TRGOVINA NA KIDRIÈEVI

Transkripcija

1

2 2 Za praznik KRAJEVNE SKUPNOSTI, Vam obèanom podarjamo -40% popusta na kruh in pekovsko pecivo do TRGOVINA NA KIDRIÈEVI

3 50 LET NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI 3 9. junija 1964 je skupščina občine Kranj podpisala sklep o ustanovitvi naše krajevne skupnosti. V zadnjih petdesetih letih, se je dogajalo marsikaj. Na začetku ni bilo veliko pozidanega območja. Pred II. svetovno vojno je bilo nekaj hiš na Vrtni ulici, na sedanji Levstikovi, v začetku Gosposvetske in v zgornjem delu Savskega drevoreda. Bilo je še nekaj posameznih objektov npr. Perivnikova domačija, pa gostilna Krona in Prešernova fabrika, ki so bile obkrožene z njivami in travniki. Kmalu po vojni se je pričela obširna gradnja večstanovanjskih objektov. Najprej na sedanji Kidričevi, že nekaj let po vojni, pa na območju sedanje Gradnikove ulice, in ulice 1. avgusta in Franca Rozmana Staneta. Zgrajena sta bila tudi prva dva bloka v območju gradbenega podjetja Projekt kasneje Gradbinec ter na Levstikovi in Gosposvetski ulici. Postopoma so se gradili še bloki v soseski Gradbinec in sem ter tja, v zadnjem desetletju posamično na Kidričevi cesti in Levstikovi ulici na mestu predvojnih vil industrialcev češkega rodu. Ocenjujemo, da je sedaj v krajevni skupnosti okrog 1100 stanovanj v večstanovanjskih stavbah, nekaj deset pa še v individualnih hišah. Poleg stanovanj je v krajevni skupnosti še marsikaj drugega npr. že skoraj 40 let začasna glavna avtobusna postaja, zdravstveni dom z zobozdravstveno kliniko, porodnišnica in cela vrsta šol Osnovni šoli Franceta Prešerna in Helene Puhar, srednješolski center z več srednjimi šolami različnih profilov, Dijaški in študentski dom, Fakulteta za organizacijske vede, Podjetniški izobraževalni center za odrasle, Varstveno delovni center in društvo Korak. Premoremo tudi zavarovalnico Adriatic Slovenica, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (do lani Zavod za zdravstveno varstvo). Vse to se je zgradilo in pričelo s poslovanjem po letu 1960 (morda tudi kakšno leto prej). Skratka, v teh naših petih desetletjih se je marsikaj, zgradilo, postavilo, vmes tudi kaj podrlo in nadomestilo z novim. Ker pa na ulicah in cestah, posledično tudi zaradi vse večjega prometa, zob časa pušča svoje sledove, smo veseli, da nam je v zadnjem desetletju uspeli doseči, da sta bili v celoti obnovljeni Gosposvetska ulica in Kidričeva cesta med bloki. Na teh dveh območjih je bila obnovljena tudi vsa infrastruktura, ki je skrita pod cestiščem. Delno je bila obnovljena tudi glavna Kidričeva cesta, vendar samo prevleka, saj bila vožnja po njej, zaradi uničenega asfalta že kar nevarna. Tudi na novo se je zgradilo precej infrastrukture: več pločnikov in ob njih javno razsvetljavo, obnovilo in dogradilo so se sprehajalne poti po celotnem naselju, nekaj makadamskih odsekov na cestah se je prevleklo z asfaltom (skozi Savski drevored, Vrtna ulica, odcep do novega dijaškega

4 4 doma in pred nekaj dnevi, končno tudi odsek med transformatorsko postajo Elektro za Dijaškim domom in Kalio. Želja je bila, da bi vsaj na eni strani ceste zgradili tudi pločnik in javno razsvetljavo. Glede na trenutno finančno situacijo žal to ni bilo možno. Izgradnja pločnika in razsvetljave bo izziv, ki bo ostal za bodočo sestavo sveta KS, ki bo poskušala prepričati občinske može, da projekt vključijo v občinski proračun in da cesta v bližnji prihodnosti dobi še pločnik in javno razsvetljavo. V letošnjem letu so na območju zasebno pozidanih hiš na ulici Zlato polje zgradili povsem nova kanalizacijo in vodovod. Zraven so položili tudi optični kabel in gradbena dela so v glavnem zaključena. Pred kratkim so se začela dela tudi na odseku v okolici kmetije Perivnik in picerije Gorenc. Več o tem si lahko preberete v ločenem članku v nadaljevanju glasila. Krajevna skupnost ima seveda pripravljene načrte za naprej. Predvsem bi radi zagotovili varnost sprehajalcem in bi zato radi pločnik ob novo asfaltiranem odseku ceste od Elektra proti Kalii in zraven tudi javno razsvetljavo, pa pločnik in prehod za pešce na Bleiweisovi ulici nasproti vojašnice in še mnogo drugih stvari. Za izvedbo teh načrtov bo na potezi novo vodstvo krajevne skupnosti, ki ga bomo jeseni krajani izvolili na letošnjih občinskih volitvah. Vaših pobud, vprašanj, pa tudi kritičnih pripomb, bomo veseli, še bolj pa, če nam boste pripravljeni pomagati pri vseh nastalih situacijah, na katere pri svojem delu naletimo. Zato ste vsi, ki ste iskreno pripravljeni nameniti svoj prosti čas za razvoj in dobro Zlatega polja vabljeni, da se prijavite in postanete kandidati za sedemčlanski svet KS, ki bo usklajeval in vodil delo v naslednjih štirih letih (od nov./dec do nov./dec. 2018).

5 5 Pred dvema mesecema je v članstvu sveta KS Zlato polje prišlo do nepričakovane spremembe. Dvakratni dosedanji predsednik sveta KS Zlato polje Karel Piškur je aprila nastopil novo službo. Strogi zakon o preprečevanju korupcije prepoveduje istočasnost zaposlitve v javni upravi in članstvo v svetu KS, kakor tudi opravljanje funkcije predsednika sveta. Tako je zaradi zakonsko določene nezdružljivosti funkcij moral odstopiti. Svet krajevne skupnosti Zlato polje je zato odstop z obžalovanjem sprejel, njegovo mesto pa je prevzela dosedanja namestnica Milena Koder. Novosprejeto funkcijo bo opravljala do jeseni, ko bodo potekale volitve za nove člane sveta krajevne skupnosti. Milena Koder je sicer članica sveta KS že tretji mandat in ves ta čas je tudi namestnica predsednika. V svoji novi funkciji Zlatopoljčanom sporoča:»kot nova predsednica sveta KS Zlato polje pozdravljam vse Zlatopoljčane in Zlatopoljčanke. V volilnem letu bom poskušala doseči zastavljene cilje, ki jih je KS oblikovala v svojem sedanjem mandatu in doslej še niso bili realizirani in za katere se je zavzemal dosedanji predsednik in svet KS v celoti. Zahvaljujem se vsem krajanom, ki so z volitvami vsaka štiri leta izvolili tako mene kot ostale člane, in nam dali spodbudo za delo v tem okolju. Sama sem živela v različnih območjih kranjske občine, na Zlatem polju pa sem se vključila tudi v delo krajevne skupnosti. V dvanajstih letih in treh mandatih tako mislim, da sem uspešno prispevala k njenemu delu, posebno na nekaterih področjih. V zadnjih mesecih mandata se bom potrudila, da uspešno izvedemo volitve in predamo delo novoizvoljenim članom sveta, ki bodo polni svežega zagona in idej. Tudi sama osebno vabim krajane, ki bi lahko prispevali k naprednemu razvoju krajevne skupnosti, da kandidirajo za člane sveta KS, pa tudi za člane volilnih odborov in volilne komisije KS Zlato polje, ki bo speljala postopke v času lokalnih volitev, ki se nam obetajo letos jeseni. volitev, ki se nam obetajo letos jeseni. Koroška cesta 59, Kranj tel.: 04/ ŠTUDENTSKI BONI IN DNEVNA PONUDBA MALIC PONUDBA HRANE: - odlične pice iz krušne peči - kruhki različnih okusov - lazanje in ostale testenine - mesne in RAZNE poletne solate - zrezki različnih okusov - lignji na več načinov UREJEN LETNI VRT IN IGRALA ZA OTROKE ODPRTO: VSAK DAN od do Vljudno vabljeni! Krajanom Zlatega polja čestitamo ob krajevnem prazniku

6 6 Praznovanje v počastitev 50-letnice KS Zlato polje V petek, 6. junija 2014, je Krajevna skupnost Zlato polje tudi uradno proslavila svojo 50-letnico obstoja. V čast nam je bilo, da se je vabilu odzval tudi župan Mestne občine Kranj gospod Mohor Bogataj in prisostvoval kulturnem dogodku. Predsednica Sveta KS Milena Koder je na kratko predstavila 50-letno zgodovino naše krajevne skupnosti. Svojemu predhodniku, ki je zaradi, že v uvodnem članku pojasnjenih nepredvidenih okoliščin, odstopil z mesta predsednika, se je za uspešno in prizadevno delo zahvalila s podelitvijo priznanja krajevne skupnosti. Karel Piškur se je zanj zahvalil in predstavil svojo vizijo in delo predsednika sveta v skoraj dveh mandatih. Povedal je: Za krajevne skupnosti so bile večkrat nakazane namere o ukinitvi, vendar so se obdržale in danes uspešno delujejo. Predvsem menim, da je krajevna skupnost pomembna vez med lokalnim prebivalstvom in na drugi strani občinsko upravo, ter tako nujna oblika v lokalni samoupravi, saj omogoča prenos informacij iz ožjega lokalnega območja na občinsko raven. To je sigurno pomemben element uspešnega delovanja občine kot celote. V kranjski mestni občini je 26 krajevnih skupnosti in vsaka ima določeno specifiko. Univerzalna formula reševanja nastalih situacij v tako različnih okoljih ne more uspešno delovati, zato je prav, da krajevne skupnosti obstajajo in da tako ostane tudi v bodoče. Izmed vseh 26 krajevnih skupnosti, je prav v naši največ vzgojno izobraževalnih ustanov. Imamo dve osnovni šoli, več srednjih šol, fakulteto, podjetniški izobraževalni center za odrasle, dijaški in študentski dom, center Korak in Varstveno delovni center, s katerimi smo uspešno navezali stike. Takšna struktura vzgojno izobraževalnih ustanov zahteva določen, unikaten pristop. Seveda med vsemi ustanovami še vedno pogrešamo vrtec, vendar verjamem, da se bo v prihodnosti našla volja in da se bo na pravem mestu prepoznala potreba po vrtcu

