Zbirka medijskih objav

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Zbirka medijskih objav"

Transkripcija

1 Zbirka medijskih objav INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE, za obdobje Število objav: 13 Internet: 4 Tisk: 9 Spremljane teme: Inženirska...: 0 Inženirska...: 0 Barbara Škraba Flis: 0 Gradbeni zakon: 2 Zakon... načrtovanju: 0 Zakon... arhitektih: 0 Gradbena parcela: 1 Evidenca stavbnih...: 0 Gradbeništvo, graditev: 10 Inženirski dan: 0

2 Slovenija: Internet Naslov Gradbeništvo v EU maja ob sproščanju ukrepov navzgor Zaporedna št. 1 Povzetek Medij Sta.si, Slovenija Rubrika, Datum Evropska unija; Avtor Teme STA Gradbeništvo, graditev...državni statistični urad Eurostat. Maja se je na mesečni ravni v območju z evrom obseg del na gradbenih inženirskih objektih povečal za 28,5 odstotka, na stavbah pa za 27,6 odstotka. V EU se je obseg del na gradbenih inženirskih objektih povečal za 22,4 odstotka in na stavbah za 20,4 odstotka. Največjo rast so imele Italija ( Tisk Naslov Rast gradbeništva v EU Zaporedna št. 2 Povzetek Medij Slovenske novice, Slovenija Stran: 2 Površina: 46 cm 2 Rubrika, Datum Dan v novicah; Avtor STA Teme Gradbeništvo, graditev...rast gradbeništva v EU LJUBLJANA, LUXEM-BOURG - Gradbeništvo na območju z evrom in EU se je maja, ko so države začele sproščati ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, glede na mesec prej okrepilo,... Internet Zaporedna št. 3 Povzetek Naslov Medij Gradnja dodatnih cest? To je prometna politika iz preteklosti, posledica pa je rast števila avtomobilov Finance.si, Slovenija Rubrika, Datum Novice; Avtor Teme Nataša Koražija Gradbeni zakon...res tako močno, se bo pokazalo šele v praksi. V praksi so namreč močne konservativne strukture in federalizem med drugim ima vsaka zvezna dežela svoj gradbeni zakon. Če bo uvedena klimaticket, bo to pomembna naložba države v infrastrukturo, ki naj bi spodbujala trajnostno mobilnost. O vplivih epidemije je za zdaj še... Internet Naslov Maja je vrednost opravljenih gradbenih dela upadla tretjič zapored Zaporedna št. 4 Povzetek Medij Finance.si, Slovenija Rubrika, Datum Novice; Avtor Teme K. V., Vasilij Krivec Gradbeništvo, graditev...opravljenih gradbenih del za 3,2 odstotka nižja od vrednosti v istem lanskem obdobju, pri čemer je bila vrednost teh del na stavbah nižja za 7,3, na gradbenih inženirskih objektih pa za 1,1 odstotka. Majska vrednost opravljenih gradbenih del je bila na letni ravni nižja že tretjič zapored. Marca je bila nižja za 2,1, aprila... Tisk Naslov V EU ob sproščanju ukrepov navzgor Zaporedna št. 5 Povzetek Medij Delo, Slovenija Stran: 15 Površina: 83 cm 2 Rubrika, Datum Gospodarstvo; Avtor G. R. Teme Gradbeništvo, graditev...evropski statistični urad Eurostat. Maja se je na mesečni ravni v območju z evrom obseg del na gradbenih inženirskih objektih povečal za 28,5 odstotka, na stavbah pa za 27,6 odstotka. V EU se je obseg del na gradbenih inženirskih objektih povečal za 22,4 odstotka in na stavbah za 20,4 odstotka. Največjo rast so imele Italija (

3 Tisk Naslov Plovba po Dravi urejena že jeseni Zaporedna št. 6 Povzetek Medij Večer, Slovenija Stran: 8 Površina: 467 cm 2 Rubrika, Datum Maribor; Avtor Lednik Andreja Kutin Teme Gradbeništvo, graditev...čistilnih naprav minister pravi, da je pripravljena uredba, po kateri bo ob primernem nadzoru možno odpadno blato predelovati v materiale, ki so uporabni v gradbeništvu, druga možnost je sežig blata. Krajani še vedno zaskrbljeni zaradi Metave Vizjak si je ogledal še odlagališče nevarnih odpadkov Metava, ki pa je občinsko,... Tisk Naslov Po marini bi se lahko širil na Argo Zaporedna št. 7 Povzetek Medij Primorske novice, Slovenija Stran: 2 Površina: 186 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; Avtor Teme Mirjana Cerin Gradbeništvo, graditev Po marini bi se lahko širil na Argo Pomembne stvari se običajno zgodijo v času poletnih počitnic in tako je bilo tudi s prodajo izolske marine, čeprav ne zato, da bi kdo izkoristil čas ležernosti in zmanjšane pozornosti. Tokrat se res ni bilo treba dogovarjati pod mizo. Prodajalo se je namreč Tisk Naslov Malo sem tudi minister za energetiko Zaporedna št. 8 Povzetek Medij Dnevnik - Dnevnikov objektiv, Slovenija Stran: 8 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Anja Hreščak Gradbeni zakon Površina: cm 2...zaprosil za gradbeno dovoljenje. Od leta 2018 pa imamo ta dva dela združena v enoten postopek in je presoja vplivov na okoye del tega. Gradbeno dovoljenje v gradbenem zakonu vključuje tako integralni kot navadni postopek. Gradnja bi bila možna z izvršljivo, torej dokončno, a še ne pravnomočno odločbo. Investitor bi lahko gradil,... Tisk Naslov DRUGAČEN ČAS IN VREDNOTE Zaporedna št. 9 Povzetek Medij Rogaške novice, Slovenija Stran: 2 Površina: 96 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Branko Kidrič Teme Gradbeništvo, graditev...turistične takse povečali sredstva za promocijo tako na domačem kot tudi tujih trgih. Thdi v tem nekoliko drugačnem času pa moramo stremeti k razvoju. Gradbeništvo je namreč, po mnenju mnogih, dejavnost, ki ima od vseh gospodarskih panog največje multiplikativne učinke. Zato se že sedaj ob infrastrukturnih projektih... Internet Naslov Visoke temperature kot delavski problem: Intervju z meteorologinjo Tjašo Pogačar Zaporedna št. 10 Povzetek Medij ZSSS.si, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Mojca Matoz Gradbeništvo, graditev...spočit, opravi najprej težje naloge. Tako fizično kot mentalno. Tudi v kmetijstvu je mogoče kakšne naloge prestaviti na zgodnje in pozne ure, so pa v gradbeništvu povedali, da je problem, ker se pogosto na delovišča vozijo zelo daleč. In bi morali vstati že sredi noči, ko je hkrati njihov čas za regeneracijo. Je... 3

