Maja Močnik. MOTNJE HRANJENJA PRI FANTIH diplomsko delo. EATING DISORDERS AND YOUNG MEN diploma work

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Maja Močnik. MOTNJE HRANJENJA PRI FANTIH diplomsko delo. EATING DISORDERS AND YOUNG MEN diploma work"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Maja Močnik MOTNJE HRANJENJA PRI FANTIH diplomsko delo EATING DISORDERS AND YOUNG MEN diploma work Mentorica: pred. Martina Bizjak Somentorica: asist. Tina Kamenšek Recenzent: pred. Aljoša Lapanja Ljubljana, 2020

2

3 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici pred. Martini Bizjak, za usmerjanje in strokovno pomoč pri pisanju diplomske naloge, njeno pripravljenost in hitro odzivnost. Zahvaljujem se tudi somentorici in recenzentu za korektno in hitro delo. Posebna zahvala gre mojemu fantu, s katerim sva zadnje mesece pred diplomiranjem razvila tekmovanje, kdo bo prvi diplomiral in kljub izidu se nimam namena hvaliti. Zahvalila bi se tudi družini, ki me je v času študija spodbujala in trpela občasne izbruhe nejevolje, kot tudi prijateljem, ki so me ob pravih trenutkih sprostili in me ob drugih priložnostih spodbudili, da sem se na svoji poti še bolj potrudila.

4 IZVLEČEK Uvod: Motnje hranjenja so skupina bolezni, označene s hudimi motnjami v prehranjevalnih vzorcih. Še posebej ogrožena skupina so posamezniki v adolescenčnem obdobju, predvsem zaradi fizičnih, kognitivnih in socialnih sprememb, ki jih v tem času doživljajo. Čeprav za motnjami hranjenja zboli več deklet kot fantov, pa raziskave zadnjih let kažejo na porast pojava motenj hranjenja pri fantih. Namen: Namen diplomskega dela je pridobiti vpogled v značilnosti motenj hranjenja pri fantih in predstaviti pomen zgodnje prepoznave in ustreznega ukrepanja. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom literature v angleškem jeziku, pridobljene preko portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKul). Preko portala DiKul so uporabljene podatkovne baze PubMed, Scopus, CINAHL in BASE s pomočjo Google Učenjaka. Vključeni članki so bili objavljeni med leti 2003 in 2020, vsi prosto dostopni na spletu in v celotnem besedilu. V diplomskem delu je uporabljenih 23 enot tuje literature. Rezultati: Mnoge študije dokazujejo, da igra šport pomembno vlogo pri razvoju motenj hranjenja pri fantih in sicer poveča možnost za nastanek te bolezni. Značilnosti, v katerih se motnje hranjenja razlikujejo med spoloma, so vpliv športa, karakteristične predispozicije, hitrost telesnega razvoja, vpliv istospolne usmerjenosti in različen odziv na držo splošne javnosti na bolezen. Socialna stigma ima velik negativen vpliv na fante z motnjo hranjenja, saj ovira prepoznavanje in zdravljenje te bolezni. Razprava in zaključek: Pri pregledu literature smo ugotovili glavne značilnosti motenj hranjenja pri fantih. Šport igra negativno vlogo pri razvoju motenj hranjenja pri fantih in predstavlja tudi najbolj opazno razliko med vzroki za motnje hranjenja v primerjavi z dekleti. Kljub večanju števila znanih primerov trenutna prevalenca še vedno podcenjuje realno stanje, področje motenj hranjenja pa je slabo raziskano. V prihodnosti bi bile potrebne raziskave o motnjah hranjenja pri fantih, tako v tujini kot na slovenskih tleh, in raziskave o vplivu ozaveščanja splošne javnosti o tej temi. Ključne besede: motnje hranjenja, fantje, dejavniki tveganja, naraščajoč problem

5

6 ABSTRACT Introduction: Eating disorders are a group of diseases characterized by severe eating disorders. Adolescents are a particularly vulnerable group, mainly due to the physical, cognitive and social changes they experience during that time. Although more girls than boys suffer from eating disorders, recent studies have shown an increase in the incidence of eating disorders in boys. Purpose: The purpose of this thesis is to present eating disorders in boys. Methods of work: The diploma thesis used a descriptive method of work with a systematic review of literature in English, obtained through the portal of the Digital Library of the University of Ljubljana (DiKul). Via DiKul portal next databases were used, PubMed, Scopus, CINAHL and BASE with the help of Google Scholar. The articles included were published between the years 2003 and 2020, all freely available online and available in full text. We used 23 units of foreign scientific literature. Results: Many studies show that sport greatly increases the chance of developing an eating disorder in boys. Characteristics in which eating disorders differ between the sexes are the impact of sport, characteristic predispositions, rate of physical development, the impact of samesex orientation, and the different response of the general public to the disease. Social stigma has a major negative impact on boys with an eating disorder as it hinders the recognition and treatment of this disease. Discussion: A review of the literature identified the main features of eating disorders in boys. Sport plays a negative role in the development of eating disorders in boys and also represents the most noticeable difference between the causes of eating disorders compared to girls. Despite the increase in the number of known cases, the current prevalence still underestimates the real situation, and the area of eating disorders is still poorly researched. In the future, research on eating disorders in boys, both abroad and in Slovenia, and research on the impact of raising public awareness on this topic would be needed. Keywords: eating disorders, boys, risk factors, growing problem

7

8 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Teoretična izhodišča Dejavniki tveganja Simptomi motenj hranjenja pri fantih Zdravljenje NAMEN METODE DELA REZULTATI Vpliv športa na razvoj motnje hranjenja pri fantih Primerjava značilnosti motenj hranjenja pri dekletih in fantih Vpliv socialne stigme na odkrivanje MH pri fantih RAZPRAVA ZAKLJUČEK LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI... 26

9

10 KAZALO TABEL Tabela 1: Rezultati po podatkovnih bazah... 9 Tabela 2: Vključitveni in izključitveni kriteriji Tabela 3: Prikaz ugotovitev o vplivu športa na razvoj motnje hranjenja pri fantih Tabela 4: Prikaz ugotovitev o primerjavi značilnosti motenj hranjenja pri dekletih in fantih Tabela 5: Prikaz ugotovitev o vlogi socialne stigme pri fantih z motnjo hranjenja... 19

11

12 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV AN BN ITM LGBTQ MH MKP Anoreksija nervoza Bulimija nervoza Indeks telesne mase Lezbijke-Geji-Biseksualci-Transspolne osebe Motnje hranjenja Motnja kompulzivnega prenajedanja

13

14

15 1 UVOD Motnje hranjenja (MH) so globalni problem, katerega prevalenca v svetu zaradi vplivov družbenih in osebnih pritiskov, ki si jih kot družba nalagamo, vztrajno narašča. Fizičnemu izgledu v današnjem svetu pripisujemo izredno moč in ga celo enačimo z uspehom. Nedoseganje te moči pa hkrati pomeni neuspeh, nezadovoljstvo in propad, ki se ga predvsem ranljive skupine, kot so mladostniki, skušajo z različnimi metodami izogniti (Cohn et al., 2016). Med vrste MH spadajo anoreksija nervoza (AN), bulimija nervoza (BN), motnja kompulzivnega prenajedanja (MKP), ortoreksija, bigoreksija in druge določljive/nedoločljive motnje prehranjevanja (Chua et al., 2019). Pri anoreksiji nervozi (AN) gre za strah pred pridobivanjem teže, ki vodi v odrekanje hrane in v pretirano treniranje. Pacient doseže tako nizko telesno težo, da ogroža njegovo življenje. Bulimija nervoza (BN) je bolezen, ki se kaže z nenadzorovanim hlastnim prenajedanjem, ki mu sledi enako kompulzivna dejavnost, s katero se oseba nemudoma znebi prej užite hrane (bruhanje, pretirana vadba, uporaba odvajal ). Motnja kompulzivnega prenajedanja (MKP) je podobna BN, le da nenadzorovanemu prenajedanju ne sledi kompulzivno iztrebljanje hrane. Novejši obliki MH sta ortoreksija in bigoreksija. Prva veleva pacientu, da mora posegati po izključno zdravi in biološko pridelani hrani do meje, ko le-to ovira njegovo življenje, za bigoreksijo pa je značilna obsedenost s popolnim, mišičastim telesom in intenzivno telesno vadbo in je značilna za moški spol, še posebej pogosta med športniki (Limbers et al., 2018). 1.1 Teoretična izhodišča MH so skupina bolezni, za katere so značilne hude motnje v prehranjevalnih vzorcih. Pacientovo življenje se vrti okoli neprestanega razmišljanja o hrani in štetja kalorij, kar vpliva na vsa področja njegovega delovanja (Chua et al., 2019). MH so zadnja desetletja podrobno raziskovali na primeru žensk, zadnja leta pa se njihov fokus obrača tudi na moške (Arnow et al., 2017). Podatki iz študije leta 2006 navajajo, da je skoraj 25 % vseh primerov anoreksije nervoze in bulimije nervoze moškega spola (Maine, Bunnell, 2008). 1