7 7 tudi na območju Zlatega polja. Pred mnogimi leti sta bila na območju naše krajevne skupnosti dva. Svet naše krajevne skupnosti s svojim delom in s sodelovanjem Rdečega Križa posveča veliko skrb najstarejšim krajanom. Že pet let razveseljujemo tudi predšolske otroke, saj jih ob koncu leta obišče dedek Mraz. Vsakokrat smo jim tudi poklonili poučno igrico in nekaj sladkih dobrot ter sadja. Že šest let zapored smo v spomladanskem času uspešno izvedli čistilno akcijo ob pomoči in sodelovanju osnovne šole Franceta Prešerna. Popolno prenovo je doživelo tudi krajevno glasilo Zlatopoljčan, ki sicer občasno izhaja že od sedemdesetih let dalje, zadnjih osem let pa precej bolj obširno in redno, vsako leto v dveh številkah. Po mojem mnenju je naša krajevna skupnost v zadnjih desetih letih uspela uresničiti precej svojih interesov, seveda s pomočjo občinskih proračunskih sredstev, saj krajevna skupnost nima takih pristojnosti. V zadnjih desetih letih je bila prenovljena kanalizacija in vodovod za stanovanjske bloke na Kidričevi cesti, izboljšan je bil cestni odcep za ulico Zlato polje s Koroške ceste pri Lidlu, dograjeno je bilo več pločnikov, ob njih tudi javna razsvetljava, delno je bilo sanirano nekaj cestišč, asfaltirana sta bila dva makadamska odseka in s postavitvijo prometne signalizacije je bil urejen tudi prometni režim. Na Direkciji Slovenije za ceste smo z zbiranjem podpisov med krajani uspešno prispevali k hitrejši obnovi dela Kidričeve ceste, ki je bila res že v obupnem stanju. Določena so bila območja, kjer se redno kosi trava ter obrezuje drevje in drugo zelenje po celotni krajevni skupnosti. Obnovljenih in na novo zgrajenih je bilo več sprehajalnih poti, postavljenih je bilo precej novih košev za pasje iztrebke. Ob večstanovanjskih objektih je bilo zgrajeno veliko novih parkirnih mest, postavljeni sta bili tudi dve novi otroški igrišči. Posebej cenjeno in obiskano je prav tole pri osnovni šoli Franceta Prešerna, ki smo ga poimenovali Peter Pan. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da Peter Pan velja kot urejeno, prijazno in varno igrišče po celem Kranju, ne samo na Zlatem polju. Postopoma, vsako leto nekaj, smo prenovili tudi prostore Krajevne skupnosti in uresničili še mnogo manjših zadev, ki se na zunaj niti ne vidijo. Na koncu se je še zahvalil vsem, s katerimi je v zadnjih skoraj osmih letih sodeloval in ki so ga pri njegovem delu podpirali. Na oder je bil povabljen tudi župan Mohor Bogataj, ki je krajanom čestital ob tako lepem jubileju. Poudaril je, da je dobro delovanje krajevne skupnosti pomembno tudi za občino in da se bo trudil, da krajevne skupnosti ostanejo in izpolnjujejo svoje poslanstvo tudi v bodoče. Zaželel je uspešnega delovanja in plodnega sodelovanje še

8 8 naprej ter predsednici sveta izročil ZAHVALO MESTNE OBČINE KRANJ ob 50-letnici krajevne skupnosti za aktivno in uspešno sodelovanje z MESTNO OBČINO KRANJ.

9 9 V nadaljevanju smo bili deležni izvrstnega programa, ko nam je v prvem delu preko štirideset učencev nižjih razredov osnovne šole Franceta Prešerna s svojima učiteljicama in glasbenim spremljevalcem prikazalo izredno prikupen nastop s petjem, igrami in plesom, v katerem so obujali izštevanke in starejše, pa tudi novejše pevske in plesne točke. Sledili sta dve plesni točki folklorne skupine OŠ Helene Puhar, za njimi pa je nastopil še pesnik Robi Markič, ki obiskuje Varstveno delovni center. Sam je napisal že preko 3600 pesmi, na prireditvi pa nas je razveselil s tremi, ki jih je prebral iz svoje zbirke. Napočil je vrhunec prireditve, ko nam je zapel še ženski pevski zbor Carmen Manet. To je zbor, ki ga sestavljajo gimnazijke in bivše gimnazijke kranjske Gimnazije. V svoji kratki karieri se lahko pohvalijo z velikimi uspehi na mednarodnih tekmovanjih. Pele so že na Kitajskem, v Južni Koreji, Italiji in drugod, kjer so vedno dosegle zavidljive uspehe. Na zadnjem tekmovanju v Švici, letos spomladi, so pripele nagrado Grand Prix, ki je bila najvišja možna nagrada na tekmovanju. Na našem praznovanju so nastopile s tremi pesmimi in prevzele polno dvorano OŠ F. Prešerna. Občinstvo se jim je zahvalilo z aplavzom, ki ni ponehal, dokler niso zapustile dvorane. Po zaključku kulturnega programa so bili vsi prisotni povabljeni še na prigrizek in druženje v jedilnico šole. Tam nam je osebje šole pripravilo lepo obložene mize, s kanapeji, svežim sadjem, izbranimi siri in sladkimi prigrizki. Tudi žejen ni ostal nihče. Vodstvo KS Zlato polje se zahvaljuje vsem nastopajočim in vsem, ki so pomagali pri pripravi praznovanja. Za obisk se zahvaljujemo tudi udeležencem proslave, ki jih že zdaj vabimo, da pridejo tudi naslednje leto. (ZK)

10 10 Čistilna akcija na območju KS Zlato polje v soboto Na začetku bi se najprej radi zahvalili vsem, ki ste se vabilu na čistilno akcijo odzvali in prispevali nekaj svojega prostega časa, da bo naše okolje lepše. Zahvala gre tudi ravnatelju OŠ Franceta Prešerna g. Žitniku in ostali ekipi šole, ki nam vsako leto pomagajo pri organizaciji akcije, ter nudijo gostoljubje v jedilnici šole. Čistilne akcije smo se letos v KS Zlato polje lotili že 6. leto zapored. Krajani KS Zlato polje smo čiščenje izvajali na bolj»nevarnih«predelih krajevne skupnosti. S tem mislimo predvsem predele, kjer nam je že iz preteklih let poznano dejstvo o prisotnosti večjega števila odvrženih uporabljenih injekcijskih igel. Pričetek oz. zbor je bil ob 9.00 uri pred OŠ France Prešeren. Sodelujočim so bile razdeljene zaščitne rokavice, vrečke za smeti, bon za toplo malico in nekaj pijače za lažje delo. Odrasle krajane smo tudi letos razdelili v tri skupine. Vsaka je imela točno določeno območje za čiščenje. Krajani so očistili parkirišče za transformatorsko postajo Elektro Gorenjska in njegovo okolico, območje okrog Ledene dvorane, okolico kurilnice pri Dijaškem domu ter območje okrog parkirišča in stare zapuščene kurilnice nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Okrog ure se je čiščenje končalo. Po končani akciji so vsi udeleženci dobili toplo malico, osvežilno pijačo, ter kavo po želji. Akcija je bila v celoti zaključena ob uri, brez poškodb in brez nepredvidenih zapletov. Letos je bilo pobrano približno pol manj smeti kot prejšnje leto, prav tako pa tudi pol manj uporabljenih injekcijskih igel. Takšen rezultat ni posledica nekvalitetne izvedbe akcije ali manj udeležencev, vendar je v naravi dejansko manj odvrženih odpadkov. Kot kaže, vztrajnost pri vsakoletnem organiziranju čistilne akcije vendarle prinaša pozitivne učinke. Kot organizatorji bi si želeli, da bi bilo udeležencev čistilne akcije še več, saj so v naši krajevni skupnosti še območja, ki bi jih bilo potrebno temeljito očistiti. Območje Savskega drevoreda je že eno takih območij in v načrtu imamo, da bi se v letu 2015 lotili tudi tega predela. Zato že sedaj vabimo krajane, da se nam v naslednji čistilni akciji spomladi 2015 pridružijo v še večjem številu. Še enkrat hvala za vaš prispevek k čistejšemu okolju. Karel Piškur

11 11 Projekt GORKI 2. sklop: Odprtje novega delovišča pri CČN Kranj V torek, 20. maja 2014, smo pri Centralni čistilni napravi Kranj tudi uradno odprli novo delovišče v okviru projekta»odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja 2. sklop«(gorki 2. sklop). Centralna čistilna naprava Kranj bo do predvidenega zaključka projekta 31. decembra 2015 nadgrajena tako, da bo po velikosti in tehnologiji ustrezala današnjim in prihodnjim potrebam ter standardom. Nadgrajena in rekonstruirana čistilna naprava bo zagotavljala veliko boljšo stopnjo čiščenja odpadnih voda pred izpustom v reko Savo. Vanjo bo odtekalo manj fosforja in dušika, kar dolgoročno pomeni izboljšanje ekološkega stanja reke. Hkrati bo nova naprava tudi energetsko učinkovitejša, proizvajala bo manj hrupa, ob zakonsko določenem vzdrževanju in redni kontrolo pa tudi ne bo prihajalo do neprijetnih vonjav, ki jih občasno trenutno povzroča kompostarna ta bo po nadgradnji umaknjena. Trudili se bomo, da bodo gradbena dela imela čim manjši vpliv na okolico, enako pa velja tudi za končno CČN. Zaradi nove organizacije tehnološkega procesa in novih objektov je predvidena tudi nova celovita prenova zunanje ureditve z novimi potmi in hortikulturno ureditvijo okolice, v sklopu gradnje pa se bo uredilo tudi obratovanje ostalih dejavnosti v okviru komunalne cone Kranj. Kaj se trenutno dogaja na projektu na Zlatem polju? V Mestni občini Kranj dela potekajo na več različnih koncih, v Kranju oziroma na ulici Zlato polje individualna pozidava - so končana vsa dela. Pri tem smo na novo zgradili fekalno in meteorno kanalizacijo ter vodovod, uredili javno razsvetljavo ter položili asfalt. Dolžina celotnega odseka je 650 m. Poleg naštetih komunalnih vodov so bile vgrajene tudi ostale instalacije, kot je npr. optika in plin, seveda na tistih odsekih, kjer jih do sedaj še ni bilo. Izvajalec je pričel z deli na odseku za picerijo Gorenc, t.j. na Koroški cesti od št. 55 naprej. Ko bodo ta dela zaključena, sledi še zadnja faza izgradnje kanalizacije na Zlatem polju, to je na odseku od picerije Gorenc po klancu proti Struževem do odcepa za Zlato polje. S tem bodo vsa dela na tem projektu končana, nato bomo zaprosili za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja. INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE OBČANOV Iskrena zahvala vsem krajanom in Svetu KS za pomoč. Upam in želim, da bo podpora krajevne skupnosti še naprej tako velika tekom celotne gradnje tako pomembne investicije, kot je izgrajeno kanalizacijsko omrežje in nadgrajena in rekonstruirana Centralna čistilna naprava Kranj. Veseli bomo vaših vprašanj, na katera se bomo trudili odgovarjati čim hitreje. Splošne in aktualne informacije o projektu boste našli na spletni strani v zloženkah, ki jih boste prejeli po pošti, kadarkoli pa se lahko obrnete tudi na predstavnike svojih krajevnih skupnosti ali podjetje Frontal, d. o. o. (e-pošta: sasa.horvat@frontal.si, telefon: ), ki skrbi za obveščanje javnosti na projektu. Mestna občina Kranj, Projektna pisarna Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje , razvojne prioritete: Varstvo okolja področje voda. Prispevek Skupnosti znaša 85,00 % javnih upravičenih stroškov. Lastna udeležba Republike Slovenije znaša 15,00 % javnih upravičenih stroškov.

