mm VELEBITOM 100,00 Ker priprava, oblikovanje in tisk Petice v takšni obliki terjajo veliko časa, potrebujemo vse materiale za oblikovanje oglasa oziroma PRIKRITJE vaš oglas najpozneje do srede, 17. junija DAVKOV S spoštovanjem! Sonja Sedenik tel.: 02/ , gsm: ZNOJNICA e-pošta: sonja@tednikpanorama.si VEČ avtor: PTIČEV PETER SKRBIŠ PREŠERN. petica PESEM 2019/2020 AVSTRAL. MEDVED VREČAR SLIKAR PREGL EGIPČ. BOGINJA RESNICE 12 9 PISATELJ VITTORINI KIPLING. JUNAK PREBI- VALEC MESTA RASTLINA NETRESK, UŠESNIK 18 SVETINJA 4 8 ZID, KI VARUJE PRED VALOVI PLANOTA V BOSNI 7 22 TOVARNA AM. KEMIK (DONALD) IVO SVETINA PRIPO- VEDNA PESNITEV /2020 Slovenska Bistrica, Kronika generacije 2019/2020 Še eno šolsko leto se bliža h koncu, s tem pa se približuje izid Panoramine Šolske priloge - Petica, ki vam je verjamemo ni potrebno posebej predstavljati. Letos bi Petico izdali že 26 tič, vendar so nam razmere COVID 19 to onemogočile, da bi jo izdali v takšni obliki kot doslej. Zato bo letos Petica izšla malce drugače. 24. junija 2020 bomo s sklopu tednika Panorama izdali prilogo Petica. Časopis Panorama že 29 let neprekinjeno izhaja in pokriva območja občin Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole. V Petici bomo letos predstavili samo učenke in učence zaključnih razredov osnovnh šol, srednje šole in najboljše v šolskem letu 2019/2020. Vključili bomo tudi otroke iz vrtcev, ki se bodo jeseni vključili v osnovnošolsko izobraževanje. Ker so stroški za izdajo Petice tudi v takšni obliki primerno večji, vas vljudno prosimo za Jelka Sinič, odgovorna urednica tednika Panorama Priloga tednika Panorama VEČANJE TELESNEGA OBSEGA ALI VIŠANJE CEN V TRŽIČU MENJA- ČICA AFRIŠKI VELETOK PETER KRAUS 13 2 VIDA BREST TERME V BELGIJI 28 POREKLO SLABO- KRVNOST SREDIŠČE VRTENJA 1 SL. ARHITEKT IN URBANIST (MARJAN) 3 STRD NAPEV, MELODIJA PESNICA ŠKERL POVPR. DOLŽINA BESED JE 4,70 JUNIJ 2020 NAGRADNI RAZPIS Nagrajenec križanke št bo prejel nagrado pokrovitelja križanke! REŠITEV pošljite na dopisnicah do na naslov: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, Slovenska Bistrica. Rešitev nagradne križanke št. 1443: Vodoravno: polk, kump, Isar, aval, selekcija, obala, Dag, Pan, jok, R.I., A.V., Aran, Samoa, Real, nav, Sint, Marjeta Kovač, Gvido Španring, azil, Anja, Oli, lenivka, Žusem, Imatra, Antje. Nagradno geslo: BODITE ŠE NAPREJ Z NAMI IZŽREBANEC NAGRADNE KRIŽANKE (1443): ALBINA STEGNE V. TINJE 23, ZG. LOŽNICA Čestitamo! Izžrebanec prejme obvestilo o načinu prevzema nagrade po pošti! KUPON Rešitev gesla:

18 junij 2020 PLANINSTVO / PABERKI PLANINSKA PANORAMA Ureja: Marjan MALLY Planine vabijo PABERKI Ureja: Marjan MALLY Pohodništvo je v vzponu Kako pomembna je planinska dejavnost, se je pokazalo šele v času, ko je bilo zaradi virusne epidemije omejeno gibanje. Najbolj se to občutili tisti, ki jim pomeni hoja v hribe del njihovih življenj. Prikrajšani pa so bili tudi mnogi pohodniki in ljubitelji narave, ki hodijo po svojih zmožnostih le po svojem okolju. Skupina Veteranov na pohodu Pred kakšnimi petnajstimi leti smo se na Kredarici srečali s takratnim ljubljanskim pomožnim škofom, Alojzem Uranom. Prisedel je za našo mizo, naročil vino in z nami kramljal kot eden izmed planincev. 