4 Tisk Naslov Ta sindikat ima ime in vpliv Zaporedna št. 11 Povzetek Medij Delavska enotnost, Slovenija Stran: 9 Površina: 395 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Mojca Matoz Teme Gradbeništvo, graditev...načrtih in program dela SDGD kažejo, da je ta sindikat kljub slabemu položaju dejavnosti pripravljen na izzive in se ne brani dela. Podatki o poslovanju gradbeništva, ki so letos zaradi epidemije malo zamujali, ne kažejo spodbudne slike. V letih 2018 in 2019 se je sicer za deset odstotkov povečalo število zaposlenih,... Tisk Naslov Stanovanja na voljo sredi prihodnjega leta Zaporedna št. 12 Povzetek Medij Savinjske novice, Slovenija Stran: 7 Površina: 180 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Benjamin Kanjir Gradbeništvo, graditev...stanovanja na voljo sredi prihodnjega leta VILA MOZIRJE Podjetje Vis-bau gradbeništvo d. o. o. Šoštanj je sredi junija pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo novega večstanovanjskega objekta nasproti upravnega centra v Mozirju. Objekt... Tisk Naslov Ali je gradnja dobre nizkoenergijekse hiše dražja od gradnje klasične hiše? Zaporedna št. 13 Povzetek Medij Varčujem z energijo, Slovenija Stran: 57 Površina: 440 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Unknown Teme Gradbena parcela...klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo klimatske razmere gradbene parcele? Danes mora hiti vsaka novozgrajena hiša nizkoenergijska, zato se morda raje osredotočimo na zelo dobro nizkoenergijsko hišo, katere poraba energije za... 4

5 Sta.si Friday, Petek, 11:50 Country: Slovenia 1 / 1 Gradbeništvo v EU maja ob sproščanju ukrepov navzgor Gradbeništvo v območju z evrom in EU se je maja, ko so države začele sproščati ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, glede na mesec prej okrepilo, in sicer se je obseg del v območju z evrom povečal za 27,9 odstotka, v EU pa za 21,2 odstotka. Medletno je bil obseg del nižji: v območju z evrom za 11,9 odstotka in v EU za 10,3 odstotka. Aprila, ko so veljali ukrepi za zajezitev virusa, je obseg del na mesečni ravni v območju z evrom upadel za 18,3 odstotka, v EU pa za 14,9 odstotka, je danes objavil državni statistični urad Eurostat. Maja se je na mesečni ravni v območju z evrom obseg del na gradbenih inženirskih objektih povečal za 28,5 odstotka, na stavbah pa za 27,6 odstotka. V EU se je obseg del na gradbenih inženirskih objektih povečal za 22,4 odstotka in na stavbah za 20,4 odstotka. Največjo rast so imele Italija (+168 odstotkov), Francija (+118,3 odstotka) in Belgija (+28,6 odstotka). Obseg gradbenih del je na mesečni ravni najbolj upadel na Madžarskem (-20,3 odstotka), Poljskem (-3,1 odstotka) in Češkem (-2,9 odstotka). V Sloveniji se je obseg gradbenih del maja glede na april znižal za 2,8 odstotka. Glede na maj lani je v območju z evrom obseg del na stavbah upadel za 13,2 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 5,1 odstotka. V EU je bil obseg del na stavbah nižji za 11,6 odstotka in na gradbenih inženirskih objektih 4,1 odstotka. Največji medletni padec so beležile Španija (-24,4 odstotka), Francija (-24,0 odstotka) in Madžarska (-20,1 odstotka). Rast so imele Romunija (+14,6 odstotka), Finska (+4,1 odstotka) in Nemčija (+1,7 odstotka). V Sloveniji je bil obseg gradbenih del glede na maj lani nižji za 13,7 odstotka. 5

6 Slovenske novice Sobota Stran: 2 Površina: 46 cm 2 1 / 1 Rast gradbeništva v EU LJUBLJANA, LUXEM- BOURG Gradbeništvo na - območju z evrom in EU se je maja, ko so države začele sproščati ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, glede na mesec prej okrepilo, in sicer seje obseg del na območju z evrom povečal za 27,9 odstotka, v EU pa za 21,2. Naj večjo rast so imele Italija (168 odstotkov), Francija (118,3 odstotka) in Belgija (28,6). Obseg gradbenih del je na mesečni ravni najbolj upadel na Madžarskem (- 20,3 odstotka), Poljskem (- 3,1) in Češkem (- 2,9). V Sloveniji se je obseg gradbenih del maja glede na april znižal za 2,8 odstotka. STA 6