16 MH se razvijejo postopoma, z začetnim razvojem predkliničnih simptomov, ki se lahko v prihodnosti razvijejo v klinične diagnoze. Četudi se predklinični simptomi ne razvijejo do konca, lahko povzročijo fizične in psihične motnje otrokom. Predklinična stanja zadevajo okoli 30 % deklet in 15 % fantov, starih od 11 do 17 let, in se kažejo kot dietno odrekanje in izguba kontrole nad hranjenjem. Taki posamezniki se najmanj kakovostno razvijajo na psihosocialnem področju, kar ima vpliv na vsesplošno rast (Matton et al., 2017). Podatki, da zadnja leta že petletni otroci začenjajo slediti strogim dietam, niso obetavni za spopadanje proti MH (Chua et al., 2019). MH se večinoma razvijejo v obdobju adolescence in so posledica fizičnih, kognitivnih in socialnih sprememb, ki jih posamezniki takrat doživljajo (Peterson et al., 2007). Take spremembe vodijo mladostnike skozi najrazličnejša stanja in počutja in če do tedaj niso razvili ustreznih tehnik spoprijemanja, so veliko bolj izpostavljeni razvoju MH kot njihovi sovrstniki (Garcia-Grau et al., 2004) Dejavniki tveganja Med dejavnike tveganja za razvoj MH spadajo šport, karakteristične lastnosti, odnos med pacientom in materjo, dovzetnost za pritisk sovrstnikov, odziv na medijska sporočila in istospolna usmerjenost. Za razvoj MH je potrebnih precej različnih aspektov iz posameznikovega življenja. Pomembno je vedeti, da se dejavniki tveganja ne zgodijo izolirano, ampak da poteka razvoj bolj po kumulativnem efektu (Peterson et al., 2007). Osrednjo vlogo pri fantih z MH igra šport, saj morajo za potrebe dobrih rezultatov vzdrževati želeno težo in ohranjati vrhunsko fizično pripravljenost, to pa dostikrat dosegajo s pretiranim treniranjem in popačenimi prehranjevalnimi navadami (Weltzin et al., 2012). Pacienti z MH imajo med seboj večinoma enake predispozicije za razvoj bolezni in enake tehnike spoprijemanja, ki v kombinaciji z zunanjimi dejavniki napovedujejo razvoj MH. Strategije spoprijemanja pri dekletih, ki napovedujejo razvoj MH, so nizka stopnja asertivnosti (lastnost, da oseba odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge) in slabše socialne vrline. Strategijo spoprijemanja z največjo napovedno močjo za razvoj MH predstavlja intropunitivno izogibanje (obtoževanje sebe za vse napake). Fantje s potencirano lastnostjo samoobtoževanja so spadali v skupino z največjim tveganjem in so bili potrjeni v vseh treh dimenzijah, torej na osebnem, socialnem in 2

17 telesnem področju. Omenjene strategije spoprijemanja lahko po uspešnem zdravljenju popolnoma izzvenijo, zamenjajo pa jih strategije, značilne za osebe, ki niso nikoli zbolele za MH (Garcia-Grau et al., 2004). V literaturi se pogosto izpostavlja moteno razmerje med materjo in hčerjo kot eden od dejavnikov tveganja za pojav MH. Študije so identificirale povezavo med starševskim lastnim sledenjem dietam in skrbjo glede teže in starševskim zbadanjem ter komentarji glede otrokove teže in postave ter otrokovimi motenimi prehranjevalnimi navadami. Strokovnjaki predpostavljajo, da je tak starševski odnos s strani otrok čutiti kot povečan pritisk, da se morajo skladati s kulturnimi ideali. Otroci ta pritisk ponotranjijo in si s tem povečajo tveganje za razvoj MH (Peterson et al., 2007). Podobno kot starši imajo tudi sovrstniki velik vpliv na razvoj MH, še posebej v obdobju adolescence, ko so intimnost, konformizem in vloge v razmerjih pomembni za doseganje potrditve in samozavesti od drugih. Prav na enak način kot starši tudi sovrstniki igrajo pomembno vlogo pri popačenju telesne samopodobe posameznika. So pa tako dekleta kot fantje bolj občutljivi na mnenje ženskega spola kot moškega glede telesne podobe (Peterson et al., 2007). Predvsem imajo veliko vlogo pri razvoju MH družbeni mediji, ki definirajo mladostniški pojem privlačnosti. Posamezniki, ki so manj dojemljivi za pritiske s strani mater in prijateljev, so bolj dojemljivi za sporočila medijev. Ta nam namreč sporočajo, da je koriščenje diet povsem normalen in pozitiven način kontroliranja teže. Tako nam preko oglasov ponujajo posebne dietne programe, dietne tablete in športne opreme, o katerih se niti ne dvomi več, zakaj nas obdajajo iz vseh strani. Veliko strokovnjakov meni, da masovni mediji podpirajo obsesijo s težo, saj so podobe, ki jih prikazujejo, umetno približane idealnim družbenim proporcijam, ki jih mladostniki ne morejo doseči. Številne študije so demonstrirale negativne vplive na telesno samopodobo, ki rezultirajo iz vsakodnevnega bombardiranja medijev z ekstremno suhimi modeli na internetu in televiziji (Peterson et al., 2007). Za fante se ta nerealna pričakovanja pojavljajo v obliki razgibanega, vitkega, mišičastega telesa brez dlak (Wright et al., 2016). Revije, ki pri moškem spolu sprožijo največjo željo po vitkosti in mišičnosti, so tiste, ki vsebujejo slike deklet, zvezdnikov in članke o športu in zabavi. Zanimivo je, da v teh revijah prevladujejo predvsem slike vitkih žensk, torej v njih ni veliko idealiziranih moških 3

18 podob, pa so fantje, ki so jih brali še vseeno razvijali nezadovoljstvo glede svojega fizičnega izgleda. Predpostavlja se, da želijo fantje vitkejše in močnejše telo, da bi se zdeli bolj privlačni tem ekstremno suhim ženskam in bi zraven njih bolje izgledali (Slate, Tiggemann, 2014). Medtem ko čas gledanja televizije nima nobene povezave z željo po suhi postavi, pa je s to željo močno povezano gledanje tako imenovanih televizijskih»limonad«. Te so znane po poskusu približanja realnemu življenju, prav tako pa predstavljajo videz in privlačnost kot glavni (in edini) ključ do uspeha. Gledanje take vrste televizijskih programov torej dokazano poslabša odnos do telesa in prehranjevalnih vzorcev pri fantih. Med te programe spadajo tudi vedno bolj popularni resničnostni šovi, kjer prav tako poveličujejo moč videza. Tekmovalci so pogosto žrtve obsojanj glede njihovega izgleda in postave s strani sodnikov, sotekmovalcev ali s strani publike. Tako podobno kot pri»limonadah«povezujejo videz z uspehom, v tem primeru celo na resničnih ljudeh. Strokovnjaki kljub vsemu menijo, da medije ne smemo kriviti za razvoj MH v celoti, saj še vedno velja dejstvo, da bodo fantje, ki so že zaskrbljeni glede svojega videza, sami poiskali določene tipe medijev (Slate, Tiggemann, 2014). Med fanti z MH je več homoseksualne ali biseksualne spolne usmerjenosti kot v primerjavi s puncami (Muise et al., 2003). Ljudje, ki se identificirajo kot homoseksualci, biseksualci in transspolne osebe (LGBTQ skupnost) so pod večjim tveganjem za razvoj MH. Medtem ko se le 3 % moških identificira kot istospolno usmerjeni, študije kažejo na to, da je 42 % od le-teh v procesu zdravljenja. Čeprav ima več heteroseksualnih moških predklinične simptome, pa je višja številka postavljenih diagnoz pri homoseksualcih (15 %). Idealiziran telesni izgled je zaželen predvsem pri omenjeni skupini, posledično pa je pri njih tudi več nezadovoljstva s telesom, tesnobe zaradi izgleda, obsedenega opazovanja telesa in negativnega dojemanja svojega telesa. Vsa ta doživljanja povečajo možnosti za pojav MH (Cohn et al., 2016). Homoseksualni moški kažejo večjo mero ponotranjenja medijskih idealov, nezadovoljstva s fizičnim izgledom, želje po mišicah, patologije prehranjevanja in depresije kot njihovi heteroseksualni kolegi. Ta odkritja prištevajo h gejevski skupnosti zaradi njihovega večjega poudarka na fizični privlačnosti, kateri se čutijo pripadniki približevati. Homoseksualni moški so v zaznavanju svojega telesa kot spolnega predmeta za pritegnitev moške pozornosti precej podobni ženskam in so tako bolj podvrženi MH in s telesom 4