12 let Marije Božeglav 4. marca letos je sto let svojega življenja dopolnila Zlatopoljčanka Marija Božeglav. Ob tem visokem jubileju jo je obiskal, takrat še predsednik sveta krajevne skupnosti Zlato polje, Karel Piškur in ji zaželel trdnega zdravja in še veliko veselih dni. Skupnega obiska so se udeležili tudi župan mestne občine Kranj g. Mohor Bogataj, podpredsednik krajevnega odbora Rdečega križa Zlato polje g. Miro Rant, predsednica krajevne skupnosti Huje, ter predsednik krajevne skupnosti Planina, ki so ji ravno tako zaželeli veliko zdravja in veselja. Gospa Marija je bila rojena v Kamni Gorici v družini Šparovec kot prva od petih otrok. Čeprav se je lahko in dobro učila in je celo učitelj prišel prositi očeta, naj jo dajo v šolo, je bilo finančno stanje družine preskromno, da bi se ji to uresničilo. Sedem let je bila gospodinjska pomočnica v Ljubljani. Imela je dobre delodajalce, vendar zelo malo prostega časa. Ko se je po tekstilni stavki zaposlila v takratnem Inteksu, je večkrat dejala, da so se ji odprla nebesa. Po osmih urah dela, čeprav trdega, je bila namreč prosta in gospodar svojega časa. Tu je s polno delovno dobo tudi dočakala zasluženo upokojitev. Po drugi svetovni vojni se je poročila. Z možem Tonetom, ki je na Gorenjsko prišel s Primorske, sta imela dve hčerki. Najprej so živeli v»švabski vasi«, od leta 1962 pa na Zlatem polju, kjer ima Marija še vedno stalno prebivališče. Hčerki sta se poročili in odselili, z možem pa sta z veseljem varovala pet vnukov do njihovega odhoda v vrtec. Rada sta brala, šla v hribe in na kakšen izlet. Ob svoji devetdesetletnici, ko je bila že petnajst let vdova, si je Marija za darilo zaželela, da bi šla z avtobusom na romanje v Lurd. Ob spremstvu hčerke je bila želja uresničena. Do svojega petindevetdesetega leta je tudi večkrat na dan šla po stopnicah v četrto nadstropje, potem pa ji je začelo nagajati zdravje in pešati spomin. Zadnja leta zanjo izmenjaje skrbita hčerki Majda in Anica, ki živita na Planini. Čas si krajša s kvačkanjem prtičkov in hvaležna je, da še dobro vidi. Rada zaigra tudi remi, če le pride kakšen soigralec. (podatke za članek je posredovala gospa Majda Kovačič - hčerka gospe Marije)

13 13 PE KRANJ, KIDRIČEVA CESTA 2, 4000 KRANJ TEL: 04/ , SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI Naša specializirana trgovina ima dolgoletno tradicijo in vam nudi vse, kar potrebujete za večjo kvaliteto življenja, za varovanje zdravja ter za pravilno okrevanje po poškodbah in boleznih. Smo pogodbeni dobavitelj medicinskih pripomočkov, zato pri nas dobite vse, kar vam izbrani osebni zdravnik ali specialist predpiše na naročilnico. Ponudba zajema bogat izbor pripomočkov za nego bolnikov in starostnikov, ortopedske pripomočke, kompresijske nogavice, prsne proteze, ortopedske nedrčke in kopalke, merilce krvnega tlaka, inkontinenčni program, vse za diabetes, stomo, razne zeliščne pripravke in izdelke za nego telesa. Izvajamo meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. NE ZAMUDITE VELIKE IZBIRE UDOBNE OBUTVE V JUNIJU UN JULIJU. Rdeči križ - krajevna organizacija ZLATO POLJE Spoštovani sokrajani, zahvaljujemo se vam za vsa desetletja podpore in sodelovanja v naši krajevni organizaciji. Radi bi vas prosili, da ste še naprej tako kooperativni, da tako ali drugače prispevate za vse, ki so pomoči potrebni, tudi v sedanji situaciji v Bosni in Srbiji, kjer so jih prizadele katastrofalne poplave glej objave Območnega združenja RK Kranj v nadaljevanju. Pomoč, zbrano na Zlatem polju, namenjamo tudi našim krajanom, ki so težko bolni, v težki situaciji ter najstarejšim. Obveščamo vas, da bomo letos namesto zbiranja članarine KO RK Zlato polje od vrat do vrat vsakemu gospodinjstvu poslali položnico za plačilo članarine in ev. prostovoljne prispevke. Letna članarina je 5, večja vplačila pomenijo prostovoljni prispevek, katerega znesek pa ni omejen ne navzgor ne navzdol. Zato vas prosimo, da položnice ne zavržete in jo skupaj z ostalimi, ki jih boste prejeli za stanovanjske stroške, elektriko itd. plačate na svoji banki, pošti ali hranilnici. Vanjo dopišite le znesek, ki ga boste namenili za dober namen. Provizije za nakazila dobrodelnim organizacijam ni. Vsa vplačila na transakcijski račun KO RK Zlato polje se knjižijo, prav tako tudi vsi odhodki. O tem smo vam več napisali v decembrski številki Zlatopoljčana. Miro Rant, podpredsednik KO RK ZLATO POLJE

14 14 POMOČ POPLAVLJENIM V BIH IN SRBIJI Rdeči križ Slovenije je za poplavljena območja v Srbiji in BIH, poleg zbiranja materialne pomoči in prostovoljnih prispevkov preko TRR, vzpostavil tudi zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov prek SMS donacij. S ključno besedo POPLAVE ali POPLAVE5, ki jo pošljete na 1919, podarite 1 oz. 5. Rdečemu križu Slovenije lahko donirate vsi uporabniki Telekoma Slovenije, Izimobila, Debitela, Simobila ter Tušmobila. Hvala za vašo solidarnost! Pošiljatelj pomoči je Rdeči križ Slovenije, prejemnika pa Rdeči križ Srbije in Rdeči križ Bosne in Hercegovine, ki sta Rdečemu križu Slovenije tudi javila nujne potrebe po pomoči. Te so: spalne vreče, zložljive postelje, posteljnina, ležalne podloge, dežna oblačila, gumijasti škornji, plenice, higienski vložki, ustekleničena voda, konzervirana hrana, tudi za najmlajše, žepne svetilke in odeje. Materialna humanitarna pomoč mora biti natančno popisana, z navedbo količine in vrsto blaga. Prav tako mora biti rok trajanja/uporabnosti najmanj pol leta pred datumom poteka, blago brez roka uporabe pa kakovostno. Rdeči križ Slovenije pripravi dokumentacijo, ki omogoča takojšen prehod meje. 56 območnih združenj Rdečega križa sprejema pomoč prebivalstva na svojih lokacijah, za odpremo pa poskrbi Rdeči križ Slovenije. Prevoze iz skladišč Rdečega križa bosta zagotovila Ministrstvo za obrambo oz. Uprava RS za zaščito in reševanje. Prebivalci Slovenije lahko prek Rdečega križa Slovenije donirajo za Rdeči križ Bosna in Hercegovina ter Rdeči križ Srbija: s SMS donacijo na št s ključno besedo POPLAVE za donacijo 1 in POPLAVE5 za donacijo 5. Akcijo omogočajo Telekom Slovenije, Debitel, Izimobil, Simobil in Tušmobil. preko transakcijskega računa Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, ki je odprt pri banki SKB: SI , SWIFT: SKBASI2X, koda namena CHAR, sklic za RK Bosna: , sklic za RK Srbija: POMOČ V STISKI Skladišče območnega RK je odprto vsak ponedeljek od do in vsako sredo med 9. in 12. uro. Informacije: 04/ Če želite prispevati in pomagati ljudem v stiski, lahko to storite v pisarni Območnega združenja na Bleiweisovi ulici 16 ali pa pomoč prinesete kar v naše skladišče na Gregorčičevi ulici 10 v Kranju. Denarne prispevke pa lahko nakažete na račun OZRK Kranj pri Gorenjski banki: Predvidene krvodajalske akcije v Kranju z okolico: četrtek, , od 7.00 do v gasilskem domu v Dupljah sreda, , od 7.00 do v športni dvorani v Cerkljah četrtek, , od 7.00 do v kulturnem domu na Kokrici četrtek, , od 7.00 do v športni dvorani v Šenčurju četrtek, , od 7.00 do v dvorani Prošport Stražišče Območno združenje RK Kranj

15 POMEMBNO: 2014 je leto volitev 15 Letos smo že volili (kaka petina vseh volivcev) naše evropske poslance, pravkar se je odvrtel referendum o zakonu o arhivih, čaka pa nas vsaj še dvoje volitev to so julijske (13. julij, če jih Ustavno sodišče ne bo preložilo na manj dopustniški datum) za novo poslansko telo, in pa jesenske lokalne volitve, ko bomo izbirali med kandidati za župana, svetnike Mestne občine Kranj in hkrati še sedem "malih" svetnikov naše krajevne skupnosti. Kako je formalno oblikovan svet KS lokalna»vlada«? Svet KS šteje sedem članov. Po izvolitvi ti sami med seboj izberejo predsednika in namestnika. Vendar je prvi korak k temu, da svet sploh dobimo, pridobiti kandidate, ki so pripravljeni delati v krajevni skupnosti, se truditi za njene interese, ki so hkrati tudi interesi njenih tri tisoč krajank in krajanov. Sedanja sestava sveta se je že zmanjšala za enega člana, odselitev načrtujeta še dva, preostali pa so že dolgoletni člani in so se odločili, da ne bodo več kandidirali. Zato moramo najti sedem kandidatk (vsaj 3 zaradi ženskih kvot) in kandidatov. Ti morajo uradno soglašati s kandidaturo, podpisati ustrezno nepreklicno soglasje, podpreti pa jih mora deset sokrajanov ali kaka stranka. Podpora lahko velja le enemu ali pa listi kandidatov. Na prejšnjih volitvah je na listi KS Zlato polje kandidiralo osem krajanov, sedem tistih, ki so dobili največ glasov, pa so postali člani sveta. Nekatere krajevne skupnosti so za sedemčlanski svet imele tudi po trideset kandidatov, pri nas takega zanimanja za to funkcijo doslej ni bilo. Uradno lokalne volitve še niso razpisane, zato s kakimi obrazci in z zbiranjem podpore še ne moremo začeti. V Zakonu o volitvah so te stvari natančno predpisane, toliko dni za to in toliko dni za ono dejavnost. Tega se moramo držati tudi na ravni krajevne skupnosti. Zelo pa bi nas veselilo, če bi kdo, ki si želi sodelovati pri tem delu, to neuradno sporočil na našo krajevno skupnost že zdaj, npr. na naš e-naslov: kszlatopolje@t-2.net. Že ob naših prejšnjih pozivih smo dobili dva pozitivna odziva, vendar jih rabimo vsaj še pet. Kaj lahko storite Vi? Več kot bo kandidatov, boljša bo izbira in boljši bo svet KS, ki bo izvoljen. Ne omahujte, javite se sami ali pa poiščite med krajani nekoga, ki mu že zdaj ni vseeno, kaj se dogaja okrog nje/ga in jo/ga pregovorite v kandidaturo za svet KS. Vendar pazite, zaposlitev v javni upravi izključuje možnost kandidiranja. Natančnejša navodila za kandidiranje boste našli na spletni strani Mestne občine Kranj, kjer bodo objavljeni tudi obrazci za zbiranje podpisov skupin, ki predlagajo oz. podpirajo kandidate. Vse to seveda potem, ko bodo lokalne volitve razpisane verjetno v septembru, morda že konec avgusta.

16 16 Privoščite si torej lepo poletje, jeseni pa se opogumite in postanite potencialni svetnik. Iz Zakona o lokalnih volitvah: (Uradni list 94/ Kandidat mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za čl. sveta. Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti kot delov občine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Ne glede na 54. člen tega zakona kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev. Podpisi se dajejo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča. Podatke v seznamu podpisnikov overi organ, ki vodi evidenco volilne pravice. Politična stranka določi kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti po postopku, določenem v 51. členu tega zakona. Pri določanju kandidatov morajo sodelovati člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidatne liste morajo biti sestavljene tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Več si najdete na spletni strani Uradnega lista RS, ali na strani Državne volilne komisije (ZK) PODJETJE ZA STORITVE IN TRGOVINO, D.O.O. elektroinstalacij, vodoinstalacij, centralnega ogrevanja