7 Finance.si Petek, 06: / 4 Gradnja dodatnih cest? To je prometna politika iz preteklosti, posledica pa je rast števila avtomobilov Čas branja: 3 min :00 Tadej Brezina, Inštitut za prometne znanosti dunajske tehniške univerze, o vlogi novega podnebnega ministrstva pri preoblikovanju mobilnosti in vplivih epidemije na spremembe v prometu NATAŠA KORAŽIJA Tadej Brezina, Tehniška univerza na Dunaju: Iz Slovenije še nisem slišal, kakšen je ciljni vozni red, ki naj bi ga prinesle naložbe v železniške proge, ampak se te pač gradijo. V Švici pa so imeli 7

8 Finance.si Petek, 06: / 4 najprej plebiscit za Bahn 2000, s katerim so državljani še pred začetkom gradbenih del dobili zagotovilo, kakšno raven storitev lahko pričakujejo. Foto: Osebni arhiv Več iz teme: Trajnostna mobilnost > infrastruktura > avtomobilska industrija > Avstrija > Leonora Gewessler > V Avstriji so na začetku tega leta oblikovali močno podnebno superministrstvo, v katerem so združili okolje, energetiko, mobilnost, inovacije in tehnologijo, vodenje ministrstva pa je prevzela Leonore Gewessler iz stranke Zelenih. Med drugim je že napovedala uvedbo klimaticket 1, 2, 3 gre za letno vozovnico, ki jo bo mogoče uporabljati za javni potniški promet po celotni državi, stala pa bo predvidoma okoli tisoč evrov. Vozovnico naj bi uvedli na začetku prihodnjega leta. O spremembah mobilnosti in ukrepih avstrijske vlade smo govorili s Tadejem Brezino z Inštituta za prometne znanosti Tehniške univerze na Dunaju. Kako bo po vašem mnenju epidemija pospešila naložbe v infrastrukturo v Avstriji? Novo ministrstvo res povezuje veliko oddelkov, ki so pomembni pri boju proti klimatski katastrofi. Ali je ministrstvo res tako močno, se bo pokazalo šele v praksi. V praksi so namreč močne konservativne strukture in federalizem med drugim ima vsaka zvezna dežela svoj gradbeni zakon. Če bo uvedena klimaticket, bo to pomembna naložba države v infrastrukturo, ki naj bi spodbujala trajnostno mobilnost. O vplivih epidemije je za zdaj še težko soditi, glavna ugotovitev pa je, da so kratkoročno mogoče dramatične spremembe. Za zdaj je videti, da bodo te spremembe le kratkotrajne, ker imamo še zmeraj enako sestavo poselitve in mobilnosti, kar povzroča netrajnostno vedenje. Skoraj 8

9 Finance.si Petek, 06: / 4 stoletje oblikovanja sveta za avtomobilnost ni mogoče spremeniti v nekaj mesecih ali letih. Glede naložb pa so se nekoliko umirile zahteve za gradnjo tretje steze na letališču ali za gradnjo dodatnih avtocest. Vendar še vedno ni dovolj temeljitih sprememb v gospodarskem sistemu, zato bodo takšne netrajnostne zahteve gotovo kmalu spet na dnevnem redu. Veliko bolj pomembne od potovanj skozi državo so naložbe v infrastrukturo za kratke poti, ker imajo te največji delež pri vsakdanji mobilnosti gre za hojo in kolesarjenje. V Sloveniji imamo v naboru strateških infrastrukturnih projektov širitev ljubljanskega obroča in dodajanje tretjega pasu v smeri iz Štajerske proti Primorski. Hkrati prometne študije kažejo, da bi bilo smiselno prej izčrpati druge možnosti, denimo izboljšave regionalnega železniškega prometa. Kakšno je vaše mnenje? Dvomim, da je dodajanje cestne infrastrukture, gradnja novih cest ali širitev starih v kakršnemkoli smislu strateška naložba. Gre za staro razumevanje usmerjanja prometnega sistema. Prometno načrtovanje v industrijskih državah, torej tudi v Sloveniji, mora poiskati odgovore na vprašanja prihodnosti. Nehati se mora odzivati na napake iz preteklosti in postati aktiven oblikovalec trajnostne prihodnosti. Gradnja dodatnih cest to so metode iz preteklosti, njihova posledica pa je predvsem povečevanje števila avtomobilov. Potrebujemo manj avtomobilskega prometa, manj izpustov ogljikovega dioksida, manj uporabe rodovitne zemlje, manj odvisnosti od goriva iz držav, kjer slabo upoštevajo človekove pravice. Promet je sektor, pri katerem izpusti ogljikovega dioksida ne upadajo, zato je treba popraviti napačno alokacijo denarja iz preteklosti v neekološko infrastrukturo. To pomeni, da potrebujemo manj cest in manj parkirnih površin, namesto tega pa več in boljše alternative. Na kratko, hujšanja ni mogoče pospešiti s povečevanjem pasu na hlačah. Katere od ukrepov na področju mobilnosti, ki jih uvajajo v Avstriji, bi bilo smiselno uporabiti v Sloveniji? 9