19 povezanih motenj. Zanimivo odkritje govori, da homoseksualni moški in heteroseksualne ženske bolj objektificirajo svoje telo kot pa heteroseksualni moški (Dakanalis et al., 2012). Objektificiranje svojega telesa se kaže kot stalni nadzor in opazovanje le-tega in vodi v občutke sramu do svojega telesa (primerjava z idealiziranimi podobami v javnosti in nesposobnost doseči ta standard), ki pa je vzrok razvoja MH in depresije (Dakanalis et al., 2012). Zanimiva je bila eksperimentalna študija, kjer je kontrolna skupina homoseksualnih moških nosila puloverje, eksperimentalna skupina homoseksualnih moških pa kopalke. Ugotovili so, da so tisti v kopalkah poročali o večjem občutju sramu glede telesa in zaužili manj hrane kot tisti v kontrolni skupini. Isti eksperiment je bil narejen tudi na obeh skupinah heteroseksualnih moških, pri katerih pa ni prišlo do odstopanj. S tem so dokazali, da je proces objektificiranja večji v gejevski skupnosti (Dakanalis et al., 2012). Klinični strokovnjaki so opazili, da fantje, če se znajdejo v težavah glede sprejemanja spolne orientacije, od vrst MH v večji meri razvijejo anoreksijo nervozo. V takih primerih huda podhranjenost povzroči nižanje vrednosti testosterona v krvi, kar se kaže v pomanjšanem libidu in manj stika s težavami s spolnostjo. Posledično pridejo te težave nazaj ob pridobivanju teže v procesu zdravljenja, kar oteži proces in zahteva aktivno vključenost v proces psihoterapije (Alckmin-Carvalho et al., 2017). 'The pride body project' je projekt, ki osvešča in s tem preprečuje pojav MH med istospolno usmerjenimi mladostniki in mladimi odraslimi. Dotakne se teme idealizirane telesne podobe, iz kje le-ta izhaja in kako se upreti sledenju tem pritiskom. Podpirajo pozitiven samogovor in samopodobo in podajajo vaje, s katerimi to lahko dosežejo. V randomizirani raziskavi so v roku enega meseca ugotovili zmanjšanje nezadovoljstva s telesom, želje po»moški mišičnosti«, samoobjektificiranja, partnerskega objektificiranja in dietnih odrekanj (Limbers et al., 2018) Simptomi motenj hranjenja pri fantih Osrednje simptome MH pri fantih lahko razdelimo v tri kategorije: nezadovoljstvo s fizičnim izgledom, mišičnost in strah. Nezadovoljstvo s fizičnim izgledom zajema spekter dajanja prevelikega pomena telesni obliki, želji po izgubi teže in strahom pred pridobivanjem teže. Vsi ti simptomi so značilni 5

20 za dve vrsti želj, željo po suhi postavi in željo po vitki postavi. Suha postava pomeni biti fizično suh in imeti manjše telo, medtem ko vitka postava pomeni imeti nizko vrednost telesne maščobe in fizično sposobne mišice. Prvi se odrekajo osnovnim pomembnim hranilom, drugi pa se zatekajo k specializiranim dietam, ekstremnemu treniranju in uporabi steroidov, da bi spodbudili mišično maso (Wright et al., 2016). Moški poročajo predvsem o njihovi želji po vitki obliki postave, saj je pri njih vedno večji pomen na prisotnosti mišic (Forrest et al., 2019). Razlike v nezadovoljstvu s telesom se med fanti in dekleti ne razlikujejo. Za oba spola je bila potrjena povezava med nezadovoljstvom s telesom in z nizko samozavestjo (Wiseman et al., 2004). V povezavi z osrednjim simptomom mišičnost, sta se kot najbolj razširjeni obliki kazali prisotnost slabe vesti zaradi izpuščanja treningov in jemanje prehranskih dopolnil. Želja po doseganju mišičastega in izoblikovanega telesa je bila za moški spol že nekaj časa v ospredju kot eden glavnih simptomov motnje hranjenja bigoreksije. Kljub tako pomembnemu dejavniku, kot je za postavitev diagnoze pri fantih pomemben simptom mišičnosti, pa se za postavljanje diagnoz še kar uporabljajo metode brez ocenjevanja področja mišičnosti, utemeljene na ženskemu spolu (Forrest et al., 2019). Tretji osrednji simptom pa vsebuje strah pred izgubo kontrole nad prehranjevanjem, strah pred pridobitvijo teže in izogibanje prehranjevanja v družbi zaradi bojazni pred obsojanjem (Forrest et al., 2019). Pri mladostnikih z motnjo hranjenja so jasni znaki tudi spremenjeni vzorci vedenja, kot so razdraženost, izolacija od sovrstnikov in spremembe razpoloženja. Fantje, ki obsedeno trenirajo, že kažejo preveliko zaskrbljenost za telesni izgled. Ko začnejo izgubljati še težo, je problem že zelo velik in težko odpravljiv, tako da je potrebno znake prepoznati zgodaj. Znaki napredovane bolezni so tudi suha koža in odpadanje las (Lepkowska, 2011) Zdravljenje Zdravljenje MH vključuje strategije dveh širokih kategorij: univerzalne in selektivne. Univerzalne strategije temeljijo na vseh zdravih otrocih, ne glede na njihov rizični status, medtem ko so selektivne strategije osredotočene le na visoko tvegane skupine otrok, kot so atleti, plesalci, pretežki otroci in tisti, ki so bili določeni kot tvegani preko presejalnega testa, ker trpijo za dejavniki tveganja, kot je telesno nezadovoljstvo. Univerzalne strategije 6

21 v nasprotju s selektivnimi lahko ciljajo na celotno populacijo in nižajo tveganje že rizičnim skupinam ter preprečijo razvoj tveganja otrokom, ki ne kažejo dejavnikov tveganja (Chua et al., 2019). Univerzalne preventivne intervencije je najbolje vključiti v šole in jih izvajati na otrocih, starih med pet in dvanajst let. Na ta način bi lahko preprečili izbruh MH pri vseh rizičnih starostnih skupinah, v katerih se motnje najpogosteje pojavijo. Intervencije so učinkovite na področju izboljšanja telesne samopodobe in samozavesti ter pri zniževanju ponotranjenja lepotnih idealov (Chua et al., 2019). Za boljše pomnjenje je potrebno izvajati več predavanj v obdobju enega meseca. Učinkovitost intervencij je vidna na predavanjih, trajajočih do pet ur. Intervencije je bolje izvesti v mešanih skupinah, saj otroci dobijo perspektivo nasprotnega spola in se tako počutijo močnejše. Na tak način se tudi zmanjša število sovražnih komentarjev, usmerjenih v telesni izgled drug drugega (Chua et al., 2019). Do zdaj najboljša metoda, dokazana, da prinaša vidne rezultate pri mladostnikih z MH, pa je družinsko osredotočena vedenjska terapija. V sklopu te terapije spadata še kognitivno vedenjska terapija in medosebna psihoterapija (Limbers et al., 2018). Pri zdravljenju ima posebej pomembno vlogo terapevt in odnos, ki ga skozi zdravljenje naveže s pacientom. Pacient mora v njem prepoznati strokovnost, skrb in zaupanje, saj se bo samo tako lahko sam odprl in svobodno govoril o svojih težavah. Ugotovljeno je bilo, da se je večina pacientov moškega spola bolj nagibala k izbiri ženske terapevtke ali pa jim spol ni bil ovira. Pomembne teme, ki se jih tekom terapij morata dotakniti so zgodovina teže pacienta, spolna zloraba, travma, spolna usmerjenost, telesna podoba, odnos do treniranja, medijski pritiski in vloga depresije, MH ter sramu v nadaljnjem življenju (Limbers et al., 2018). Takoj za družinsko osredotočeno vedenjsko terapijo v zdravljenje vpeljejo antidepresive, ki so dokazano delujoči v primerjavi s placebom. Tudi antiepileptiki so bili dokazani učinkoviti, vendar niso v redni uporabi zaradi mnogih kognitivnih stranskih učinkov. Raziskava potrjuje uporabo psiho-stimulantov v zdravljenju otrok, ki se slabo odzovejo na konvencionalno terapijo (Arif, Aslı, 2018). 7