'Planinci moramo Prva Težakova skupina Nekaj med njimi je že pokojnih držati skupaj', je rekel ob slovesu, ko smo se odpravili k počitku. Oktobra leta 2005 sva z Rajkom Zidovnikom za radijsko oddajo obiskala naslednika Jakoba Aljaža, dovškega župnika Francija Urbanijo. Z njim sem se prvič srečal nekaj let poprej na Kredarici, ko je imel v kapelici večerno mašo. Za mizo sva popila kavico in bila sproščena, kot stara znanca. Potem me je presenetil, da gre še v dolino, domov, v tri ure oddaljeno Dovje. Takrat sem Makole So. 13.: Kranjska Reber Alojz Uran France Urbanija spoznal tega zagretega planinca, ki je v poletnem času skoraj vsak teden maševal na Kredarici. Povabil me je, da ga kdaj obiščem in z Rajkom sem obljubo izpolnil. Njegovo župnišče v Dovjem je bilo v resnici pravi planinski muzej z mnogimi eksponati s Triglava in vsak je imel svojo zgodbo. Sprejel naju je nadvse prisrčno in pri njem sva se zadržala dlje, kot sva načrtovala. Pripovedoval nama je številne planinske zgodbe, ki jih je začinil s kančkom humorja, ne da bi koga obsojal, pa čeprav bi lahko. Primer Škrlatice:» po osamosvojitvi smo postavili nov križ na Škrlatici. Pravijo, da na črno. Pa jaz vama rečem, da ga za božjo voljo nismo postavili na črno, kajti stavili smo ga pri belem dnevu. Potem je bila ta nezakonita postavitev oziroma križ nekomu v napoto in je zahteval odstranitev. Ne, da bi koga nagovarjali, smo dobili preko sedemsto podpisov, ki so zahtevali, da znamenje vrha ostane. Pa se je zopet našel nekdo in s sekačem načel kovino «Žal ga je Cerkev pred nekaj leti premestila na jeseniško stran. Planinski spomin nanj pa mi je ostal. Prav tako pohod po Slomškovi poti s škofom Antonom Stresom, ki je bil prav tako navdušen nad pohodništvom. Pred dvajsetimi leti si je na našem območju Jože Težak zamislil pohodniško skupino na območju Poljčan. Takrat so bili ustanovljeni že bistriški Fosili s Poldko Lorenci na čelu. Naslednje leto (2001) mu je uspelo pričeti s pohodi, ki smo jih imeli vsak torek. Pridružilo se nam je kar veliko Bistričanov. Po skoraj petnajstih letih, ko je skupina štela že okoli 25 članov, je nastala nova skupina Veterani, ki ima danes prav toliko pohodnikov. Zanimanje za pohodništvo je vse večje. Na našem območju deluje več skupin, od tega so planinske le Fosili, Veterani in skupina iz Zgornje Polskave. Znanci iz naših krajev Boris Vehovar iz Spodnje Nove vasi Tudi na letošnjem ocenjevanju vin v Studenicah je Boris dokazal, da sodi med najboljše vinogradnike. Vinogradništvo je pri Vehovarjih že družinska tradicija, ki prehaja iz roda v rod. Jernejeva pot bo označena V sodelovanju s planinskim markacistom je organizacijska skupina pohodniške poti označila polovico Jernejeve poti. Drugi del čaka na ugodno vreme. Milan Borko, NAROČILNICA na Modre misli Posel je kombinacija vojne in športa. André Maurois Ali ste vedeli? Saloma z glavo Janeza Krstnika je najbolj znano delo francoskega slikarja Moreauja Gustava. Lik je iz Svetega pisma, ko je oblastnik Herod Antipa praznoval rojstni dan in ga je pastorka Saloma navdušila s svojim plesom. S prisego ji je obljubil izpolniti vsako njeno željo. To je izkoristila njena mati Herodiandina in si zaželela na pladnju prinesti glavo Janeza Krstnika. Saloma je izpolnila njeno željo, oče pa je ustregel njeni želji. Iz ljudske zakladnice Od Medarda (8.) dalje bi se naj začelo poletno vreme skozi ves mesec. To je bil nekoč čas košnje. Pregovor pa pravi: Kakor vreme na Medarda kane, tako še 40 dni ostane. Letos je bil ta dan deževen. Sveti Vid (15.) je češenj sit. načrtovalec poti, je kmalu osvojil umetnost barvanja rumeno- -belih markacij. Poslekova se na ogled postavi Ko v Studenicah po smrti predsednika Potiska ni želel nihče od vinogradnikov prevzeti njegovega mesta, se je Cvetka odločila popeljati društvo po ustaljeni poti. Ocenjevanje vin je bila njena prva preizkušnja. Na posnetku z enologinjo Darjo Bovha, Cvetka na desni. Ime in priimek:... Naslov:... Pošta:... Tel.:... Naročilnico pošljite na naslov PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, 2310 Slovenska Bistrica Naročite se lahko tudi na tel.: ali na spletni strani