10 Finance.si Petek, 06: / 4 Smiselni so vsi ukrepi, ki pripomorejo k trajnostnemu razvoju prometa. Tudi v Avstriji se, žal, uvajajo napačni ukrepi. Vse zvezne dežele imajo zdaj primestne železnice in na vseh ravneh poskušajo javni potniški promet še bolj integrirati po vzoru Švice in zgraditi infrastrukturo za javni potniški promet z vizijo integriranega voznega reda. Smiselno je izboljševati železniške proge in vozlišča v smeri sistematičnega izboljševanja voznega reda. Od Nemčije se lahko vsi naučimo, da je spet na dnevnem redu reaktiviranje opuščenih regionalnih prog in to v doglednem času, ne tako kot pri kočevski progi. Iz Slovenije še nisem slišal, kakšen je ciljni vozni red, ki naj bi ga prinesle naložbe v železniške proge, ampak se te pač gradijo. V Švici pa so imeli najprej plebiscit za Bahn 2000, s katerim so državljani še pred začetkom gradbenih del dobili zagotovilo, kakšno raven storitev lahko pričakujejo zaradi novih naložb. Ali je med ukrepi trajnostne mobilnosti tudi kaj kapitalsko manj intenzivnih ukrepov, denimo širitev pasov za kolesarje z nekaj barve? To vprašanje je po svoje zavajajoče. Pri ukrepih za pospeševanje hoje, kolesarjenja in pri izboljšavah javnega potniškega prometa gre vedno za kapitalsko manj intenzivne ukrepe. Kolesarski pas, ki je zgolj pobarvan na cestišču, ni varna kolesarska infrastruktura za mlade in stare od osem do 88 let. Če peš cono uredimo samo s čopičem, to še ni urbana kakovost, ki jo potrebujemo za udobje. Hkrati pa intenzivno vlagamo v cestno infrastrukturo, ki zgolj povečuje ekološke probleme. Seveda obstajajo kapitalsko manj intenzivni ukrepi: koliko kilometrov kolesarskih stez bi lahko zgradili s proračunom za širitev avtocest? Koliko površin v naseljih bi lahko uredili s spreminjanjem odlagališč avtomobilov in con visokih hitrosti in visokega tveganja nazaj v mestni življenjski prostor? Prebarvane kolesarske steze, ki nastajajo v vse več mestih po izbruhu epidemije, pa dejansko ne stanejo veliko več, kot stane barva na cestišču. 10

11 Finance.si Petek, 12: / 2 Maja je vrednost opravljenih gradbenih dela upadla tretjič zapored Čas branja: 1 min :22 Dopolnjeno: :26 VASILIJ KRIVEC Več iz teme: gradbeništvo > ZRS > 11

12 Finance.si Petek, 12: / 2 Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je maja vrednost opravljenih gradbenih del na letni ravni znižala za 13,4 odstotka, v primerjavi z aprilom letos pa je bila nižja za 2,8 odstotka. V prvih petih mesecih letos je bila vrednost opravljenih gradbenih del za 3,2 odstotka nižja od vrednosti v istem lanskem obdobju, pri čemer je bila vrednost teh del na stavbah nižja za 7,3, na gradbenih inženirskih objektih pa za 1,1 odstotka. Majska vrednost opravljenih gradbenih del je bila na letni ravni nižja že tretjič zapored. Marca je bila nižja za 2,1, aprila pa za 6,9 odstotka. Majska vrednost del, opravljenih na stavbah, je bila na letni ravni nižja za 17,4, na gradbenih inženirskih objektih pa za 11,7 odstotka. Tudi na mesečni ravni je vrednost opravljenih del upadla že tretjič zapored. Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila maja 2020 glede na april 2020 nižja za 0,3 odstotka, pri čemer je bila vrednost opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah višja za 3,6, na nestanovanjskih pa nižja za 1,3 odstotka. Vrednost opravljenih gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih je bila prav tako nižja, in sicer za 4,5 odstotka. Več iz teme: gradbeništvo > ZRS > 12

13 Delo Sobota Stran: 15 Površina: 83 cm 2 1 / 1 Gradbeništvo V EU ob sproščanju ukrepov navzgor Gradbeništvo v območju z evrom in v EU se je maja, ko so države začele sproščati ukrepe za zajezitev širjenja koronavi ruša, glede na mesec prej okrepilo, in sicer se je obseg del v območju z evrom povečal za 27,9 odstotka, v Evropski uniji pa za 21,2 odstotka. Medletno je bil obseg del manjši: v območju z evrom za 11,9 odstotka in v EU za 10,3 odstotka, poroča STA. Aprila, ko so veljali ukrepi za zajezitev virusa, je obseg del na mesečni ravni v območju z evrom upadel za 18,3 odstotka, v EU pa za 14,9 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Maja se je na mesečni ravni v območju z evrom obseg del na gradbenih inženirskih objektih povečal za 28,5 odstotka, na stavbah pa za 27,6 odstotka. V EU se je obseg del na gradbenih inženirskih objektih povečal za 22,4 odstotka in na stavbah za 20,4 odstotka. Največjo rast so imele Italija (+168 odstotkov), Francija (+118,3 odstotka) in Belgija (+28,6 odstotka). Obseg gradbenih del je na mesečni ravni najbolj upadel na Madžarskem (-20,3 odstotka), Poljskem (-3,1 odstotka) in Češkem (-2,9 odstotka). V Sloveniji seje obseg gradbenih del maja glede na april zmanjšal za 2,8 odstotka. G. R. 13