22 2 NAMEN Namen diplomskega dela je pridobiti vpogled v značilnosti motenj hranjenja pri fantih in predstaviti pomen zgodnje prepoznave in ustreznega ukrepanja. Cilji diplomskega dela so odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Ali šport vpliva na razvoj motenj hranjenja pri fantih? Ali obstaja razlika pri motnjah hranjenja pri dekletih in fantih? Ali socialna stigma vpliva na odkrivanje motenj hranjenja pri fantih? 8

23 3 METODE DELA V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela za pregled znanstvene in strokovne literature. Pregled literature je potekal v obdobju med decembrom 2019 in aprilom Opravljen je pregled literature v angleškem jeziku, literatura pa je bila pridobljena prek portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKul). Prek portala DiKul so bile uporabljene podatkovne baze PubMed, Scopus, CINAHL (Commulative Index to Nursing and Allies Health Literature) in BASE s pomočjo Google Učenjaka. Vključeni članki so objavljeni med leti 2003 in 2020, vsi prosto dostopni na spletu in v celotnem besedilu. Diplomsko delo zajema tudi literaturo, ki je starejša od desetih let, še vedno pa velja za aktualno, uporabno in relevantno. Uporabljeni so izvirni in pregledni znanstveni članki. V diplomskem delu je uporabljenih 23 enot literature, vsa uporabljena literatura je tuja. Besedne zveze, uporabljene pri iskanju, pa so bile naslednje: eating disorders AND boys, eating disorder AND boys OR young men, eating disorders AND young men. V tabeli 1 so prikazani rezultati zadetkov po podatkovnih bazah. KLJUČNA BESEDA Tabela 1: Rezultati po podatkovnih bazah BASE (število zadetkov) CINAHL (število zadetkov) MEDLINE (število zadetkov) SCOPUS (število zadetkov) Eating disorders AND boys Eating disorder AND boys OR young men 83,578 19,608 13,751 6,955 Eating disorders AND young men SKUPAJ 84,565 21,943 14,442 7,041 KONČNO ŠTEVILO 127,991 Literatura je bila iskana po vključitvenih in izključitvenih kriterijih, ki jih prikazuje Tabela 2. V končnem izboru je vključenih 23 enot literature. 9

24 KRITERIJ VKLJUČITVENI KRITERIJ Jezik Slovenski in angleški jezik Časovno obdobje objav Vrsta publikacij Tabela 2: Vključitveni in izključitveni kriteriji IZKLJUČITVENI KRITERIJ Drugi jeziki Starejši članki od 2003 Objavljeni izvirni, strokovni in pregledni znanstveni članki Neobjavljeni članki, poljudni članki Dostop Celotno besedilo Izvlečki, poročila Starost Mladostniki Starejši 10

25 4 REZULTATI Na podlagi upoštevanja vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo za natančno analizo in pridobitev odgovorov na raziskovalna vprašanja ustreznih 17 enot literature. Rezultati pregleda literature so zaradi boljše preglednosti prikazani s pomočjo tabel. Tabela 3 prikazuje ugotovitve o vplivu športa na razvoj MH pri fantih. V Tabeli 4 so predstavljene ugotovitve o primerjavi značilnosti pri fantih in dekletih z motnjo hranjenja. Vloga socialne stigme pri fantih z motnjo hranjenja je prikazan v Tabeli 5. 11

26 4.1 Vpliv športa na razvoj motnje hranjenja pri fantih Tabela 3: Prikaz ugotovitev o vplivu športa na razvoj motnje hranjenja pri fantih AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA Arnow et al., 2017 A qualitative analysis of male eating disorder symptoms. NAMEN METODE DELA GLAVNE UGOTOVITVE Preučiti kako fantje doživljajo simptome MH na začetku njihove bolezni. Izvirni znanstveni članek, v katerega je bilo vključenih 10 fantov in 10 deklet, starih med leti 12-19, ki so imeli izražene simptome MH. Vsi so bili del intervjuja, ki je bil zvočno posnet in kasneje prepisan. Podatki so bili kategorizirani v tematične mape, da so dobili frekvence. Da so dosegli zanesljivost, je 20 % intervjujev pregledal naključni koder. Moški so kot večji del vzroka bolezni navajali potrebe ohranjanja dobrega nastopa na področju športa in ohranjanju zdravja, telesni pripravljenosti in osebnim tranzicijamzunanjim dejavnikom. Weltzin et al., 2012 Treatment issues and outcomes for males with eating disorders. Razpravljati o kritičnih vprašanjih pri zdravljenju moških z MH in predstaviti podatke o rezultatih zdravljenja za 111 moških, ki so bili na zdravljenju zaradi zmernih do hudih MH. Izvirni znanstveni članek- med letoma 2005 in 2012 je 111 moških, starih od 12 do 60 let (povprečna starost 24 let) izpolnilo vprašalnik in bilo del semistrukturiranega diagnostičnega intervjuja o njihovi MH. Fantje za potrebe dobrih rezultatov vzdržujejo želeno težo s pretiranim treniranjem in popačenim prehranjevanjem. Moški so bolj dovzetni za elemente pretiranega treniranja, kot so pomanjkanje kontrole, povečana toleranca in zmanjšanje alternativnih aktivnosti. Dokazali so tudi dvakrat večjo prisotnost tveganja za MH pri elitnih športnikih kot pri njihovih sovrstnikih generalne populacije. 12

27 AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA McCabe, Ricciardelli, 2004 A longitudinal study of pubertal timing and extreme body change behaviors among adolescent boys and girls. NAMEN Oceniti veljavnost biosocialnega modela pri razlagi tveganih vedenj za zdravje, povezanih s skrajnimi strategijami sprememb telesa. METODE DELA Longitudinalna študija, v kateri je bilo udeležencev 430 fantov in 451 deklet, (povprečne starosti 13,28-13,33 let), ki so odgovarjali na vprašanja o telesni zrelosti, popularnosti med sovrstniki, telesnem nezadovoljstvu, fokusom v šport, participaciji v tekmovalnih športih, strategijami za izgubljanje teže in za pridobivanje mišic, uporabi prehranskih dopolnil in vprašanja o treniranju. Odgovori so bili petstopenjski glede na pogostost/ strinjanje. Vprašalnik so izpolnili dvakrat z vmesno razliko 8 mesecev. Veljavnost je bila potrjena s potrditveno analizo faktorjev. GLAVNE UGOTOVITVE Fantje se v večji meri poslužujejo strategij za povečanje mišic, uporabe prehranskih dopolnil, fokusa na šport in sodelovanja v tekmovalnih športih. Fantje kot že prej dokazano delujejo z namenom povečanja mišične mase, da bi ustregli sociokulturnim idealom za moškega. Dokazali so tudi, da tekmovalni šport za fante pomeni večjo verjetnost, da bodo posegali po prehranskih dopolnilih in motenem prehranjevanju. Muise et al., 2003 Eating disorders in adolescent boys: a review of the adolescent and young adult literature. Poudariti ugotovitve, pridobljene preko pregleda raziskav na temo MH pri adolescenčnih fantih. Sistematični pregled literature iz podatkovnih baz Medline, PsychINFO in CDSR, ACP Journal Club in DARE. Podatke so pridobivali od leta 1980 do junija 2001 z uporabo naslednjih iskalnih meril: moški ali dečki ali mladostniki in MH ali neurejeno prehranjevanje ali AN ali BN ali MKP ali dieta ali telesna slika. Športi, kjer je kontroliranje teže pomembno, so bolj izpostavljeni razvoju MH. 36,7 % fantov poroča, da je bilo del atletske ekipe, kjer je bilo kontroliranje teže pomembno za dober nastop. Fantje pogosto zaidejo v nevarne vzorce, kot so pretirano treniranje, dolgotrajen post, bruhanje in uživanje dovoljene in prepovedane droge, kot so odvajala, diuretiki, steroidi in dietne tablete, katerih dozo skozi čas povečujejo. 13