17 17 Knjižnica na OŠ Helene Puhar Knjižnica na šoli deluje že vrsto let. Police so dobro založene z leposlovno literaturo za učence posebnega programa in učence, ki obiskujejo program nižjega izobrazbenega standarda. Imamo okoli devet tisoč knjižnih enot. Učenci radi prihajajo v knjižnico, kjer izbirajo knjige, si jih izposojajo in prebirajo sami ali pa jim knjige berejo starši in učitelji. V knjižnici je največ leposlovnih knjig za cicibane in mladino, ter poučnih knjig in strokovne literature za učitelje. Odprta je vsak dan, po naslednjem urniku: Ponedeljek od 7.45 do Torek od 8.30 do Sreda od 8.30 do Četrtek od 8.30 do Petek od 8.30 do Učenci posebnega programa si radi izposojajo zgodbice z zanimivimi ilustracijami. Med učenci, ki obiskujejo program nižjega izobrazbenega standarda pa je najbolj priljubljen junak Grozni Gašper pisateljice Francesce Simon, ki s svojimi dogodivščinami popestri bralni vsakdan naših učencev. V letošnjem šolskem letu smo tudi s pomočjo donacije Lions Kluba Brnik kupili nekaj novih knjižnih omar in jih na novo uredili. Knjižnica je postala svetlejša, prostor je prijeten za druženje in prebiranje knjig. Redno spremljamo knjižne novosti in z nakupi bogatimo izbor knjig v naši knjižnici, ki jih naši učenci prebirajo pri pouku ali v prostem času. Učence v okviru knjižničnih dejavnosti navajamo na samostojno uporabo knjižničnega prostora, jim svetujemo pri izbiri knjig ter se z njimi o vsebini prebranih knjig pogovarjamo. V knjižnici poteka tudi Bralna značka za učence nižjega izobrazbenega standarda. S prilagojeno Bralno značko sodelujejo tudi učenci posebnega programa. Vsi učenci, ki bodo opravili Bralno značko, bodo ob koncu šolskega leta prejeli priznanja in sodelovali na posebni prireditvi v Mestni knjižnici Kranj. V knjižnici vsak teden potekajo knjižnične urice, na katerih se učenci seznanjajo s knjigami, knjižnično in knjižno vzgojo. Tudi v okviru predmeta Socialno učenje se učenci od 1. do 6. razreda seznanjajo z delovanjem knjižnice. Nekateri so tudi pomagali pri urejanju novih knjižnih polic. Učenci višjih razredov nižjega izobrazbenega standarda vsako leto sodelujejo v projektu»rastem s knjigo«, ki ga organizira Javna agencija Republike Slovenije za knjigo v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj. Knjižnico obiskujejo učenci posamezno, v skupinah in z učitelji. Za potrebe pouka v knjižnici učitelji najdejo literaturo, didaktični material ali učbenike. Želimo si, da bi bila knjižnica eden izmed prostorov druženja in srečevanja učencev na šoli. Učence na različne načine vabimo v knjižnico in jih spodbujamo k branju ali listanju knjig. Pripravljamo nagradna vprašanja in uganke. Pred knjižnico je urejena tematska tabla, na kateri so objavljeni aktualni dogodki, pomembni dnevi v mesecu in druge zanimive informacije v zvezi z branjem. Vsak mesec se vsebina na tabli menja. Za učence večkrat organiziramo tudi bralne urice, ki smo jih v pomladnih mesecih preselili pod krošnje dreves, ki rastejo ob šoli. Tam se družimo, skupaj prebiramo knjige in uživamo v naravi. Lepo nam je, ko povezujemo branje z druženjem na prostem. (knjižničarka)

18 18 POMLADNI UTRINKI IZ PREŠERNOVE ŠOLE Konec leta je pred nami, še slab mesec in učilnice bodo spet za dva mesca opustele. Mi smo že naredili analizo dela in se pripravili za naslednje leto. Med počitnicami, ko ni otrok, v miru pripravimo natančne načrte dela in urnik. Naslednje leto prinaša v četrti in sedmi razred nove neobvezne izbirne predmete. Do sedaj smo imeli poleg rednih izbirnih predmetov še obvezne izbirne v sedmem, osmem in devetem razredu, drugo leto pa v četrtem in sedmem še neobvezni izbirni predmet. Učenci so lahko izbirali med nemščino, športom, tehniko, likovno umetnostjo, glasbeno umetnostjo in računalništvom. Večina se je odločila za nemščino, ki jo bomo tudi izvajali. Narejen je tudi izbor obveznih izbirnih predmetov, prav tako smo zbrali prijave za podaljšano bivanje. Pri slednjem je zadnja leta vedno vprašanje, ali ga bomo lahko organizirali v obsegu, kot ga določajo normativi v šolstvu. Odkar veljajo strogi varčevalni ukrepi, ministrstvo ne zagotavlja dovolj ur, ravno tako pa dviguje normative, tako da je težko organizirati dejavnost. Pogajanja jeseni bodo zato verjetno spet aktualna. Še naprej bomo izvajali plavanje na bazenu za šeste razrede, ki ni obvezna dejavnost, je pa tradicija na naši šoli. Tabore in šole v naravi bomo izvedli v obsegu kot letos, tudi druge akcije, ki se jih udeležujejo krajani, planiramo približno v istih časovnih terminih kot letos. Jesensko in spomladansko zbiranje odpadnega papirja, čistilno akcijo spomladi, prireditve, ki jih pripravijo učenci posameznih razredov za starše, novoletni bazar, dobrodelni koncert, in vsakoletne proslave, ki jih pripravimo ob osmem marcu in prazniku krajevne skupnosti. Med počitnicami je tudi primeren čas, da se opravijo večja vzdrževalna dela. Planirali smo, da bomo v tem času obnovili še zadnja dva sklopa sanitarij, a se je zaradi drugačnega načina financiranja zapletlo. Tudi zahteva, da se en sklop obnovi po izvirnih načrtih arhitekta, je upočasnil priprave na obnovo. Vse kaže, da se bo z večjimi rušilnimi deli začelo v drugi polovici avgusta in nadaljevalo v mesec september. Vendar samo nov sklop, obnova sklopa sanitarij po starih načrtih pa naslednje leto. Računamo, da bo v mesecu oktobru tudi končana preostala ograja ob parkirišču z Osnovno šolo Helene Puhar. Ravno tako pa bomo potem, ko bomo vsaj na severnem delu igrišča namestili visoke lovilne mreže za žoge, zaprli prehod do vrtičkov. V šoli bodo izvedena manjša vzdrževalna dela in generalno čiščenje šole. Učenci in učitelji v tem času predvsem utrjujemo snov in pridobivamo še zadnje ocene. Najbolj na trnih so pa seveda tisti, ki bi radi rešili ali popravili uspeh. 12. junija se na

19 19 valeti poslovijo devetošolci, 24. pa z državno proslavo, na kateri podelimo priznanja najbolj zaslužnim za odlično opravljene dejavnosti in za odličen uspeh, zaključimo šolsko leto. Ob tej priložnosti bi se vsem krajanom, ki so nam pomagali pri akcijah in dejavnostih na šoli, zahvalil za pomoč in potrpljenje, ob prazniku krajevne skupnosti pa čestital in zaželel veliko uspehov. Vabim vas, da spremljate našo dejavnost na spletni strani naše šole ali preko Twitterja, kjer lahko tudi komentirate dogodke. Opis slike: 5 petošolcev se v spremstvu 2 učiteljic pripravlja na praktično vožnjo za kolesarski izpit Aleš Žitnik ravnatelj POLICIJA SVETUJE POVZROČANJE HRUPA PREVENTIVNO OBVESTILO Gorenjski policisti so preko vikenda večkrat intervenirali zaradi povzročanja hrupa v zasebnih prostorih in v gostinskih obratih. Ker je takšnih kršitev vedno več, ravnanja pa so pogosto nezakonita, opozarjamo, da je nedovoljeno motiti mir ali počitek ljudi s hrupom med 22. in 6. uro, razen če gre za nujne interventne-vzdrževalne posege. Ravno tako je prepovedano uporabljati televizijski ali radijski sprejemnik oz. drug akustični aparat, napravo ali glasbilo, s katerim se moti mir in počitek ljudi, razen če je to posledica dovoljene dejavnosti. Ta prekršek je lahko storjen tudi podnevi. Povzročanje hrupa med 22. in 6. uro se kaznuje z globo od 83,46 do 208,65 evrov, če pa je prekršek storjen z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika oz. z drugo napravo ali aparatom, pa se za prekršek kaznuje z globo 104,23 evrov. Globa je določena tudi za pravno osebo ali samostojnega podjetnika oz. za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in sicer v znesku od 417,29 do 2.503,76 evrov, medtem ko se odgovorna oseba teh družb kaznuje z globo od 208,65 do 417,29 evrov. TATVINE KOLES Tatvin koles bo v kolesarski sezoni zagotovo še več, sploh če pomislimo na podatek, da je letno odtujenih ali pogrešanih okoli koles. Zato je še toliko bolj pomembno preventivno obnašanje njihovih lastnikov in uporabnikov, saj s takšnim delovanjem otežimo delo storilcu, marsikatero kaznivo dejanje pa lahko celo preprečimo. Kolesa naj uporabniki zato hranijo v zaklenjenem prostoru; če ga uporabljajo na prostem, naj bo ta obljuden in dobro razsvetljen; kolo naj bo zaklenjeno z dobro ključavnico, še bolje pa je, da je priklenjeno k ograji. Uporabnikom svetujemo še, naj si zapišejo podatke o kolesu in naj morebitno tatvino prijavijo policiji. Vodja policijskega okoliša: Damjan Nartnik

20 20 Zlato leto Tehniške gimnazije Šolskega centra Kranj Tehniška gimnazija Šolskega centra Kranj letos zaključuje svoje petnajsto leto izvajanja programa. Ves čas dijakom nudimo tri izbirna strokovna področja: računalništvo, elektrotehniko in mehaniko. Vpisujemo po dva oddelka vsakega letnika, zato lažje izvajamo naše temeljno pedagoško načelo, to je skrb za vsakega dijaka. Naša skupna želja je, da bi vsak dijak dosegal zase optimalne učne rezultate in da bi se tudi z našo pomočjo oblikoval v mladostnika, ki zna premagovati ovire v življenju, ki zna ustvarjalno preživljati svoj prosti čas in ki se življenja zna veseliti. Dijaki Strokovne gimnazije, ki so v šolskem letu 2013/14 dobili zlata priznanja. Ponosni smo na dosežke naših dijakov tako v šoli kot na maturi, na športnem ali glasbenem področju; kasneje pa tudi na njihove študijske uspehe, saj posebno skrb namenjamo tudi ohranjanju stikov z našimi bivšimi dijaki. Letošnje šolsko leto je na TG ŠC Kranj še posebno zlato obarvano, ker so dijaki dosegli izjemne uspehe na številnih področjih. Dijak 3. letnika Matej Langus je na državnem tekmovanju iz ekologije EKO KVIZ prejel zlato priznanje. Matej je bil uspešen tudi na področju fizike, saj je osvojil zlato Stefanovo priznanje. Nejc Kadivnik, prav tako dijak 3. letnika, je na državnem tekmovanju v programiranju med 100 srednješolci prejel zlato priznanje. Letošnji maturant, Urban Papler, pa je na državnem tekmovanju iz matematike prejel zlato priznanje. Marko Plestenjak, naj dijak Strokovne gimnazije ŠC Kranj. Dijaka Domen Balantič in Anže Bertoncelj sta v okviru Informative na državnem tekmovanju iz informatike 2014 dosegla 3. mesto skupno in posamično. Anže Bertoncelj je sodeloval tudi v ekipi, ki je na mednarodni konferenci EDUvision predstavila projekt Raspberry Pi in prosto dostopno programsko opremo za izobraževanje.