14 Večer Sobota Stran: 8 Površina: 467 cm 2 1 / 2 OKOLJSKI MINISTER V MARIBORU Plovba po Dravi urejena že jeseni Minister za okolje in Andrej Vizjak je na obisku v z prostor Mariboru županom Sašo Arsenovičem preučil kup nedokončanih projektov in ugotovil predvsem, da bo Andreja Kutin Lednik Da Vizjakom ocenil mariborski župan Saša Arsenovič. Na dela še veliko je bil sestanek izjemno učinkovit, je srečanje z ministrom za okolje in prostor Andrejem mizi je bil cel seznam projektov: zahodna obvoznica in umeščanje te v prostor, možnosti termične obdelave odpadkov v Mariboru, Mariborski otok, plovnost reke Drave, odlagališče nevarnih odpadkov Metava, poplave v Malečniku... Da lahko epidemija na zagon projektov vpliva le pozitivno, pravi Arsenovič: "Na seznamu 187 prioritetnih projektov, ki ga je sprejela vlada, je kar nekaj mariborskih projektov z različnih področij. Tako država kot lokalna skupnost morata dati v teh razmerah pozitiven signal ljudem, da bo gospodarstvo čim prej okrevalo. Čutimo potrebo po izvajanju projektov, ki bodo zagotovili tudi delovna mesta in želja je še večja zaradi covida-19." Težko je govoriti o letnicah Tudi Vizjak želi, da pride do rezultatov čim prej. Izpostavil je zahodno obvoznico, kjer pravi, da bo država storila vse, da bo postopek umeščanja v prostor hiter, a "kdaj bo projekt ugledal luč sveta, pa je težko govoriti o letnicah". Kot je znano, je Mestna občina Maribor izrazila interes za postavitev obrata za termično obdelavo odpadkov, končne odločitve o tem še ni. "Plovnost na reki Dravi, Mariborski otok in most na otok z desnega brega Drave, vse to so projekti, kjer bo treba poiskati rešitve, mislim, da je to mogoče v razmeroma kratkem času, uredba o plovnosti verjetno že jeseni," napoveduje dravske pobude Vizjak in omeni, da lahko nekatere projekte, "ki se danes zdijo težko izvedljivi, izvedemo s pomočjo evropskega sklada za zelenim dogovorom". obnovo hkrati z O odpadnem blatu iz čistilnih naprav minister pravi, da je pripravljena uredba, po kateri bo ob primernem nadzoru možno odpadno blato predelovati v materiale, ki so uporabni v gradbeništvu, druga možnost je sežig blata. Krajani še zaradi Metave vedno zaskrbljeni Vizjak si je ogledal še odlagališče nevarnih odpadkov Metava, ki pa je občinsko, tako da prav veliko pomoči ni obljubljal. "Gre za bremena iz preteklosti, takih območij je v Sloveniji ogromno, saj je industrija odlagala marsikje. Upravna dokumentacija za to odlagališče je na mizi, a težava ostaja, je dejal Vizjak. Jožef Škof, predsednik krajevne skupnosti Malečnik - Ruperče, je ob obisku pojasnil, da so krajani zaskrbljeni, saj da so pričevanja o tem, kaj je pravzaprav tam zakopano, različna. Franc Dover, novi direktor Snage, pa je pojasnil, da ima podjetje letno z odlagališčem, ki je sicer že zaprto, okoli evrov stroškov. Delno namreč prečistijo izcedne vode ter jih vozijo na čistilno napravo v Dogoše. Opravljajo tudi monitoring, ki ne kaže nevarnosti. Ker je odlagališče občinsko, pa tudi vzdrževano, minister prav veliko možnosti za vidi, je pa sodelovanje države ne dejal, da bi lahko tam postavili sončno elektrarno in tako izkoristili degradiran prostor. Na Ptuju o odpadkih in obvoznici Okoljski minister Andrej Vizjak je obisk v Podravju začel na Ptuju, kjer se je srečal s ptujsko županjo Nuško Gajšek in njenimi sodelavci. Govorili so, kot so povedali po sestanku za zaprtimi vrati, o nadaljevanju iskanja najprimernejše trase za ptujsko južno obvoznico, o kateri naj bi bilo več znanega v jeseni, po usklajevalnih sestankih medresorske delovne skupine. Vizjak je omenil stanovanjsko gradnjo in napovedane razpise, to je povezal s starim mestnim jedrom, ki zahteva poseben pristop: "Jeseni je mogoče pričakovati sklep o Premika se sofinanciranju kanalizacijske gradnje. tudi pri določanju trase za ptujsko južno 14

15 Večer Sobota Stran: 8 Površina: 467 cm 2 2 / 2 obvoznico, kar je kot prioriteto prepoznala tudi vlada. Problematiko odlaganja odpadkov pa že rešujemo, saj odvozi že potekajo." (ps) " Tako država kot lokalna skupnost morata dati v teh razmerah pozitiven signal ljudem, da bo gospodarstvo čim prej okrevalo" Franc Dover, direktor Snage, Samo Peter Medved, podžupan MOM, Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, Helena Kujundžič Lukaček, podžupanja MOM, ter lanez Škof, predsednik KS Malečnik - Ruperče, so si ogledali odlagališče nevarnih odpadkov Metava. Foto: Andrej PETELINŠEK 15

16 Primorske novice Petek Stran: 2 Površina: 186 cm 2 1 / 1 mesecih dvakrat znižali (na 2, gg milijona) in dosegli cilj. Prevladala je kruta logika trga, ki daje vedeti, da je izolska Po marini bi se lahko širil na Argo Pomembne stvari se običajno zgodijo v času poletnih počitnic in tako je bilo tudi s prodajo izolske marine, čeprav ne zato, da bi kdo izkoristil čas ležernosti in zmanjšane pozornosti. Tokrat se res ni bilo treba dogovarjati pod mizo. Prodajalo se je namreč premoženje italijanske družbe, ki je končala v stečaju, prodaja je potekala prek italijanskega sodišča, koordinirala jo je stečajna upraviteljica in upoštevala, da si želijo banke upnice čim prej poplačati svoje vložke". Ker so decembra lani za nakup družbe postavili ceno (5,96 milijona evrov), po kateri ni bil nihče pripravljen kupiti italijanskega podjetja oziroma izolske marine, so jo v sedmih Prekaljeni podjetnik kot je, pa ima najbrž še kaj drugega v mislih, kajti marina ima zelo malo zmogljivosti, v katerih bi gostje lahko zapravljali denar. marina, ki razpolaga z več kot 550 privezi, vredna kvečjemu osem milijonov evrov, kar je dva milijona manj, kot naj bi bila, denimo, vredna nova osnovna šola na Škofijah na koprskem podeželju. Navtika je v krizi, minula leta, ko so marino v Izoli vrednotili na 25 milijonov evrov, se zdijo oddaljena kot sneg od Sahare. Usodo izolske marine bo poslej krojil koprski gradbinec Ante Guberac, ki vse bolj odločno vstopa v turistični sektor. Glede na to, da razpolaga s koprsko marino, dobro ve, v kaj se spušča, obenem priznava, da koprska marina poka po šivih. Prekaljeni podjetnik kot je, pa najbrž nima v mislih samo pošiljanje svojih strank na izolske priveze, temveč se zaveda, da ima izolska marina za razliko od portoroške zelo malo zmogljivosti, v katerih bi gostje lahko prenočili, jedli, se razvajali in še kako drugače zapravljali denar. Za takšno dopolnitev ponudbe pa so potrebne zaledne lokacije in zemljišče, na katerem je nekdaj delovala tovarna Argo, se zdi nadvse primemo. Občina je kupila parcele z zaščiteno industrijsko dediščino in na njih snuje muzej ribiške industrije, glavnina drugih parcel, kijih Dutb prodaja, pa je še prostih. Ali bo želel do njih priti prav Guberac, ki je v Kopru že zgradil poslovno-stanovanjske objekte, zdaj pa se loteva še hotela? In kaj ima v mislih za Argo? To je odvisno tudi od občine, pravi, in prav ima, saj mora občina pripraviti še prostorske načrte za Argo, občanom pa je že zagotovila, da tam ne bo stanovanj, temveč različne druge dejavnosti. 16