28 4.2 Primerjava značilnosti motenj hranjenja pri dekletih in fantih Tabela 4: Prikaz ugotovitev o primerjavi značilnosti motenj hranjenja pri dekletih in fantih AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA Verschueren et al., 2020 Eating disorder symptomatology in adolescent boys and girls: identifying distinct developmental trajectory classes. NAMEN METODE DELA GLAVNE UGOTOVITVE Preučiti razvoj simptomatologije prehranjevalne motnje pri mladostnikih v obdobju dveh let. Podatki longitudinalne študije so bili zbrani letno v roku treh let od januarja 2015 do januarja Vključenih je bilo 1115 srednješolcev iste šole iz nizozemsko govorečega dela Belgije. V vseh treh merjenjih je sodelovalo 312 istih študentov (59,9 %). Dekleta in fantje se niso pomembno razlikovali v letih. Največjo populacijo deklet z MH so v raziskavi zasedala dekleta z večjim indeksom telesne mase (ITM). V raziskavi so ugotovili, da se prav vsa dekleta, tudi tiste brez simptomov MH, soočajo z negativnimi občutki glede svojega telesa. Fantje z višjim ITM-jem so imeli bolj izražene simptome MH, večje število fantov z normalnim ITM-jem pa teh simptomov ni imelo, ali pa niso bili tako hudi. 14

29 AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA Chua et al., 2019 Research Review: Effectiveness of universal eating disorder prevention interventions in improving body image among children: a systematic review and meta-analysis. Arnow et al., 2017 A qualitative analysis of male eating disorder symptoms. NAMEN METODE DELA GLAVNE UGOTOVITVE Preučiti učinkovitost univerzalnih ukrepov preprečevanja MH pri izboljšanju telesne podobe, ponotranjanje videza in samozavesti otrok. Preučiti kako fantje doživljajo simptome MH na začetku njihove bolezni. Sistematični pregled literature- devet elektronskih podatkovnih baz je bilo pregledanih od začetka delovanja vsake baze podatkov do marca Meta-analiza je bila izvedena po modelu naključnega učinka za pridobitev standardiziranih srednjih razlik s 95 % intervali zaupanja po metodi obratne variance. Izvirni znanstveni članek, v katerega je bilo vključenih 10 pacientov moškega in 10 pacientk ženskega spola, stari med 12 in 19 let, ki so imeli izražene simptome MH in so do časa raziskave prejeli do 4 terapije. Vsi so bili del enournega intervjuja, ki je bil zvočno posnet in kasneje prepisan. Da so dosegli zanesljivost, je 20% intervjujev pregledal naključni koder. Razlike med spoloma so bile analizirane s pomočjo neodvisnega t-testa. Dekleta imajo prevalenco bulimije nervoze (1,3 %) in MKP (2,3 %). Fantje imajo prevalenco bulimije nervoze 0,5 % in MKP 0,8 %. Pogostost pojava anoreksije nervoze je pri mladostnikih enak (oba spola 0,3 %). V procesu zdravljenja so ženske ponotranjile simptome in jih začele graditi v njihovo osebnost. Ženske so pogosto navajale, da so na zdravljenje prišle na pobudo družinskega člana. Moški so bili bolj optimistični glede zdravljenja in so hitreje kazali učinke zdravljenja. Moški so hitreje videli negativni efekt, ki ga njihova bolezen povzroča navzven. Noben moški ni prišel na zdravljenje na pobudo družinskega člana. 15

30 AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA Mitchison et al., 2017 Disentangling body image: the relative associations of overvaluation, dissatisfaction, and preoccupation with psychological distress and eating disorder behaviors in male and female adolescents. Lawler, Nixon, 2011 Body dissatisfaction among adolescent boys and girls: the effects of body mass, peer appearance culture and internalization of appearance ideals. NAMEN METODE DELA GLAVNE UGOTOVITVE Oceniti vpliv nezadovoljstva, preokupacije in precenjevanja teže in oblike na razvoj MH. Preučiti vlogo telesne teže, pogovorov o videzu s prijatelji, kritike med vrstniki in ponotranjanja zunanjih idealov pri telesnemu nezadovoljstvu med mladostniki. Izvirni znanstveni članek vključuje vzorec 1666 srednješolcev, starih let, ki so izpolnili anketo o nezadovoljstvu, preokupaciji in precenjevanju teže in oblike v povezavi z MH. Za ugotavljanje vplivov teh treh področij na MH so uporabili pogojno analizo procesov. Vzorec te empirične raziskave je sestavljalo 239 (54% žensk) mladostnikov s povprečno starostjo 16 let. Izpolnjeni so bili vprašalniki o telesnem nezadovoljstvu, pogovorih med vrstniki in kritiki, ponotranjenju idealov videza, višini in teži. Vprašalniki so bili prirejeni po spolu. Pri dekletih nezadovoljstvo s fizičnim izgledom ni nujno povezano s pojavom opazne stiske, je pa eden od dejavnikov tveganja za pojav le-te, medtem ko velja to pri fantih kot pravilo. Na razvoj MKP pri dekletih je imela glavni vpliv preokupacija s težo. Največji vpliv na razvoj MKP pri fantih je imelo precenjevanje telesne podobe. Fantje se o svojem izgledu med seboj manj pogovarjajo kot dekleta, je pa zmerjanje glede videza pri obeh spolih prisotno. 16

31 AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA Garcia-Grau et al., 2004 Coping style and vulnerability to eating disorders in adolescent boys. NAMEN METODE DELA GLAVNE UGOTOVITVE Analizirati razmerje med strategijami spoprijemanja in nagnjenostjo k MH na vzorcu mladostniških fantov. Izvirni znanstveni članek, katerega vzorec je vseboval 171 mladostnikov iz dveh srednjih šol na območju Barcelone (povprečna starost 15,74 leta). Uporabili so vprašalnike Inventar za MH-2 (EDI-2) in mladostniška lestvica za obvladovanje (ACS). Pri dekletih je glavna predispozicija za pojav MH neuspešno zmanjševanje napetosti. Pri fantih je velik dejavnik tveganja za razvoj MH samoobtoževanje. Tako adolescenčni fantje kot dekleta s slabšimi strategijami spoprijemanja s situacijami so bolj nagnjeni k razvoju MH. McCabe, Ricciardelli, 2004 A longitudinal study of pubertal timing and extreme body change behaviors among adolescent boys and girls. Oceniti veljavnost biosocialnega modela pri razlagi tveganih vedenj za zdravje, povezanih s skrajnimi strategijami sprememb telesa. Longitudinalna študija, v kateri je bilo udeležencev 430 fantov, povprečne starosti 13,33 let in 451 deklet, povprečne starosti 13,28 let, ki so odgovarjali na vprašanja o telesni zrelosti, popularnosti med sovrstniki, telesnem nezadovoljstvu, fokusom v šport, strategijami za izgubljanje teže in za pridobivanje mišic, uporabi prehranskih dopolnil in vprašanja o treniranju. Odgovori so bili petstopenjski glede na pogostost/strinjanje. Vprašalnik so izpolnili dvakrat z vmesno razliko 8 mesecev. Veljavnost je bila potrjena z potrditveno analizo faktorjev. Fantje so bili v večji meri zadovoljni s svojim telesom kot dekleta. Dekleta, ki hitreje telesno dozorijo, so bolj nezadovoljna s svojim telesom, ne uživajo prehranskih dopolnil, enako kot fantje pa so bolj popularne za nasprotni spol, hitreje osvojijo strategije za nižanje teže in so bolj odvisne od treniranja. Dekleta s poznejšim telesnim dozorevanjem pa presenetljivo uporabljajo več prehranskih dopolnil. Fantje, ki hitreje telesno dozorijo, so bolj zadovoljni s svoji telesom, so bolj popularni za nasprotni spol, hitreje osvojijo strategije za nižanje teže in pridobivanje mišic, v večji meri jemljejo prehranska dopolnila in so bolj odvisni od treniranja. 17