19 KNJIŽNICA / SPOROČILA 11. junij VOŠNJAKOV KOTIČEK Ureja: Tanja Jakolič, višja knjižničarka MILANOVE FOTOGRAFIJE (Fotografije: Milan Sternad) Liki Izposoja knjig po pošti V času izrednih razmer, v katerih nismo mogli omogočiti prostega dostopa do knjižnice in knjig, smo članom naše knjižnice omogočili novo storitev izposojo knjig po pošti. Člani naše knjižnice so si lahko prosto gradivo naročili na elektronski naslov ali po telefonu, mi pa smo jim gradivo po klasični pošti poslali na njihov domači naslov. Storitev je omogočala izposojo študijskega gradiva in leposlovje za obvezno branje in bralno značko za osnovnošolce in dijake ter maturitetno gradivo iz osrednje knjižnice. Stepišnikov koš Radi berete in ne morete do knjižnice? Potem lahko knjižnica pride do vas! Če zaradi ostarelosti, dolgotrajne bolezni ali invalidnosti ne morete obiskovati naše knjižnice, vam ponujamo brezplačno knjižnično storitev KNJIGA NA DOM. Z veseljem vam bomo posredovali informacije in vam naročeno gradivo prinesli na dom. Vse informacije dobite na telefonski številki vsak dan med 11. in 13. uro. Knjige in ostalo gradivo vam po predhodnem naročilu brezplačno prinesemo na dom v petih delovnih dneh. Ob naslednjem obisku ga odnesemo nazaj v knjižnico. Če še niste včlanjeni, lahko ob našem prvem obisku izpolnite pristopno izjavo in postanete naš član. Storitev je namenjena članom knjižnice na območju Slovenske Bistrice, Oplotnice, Poljčan in Makol ter se lahko izvaja trajno ali občasno. Svoje želje sporočite od ponedeljka do petka od do 13.00: na telefonsko številko (02) ali na elektronski naslov: knjiganadom@kjv.si. Dogovorili se bomo za datum in uro obiska na vašem domu. Pokličite nas, z veseljem vas bomo obiskali. BRALNO PRIPOROČILO HENDRIK GROEN Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 85 let O KNJIGI Hendrik Groen je svoj prvi dnevnik objavil leta 2014 in se takoj prikupil bralcem. Na Nizozemskem je postal pravi fenomen ima profil na Facebooku, dobil je svoj klub oboževalcev, po knjigi so posneli tudi televizijsko serijo. Navdušen odziv knjiga je izšla v 25 državah je simpatičnega starostnika spodbudil k pisanju dnevniškega nadaljevanja. Člani kluba Starine, ne pa crkovine v novem letu sklenejo, da ne bodo iskali le novih kulinaričnih in izletniških doživetij, temveč se bodo tudi družbeno angažirali. S premišljeno kampanjo bodo prevzeli odbor stanovalcev in se postavili po robu samovoljni direktorica doma Hendrik z značilnim, na trenutke pikrim humorjem jemlje na muho sostanovalce, vodstvo, svoje prijatelje in starost na splošno, pri čemer ne prizanaša niti sebi. RECENZIJA BUKLA Ko smo letos poleti teden dni bivali v najetem amsterdamskem stanovanju, sta bili v omari nizozemskih knjig tamkajšnjih stanovalcev eni od redkih novejšega datuma ravno skrivna dnevnika Hendrika Groena. To vsekakor priča o tem, kako uspešen je ta avtor na Nizozemskem. Leta 2016 je pri nas izšel prvi del Hendrika Groena, ki je bil takrat star nekaj več kot 83 let, sedaj pa je pred nami še druga knjižna zgodba o vitalnem starostniku, ki jesen življenja, skupaj z drugimi člani društva Starine, ne pa crkovine, preživlja v domu za ostarele, prostoru, za katerega se izkaže, da je veliko bolj dinamičen in poln vsakovrstnih pripetljajev, kot bi si običajno mislili. Tudi druga knjiga s podnaslovom Do konca se živi dnevniško popisuje obdobje enega