17 Dnevnik - Dnevnikov objektiv Sobota Stran: 8 Površina: cm 2 1 / 7 iifaafr s f 1 _.-jate * 9 isr ' Malo sem tudi minister za energetiko K Anja Hreščak ANDIDAT ZA MINISTRA ANDREJ opozicijski poslanci. Prekaljen VIZJAK JE NA MINISTRSKEM minister dveh Janševih vlad - N/ ZASLIŠANJU GOVORIL VSE PRAVE STVARI. To so mu priznali tudi najbolj skeptični 17

18 Dnevnik - Dnevnikov objektiv Sobota Stran: 8 Površina: cm 2 2 / 7 v eni je vodil gospodarski resor, v drugi pa delovnega - je bil suveren in natančen.»moje ključne naloge so takojšnja rešitev embalažnega kaosa, poenostavitev in skrajšanje Imamo namreč zelo regulirano varovanje narave in okolja, regulacije razvoja pa ni. Odločamo se od enega projekta do drugega. Zato tehtam med razvojem in okoljevarstvom, in če ni v nasprotju s pravnim redom, omogočim razvoj. Ne gre samo za potrebe gospodarstva. Spreminjamo tudi filozofijo prostorskega razvoja Slovenije; sedanja strategija vsiljuje poseljenost mest, sam pa recimo dojemam razvoj tudi tako, da omogočamo poselitev mladih družin na podeželju. postopkov raznoraznih pridobivanja dovoljenj ter Doslej je bil minister za okolje razumljen kot tisti, ki se preko področne zakonodaje zavzema izključno za dobrobit okolja. pospešitev razvoja ključnih državnih projektov,«je naštel pred poslanci.»poglejte, meni tega ni treba,«jim je Vizjak nazadnje rekel.»osem let imam do penzije, imam relativno udobno službo, tretjič bi postal minister...«je razložil.»ampak čutim poslanstvo, da nekaj naredim.«ko je nastopil mandat, je Vizjak res zavihal rokave in do maja predlagal rešitve za vse detektirane akutne probleme. Do junija je v javno razpravo poslal še novelo zakona o ohranjanju narave, gradbeni zakon, zakon o urejanju prostora, kmalu bo v usklajevanje poslal stanovanjski zakon, za konec tega leta pa načrtuje še celostno prenovo zakona o varstvu okolja. Neučinkovitosti mu nihče očitati. ne more Val nasprotovanj, protestov in ustavnih presoj pa si je nakopal s predlaganimi rešitvami. Doslej je veljalo, da ministrstvo za okolje in prostor ne prispeva k rasti BDP in ne odpira delovnih mest. Minister Vizjak je to logiko obrnil na glavo. Če bi tehtali med dobrobitjo okolja in dobrobitjo gospodarstva, za katero bi se odločili? Za pravno in vsebinsko korektno pot, da prisluhnem potrebam ljudi in Čigave interese primarno zastopate? gospodarstva. Okolje in narava sta regulirana s številnimi predpisi, tako evropskimi kot nacionalnimi. Tem morajo slediti vsi razvojni projekti. Je pa velikokrat stvar interpretacije, tudi stališč, kako narediti kompromis med naravo in razvojem. To želim poudariti. Nekateri tega kompromisa ne iščejo in ne želijo prisluhniti razvojnim potrebam, sam pa to želim. Prepričan sem, da lahko v okviru danih norm najdemo tudi rešitve, pot, ukrepe, s katerimi bi omogočili razvoj. Gospodarstvo ima dva druga zastopnika, gospodarskega in infrastrukturnega ministra. Če se trije zavzemate za dobrobit gospodarstva, kdo se potem v vladi zavzema za okolje? Za dobrobit okolja skrbijo številni deležniki v proceduri realizacije slehernega razvojnega projekta, ki je praviloma povezan s posegom v prostor. Minister ali ministrstvo to ni. So pa organi v sestavi ministrstva. Da, Agencija za okolje (Arso), Zavod za varstvo narave, vse direkcije, ki v konkretnih upravnih postopkih odločajo samostojno in minister ne more in ne sme vplivati na njihovo odločitev. Pa ne samo ti, okoljsko odgovorni morajo biti tudi investitor in projektanti. Minister ni nosilec urejanja prostora. Ne ukvarjam se s projekti. Ob posegih v prostor me nihče ne vpraša za mnenje. Sem pa tisti, ki dajem sporočilo, oblikujem politiko, kako kaj voditi. Moje jasno sporočilo vsem deležnikom je, da morajo s pomembnim delom možganov razmišljati tudi o razvoju. V nasprotju z vašimi predhodniki torej menite, da so zakoni v tej državi v prid okolju in investitorji potegnejo kratko? Vsekakor. Za to obstaja vrsta dokazov. Evropa se je zavezala k varovanju okolja s številnimi direktivami in mi smo jih praviloma prevajali v slovensko zakonodajo bistveno, bistveno bolj rigorozno, kot bi bilo smiselno. Slovensko gospodarstvo v takem okolju tekmuje z Avstrijo, Italijo, Slovaško, Češko, tudi pri privabljanju tujih investitorjev in zaradi številnih neživljenjskih birokratskih postopkov se investitorji na veliko izogibajo Sloveniji. Tako pretiravanje s predpisi ni dobro, še zlasti če za predpisom stoji zgolj neko birokratko gledanje, ne pa vsebina okoljevarstvenega ukrepa. Imamo celo vrsto takih primerov, v katerih smo z birokratskimi postopki investitorje odvrnili. 18