32 AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA Wiseman et al., 2004 Risk factors for eating disorders: surprising similarities between middle school boys and girls. NAMEN METODE DELA GLAVNE UGOTOVITVE Preučiti prisotnost želje po vitki postavi, telesnega nezadovoljstva in samopodobe pri srednješolskih fantih in dekletih. Izvirni znanstveni članek, katerega vzorec je predstavljalo 40 deklet in 36 fantov enake starosti, od 11 do 13 let. Vsi učenci so bili deležni zdravstvenega izobraževanja, kjer so izpolnili Rosenbergov vprašalnik samopodobe, vprašalnik o želji po vitkosti in vprašalnik o telesnem nezadovoljstvu. Izveden je bil t-test, kjer so primerjali odgovore deklet in fantov v vseh treh sklopih. Pri dekletih želja po bolj suhi postavi ni bila povezana z njihovo dejansko težo. Pri fantih so ugotovili, da če so imeli večji ITM, so imeli tudi večjo željo biti bolj suhi, medtem ko so imeli suhi fantje manjšo željo biti bolj suhi. Muise et al., 2003 Eating disorders in adolescent boys: a review of the adolescent and young adult literature. Poudariti ugotovitve, pridobljene preko pregleda raziskav na temo MH pri adolescenčnih fantih. Sistematični pregled literature iz podatkovnih baz Medline, PsychINFO in CDSR, ACP Journal Club in DARE. Podatke so pridobivali od leta 1980 do junija 2001 z uporabo naslednjih iskalnih meril: moški ali dečki ali mladostniki in MH ali neurejeno prehranjevanje ali AN ali BN ali MKP ali dieta ali telesna slika. Vključili so literaturo z moškim spolom, starim med 6-12 let in let. Prevalenca je pri fantih v adolescenčnem obdobju manjša kot pri dekletih iste starosti. Kar 36,7 % fantov in le 13 % deklet z MH je navedlo, da je bilo del atletske ekipe, kjer je bilo kontroliranje teže pomembno za dober nastop. Med fanti z MH je več homoseksualnih ali biseksualnih primerov v primerjavi z dekleti. Prepoznavanje in diagnosticiranje MH pri fantih je težje in manj zanesljivo kot pri dekletih. 18

33 4.3 Vpliv socialne stigme na odkrivanje MH pri fantih Tabela 5: Prikaz ugotovitev o vlogi socialne stigme pri fantih z motnjo hranjenja AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA Limbers et al., 2018 Eating disorders in adolescent and young adult males: prevalence, diagnosis, and treatment strategies. Dakanalis et al., 2012 Disordered eating behaviors among italian men: objectifying media and sexual orientation differences. NAMEN METODE DELA GLAVNE UGOTOVITVE Preučiti stopnjo razširjenosti, prikazovanje simptomov ED ter strategije ocenjevanja in zdravljenja, ki so pomembni za moške in mladostnike. Preizkusiti teorijo objektifikacije kot primeren okvir za razlago razlik v spolni usmerjenosti v neurejenem prehranjevalnem vedenju pri italijanskih mladostnikih. Pregledni znanstveni članek, uporabljenih je bilo 63 enot literature, objavljene med leti 1993 in V izvirni znanstveni raziskavi je sodelovalo 125 homoseksualnih in 130 heteroseksualnih študentov, starih let iz treh velikih fakultet v severni Italiji, ki so se odzvali na oglas za spletno anketo o spolni usmerjenosti, prehranjevanju in razpoloženju. Neodvisni vzorci t-testov niso pokazali pomembnih razlik v poročani starosti in ITM. Trenutno znana prevalenca pri fantih sigurno podcenjuje realno stanje, saj jim socialna stigma prigovarja k minimiziranju in zanikanju značilnih simptomov. Homoseksualni mladostniki dosegajo precej višje rezultate v izpostavljenosti spolnemu objektificiranju s strani medijev in nadzoru nad telesom, pri njih je bilo prisotnega tudi več sramu glede telesa, motenih prehranjevalnih navad in depresije kot pri heteroseksualni skupini. 19

34 AVTOR, LETO OBJAVE in NASLOV ČLANKA Weltzin et al., 2012 Treatment issues and outcomes for males with eating disorders. NAMEN METODE DELA GLAVNE UGOTOVITVE Razpravljati o kritičnih vprašanjih pri zdravljenju moških z MH. Izvirni znanstveni članek- med letoma 2005 in 2012 je 111 moških, starih od 12 do 60 let (povprečna starost 24 let) izpolnilo vprašalnik in bilo del semistrukturiranega diagnostičnega intervjuja o njihovi MH. Ugotovili so, da v celoti moška terapevtska skupina prinaša boljše izide zdravljenja kot mešane skupine, saj v teh velja večja stigma. Muise et al., 2003 Eating disorders in adolescent boys: a review of the adolescent and young adult literature. Poudariti ugotovitve, pridobljene preko pregleda raziskav na temo MH pri adolescenčnih fantih Sistematični pregled literature iz podatkovnih baz Medline, PsychINFO in CDSR, ACP Journal Club in DARE. Podatke so pridobivali od leta 1980 do junija 2001, vključili so literaturo z moškim spolom, starim med 6-12 let in let. Obstaja težavnost diagnosticiranja MH pri mladih fantih zaradi zanikanja in sramu. Tudi pediatri simptome pogosto spregledajo ali pa jih pripišejo drugi diagnozi. 20

35 5 RAZPRAVA Motnje hranjenja so kronično stanje, ki prizadenejo vsa področja pacientovega delovanja na osebnem, socialnem in finančnem področju. So psihična motnja z eno največjih stopenj umrljivosti, zato moramo tej temi posvečati več pozornosti (Peterson et al., 2007). Občutljive posameznike je treba zgodaj prepoznati in preprečiti nadaljnji razvoj bolezni, to pa lahko dosežemo le tako, da povečamo znanstveni vpogled v dejavnike tveganja pri mladostnikih na področjih presejanja, preventive in intervencij. Najbolj zaskrbljujoče dejstvo je, da se prevalenca MH pri fantih povečuje, znižuje pa se starost, pri kateri se razvije (Alckmin-Carvalho et al., 2017). Med dejavnike tveganja za razvoj MH pri fantih spada vključenost v šport. V raziskavi so Arnow in sodelavci (2017) ugotavljali subjektivne razloge fantov za pojav MH pri njih. Fantje so kot večji del vzroka bolezni navajali potrebe ohranjanja dobrega nastopa na področju športa in ohranjanju zdravja, telesni pripravljenosti in osebnim tranzicijam (Arnow et al., 2017). Večina fantov deluje z namenom povečanja mišične mase, da bi ustregli sociokulturnim idealom za moškega (McCabe, Ricciardelli, 2004). V raziskavi Muise in sodelavcev (2003) navajajo, da kar 36,7 % fantov poroča, da je bilo del atletske ekipe, kjer je bilo kontroliranje teže pomembno za dober nastop. Športi, kjer je izgubljanje teže ali pridobivanje na masi pomembno, so predvsem»bodybuilding«, navijaštvo, ples, tek na dolge proge, skakanje v vodo, drsanje, gimnastika, jahanje, veslanje, plavanje in rokoborbe. Fantje v teh športih pogosto zaidejo v nevarne vzorce, kot so pretirano treniranje, dolgotrajen post, bruhanje in uživanje dovoljene in prepovedane droge, kot so odvajala, diuretiki, steroidi in dietne tablete (Cohn et al., 2016; Muise et al., 2003). Weltzin in sodelavci (2012) navajajo, da so moški bolj kot ženske dovzetni za elemente pretiranega treniranja, kot so pomanjkanje kontrole, povečana toleranca in zmanjšanje alternativnih aktivnosti. Cohn in sodelavci (2016) ugotavljajo, da se nekateri nogometaši celo silijo s hrano, da bi dobili na teži, pri nekaterih pa to že preide v kompulzivno prenajedanje. Dokazali so tudi, da tekmovalni šport za fante pomeni večjo verjetnost, da bodo posegali po prehranskih dopolnilih in razvili moteno prehranjevanje (McCabe, Ricciardelli, 2004). Weltzin in sodelavci (2012) celo navajajo, da obstaja dvakrat večja prisotnost tveganja za MH pri elitnih športnikih kot pri njihovih sovrstnikih v splošni populaciji. 21