21 21 Letos smo prvič izbrali tudi Naj dijaka. Naziv je prejel Marko Plestenjak, dijak 4. letnika, ki ni le odličen dijak, ampak rad pomaga tudi sošolcem. Poleg tega pa je aktiven tudi izven šole, med drugim je tudi državni prvak v strelstvu. Naša dijakinja 1. letnika, Klara Pahor, je vrhunska glasbenica in vzporedno tudi študentka violončela na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predsednik dijaške skupnosti, Matej Šink, je aktivno sodeloval pri oblikovanju statuta dijaške skupnosti, ki ga šola prej ni imela. Posebno obogatitev v letošnjem šolskem letu sta tuja asistenta za angleški in nemški jezik Benjamin Tweedie in Melanie Reinhardt. Dijaki so vključeni tudi v mednarodno priznanje za mlade MEPI, ki jim ponuja možnost vsestranskega osebnostnega razvoja: učijo se preživetja v naravi, vključujejo se v prostovoljno delo in pridobivajo nove veščine. Žiga Frelih, eden od letošnji maturantov, ki je bil vsa štiri leta odličen in tudi drugače vzoren dijak. Vsako leto pripravimo zaključne prireditve po posameznih letnikih, kjer staršem pokažemo pestrost šolskega in obšolskega življenja. Ravnateljica pravi, da je ponosna na dijake Tehniške gimnazije ŠC Kranj, ne samo na tiste, ki dosegajo najboljše rezultate. Predvsem jo veseli, da lahko reče, da so dijaki TG srčne in tople osebnosti, ki imajo čut za soljudi. Veliko bivših dijakov TG je že diplomiralo ali je že zaključilo podiplomski študij zelo različnih področij. Večina bivših dijakov se je odločila za študij tehničnih in naravoslovnih področij, posamezniki pa so se odločili tudi za študij družboslovja in jezikov. Nekaj bivših dijakov se je že vrnilo na Šolski center Kranj v vlogi profesorjev strokovnih predmetov. Ravnateljica pravi, da je tudi to j dokaz, da se njihovi dijaki na Tehniški gimnaziji lepo počutijo in da se na Kidričevo 55 z veseljem vračajo. Ravnateljica pravi, da je tudi zato lepo biti ravnateljica TG ŠC Kranj. Šolski center Kranj Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj tel: (04) fax: (04)

22 22 NAŠI DIJAKI SLOVENSKI OLIMPIJCI Gimnazija Franceta Prešerna šola za ponosne, samozavestne, uspešne in šola dobitnikov olimpijskih medalj! Še nikoli nismo tako z zanimanjem in ponosom spremljali zimskih olimpijskih iger kot prav letos v ruskem Sočiju. Na seznamu 66 udeležencev iger je kar 10 športnikov, ki jim je v 17 letih, odkar izobražujemo za progam (strokovna) gimnazija, uspelo dokončati šolanje na naši gimnaziji oz. na eni izmed njenih predhodnic (EŠ Kranj ali ESIC Kranj, Gimnazija) in hkrati doseči vrhunske uspehe v športu. Prepričani smo, da ni naključje, da prav naši nekdanji dijaki dosegajo tako vrhunske rezultate. Vse statistike, ki jih spremljamo, kažejo, da naša Gimnazija Franceta Prešerna z vso svojo tradicijo močno izstopa iz povprečja. V Sloveniji ni šole, ki bi na olimpijskih igrah imela toliko bivših dijakov in osvojila kar pet izmed osmih olimpijskih medalj za Slovenijo na eni olimpijadi. Že vrsto let smo v Kranju in okolici poznani kot šola, ki spremlja športnike v času njihovega šolanja, jim prilagaja obveznosti, usklajuje šolske in športne aktivnosti, predvsem pa skupaj z njimi verjame, da bo vsak med njimi vsaj enkrat dosegel svoje sanje. In letos, na tej olimpijadi smo sanjali tudi mi. Osvojene olimpijske medalje naših nekdanjih dijakov potrjujejo tudi naše kakovostno delo. Biti s športniki ravno v času, ko se njihova športna pot strmo vzpenja (ali pa lahko zatone, če ni prave spodbude, razumevanja, pomoči), je velika odgovornost in ponos tudi za nas učitelje. Bronasta Vesna Fabjan, tekačica na smučeh, je bila ob Barbari Jezeršek ena tistih deklet na naši šoli, ki so nam pokazale, kaj pomeni vrhunsko trenirati in biti uspešen tudi v šoli. V tistih časih še nismo imeli športnega oddelka, kot ga imamo sedaj edinega pravega športnega oddelka v strokovnih gimnazijah. Pa vseeno smo znali razumeti športnike, predvsem pa smo imeli voljo, da učne načrte izpeljemo na nek drugačen način, in tako dokazali, da lahko naši dijaki uspešno opravijo tudi maturo. In vrsta težav, ki športnike spremljajo na njihovi poti, jim daje še prav posebno moč za borbo. Tik pred odhodom v Soči je Vesna javnost razveselila z bronom v svetovnem pokalu in s tem dobila potrditev o svoji formi in vozovnico za Soči. Svojo športno vizijo in visoke načrte je imel tudi deskar na snegu, Žan Košir, ki nas je razveselil s srebrom in z bronom. Nemalo jih je nad tema medaljama presenečenih, vsi mi, ki Žanovo pot spremljamo še sedaj, ko že desetletje ni več naš gimnazijec, pa smo v to verjeli že ves čas. Njegovi vrhunski rezultati v svetovnem pokalu so nakazovali, da nas Žan lahko razveseli prav v Sočiju. Nordijska kombinatorca Marjan Jelenko in Gašper Berlot sta bila v eni prvih generacij, ki smo jih že lahko vpisali skupaj z njunimi sotekmovalci (homogeno skupino zimskih športnikov) v oddelek, ki smo ga za interne potrebe poimenovali športni oddelek. O pravem športnem oddelku smo takrat samo sanjali, a verjeli, da se nam bodo sanje uresničile. In res nismo upali zaman. Kot edina strokovna gimnazija smo pred šestimi leti prvič vpisali v pravi športni oddelek prvo generacijo perspektivnih mladih športnikov, ki smo jim lahko še bolj načrtovano prilagajali obveznosti. V teh oddelkih so športnikom v veliko pomoč pedagoški in športni koordinator, razrednik, ki ima izkušnje s športniki, pa tudi večina učiteljev, ki pozna specifiko dela s športniki. Klasične metode velikokrat odpovedo, saj v teh oddelkih le redko dosežemo več kot 70 % prisotnost vseh dijakov. Ker so v tem oddelku tako športniki, ki trenirajo zimske kot tudi letne športe, je treba delo precej prilagoditi, da imajo dijaki, ki so pri pouku, čim kakovostnejši pouk,

23 23 odsotnim pa znamo in zmoremo snov predstaviti tudi na daljavo preko e-izobraževanja. Delo s pomočjo spletnih učilnic, komunikacija preko Skypa in vseh mobilnih naprav je nekaj povsem vsakdanjega pri poučevanju dijakov športnikov. Individualno delo, ki ga odsotni dijaki lahko vedno dobijo, ni našim učiteljem nikoli odveč. Zato ni čudno, da na tekmah za svetovni pokal v smučarskih skokih tako za dekleta kot fante vedno spremljamo veliko naših bivših dijakov. Skakalki Maja Vtič in Eva Logar ter skakalci Jurij Tepeš, Jaka Hvala in Peter Prevc, ki prinaša z zimske olimpijade kar srebrno in bronasto medaljo, so dokaz, da človek s trdim delom in pravo voljo zmore in doseže sanje. Prepričani smo, da naša šola in predvsem naše sodelovanje z dijaki športniki, ne ostane skrito očem javnosti. Morda se le premalokrat omeni, od kod prihajajo ti uspešni športniki. Nikakor si ne štejemo zaslug, da smo jih mi ponesli med zvezde, jim priskakali, pritekli ali prismučali medalje na olimpijadi in ostalih tekmah, pa vseeno jih srčno radi spremljamo in navijamo za njih. Konec koncev smo z njihovimi treningi, razvojem in usvajanjem znanja rasli tudi mi, njihovi učitelji. Učitelji, ki učimo s srcem, vemo, da nikoli ne moreš pozabiti teh mladostnikov in vedno znova in znova si srečen, ko dosežejo življenjske uspehe. Zavedamo se, da je bila to naša druga olimpijada, na kateri smo imeli toliko športnikov, s katerimi nas veže nekaj več kot le navijaška strast, a prepričani smo, da to še zdaleč ni naša zadnja, na kateri bomo držali pesti za toliko naših bivših dijakov. Verjamemo, da bomo tudi na letnih olimpijskih igrah imeli predstavnike, ki so obiskovali našo šolo, saj nam plavalec, aktualni mladinski svetovni prvak, Peter John Stevens, daje dobro napoved, da bo celemu svetu pokazal, kako dobri smo. S ponosom, veliko pozitivne energije in predvsem zaupanja v naše dijake ustvarjamo prihodnost, v kateri želimo dokazati, da je v volji tista prava moč, da uspeš. In vse to so nam osebno zagotovili tudi oni, naši bivši dijaki letošnji olimpijci. Na čudovito majsko popoldne smo v atriju Gimnazije Franceta Prešerna pripravili srečanje z naslovom Od šolskih klopi do olimpijskih uspehov. Udeležilo se ga je devet olimpijcev, manjkal je le Gašper Berlot. Dijaki in profesorji smo z velikim navdušenjem, preprosto, a iskreno in prisrčno našim bivšim dijakom postavljali vprašanja, tako iz časov njihovega šolanja kot iz njihovega današnjega vsakdana. Slišali smo nekaj hudomušnih spominov, pa tudi nasvete, ki so jih olimpijci dali sedanjim dijakom in nam učiteljem. Z majhnim darilcem smo jih spomnili na njihova srednješolska leta in na letošnji uspeh. Spomini, ki pa nam jih ustvarjajo prav nekdanji dijaki in srečanja z njimi, pa dajejo nam učiteljem in šoli kot celoti prav posebno vrednost ter spodbudo in voljo, da delamo dobro še naprej. In kakor so na srečanju zaključili naši nekdanji dijaki:»vztrajate! To je edina pot do uspeha!«obljubljamo, da bomo. Tanja Ahčin, prof., pomočnica ravnateljice in profesorica matematike

24 24 DŠD KRANJ SE VKLJUČUJE V MEDNARODNO VERIGO HOSTLOV Dijaški in študentski dom Kranj, zgrajen na sedanji lokaciji leta 1980, je bil pred leti polno zaseden z dijaki in študenti, saj je bil Kranj močno industrijsko, gospodarsko in izobraževalno središče Gorenjske. V zadnjem času pa več kot polovica sob ostaja praznih, zasedenost z osnovno populacijo je celo zgolj četrtinska. Vzroki za upadanje vpisa so različni: nižja nataliteta, spremembe v politično-ekonomski situaciji, pregosta mreža šol in fakultet, ki omogoča bivanje doma v času šolanja, in v zadnjem času predvsem subvencionirani prevozi za dijake in študente. V domu smo se že zgodaj začeli ukvarjati s tržno dejavnostjo. Sprva smo jo lahko omejili le na vikende in počitnice, ko so dijaki odhajali domov; njihove sobe smo od petka do nedelje namenili športnim in kulturnim skupinam, ki so prišle v Kranj na tekmovanje, turnir, srečanje, festival. Tako pridobljena sredstva smo namenili za izboljšanje bivalnih pogojev in manjše investicije, ki so jih zahtevale vse starejše in vse bolj dotrajane stavbe. V zadnjih letih postaja pridobivanje sredstev na trgu vse bolj izrazit in pomemben segment našega dela, saj zaradi splošne krizne situacije v državi od pristojnega ministrstva še zdaleč ne dobimo dovolj sredstev niti za našo osnovno dejavnost, kaj šele za potrebna investicijska vlaganja. Bivalni standard se niža, nujna bi bila sanacija dijaških sob, ki so enake že več kot tri desetletja, vse več je težav z dotrajano vodovodno instalacijo, ogrevalnim sistemom ipd. V letu 2013 je tako prihodek s trga predstavljal že eno tretjino vseh naših prihodkov, vendar je tudi to komaj zadoščalo za pozitiven letni izid. Kljub težavam želimo kot dobri gospodarji ostati še naprej samostojni in samozadostni. Racionalizirali smo svoje poslovanje, poskrbeli za zmanjšanje stroškov in še okrepili našo tržno dejavnost. Gostoljubje nudimo številnim skupinam in tudi posameznikom, ki pridejo v naše lepo mesto na raznovrstne kulturne in športne prireditve, od lajnarjev do folkloristov, od plavalcev do plezalcev, od študentskih izmenjav do udeležencev izobraževalnih projektov. V iskanju dodatnih rešitev smo se odločili, da se tudi formalno pridružimo uveljavljeni mednarodni mreži mladinskih hostlov Hostelling International, ki vključuje že preko 4500 nočitvenih objektov v 80 državah sveta oziroma v 39 evropskih državah. Januarja letos smo podpisali pogodbo s Popotniškim združenjem Slovenije, ki je zastopnik Slovenije v mednarodni federaciji International Youth Hostel Federation. To pomeni, da bomo pod svojo streho sprejemali tudi individualne popotnike, ki bodo na svoji poti po Gorenjski iskali cenovno ugodne možnosti prenočevanja in obenem želeli pridobiti nekaj osnovnih turističnih informacij, priporočil in nasvetov. Tem popotnikom smo