19 Dnevnik - Dnevnikov objektiv Sobota Stran: 8 Površina: cm 2 3 / 7 Lahko kakšnega navedete? Ne želim izpostavljati konkretnih investitorjev. Govorim o postopkih, ki so stali po dve ali tri leta, preden je nekdo neko vlogo vendarle prijel v roke in ugotovil, da jo je treba dopolniti. Ta nekdo je Arso. Da. Prepričan sem, da se je tam z novim vršilcem dolžnosti generalnega direktorja (Iztok Slatinšek, op. a.) ta način dela spremenil. Arso si zelo prizadeva za učinkovitost postopkov. To je precej odvisno od njihove interne organiziranosti, nekaj pa tudi od zakonskih in podzakonskih aktov, zato smo se lotili nekaterih zakonodajnih sprememb, ki varujejo okolje in naravo ter hkrati omogočajo razvoj. Trenutno je v postopku sprejemanja uredba, s katero bomo bistveno pohitrili predhodne postopke. To so tisti, v katerih Arso odloči, ali je za neki poseg treba izdelati presojo vplivov na okolje ali ne. Doslej je Arso posamezni predhodni postopek povprečno vodil devet mesecev, v nekaterih primerih pa leta. Te roke želimo skrajšati na tri mesece, tako, da 60 odstotkov predhodnih postopkov ne bo več treba izpeljati. Pri tem ne bomo vplivali na vsebino. Agencija je namreč z analizo ugotovila, da se v takšnem deležu vseh dosedanjih primerov ni pokazala potreba po presoji vplivov na okolje. Zato smo nekatere kriterije znižali in omogočili, da investitorjem ne bo treba podajati vlog za predhodni postopek. Z Arso smo se tudi dogovorili, da vsako vlogo za predhodni postopek obravnavajo v roku štirinajstih dni in odločijo o tem, ali potrebuje dopolnitev. Ustavno sodišče je pravkar zadržalo zakonske spremembe v protikoronskem zakonskem paketu, ki zadevajo sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. Kako razumete sporočilo ustavnega sodišča? Obžalujem zadržanje tega dela sprememb, a počakajmo na končno odločitev. Pred postopkom smo dali predloge v pregled pravnikom, ki nas niso opozorili na morebitno neustavnost. Ocenjujem pa, da pomemben del zakonodaje, na podlagi katere bodo postopki učinkovitejši, ostaja v veljavi. To so določbe o popolnosti zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, mnenjih v postopkih, prevladi javne koristi, preprečitvi podvajanja in opredelitvi nujnih ter prednostnih zadev. Sklepe ustavnega sodišča bomo na ministrstvu proučili in jih upoštevali pri pripravah drugih zakonov. Že danes pa veljajo določbe zakona o ohranjanju narave, ki nevladnim organizacijam z malo članov nalagajo prilagoditev novim pogojem, sicer bodo izgubile status, da delujejo v javnem interesu. V tem primeru tudi ne bodo mogle več pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. Vi ste se odločili pohitriti te postopke tako, da ste v škodo okoljevarstvenikov spremenili zakon, čeprav so okoljevarstveniki zgolj uveljavljali svoje zakonske pravice. Po drugi strani Arso ne spoštuje niti tistega, kar mu nalaga zakon, pa se na njegovi strani sprememb na ta način niste lotili. Zakaj? Pri Arso smo zagotovili, da delo poteka drugače. Treba je vedeti, da nekateri okoljevarstveniki nasprotujejo hidroelektrarnam, drugi jedrskim, tretji termoelektrarnam... Društvo za preučevanje rib apriori nasprotuje hidroelektrarni Mokrice. Ta pa je že od leta 2013 sestavni del slovenskega pravnega reda, takrat je bila sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN). Zato ne sme biti več Vprašanje, ali Mokrice da ali ne, temveč kako. S tem, ko oni nasprotujejo projektu in iščejo upravne nedoslednosti, pravzaprav zlorabljajo zakonodajo. Odgovor na vprašanje, kdo zlorablja svoj položaj, je torej- v vsakem posameznem primeru drugačen, pri Mokricah pa so to vsekakor okoljevarstvene organizacije. Zakaj jih potem inšpekcija ni sankcionirala? Upam, da se bo to odslej zgodilo. Društvo za preučevanje rib je bilo že sankcionirano, ker je z motornim čolnom izvajalo krivolov na reki pod pretvezo, da proučujejo ribji živelj. Pravnomočno so bili oglobljeni s 4000 evrov globe, odgovorna oseba pravne osebe pa še s 600 evri. Upravni organi so sicer o Mokricah odločali 58 mesecev. Okoljske organizacije so za pritožbo potrebovale mesec in pol Sodišče je odločalo štiri mesece. torej niso tiste, ki zavlačujejo. Okoljske organizacije To ni res. Vloga za okoljevarstveno soglasje je bila oddana marca 2015, popolna je bila junija. Od prvega dne so to vlogo napadala društva, ki imajo status stranskega udeleženca; Društvo za preučevanje rib, Lutra in Ribiška zveza. Nenehno so nasprotovali vsem mogočim mnenjem, od Arsa do Zavoda za varstvo narave. Zato je postopek tako dolgo trajal. Tu je bil tudi problem Arsa, ki smo ga zdaj odpravili; odslej se mnenja o projektu med državnimi ustanovami uskladijo, preden se Kako to mislite? vključi javnost. Ko investitor poda vlogo, gre ta k različnim mnenjedajalcem, ki podajo pripombe, potem pa se dokument uskladi med investitor- 19