36 MH se pri obeh spolih izražajo podobno, še bolj kot podobnosti pa izstopajo razlike med spoloma. Dekleta imajo večjo prevalenco bulimije nervoze (1,3 %) in motnje kompulzivnega prenajedanja (2,3 %) kot fantje, pri njih je odstotek bulimije nervoze 0,5 % in motnje kompulzivnega prenajedanja 0,8 %. Drži pa, da fante, ki se s simptomi borijo že v mladih letih, v odraslem obdobju bolezen prizadene močneje (Muise et al., 2003). Pogostost pojava anoreksije nervoze je pri mladostnikih enaka med obema spoloma (0,3 %). Pomembno se je zavedati, da ti podatki zajemajo zgolj klinične diagnoze MH, ne pa tudi vsa predklinična stanja (Chua et al., 2019). Največji dejavnik tveganja za razvoj MH, ki bolj ogroža fante kot dekleta, je šport. Medtem, ko se, kot smo že zgoraj navedli, 36,7 % fantov opredeljuje v atletsko ekipo, kjer je kontroliranje teže pomembno za dober nastop, pa se kot del take atletske ekipe opredeljuje samo 13 % deklet istega vzorca (Muise et al., 2003). Kot ene od glavnih razlik v MH med spoloma spadajo tudi karakteristične značilnosti. Študije, narejene na dekletih, so v večini dokazovale, da se jim MH pojavijo kot posledica neuspešne uporabe strategije spoprijemanja, karakterizirane kot izogibanje problema in/ali slabše spoprijemanje s čustvi, povezanih s problemom. Za največje tveganje pri fantih velja potencirana lastnost samoobtoževanja. Njihov glavni način spoprijemanja je torej opazen kot preobremenjenost s problemi, pretirano samoobtoževanje ali reagiranje z jokom, vpitjem ali jemanjem drog. Ker vidijo večje število situacij stresnih ali celo grozečih, jih negativni občutki, ki spremljajo omenjene situacije, pahnejo v občutje nižje stopnje samozavesti in posledično do prevzemanja zdravju škodljivih navad (Garcia-Grau et al., 2004). Preokupacija s težo in obliko predstavlja precej resen napovednik stiske in motenega prehranjevanja pri dekletih in dietnega odrekanja pri fantih, medtem ko so preokupacija, precenjevanje in nezadovoljstvo s težo in obliko kazalci za stiske in kompulzivno prehranjevanje pri fantih. To odkritje si lahko razlagamo, da se mladi kompulzivno lotijo prehranjevalnih navad kot odgovor na (obsesivno) preokupacijo, podobno vzorcem druge motnje, znane kot obsesivno kompulzivna motnja (Mitchison et al., 2017). V raziskavi o vplivu ITM-ja na razvoj MH so Verschueren in sodelavci (2020) ugotovili, da so največjo populacijo deklet z MH zasedala dekleta z večjim ITM-jem. Prav vsa dekleta, tudi tiste brez simptomov MH, se soočajo z negativnimi občutki glede svojega telesa, kar očitno postaja norma za adolescenčno obdobje. Fante so glede na vpliv telesne 22

37 teže na razvoj MH razdelili v dva razreda, v enega so spadali fantje z višjo telesno težo in hujšimi simptomi MH, v drugem pa je bilo večje število fantov z normalno telesno težo, ki niso imeli teh simptomov (Verschueren et al., 2020). Zanimiva je ugotovitev raziskave avtorjev McCabe in Ricciardellija (2004) o razliki med dojemanjem telesnega razvoja med obema spoloma. Fantje, ki hitreje telesno dozorijo, so namreč bolj zadovoljni s svojim telesom, so bolj popularni za nasprotni spol, hitreje osvojijo strategije za nižanje teže in pridobivanje mišic, v večji meri jemljejo prehranska dopolnila in so bolj odvisni od treniranja. V nasprotju pa dekleta, ki hitreje telesno dozorijo, kažejo večje simptome telesnega nezadovoljstva, ne uživajo prehranskih dopolnil, enako kot fantje pa so bolj popularne za nasprotni spol, hitreje osvojijo strategije za nižanje teže in so bolj odvisne od treniranja. Dekleta s poznejšim telesnim dozorevanjem presenetljivo uporabljajo več prehranskih dopolnil. V raziskavi tako poudarjajo, da so dekleta s hitrejšim ali poznim telesnim dozorevanjem v večji nevarnosti za razvoj zdravju škodljivih vedenj kot fantje. Pomemben dejavnik za razvoj MH so tudi medvrstniški pogovori. V raziskavi Lawler in Nixon (2011) ugotavljata, da se dekleta med seboj več pogovarjajo o svojem izgledu kot fantje, da pa je zmerjanje glede videza tudi pri fantih kljub temu prisotno. Avtorja navajata, da pogovarjanje o videzu s prijatelji vidno vpliva na nezadovoljstvo s telesnim izgledom. Taki pogovori namreč vodijo v posvečanje večjega dela pozornosti svojemu izgledu, kar odpre pot ponotranjenju lepotnih norm in primerjanju svojega izgleda z drugimi, kar vodi v nezadovoljstvo s svojim telesnim izgledom. Raziskava Arnowa in sodelavcev (2017) je podala ugotovitev, da so dekleta kot razlog za razvoj MH v večji meri navajala vpletenost družinskih sistemov, fantje pa so več krivde videli v športu. Fantje v tej raziskavi so bili bolj optimistični glede zdravljenja in posledično so se pri njih tudi hitreje videli učinki zdravljenja. So tudi hitreje videli negativni efekt, ki ga njihova bolezen povzroča navzven, medtem ko so dekleta ponotranjile simptome in jih začele graditi v njihovo osebnost. Ena bolj opaznih razlik med spoloma v tej raziskavi je bil vzrok prihoda na zdravljenje. Avtorji navajajo, da noben fant ni prišel na pobudo družinskega člana, medtem ko so dekleta to pogosto navajala. Tudi ko so se pogovarjali, kaj jih trenutno moti v življenju, so dekleta navajala, da jih motijo družinske težave. Po tem lahko sklepamo, da so družine, pretežno ženskega spola, bolj podvržene MH kot tiste, v večini sestavljene iz fantov. Vsi udeleženi pa so videli velik 23

38 izziv v medosebnih odnosih in občutkih samote, prav tako je bila telesna podoba pri vseh popačena, kar spet kaže na rastoči zunanji vpliv o telesnih podobah. V raziskavi Muise in sodelavci (2003) spregovorijo o razliki v diagnosticiranju MH med spoloma. Marsikateri fant minimizira ali pa celo zanika simptome, saj bolezni ne pozna dovolj ali pa ga je sram te tipično 'ženske' bolezni. Avtorji ugotavljajo, da veliko oviro pri odkrivanju MH pri fantih predstavlja tudi vloga pediatrov, ki so bolj pozorni na pojav te bolezni pri dekletih, medtem ko jo pri fantih spregledajo ali pa pripišejo drugi diagnozi. Verjetno najbolj kontroverzno odkritje te raziskave je bilo dejstvo, da je bilo med fanti z MH več homoseksualnih ali biseksualnih primerov v primerjavi s puncami. Kljub vsem naštetim razlikam pa sta si bolezni pri fantih in pri puncah v večini precej podobni. Oboji imajo iste fizične in psihološke karakteristike, starost nastopa bolezni, premorbidne značilnosti, psihiatrična komorbidnost in dovzetnost za starševski in medijski vpliv (Muise et al., 2003). Duševne motnje v našem svetu že same po sebi predstavljajo socialno stigmo, ko pa z motnjo hranjenja zboli oseba moškega spola, pa je tak posameznik deležen dvojne stigmatizacije. Ugotavljajo, da fantje zaradi izogibanja pred družbeno kritiko ne poiščejo pomoči ob pravem času in celo zanikajo svoje simptome (Limbers et al., 2018; Cohn et al., 2016; Darcy, Lin, 2012). V raziskavi Muise in sodelavci (2003) ugotavljajo, da imajo o bolezni premalo informacij, pediatri pa na MH pri njih niso tako pozorni kot pri dekletih, zato prepozno poiščejo pomoč in jih tudi precej kasneje diagnosticirajo. Dokler se bolezen popolnoma ne razvije, je v bistvu ne zaznajo, takrat pa jo je težje zdraviti. Pomemben dejavnik, ki doprinese k še večjim občutkom stigme, je istospolna usmerjenost. Taki posamezniki so že dovolj stigmatizirani, ker veljajo za manjšino, hkrati pa so ena bolj ranljivih skupin za razvoj MH. V raziskavi so Dakanalis in sodelavci (2012) ugotovili, da so homoseksualni študentje dosegali precej višje rezultate v izpostavljenosti spolnemu objektificiranju s strani medijev in nadzoru nad telesom, pri njih je bilo prisotnega več sramu glede telesa, motenih prehranjevalnih navad in depresije kot pri heteroseksualcih. Raziskava Weltzin in sodelavcev (2012) je proučila pomen socialne stigme v procesu zdravljenja. Tudi v tem delu je stigma namreč prisotna in kvari rezultate zdravljenja. Ugotovili so, da v celoti moška terapevtska skupina prinaša boljše izide zdravljenja kot mešane skupine, saj v teh velja večja stigma. 24

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017 Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Napovedno oglaševanje Kombiniranje internih in eksternih podatkov za boljšo učinkovitost oglaševanja Miloš Suša, iprom Andraž Zorko, Valicon Mojca Pesendorfer, Atlantic Grupa Ljubljana, 22.10.2018 PREDIKTIVNO

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

KAJ JE VZDRŽLJIVOST

KAJ JE VZDRŽLJIVOST 10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

Spletno raziskovanje

Spletno raziskovanje SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

SPOLNA USMERJENOST

SPOLNA USMERJENOST SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.