25 25 namenili eno od dijaških nadstropij, v katerem smo poskrbeli za osnovno sanacijo sob, uredili čajno kuhinjo in družaben prostor z računalnikom, gostom sta na razpolago tudi pralni in sušilni stroj ter predavalnica. Skupinam bomo še vedno nudili tudi kvalitetno prehrano iz naše kuhinje, posamezniki pa si bodo lahko pripravili obroke v čajni kuhinji. Zaenkrat bomo dejavnost hostla v polnem obsegu opravljali v poletnih mesecih, to je od 15. junija do 15. septembra. V tem času bo možen prihod in namestitev gostov praktično vsak dan, tudi brez predhodne rezervacije, saj bo poskrbljeno za redno recepcijsko službo. Člani IYHF imajo v skladu s smernicami te organizacije 10% popust pri nočitvah in plačajo le polovično turistično takso, nakup članskih izkaznic pa bo možen tudi pri nas. Zaposlene bomo morali še dodatno izobraziti za nov način sprejemanja rezervacij (booking.com in drugi spletni programi za rezervacijo nastanitve) in najbrž bomo vsi skupaj potrebovali nekaj časa, da bo naša nova dejavnost polno zaživela. Vendar smo vsi pripravljeni premostiti začetne težave z večjo mero prijaznosti in pozitivnega odnosa do gostov. Hostel DŠD Kranj je v Kranju edini hostel, ki je vključen v mednarodno mrežo IYHF in zato lahko rečemo, da bo vsekakor obogatil kranjsko turistično ponudbo in tudi s tega zornega kota postavil naše mesto na popotniški zemljevid Evrope in sveta. Obenem pomeni večjo prepoznavnost za celotno lokalno okolje in predstavlja nov kamenček v pisanem mozaiku mladih, ki vsak dan sooblikujejo utrip Zlatega polja edine krajevne skupnosti v naši občini, ki se lahko pohvali skoraj s celotno vertikalo javnega vzgojnoizobraževalnega sistema, saj se v njej nahajajo tako osnovne kot srednje strokovne šole in gimnazija, fakulteta, dijaški in študentski dom, medpodjetniški izobraževalni center Želimo, da bi se množici učencev, dijakov, študentov in drugih udeležencev izobraževanja zdaj pridružili tudi mladi z nahrbtniki in spalnimi vrečami na ramah, ki bodo odhajali z lepimi vtisi in se vedno znova radi vračali. Uradna otvoritev Hostla DŠD Kranj kot člana mednarodne federacije hostlov bo v sredo, 11. junija 2014 ob 11. uri v 1. nadstropju doma. Na kratko slovesnost vabimo tudi krajane Zlatega polja, ki bi radi od blizu videli, kaj se skriva za zidovi treh stavb na Kidričevi 53 in si med prvimi ogledali, kaj v okviru našega doma ponujamo mladim popotnikom. Judita Nahtigal Več o mednarodni verigi IYHF in Popotniškem združenju Slovenije si lahko preberete na naslovu

26 26 Varstveno delovni center (VDC) Kranj Otvoritev gibalnega parka 22. maja 2014, je bil praznik za vse nas, še posebno pa za naše varovance, saj smo slovesno predali namenu našo novo pridobitev Gibalni park. V zadnjem našem prispevku smo vam krajanom Zlatega polja že zaupali, da v naši hiši intenzivno potekajo priprave na postavitev Gibalnega parka. Okolico naše stavbe smo preurediti na način, ki bo pripomogel k izboljšanju kakovosti življenja naših uporabnikov, hkrati pa bo park tako z videzom kot vsebino, pridobitev za vse VDC Kranj, krajevno skupnost Zlato polje in Mestno občino Kranj. 22. maja 2014 smo park (slika na naslovnici) slovesno predali namenu. Za družbo pomembna ranljiva skupina so tudi naši varovanci. Naša odgovornost je zagotavljati pogoje in vse tisto, česar sami ne zmorejo, pri čemer težo odgovornosti predstavlja upoštevanje njihove perspektive in njihova predstava o kakovosti življenja. V svojih potrebah se naši varovanci v ničemer ne razlikujejo od potreb vseh nas odraslih. Možnosti za samouresničevanje pa imajo bistveno manj. Zato moramo predstavljati most do njihove samouresničitve. Gospodarska kriza je v ospredje postavila ekonomsko pravičnost in enakost. A kakovost življenja posameznika ni le ekonomska kategorija. Je družbena kategorija, ki zahteva visoko družbeno odgovornost, socialno pravičnost in zaščito vseh ranljivih skupin prebivalstva. Lions klub Kranj, Rotary klub Kranj, sleherni posameznik znotraj obeh klubov ter Mestna občina Kranj z županom Mohorjem Bogatajem, so s svojo naravnanostjo

27 27 izkazali visoko družbeno odgovornost in z zbranimi sredstvi ter dejanji uresničili humano paradigmo v skrbi za blaginjo življenja ranljivih skupin. Zadnje dni smo lahko opazovali pričakovanje in veselje naših varovancev, ki dejavno sodelovali tudi v pripravah na ta slavnostni dogodek. so Vsakodnevno, še posebej pa kakovostno gibanje, je za naše varovance temelj ohranjanja neodvisnosti od tuje pomoči in podpore, kar smo že obsežneje poudarili v zadnjem članku. Poleg pozitivnih učinkov skozi gibanje pa park, kot pridobitev za lokalno skupnost, vidimo tudi skozi njegovo povezovalno vlogo. Želimo, da postane prostor, v katerega bomo lahko s svojo odprtostjo povabili goste, bodisi z namenom druženja, bodisi kot priložnost za medsebojno spoznavanje in sodelovanje. V pričakovanju bodočih srečanj v naši novi pridobitvi, vas lepo pozdravljamo. Mirjana Česen-direktorica

28 28 Zvezde poleti 2014 Na začetku najprej zanimiva in vesela novica o novem slovenskem meteoritu, ki se je ''zgodil'' prav na gorenjskih tleh. Trem prejšnjim meteoritom (Avče 1908, Mežaklja 2009, Javorje 2009) se je konec lanskega leta pridružil še četrti, čeprav so ga našli že pred dobrimi dvajsetimi leti. Dali so mu ime Meteorit Jezersko. Poglejmo, zakaj je dobil takšno ime in kako se je to zgodilo. Ta meteorit je po naključju našel Kranjčan Božidar Jernej Malovrh, in sicer na planinskem sprehodu blizu Češke koče nad Jezerskim. Ob planinski poti, kjer je počival, je nenadoma zagledal večji kamen, ki se mu je zdel zanimiv po barvi, teži in obliki. Preprosto ga je pobral, dal v nahrbtnik in odnesel domov. Zdel se mu je nekaj posebnega, saj je ugotovil, da privlači magnet. Zato ga ni želel vreči stran. Doma ga je shranil v kleti. Kamen je našel že septembra leta Zanj je zvedel nek kranjski zbiratelj mineralov in fosilov in novembra leta 2012 obiskal g. Malovrha. Predlagal mu je, da bi kamen odnesli v Ljubljano na ustrezne raziskave. To so tudi naredili. Po številnih in natančnih analizah v več fizikalnih in kemijskih laboratorijih so ugotovili, da gre res za meteorit, in to kamnit meteorit s precejšnjo primesjo železa. Zato je meteorit tudi privlačil magnet. Novico so sporočili decembra lani. Kamen, ki je več kot dvajset let doma mirno ležal neraziskan, je nenadoma postal četrti slavni slovenski meteorit. Meteorit Jezersko (masa okoli 1,4 kg) primerjava meteorita z velikostjo kemičnega svinčnika; (foto: Bojan Ambrožič.)

29 29 * Zelo zanimiv letošnji nebesni pojav pa je bil polarni sij (svetenje vidne svetlobe v zgornjih plasteh ozračja) nad Slovenijo, ki se je dogodil dne V naših krajih je to razmeroma redek pojav. Pogostejše se pojavlja na severu ali jugu Zemlje. Opazovali in slikali so ga redki specialisti lovci na nenavadne nebesne dogodke, navadni ljudje pa ga sploh nismo opazili. Takole je bil viden polarni sij okoli 23. ure iz Žagarjevega vrha pri Ljubljani: (foto: Jure Atanackov.) ** Glavne značilnosti večernega zvezdnega neba za sredino leta: Rimska cesta, ki poteka od južnega dela obzorja proti zenitu, pri tem prečka ozvezdja Strelec, Orel in Labod. Ozvezdje Škorpijon je nizko na jugozahodnem delu neba in vse preje zahaja. Nad njim leži Kačenosec, nad tem pa se boči obširno in težje razpoznavno ozvezdje Heraklej (Herkul). Ozvezdje Lira z zelo svetlo glavno zvezdo Vego je blizu nadglavišča. Z lahkoto jo najdemo in opazujemo s prostim očesom. Poletni nebesni trikotnik, ki ga sestavljajo zvezde Deneb v Labodu, Atair v Orlu in Vega v Liri, se sprva zadržuje še na vzhodu, sredi poletja pa se vse bolj utrjuje na južnem delu neba vse proti nadglavišču. Od planetov je Venera vidna zjutraj kot Danica vse do sredine septembra. Mars je junija še kar v ugodni legi za opazovanje, od sredine julija do konca leta pa postane večerni planet in zahaja za Soncem. Jupiter je junija še večerni planet, konec julija ni viden, avgusta se prikazuje kot jutranji planet, oktobra pa ga vidimo drugo polovico noči.

30 30 Saturn je junija v primerni legi za opazovanje, julija je viden v prvi polovici noči, od avgusta do novembra pa le v večernih urah in kmalu zahaja za Soncem. *** Ozvezdje Heraklej je tipično poletno ozvezdje. Na nebo so ga postavili kot spomenik velikemu grškemu mitološkemu junaku, ki se je vse svoje življenje bojeval z raznimi živalmi, čudnimi zverinami, nenavadnimi pošastmi in jih vse po vrsti premagal. Heraklej je opravljal nevsakdanja dela in naredil veliko junaških dejanj, takšnih, ki jih ni zmogel nihče drug kot samo on, najmočnejši junak antičnega mitskega sveta. Kadar je iz svojega loka izstrelil puščico ali vrgel kopje, ni nidar zgrešil. Nobeno živo bitje, ki je živelo na zemlji, v morju ali na nebu, mu ni bil kos. Nihče ga ni mogel premagati. Premagati ga je bilo mogoče le s čarovnijo. Heraklej je zares tako zelo popularno ime iz grške mitologije in tudi v vsakdanjem življenju večkrat slišimo besedno zvezo močan kot Herkul, da je vredno nekaj besed o njem, pravzaprav o njegovi življenjski poti, zapisati tudi v Zlatopoljčanu. Heraklej je bil sin zemeljske lepotice in poglavarja vseh bogov Zevsa. Da bi njegov sin postal nesmrten, ga je Zevs še kot dojenčka odnesel na goro Olimp. Tam ga je podtaknil svoji ženi Heri, ko je ravno spala, da bi ga podojila. Tako bi Heraklej postal nesmrten. Toda Hera se je prav tedaj zbudila in dojenčka sunkovito odrinila. A že samo nekaj kapljic mleka, ki jih je otročiček posrkal od nesmrtne boginje, je zadoščalo, da je kasneje postal največji in najmočnejši grški mitološki junak. Heraklej je bil torej sin najvišjega boga Zevsa in zemeljske žene, ki je bila Zevsova ljubica. Zevsova božja žena Hera je bila zelo ljubosumna na vse moževe ljubice. Vsako je skrajno sovražila in jo poskušala kaznovati. Tudi moževe nezakonske otroke je sovražila. Herakleju je želela samo slabo. Vse je naredila, da bi mu čim bolj otežila življenje. Še ko je bil v zibelki, je nadenj poslala ogromni strupeni kači, da bi ga s pikom umorili. Toda Heraklej je že kot dojenček kazal izredno moč. Kači je zadavil z rokama. Heraklej se je srečno poročil. Imel je tri otroke. Hera ga ni mogla videti srečnega. Za kratek čas ga je začarala do norosti. V tem času je pomorila vso njegovo družino, njemu pa naprtila krivdo za umor. Da bi ga še bolj prizadela, ga je dala zvezati kot sužnja. Ta bi se lahko osvobodil le, če bi uspešno opravil dvanajst nepredstavljivo težkih junaštev, tako imenovanih Heraklejevih del ali opravil, od katerih je bilo vsako krut in ponižujoč preskus njegove volje, hrabrosti in moči.