koledarskega leta (leta 2015), ki Henriku in Starinam prinese obilo novih trpko humornih (mikro)prigod, kot so recimo izleti, ki ne smejo biti predolgi, a tudi ne prekratki, ne predragi, a tudi ne prepoceni, in tudi ne prezahtevni, a spet ne prelahki, ob tem pa tudi nekaj resnejši družbeno angažirani izziv: s premišljeno kampanjo se nam reč odločijo prevzeti odbor stanovalcev v domu in se postaviti po robu domišljavi direktorici (kjer bi, ob pritožbah o stanju v slovenskih domovih za ostarele, ki jih zadnje čase poslušamo tudi pri nas, lahko kakšno idejo dobili tudi naši starostniki). Neposreden roman o živahnem staranju. (bukla.si; Samo Rugelj, Bukla 137) Knjiga je na priporočilnem seznamu Vošnjakove bralne značke za odrasle. Za člane Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je knjiga na voljo za izposojo tudi v elektronski obliki. Franci Motaln GSM: servisno vzdrževanje - potrošni material - VREČKE, KOBOSAN - PRODAJA APARATOV GLOBINSKI ČISTILNI APARATI Brezplačna dostava

20 junij 2020 ZADNJA STRAN 638. IZSVEDRANKA Ko je nekdo po svoje krojil pravico Kriza, povzročena s strani tega zahrbtnega virusa se kot vse kaže, vsaj začasno počasi izteka. Pred nami so časi za temeljito analizo, kaj vse smo se iz nje naučili. Časa za učenje smo imeli res obilo, zato bi bilo presneto žalostno, če bi se na koncu izkazalo, da smo se naučili samo načina, kako na čim lažji način preživeti v osami, brez prevelikih skrbi za usodo soljudi izven našega ožjega družinskega kroga. Najbolj od vsega pa me skrbi, da nam bo ta prisilna odtujenost, ki je ne more docela omiliti noben telefonski pogovor ali stik preko družbenih omrežjih, prešla enostavno kar v navado. Glede na napovedi nekaterih najbolj črnogledih imunologov se nam namreč kaj lahko zgodi drugi ali celo tretji val pojava koronavirusa in potem bo ta navada celo koristna. Razen, če se po koncu krize vseh kriz ne bo prelevila v nekakšen novodoben običaj. Že res, da podobna nevarnost preti tudi drugim narodom in državam, a kje piše, da jih moramo posnemati tudi v slabih navadah in običajih? Čas po krizi je vendar edinstvena priložnost, da pokažemo in dokažemo, da smo lahko nekaj posebnega tudi na področju, ki se tiče največje vrednote na tem svetu - pristnih PANORAMINI OBRAZI (721) medčloveških odnosov. Tako, dovolj pridiganja o tem, kakšno bi naj bilo vaše družabno življenje in medsebojni odnosi ob koncu krize, ki ji vsaj za enkrat še ni videti konca in kraja, če boste poslušali nasvete nekega Svedra! Še sam namreč ne vem, zakaj sem požrl lastno besedo, da ne bom nikoli več dajal nasvetov, ki imajo kaj malo možnosti, da bi jih vsaj nekoliko upoštevali kar vsi po vrsti? Kot na primer pred slabimi tremi meseci, ko sem se žrtvoval s svetovanjem, kako na čim manj boleč način preživeti čas karantene! Nasveti, da boljši ne bi mogli biti, bi lahko rekel, še posebej, ker so se le-ti vrteli predvsem okrog medsebojne ljubezni in razumevanja in česa podobno blagodejnega, kar smo v»normalnih«časih najbolj pogrešali. A kaj, ko vsakemu, tudi še tako dobremu nasvetu ali ljubeznivi besedi ni vedno dano, da bi tudi»meso postala«, in bi bila upoštevana. Sodeč po informacijah nekega občana so nekateri čas karantene izkoristili v povsem druge, včasih celo dokaj podle namene. Kot na primer njegov najbližji sosed, ki je čas karantene, ko je bilo okrnjeno tudi delovanje občinskih in nadzornih organov, izkoristil za KARIKATURA: UROŠ ČOŽ to, da je ogradil in z leso zaprl del občinske ceste in parkirišča, kar bi bil glede na dejstvo, da je oboje javno dobro, v»normalnih časih«kar precej drag