Prikaži več

Boštjancic

Boštjancic METAANALIZA RAZISKAV O STRESU NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI dr. Eva Boštjančič, BRIO svetovalni center d.o.o. Nina Bečič, Filozofska fakulteta 22. februar 2012 Stres ni stranski pojav sodobnega časa, temveč

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE

VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična

Prikaži več

zdr04.doc

zdr04.doc Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,

Prikaži več

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

DMS-Valicon

DMS-Valicon Maja Makovec Brenčič Predsednica Društva za marketing Slovenije in Ekonomska fakuleta Andraž Zorko Partner, Valicon Trženjski monitor je nov kazalnik na slovenskem trgu, ki je nastal v okviru Društva za

Prikaži več

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:

Prikaži več

Povratne informacije pri 74 bolnikih

Povratne informacije pri  74 bolnikih Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je

Prikaži več

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje] VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na

Prikaži več

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Izhodišča za načrtovanje politik Z ZDRAVJEM POVEZANA VEDENJA MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI IZZIVI IN ODGOVORI

Izhodišča za načrtovanje politik Z ZDRAVJEM POVEZANA VEDENJA MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI IZZIVI IN ODGOVORI Izhodišča za načrtovanje politik Z ZDRAVJEM POVEZANA VEDENJA MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI IZZIVI IN ODGOVORI Izhodišča za načrtovanje politik Z ZDRAVJEM POVEZANA VEDENJA MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI - IZZIVI IN

Prikaži več

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA:  EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva

Prikaži več

(Regijsko_poročilo_SVIT)

(Regijsko_poročilo_SVIT) ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V LETU 2016 Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, ker je v Sloveniji to druga najpogosteje odkrita oblika raka. Pomembno

Prikaži več

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo –  izziv za prehransko podporo Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC

Prikaži več

Kako dolgo čakati na dolžnika, preden ga damo v izterjavo 14.06.2016 22:30 Finance 114/2016 0 Intervju: Leon Zalar, direktor družbe za izterjavo Pro Kolekt Vedno se trudimo prevaliti strošek izterjave

Prikaži več

Petra Bavčar, univ

Petra Bavčar, univ Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC

Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

OBJAVLJA 15

OBJAVLJA 15 OBJAVLJA 16. IZVEDBO 1. STOPNJE USPOSABLJANJA IZ VEDENJSKIH IN KOGNITIVNIH TERAPIJ PRAKTIKUM 1 v času od januarja do aprila 2015 Vedenjske in kognitivne terapije Vedenjske in kognitivne terapije (VKT)

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar   Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

RE_QO

RE_QO Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0514/2018 5.11.2018 PREDLOG RESOLUCIJE k vprašanju za ustni odgovor B8-0417/2018 v skladu s členom 128(5) Poslovnika o lymski boreliozi (2018/2774(RSP))

Prikaži več

zlozenka_policija.qxd

zlozenka_policija.qxd LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD

PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

asist. Dr. Urška Bukovnik Program: Terapije Hotel PLESNIK 4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski progra

asist. Dr. Urška Bukovnik Program: Terapije Hotel PLESNIK 4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski progra 4-DNEVNI TERAPEVTSKI PROGRAM Lokacija: butični Hotel Plesnik KRATEK OPIS: Terapevtski program je osnovan na individualni obravnavi posameznika in namenjen vsem ki se spopadajo z izgorelostjo, vsem ki bi

Prikaži več

PREPREČEVANJE SAMOMORA

PREPREČEVANJE SAMOMORA PREPREČEVANJE SAMOMORA Vsebina Vsebina...2 UVOD...3 OPREDELITEV SAMOMORA...4 Ali je samomor impulzivno dejanje?...4 PREVENTIVA SAMOMORILNEGA VEDENJA...5 PREPREČEVANJE SAMOMORA...6 Primarno zdravstvo...6

Prikaži več

Microsoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc

Microsoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0

OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0 OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0 Kazalo poglavij 1. Uvod...2 2. Osnovno o astmi...3 Slika 1: Sapnica zdrave osebe in osebe, ki boleha za astmo...3

Prikaži več

Urnik Treningov 3K Velenje_2017_2018

Urnik Treningov 3K Velenje_2017_2018 Triatlon klub Velenje +386 41334028 info@trivelenje.com Gubčeva cesta 20, 3320 Velenje, Slovenija 17. september 2017 SODELOVANJE TRIATLON KLUBA VELENJE s PLAVALNIM KLUBOM VELENJE (PK) ter ŠRK VELENJE in

Prikaži več

TORBA, ALI SI PRETEŽKA?

TORBA, ALI SI PRETEŽKA? TORBA, ALI SI PRETEŽKA? RAZISKOVALNA NALOGA PODROČJE: BIOLOGIJA AVTORJI: ŽIVA BRGLEZ, KLEMEN KAČIČ, NINA-LANA VIDMAR MENTORICI: LJUDMILA GORNIK, JASMINA ŠTOLFA HRASTNIK, 2016 NAVDIH Delavnica Torba, da

Prikaži več

(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko)

(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko) Splošno o projektu ANALIZA ANKET Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 201 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših

Prikaži več

Zdrav način življenja

Zdrav način življenja o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana

Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Število bolnikov z boleznimi možganov v Sloveniji in Evropi

Prikaži več

NOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE

NOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE Novinarsko častno razsodišče SNS in DNS Statistika dela NČR za leto 5 Opozarjamo, da podatki niso povsem primerljivi, ker je za pretekla obdobja statistika narejena za celo leto, v letu 5 pa do septembra..

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx) 1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije

Prikaži več

21st century? RE-THINK DEVELOPMENT

21st century? RE-THINK DEVELOPMENT Redni letni strokovni posvet, Rogaška Slatina, 13. november 2015 SKUPINE OTROK, KI SO POSEBEJ OGROŽENE ZA RESEN POTEK RESPIRATORNIH OBOLENJ Kornhauser Cerar Lilijana, KO za perinatologijo, UKC Ljubljana

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Številka: 62-4/2014

Številka: 62-4/2014 OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO

Prikaži več

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce

Prikaži več

POROČILO

POROČILO UVOD Delovanje knjižnice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (UL FKKT), ki je sedaj že 17 let funkcionalno združena s Centralno tehniško knjižnico (CTK), lahko ocenimo kot uspešno kar

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

untitled

untitled 2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike

Prikaži več

PowerPoint slovenska predloga

PowerPoint slovenska predloga NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave

Prikaži več

COBISS3/Medknjižnična izposoja

COBISS3/Medknjižnična izposoja 3/Medknjižnična izposoja 2.2 KATALOG Katalog nam omogoča: iskanje gradiva prikaz izbranih bibliografskih zapisov ali pripadajočih podatkov o zalogi iz lokalne baze podatkov v formatu COMARC vpogled v stanje

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

Somatropin Art Annexes I-II-III-IV-SL

Somatropin Art Annexes I-II-III-IV-SL Priloga II Znanstveni zaključki in podlaga za dopolnilo povzetkov glavnih značilnosti zdravila in navodil za uporabo, ki jih je predstavila Evropska agencija za zdravila 75 Znanstveni zaključki Splošni

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani Celje,

Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani   Celje, Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani www.fkpv.si. Celje, marec 2014 Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Odzivnost

Prikaži več

Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica:

Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Danica Mati Djuraki Somentorica: Tadeja Česen Šink

Prikaži več

Naslov

Naslov Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.

Prikaži več

VABIMO VAS NA 18. LETNE ŠPORTNE IGRE SDS, ki bodo v soboto, 3. junija 2017, v Dupleku. Zbor tekmovalcev je pri Pošti Spodnji Duplek (Cesta k Dravi 5,

VABIMO VAS NA 18. LETNE ŠPORTNE IGRE SDS, ki bodo v soboto, 3. junija 2017, v Dupleku. Zbor tekmovalcev je pri Pošti Spodnji Duplek (Cesta k Dravi 5, VABIMO VAS NA 18. LETNE ŠPORTNE IGRE SDS, ki bodo v soboto, 3. junija 2017, v Dupleku. Zbor tekmovalcev je pri Pošti Spodnji Duplek (Cesta k Dravi 5, 2241 Spodnji Duplek) Prijave tekmovalcev: od 8. do

Prikaži več