31 31 V starem zvezdnem atlasu prikazano ozvezdje Heraklej ali Herkul (Hercules), pri nas vidno zvečer od spomladi do jeseni. Tu je prikazana Heraklejeva borba s triglavim pošastnim psom, ki je stražil vhod v podzemlje. Stari Grki so imeli Herakleja tudi za ustanovitelja olimpijskih iger. Pa poglejmo vso to dvanajsterico Herkulovih del, ki jih je edino on zmogel opraviti. Najprej je moral ugonobiti strašnega in najmočnejšega leva, ki ga ni bilo mogoče ubiti z nobenim človeškim orožjem. Heraklej ga je premagal tako, da ga je v srditem boju dvignil visoko v zrak in ga zadavil. Nato je premagal hidro, velikansko in večglavo vodno kačo. Heraklej je vse svoje puščice namočil v strupeno hidrino kri. Že najmanjša praska s kakšno od teh puščic je vsakomur povzročila gotovo smrt. Kot tretje delo je moral ujeti divjega merjasca, ki je uničeval vinograde. Potem je moral še ujeti košuto z zlatimi rogovi in bronastimi kopiti. Petič je moral s puščicami iz loka postreliti jato ptic ljudožerk, pošasti z železnimi kljuni, kremplji in perutmi. Njegovo šesto delo je eno najbolj slavnih, a tudi najmanj dostojnih za slavnega junaka. V enem dnevu je moral očistiti hleve, v katerih je bila več tisoč glava živina, smradljivega gnoja pa niso počistili že nekaj let. Ta umazani posel je opravil tako, da je skozi hleve preusmeril tokova dveh velikih rek, ki sta jih temeljito očistili. Potem je ukrotil bika, ki je bruhal peklenske plamene. Ukrotil in prignal je tudi konje nekega kralja, ki so požrli vsakega tujca, ki se je približal kraljestvu. V boju z Amazonkami, izredno bojevitimi ženskami, si je pridobil tudi briljantni pas za nošenje orožja. Zajel je še čredo goveda, ki sta jo čuvala dvoglavi pes in velikan s tremi telesi, tremi glavami, šestimi rokami in šestimi nogami. Osem let je potreboval, da je opravil prvih deset del. Enajsto in brez dvoma eno najtežjih del je bilo, da je moral iti v podzemni svet in nazaj na zemljo prignati pošastnega triglavega psa, ki je čuval vhod v Hadovo podzemsko kraljestvo. Ta pošastni pes z ostudnimi žreli, iz katerih je neprestano kapljala strupena slina, je imel zmajski rep, namesto dlak pa so se zvijale sikajoče kače. Heraklej je prišel do Hada in od njega zahteval, da mu izroči psa. "Tvoj je, če ga premagaš z golima rokama", mu je

32 32 zabrusil Had. V srditi borbi je Heraklej zgrabil psa za goltanec in ga neusmiljeno davil do pokorščine. Nato ga je vsega ponižnega prignal na gornji svet. Heraklejevo dvanajsto, to je zadnje delo, pa je bilo, da je moral v prelepem božjem vrtu nekje na zahodu sveta z jablane obrati zlata jabolka. Čuval jih je stoglavi zmaj, ki je iz žrel sikal smrtonosno ognjeno sapo in ni nikdar zaspal. Z veliko ukano je velikemu junaku tudi to uspelo. Heraklej je premagal vse divje zmaje, strašne zverine in nevarne pošasti, s katerimi se je spopadel. Iz vsakega boja je izšel kot zmagovalec. Vendar pa je bil Heraklejev življenjski konec silno klavrn in skrajno žalosten. Kentaver (konju podoben štirinožec s človeško glavo), ki ga je Heraklej nekoč ustrelil, je tik pred svojo smrtjo predlagal novi Heraklejevi ženi, da naj dobro shrani nekaj njegove krvi. Ta ji bo čudežno pomagala, da bo lahko vedno obdržala ljubezen svojega moža, četudi bi kdaj zasumila, da ima ljubico. Heraklejeva žena je kmalu spoznala, kako kruto se je Kentaver maščeval Herakleju. Nekega dne je posumila, da se je Heraklej zaljubil v eno svojih suženj. Da bi obdržala ljubezen, je Heraklejevo srajco hitro namočila v kentavrovo kri in jo ponudila Herakleju, da jo obleče. Kri žal ni imela čudežne moči za ohranitev ljubezni, ampak je bila strupena. Čim je Heraklej oblekel zastrupljeno srajco, je njegova koža začela goreti. Srajce ni mogel sleči, vse se je trgalo in vleklo, sam pa je gorel vedno bolj. Njegove muke so bile vse strašnejše. Ker ni mogel več prenašati bolečin, je zložil debla, zakuril grmado, se vrgel vanjo in se zažgal. Vse to trpljenje svojega sina je videl bog Zevs. Takoj je s svojo kočijo iz belih oblakov, ki so jo vlekli beli konji, pridrvel z Olimpa do grmade. Bednega nesrečnika je zgrabil iz goreče grmade in ga odnesel visoko na nebo, kjer je zanj našel večno mesto med zvezdami. Tako naj bi v mitološkem smislu nastalo ozvezdje Heraklej. Marijan Prosen - Majo POMEMBNO OBVESTILO! Ker le redkokateri stanovanjski blok razpolaga s svojo zastavo, obveščamo krajane, da si žalno zastavo lahko izposodijo pri - hišniku KS Zlato polje Janezu Lotriču, Levstikova ul. 10 (hiša nasproti stavbe KS), tel. : ali - v City baru, lokalu pri OŠ F. Prešerna, Kidričeva c. 47 (bivši samski dom), ki je odprt vsak dan, tel. : (Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 22.00, ob sobotah od 9.00 do in ob nedeljah od do 22:00). Obema smo za sodelovanje hvaležni, saj hudi trenutki pridejo nenapovedano in si časa ne moremo sami izbrati.

33 33 vir slike: Potek Levstikove ulice na ortofoto posnetku dela Zlatega polja desno (vzhod) se izteče na Gosposvetsko, levo (na zahodu) - se skupaj z ulico Franca Rozmana Staneta konča na Kidričevi. Pred II. svetovno vojno so bile tu le štiri hiše vile, danes sta od teh ostali le dve prva in zadnja Šilingova in Lotričeva. Vmes sta bili še vili čeških industrialcev, v katerih sta bili po vojni Dom borcev in vrtec Iva Slavca Jokla, kasneje Tinkara, ki pa sta bili po denacionalizaciji prodani investitorjem za gradnjo večstanovanjskih objektov. Med nemško okupacijo je dobila ime Goldenfeld, po l pa svoje sedanje ime. Ulica ima le 10 hišnih številk, od tega nekaj podvojenih. Obeta se ji podaljšanje na vzhod do Bleiweisove ceste. V Sloveniji je vsaj 15 Levstikovih ulic in dva Levstikova trga. (ZK) povzeto po: "Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!" Slovenski kraji, ki se začenjajo na črko V so porodili največje literate in poete. Če naštejem nekaj pomembnejših krajev: Vrba, Vrhnika, Vinica, Vinice, Vrsno in seveda Velike Lašče. Fran Levstik se je rodil 1831 v Dolnjih Retjah, slab kilometer izven Velikih Lašč. Že zgodaj je kazal vsa znamenja bistrega, vsestransko nadarjenega dečka. Po triletnem obiskovanju velikolaške šole ga je oče poslal v Ljubljano. Tu je obiskoval dve leti

34 34 normalko in se pripravil za vstop na gimnazijo. Ker pa je bil deček dobre glave, so ga kot drugošolca sprejeli v Alojzijevišče. Tu je zbudil pozornost zaradi velikega zanimanja za jezik ter odločnega, samozavestnega in ponosnega vedenja. Mladina ga je štela za svojega voditelja. Levstik je rasel v dobi marčne revolucije. V času, ko se je kmečko ljudstvo potegovalo za odpravo zemljiškega tlačanstva, je tudi njega zajel val velikih narodnih in socialno osvobodilnih idej. Po končani peti šoli mu je ravnatelj Alojzijevišča svetoval, naj zavod zapusti, ker njegovi nazori ne ustrezajo duhovskemu poklicu, za katerega pripravljajo gojence v zavodu. Le matematika mu ni šla, zaradi nje in očesne bolezni se ni prijavil na maturo, kar je bilo vse življenje usodno. Kakor je France Prešeren s svojo človeško in umetniško osebnostjo dal dobi svoj pečat, tako je tudi Fran Levstik bil v svojem času središče vse kulturne dejavnosti. Dobo od 1854 do 1887 lahko imenujemo Levstikovo dobo, kajti v tem obdobju je Levstik deloval kot pesnik, pripovednik, literarni kritik, jezikoslovec, narodni in politični ideolog, časnikar in še marsikaj. Presojal je vse naše književno, družbeno, politično in javno življenje kot človek, ki je bil tesno povezan s socialnim življenjem kmeta in delavca. Osnovo za dober slovenski jezik je videl v govoru dolenjskega in notranjskega kmeta; ta dva živita v pokrajini, ki je varno spravljena na sredi slovenskega ozemlja. Slovenskim pisateljem je svetoval, naj se oprimejo pisanja v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu. Svoje nasvete pisateljem je Levstik sklenil z opozorilom: " Čas je, da bi se iz ljudstva zajemalo bolj kakor do zdaj " in z opominom " Učimo se jezika iz ljudstva!" Levstik je bil velik pisatelj, velik Slovenec, velik politik, velik jezikoslovec. Do zadnjega je ostal zvest načelu, ki ga je zapisal v Tugomerju : "Trd bodi, neizprosen mož jeklen!" Levstik je bil Laščan od nog do glave. Bil je plemenita duša, otročje blagega srca in radodarnih rok. Svoje nazore in prepričanje je zagovarjal odločno, brezobzirno; vsakemu je povedal na vsa usta v obraz, kar je mislil; kadar se je boril, je zgrabil za najostrejše orožje. Pri Levstiku je bilo vse pristno, izvirno, nič pogretega, ponarejenega, nič sleparskega. Kar je rekel, to je bilo rečeno; kar je postavil, to je stalo. Najprej je dobil službo domačega učitelja pri okrajnem glavarju Glančniku jeseni leta