prekršek. Edina dobra plat zgodbe je ta, da je»storilec«na koncu morda le spoznal, da je naredil napako. Lesa sicer še stoji na svojem nepravem mestu, a ostaja v glavnem odprta. Kdo ve, ali je odprta v znak sprave? Bolj verjetno je, da je odprta po zaslugi posredovanja nekoga z občine, ki mu je prekipelo, ker nekdo po svoje kroji pravico. Se pravi, da je ta»nekdo«govoril resnico, ko mi je kmalu po nastopu službe zagotavljal, da bo na svojem novem delovnem mesto strmel predvsem k pravičnosti in za dobrobit vseh občank in občanov! V slučaju, da je moja domneva o razpletu opisane zgodbe pravilna, se mu v imenu resnice in pravice najlepše zahvaljujem! Sveder Prispevek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva! Lovro Sadek, član skupine Poskočni muzikanti Ljubim glasbo, družino in nogomet Lovro Sadek prihaja iz Oplotnice. Star je 25 let. Je član ansambla Poskočni muzikanti. Basist pri Poskočnih muzikantih, Lovro, svoj prosti čas posveča športu, kot so tek, telovadba in nogomet. Vse troje ima rad in tako skrbi za svoje zdravo telo in dobro počutje, kar je v svetu glasbenikov še kako zelo pomembno.»ponosen sem na Oplotnico in njene ljudi.«je povedal. Veliko mu pomenijo glasba, družina in nogomet. Njegove želje za prihodnost so velike:»da bi ostal zdrav in obkrožen s pozitivnimi ljudmi ter veliko dobre slovenske glasbe si želim.«je povedal. Prepričana sem, da se v njegovem ansamblu že zelo veselijo vrnitve na oder, saj ravno v letošnjem letu praznujejo že deseto obletnico obstoja. Anja Hohler Oblikuje: Jurij Moličnik 15 Piše, rovari in spletkari: Drago ČOŽ Oh, čebelica moja, ti boš naslednja predsednica vlade. SATIRA NI OBLEKA, DA BI JO ODNESLI NAZAJ H KROJAČU NA POPRAVILO, ČE NAM SLUČAJNO NI PRAV. BILLY THE KLINC Letos mineva četrt stoletja od zloglasne afere Levinsky, v katero je bil vpleten takratni ameriški puding predsednik, Bill Clinton. Nekako takole se je zgodilo: Na hodniku Bele hiše»hitri Billy«postoji in zagleda se v mladenko, ki nasproti mu hiti. Črnolasa, poželjiva in z bleščečimi zobmi,»človek božji kakšna usta«, ves očaran obstoji.»zdravo punca, dobro zgledaš, pridi, greva na en čaj«. Čvrste prsi, mična bedra, to bo slasten zalogaj.»oh, predsednik, oprostite, trema daje me na moč, v sanjah svojih vas srečujem prav pogosto vsako noč«.»eh, mladenka, pusti sanje, pridi, greva raje v life, tamle,vidim, je odprta še pisarna number fife«. NITI NAJMANJ ME NE MOTI, ČE SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN. MISLIM, TRANSAKCIJSKI. Treba bo kolesariti v klance. Oh, trotek moj, ti boš pa naslednji predsednik države.»hitri Billy«smukne v sobo in mladenka brž za njim.»oh, predsednik moj najdražji, ga že stiskam in držim«. Sta oralno aktualno se prebila skozi life in potem odfrfotala iz pisarne number fife. Črnolasa, poželjiva res bila je lahek plen, po preverjenem principu, malo noter, malo ven.»hitri Billy«je počakal na ankete in izid, a poglejte si ga zlomka, javno mnenje mu je v prid. Na Zahodu divjem šteje, če brezhiben si jahač in zato je nepomembno, ko dobijo te brez hlač. POLITIKI SE NIKOLI NE ROKUJEJO. ONI SI LE MERIJO PULZ. Pri priči se s kolesom zapeljem na Triglav, če boste potem odstopili. LOKALNO AKTUALNO V KS Pohorski odred, natančneje v blokovskem naselju Zgornja Bistrica, se že kažejo prve posledice prekomernega korona druženja staršev in otrok. Z igrali so se namreč začeli»igrati«odrasli Vrli naš poslanec Janko, zopet je zamenjal stranko. Ta je peta že po vrsti, štiri prejšnje so pa v krsti. ZNA SE ZGODITI, DA BODO UČENCI PODIVJALI. PREDOLGO SO BILI V DRUŽBI STARŠEV.