35 , sledil je odhod v Olomuc na Moravsko, kjer se je posvetil jezikoslovnim študijem, se naučil češčine. Medtem časom je skušal Levstik izdati svoje pesmi, ker so jih označili za pohujšljive, so bile prepovedane, na svetlo so prišle šele čez dvanajst let. Prijatelj mu je odstopil službo domačega učitelja pri grofu na gradu Turnu pod Čatežem. Tu je ostal dve leti, se seznanil s Tono, črnooko kmečko lepotico iz bližnjih Moravč. V jeseni 1857 se je preselil v Ljubljano in se je moral posloviti od ljubljene Tone Zidarjeve; vendar je nanjo še dolgo mislil. Nastale so znamenite Tonine pesmi (Boječnost, Prvi poljub, Toni, Ne jokaj, Zvečer, Otvi, Tiha žalost, Srečni mrak, soneti). Aprila 1858 je grof Pace nenadoma odpovedal službo Levstiku v Ljubljani, bil je brez službe in kruha. Odšel je domov in v tem obdobju ustvaril veselo, živahno in plodno bero del v letu 1858, saj so tedaj izšli njegovi najimenitnejši spisi, med njimi nesmrtna umetnina, ljudska povest Martin Krpan, ki pomeni mejnik v slovenski književnosti, saj se je z njo začelo slovensko umetno pripovedništvo. Tega leta je napisal najdaljše njegovo prozno delo, ki nosi naslov Bučelstvo pod vplivom prijatelja Ilija. Spet je šel za domačega učitelja k pesniku Miroslavu Vilharju na grad Kalec blizu Knežaka, kjer je ostal do leta 1861, nato dobil službo tajnika pri Slovenski čitalnici v Trstu, 1862 je na pobudo Vilharja sodeloval pri izdajanju lista Naprej, ki ga je država zadušila. Leta 1864 je Levstik postal tajnik Slovenske matice, in zaradi spora s staroslovenci naslednje leto odstopil. Leta 1870 je Josip Stritar povabil Levstika na Dunaj kot sourednika pri ZVONU. Tu je začel izdajati satirični list Pavliha, ki je zaradi ostrosti s sedmo številko propadel. V naslednjem obdobju je nastal venec Franjinih pesmi. V njih se izraža vsa lestvica Levstikovih ljubezenskih čustev, od priznanja ljubezni do skrajne ljubosumnosti, ko je pesnik posumil v Franjino iskrenost. Od leta 1874 dalje je sodeloval pri Tomšičevem Vrtcu. V njem je priobčeval otroške pesmi z naslovom Otročje igre v pesmicah. Levstikove otroške pesmi so še danes ljube otrokom in so dragocen zgled dobre mladinske pesmi. Poleg manj znanih so njegovo delo tudi pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico in zbirka otroških pesmi Najdihojca. Njegova pomembnejša dela so: Popotovanje od Litije do Čateža. Gre za potopisnokritičen esej, ki je v obliki potopisnega kramljanja razložil svoj literarni načrt za nadaljnji razvoj slovenske književnosti. Napake slovenskega pisanja je spis, v katerem očita tedanjim slovenskim pisateljem in novičarjem, da skoraj vsi, ki pišejo, stavijo slovenske besede, mislijo pa le nemško. Vodilna misel dela je: temelj knjižnemu jeziku naj bo kmečka govorica, ki ni pod takim nemškim vplivom kakor govorica izobražencev. S Popotovanjem iz Litije do Čateža, Napakami slovenskega pisanja in Martinom Krpanom je Levstik postavil osnove slovenskemu pripovedništvu: prvi, ki je začel njegov program uresničevati, je bil njegov dolenjski rojak Josip Jurčič. Levstik sodi tudi med preroditelje slovenske drame. Levstik je umrl 16. novembra Pogreb, ki je bil dostojen za velikega pisatelja, je oskrbelo Slovensko pisateljsko društvo. Dve leti kasneje so Levstiku v Velikih Laščah postavili spomenik, delo podobarja Franca Jonteza. Slovesnosti s kresovi, ognjemeti, z godbo in s koncerti so trajale dva dni: 11. in 12. avgusta 1889 z udeležbo gostov od blizu in daleč. To je bila priložnost, na kateri se je manifestiralo slovenstvo v najštevilnejši in najčistejši obliki. Slavnostni govornik je bil pisatelj Janko Kersnik, prišla sta tudi pisatelj Ivan Tavčar in Josip Stritar.

36 36 ŠTUDIJSKI KROŽKI V CENTRU KORAK ŠTUDIJSKI KROŽKI Študijski krožki so neformalna oblika izobraževanja, namenjena odraslim v vseh življenjskih obdobjih, odraslim z različnimi izkušnjami, znanjem, sposobnostmi in pričakovanji. Vanje se vključujejo tako tisti, ki jim je učenje tuje, kot tisti, ki hočejo vsak dan izkoristiti za to, da se naučijo nekaj novega. Učenje v študijskih krožkih vsem članom omogoča uresničevanje svojih potreb. Te so lahko povezane z določenim znanjem, ki si ga želi posameznik pridobiti, ali pa z željo, da bi pri sebi ali v svoji okolici kaj spremenil ali izboljšal. ŠTUDIJSKI KROŽKI IN OSEBE PO PRIDOBLJENI POŠKODBI MOŽGANOV Težka poškodba možganov v življenje posameznika (in njegovih svojcev) vnese velike spremembe. Poškodbi možganov sledi preplet različnih posledic, med katerimi so lahko o novo novo novo novo novo novo novo novo novo novo novo novo n Sabina Omejec Smledniška cesta 128 a 4000 KRANJ GSM 041/

37 37 tudi: težave na področju gibanja, koordinacije, ravnotežja, hitra utrudljivost, pogosti glavoboli, senzorične motnje, težave z govorjenjem, spominom, pozornostjo, hitrostjo predelave podatkov, motnje izvršilnih funkcij, nemir, razdražljivost, izbruhi besa, impulzivnost, pretirana usmerjenost vase, apatija, depresija, tesnoba, šibka samozavest, Študijski krožki se zaradi svojega premišljenega pristopa dokaj uspešno 'spopadajo' z omenjenimi posledicami, ki sicer velikokrat pomembno vplivajo na sposobnost in uspeh učenja. Študijski krožki spodbujajo medsebojno komunikacijo, sodelovanje, strpnost, kreativnost, medsebojno pomoč, vzajemno učenje in delitev izkušenj. Spodbujajo pravico do izbire ter zavedanje o enkratnosti in pomembnosti vsakogar. Cilje si krožek zastavi na temelju potreb, želja, pričakovanj in življenjskih okoliščin vseh članov, ob tem se cilji lahko prilagajajo dinamiki skupine in spremenjenim interesom članov. Upoštevajo pomembnost intelektualno spoznavnih lastnosti (različne učne stile, hitrost učenja, kakovost učenja, težave s spominom, pozornostjo, koncentracijo in nihajoče dnevne sposobnosti), raznovrstnost tehnik dela in načinov učenja pa ohranja motivacijo članov. Študijski krožki omogočajo visoko fleksibilnost pri prilagajanju načina dela učni skupini (značilnostim članov), izbiro pravih pristopov in metod dela in dinamičen časovni načrt (število in trajanje srečanj, pogostost srečevanja, kraj srečanj ipd). Ker so sofinancirani s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, omogočajo izvedbo aktivnosti in ciljev, ki članom veliko pomenijo, bi jih pa sicer težko umestili v program. Študijski krožki kot oblika neformalnega izobraževanja zaradi načina dela in odnosov v skupini zmanjšujejo strah pred učenjem in neuspehom, ki je s tem pogosto povezan, opogumljajo člane, da so ponosni na svoje velike in male dosežke in vsakomur omogočajo, da sodeluje toliko in na tak način, kolikor sam tisti dan želi in zmore. AKTUALNA ŠTUDIJSKA KROŽKA V CENTRU KORAK V Centru Korak v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije, študijske krožke izvajamo že od leta Letno izvedemo 2-3 krožke raznovrstnih vsebin, trenutno pa potekata dva študijska krožka in sicer: Zdravilni vrt 2 in Kuhamo z nasmehom.

38 38 Zdravilni vrt 2 predstavlja vsebinsko nadaljevanje urejanja Korakovega zdravilnega vrta. Center Korak se je namreč v letu 2011 odločil, da svojo zeleno površino pred zgradbo ob vodenju Zore Vadnjal Gruden, dr. med. in Brede Bernik, u.d.i.k.a., spremeni v zdravilni vrt, torej v prostor, kjer bodo uporabniki in zaposleni lahko dosegali boljše rezultate rehabilitacije s pomočjo vpliva narave. Pomembno se nam zdi, da naš zdravilni vrt, čeprav je že lepo urejen, še naprej ostane živ, da se v njem dogaja vedno nekaj novega, da se razvija, bogati, ker le tako je izpolnjen njegov glavni namen. V okviru omenjenega ŠK bomo skušali osvojiti izdelavo in tudi izdelati mozaik, večjo ptičjo hiško in skalnjak, obiskali bomo vrt čutil v Ljubljani, povabili pa bomo tudi goste z zanimivimi predstavitvami in predavanji na temo urejanja okolice. Cilj študijskega krožka Kuhamo z nasmehom vsekakor ni samo osvojitev znanj kuhanja novih jedi, temveč tudi spodbujanje socialnih veščin, kot so sprejemanje, spoštovanje, sodelovanje, graditev občutka pripadnosti, razvijanje kritičnega mišljenja, razvijanje medsebojne pomoči Socialno mrežo v vsakodnevnem življenju največkrat utrjujemo v obliki neformalnega druženja ob skodelici dobrega čaja ali kave, zato smo se na krožku odločili in na eno izmed srečanj povabili vodjo gibanja Experiment no Art = no Fun. Matej Martel Režek je svoje znanje in mite o kavi z veseljem podelil z nami. Pokazal nam je tako pripravo različnih napitkov s kavnimi avtomati, kot tudi pravilno kuhanje turške, grške in srbske kave. Na srečanju nam je bilo dano poizkusiti resnično dobro kavo no tudi dve ali celo tri, kajti dobri kavi se ni moč upreti. Delavnica nam je odprla nova spoznanja o kavi in na tem mestu pristoji arabski pregovor, ki pravi: kot jo je umetnost pripraviti, tako bi jo morali zaužiti kot umetnino. Vse bolj pa se povečujejo tudi zahteve po zdravem življenjskem slogu in ob porastu vsakovrstnih vrst zdrave prehrane so postali moderni tudi smutiji. Zato čas na krožku namenjamo tudi njim - da se naučimo pripraviti čim bolj okusne napitke iz različnih vrst sadja, zelenjave, oreščkov, začimb, superživil in drugih sestavin, ki nam v dobri družbi polepšajo dan in nas napolnijo z energijo. Svoje znanje iz priprave smutijev bodo naši uporabniki z veseljem prenesli v domače okolje in s tem osvežilnim ter zdravim napitkom presenetili svojce. Marjan Kalamar, Anja Snedic - mentorja študijskih krožkov Center KORAK, Kranj OPOZARJAMO! Odlagališča na zelenicah! Na zelenicah okoli stanovanjskih blokov ni dovoljeno skladiščenje drv ali drugih materialov ali predmetov, zato prosimo krajane, ki imajo na zelenicah svoje stvari, da jih čim prej (pred prihodom inšpektorjev) odstranijo. Žive meje! Prav tako opozarjamo vse, ki imajo ob cestah in priključkih nanje živo mejo ali drugo neprosojno ograjo, da jo znižajo do te mere, da ne ovira preglednosti v prometu vozil. Tudi previsoke žive meje so lahko predmet inšpekcijskega ogleda in posledično kaznovanja.

39 39 Straniščna školjka in odtok nista koša za smeti! Ob vsaki uporabi pitne vode moramo pomisliti, kaj splakujemo in katera sredstva pri tem uporabljamo. Ne pozabimo, da straniščna školjka in odtok nista zabojnika za odpadke! Četudi voda odplakne vse, lahko s tem, ko nepravilno vržemo odpadke v straniščno školjko, povzročimo velike težave v kanalizacijskem sistemu: oviramo pretok, povzročimo zamašitve kanala, zamašitev črpalk v črpališčih ter ustvarimo pogoje za pojav smradu in glodavcev. S tem posredno ogrožamo tako svoje zdravje kot zdravje drugih, predvsem delavcev, ki skrbijo za nemoteno delovanje sistema in ki morajo odstraniti vse nepravilno odložene odpadke. V straniščno školjko ali odtok je prepovedano odlagati: biološke oz. organske odpadke, kot so ostanki hrane, trave, plevela in podobni odpadki z vrtov, trupla poginulih živali, perje, kosti, dlaka in podobno; trde odpadke, kot so razni plastični predmeti, kosi kovin, stekla, embalaža; ostale odpadke kot so palčke za ušesa, kondomi, damski vložki, otroške plenice, čistilni in vlažilni robčki, nerazgradljiv papir, plastične vrečke, tekstil (krpe za čiščenje, nogavice in ostali deli obleke); gradbene odpadke, kot so ostanki gramoza, malt, betonov, gipsa, opeke, opažev; zdravila, barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, luge, zaščitna sredstva pred škodljivci pesticide, inskticide; razna odpadna olja in maščobe iz kuhinje. Če se zamaši kanalizacijski sistem, lahko pride tudi do vdora odpadne vode v bivalne prostore. Prosimo, upoštevajte navodila in se izognite nepotrebnim stroškom čiščenja oz. sanacije. Z odgovornim ravnanjem lahko skupaj prispevamo k boljšemu delovanju kanalizacijskega sistema v smislu pretočnosti, zmanjšanju smradu, pojavu glodavcev in posledično zmanjšanju stroškov vzdrževanja.

40