20 Dnevnik - Dnevnikov objektiv Sobota Stran: 8 Površina: cm 2 4 / 7 jem in državo. Do te faze ima dokument status osnutka. Kljub temu je Arso vlogo investitorja doslej že objavil. V primeru Mokric je tej vlogi sledilo sedem krogov usklajevanj in vsak je prinesel nekatere spremembe. Odslej bo gradivo javno šele, ko bo usklajeno med mnenjedajalci in investitorjem, in takrat se bo vključila javnost. pritožujejo in celo izsiljujejo investitorja. S tem ne samo da zamikajo začetek gradnje, 'ampak vplivajo tudi na ekonomiko projekta. Zato bi investitorju, ki bi kljub temu prevzel tveganje, omogočili, da gradi. S tem pa bi investitor prevzel tudi vso odgovornost za to, da gradbeno dovoljenje kasneje na sodnih instancah pade. Ne samo Arso, celotno vaše ministrstvo sicer veya za zaviralca sprememb. Na ministrskem zaslišanju ste sami rekli, da»na MOP ni prave volje za spremembe in poenostavitve postopkov«. Po štirih mesecih, kolikor sem tukaj, lahko to samo še potrdim. Takoj ko sem prišel, sem pripeljal novo ekipo, državne sekretarje in direktorje direktoratov. Niti eden od dotedanjih ni ostal. Upal sem, da bom s kadrovskimi potezami na prijazen način usmeril delo k ciljem, h katerim se je zavezala koalicija v koalicijski pogodbi. Rdeča nit vseh prizadevanj je debirokratizacija. A še danes, ko spreminjamo zakonodajo, opažam, da je to po mnenju številnih na tem ministrstvu nepotrebno, celo škodljivo. Tukaj se vidi rigidnost. Velikokrat opažam tudi neprofesionalen pristop. Zame je profesionalni pristop javnega uslužbenca to, da prisluhne idejam ministra in koalicije ter poskuša v skladu z zakoni najti rešitve za udejanjenje koalicijskih prioritet. Tukaj pa velikokrat naletim na stališče, da se ničesar ne da spremeniti, ničesar izboljšati in ničesar narediti. Sam imam na voljo instrumente, ki mi jih daje zakonodaja, zato tak odnos pač tremo od primera do prjmera. Protikoronski zakonski paket je predvidel tudi pravico graditi pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, a je ustavno sodišče izvajanje te določbe začasno zadržalo. S tem nismo naredili nič drugega, kot ponovno predlagali rešitev, ki je veljala do leta To ni res, kajti do leta 2018 je moral investitor najprej pridobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje, katerega del je bila presoja vplivov na okolje, šele potem je zaprosil za gradbeno dovoljenje. Od leta 2018 pa imamo ta dva dela združena v enoten postopek in je presoja vplivov na okoye del tega. Gradbeno dovoljenje v gradbenem zakonu vključuje tako integralni kot navadni postopek. Gradnja bi bila možna z izvršljivo, torej dokončno, a še ne pravnomočno odločbo. Investitor bi lahko gradil, a bi moral nase prevzeti določeno tveganje. Predmet pritoževanja namreč velikokrat ni okoljevarstveno soglasje, temveč zelo subjektivni interesi posameznikov. V Ljubljani recimo sosedje ovirajo gradnjo nekih blokov, se neprestano Bi si vi kot investitor upali graditi, vedoč, da lahko sodišče razveljavi gradbeno dovoljenje? To odločitev mora sprejeti investitor in je v vsakem posameznem projektu drugačna. Včasih so predmet pritožb domnevne postopkovne napake, drugič vsebina. Kdo pa bo povrnil škodo okolju? Poglejte, gradbeno dovoljenje izda pristojni organ, upravna enota. Pred tem so vsi zavodi, institucije in agencije že izdali pozitivno mnenje, sicer upravna enota dovoljenja ne bi izdala. Pregledali so ga tudi projektanti. Če pride do revizije, o gradbenem dovoljenju odloča to ministrstvo kot drugostopenjski organ. Šele nato je mogoča tožba na upravno sodišče. Dvomim - in v preteklosti takega primera ni bilo - da bi kljub vsem tem varovalkam pri katerem od projektov nastala nepopravljiva škoda. Seveda pa lahko v predpise vnašamo nove in nove varovalke, ampak potem se bomo pač morali sprijazniti s tem, da bodo investitorji odšli drugam. Pri razvoju družbe je treba biti sorazmeren in na neki točki zaupati presoji stroke. Z interventnimi ukrepi država rešuje embalažni kaos. Na enak način kot lani, pri čemer ni preprečila, da problem ne bi znova nastal Sistem že leta razpada, država pa kaos nato rešuje - kratkoročno. Kako se boste sistemsko lotili tega problema? Imate več kot prav. Sistemska rešitev je v medresorskem usklajevanju. Spremembe zakona o varstvu okolja so v obravnavi po skrajšanem postopku, sprejete bi morale biti oktobra in veljati bi začele z naslednjim letom. Do konca letošnjega leta pa so zagotovljena sredstva za reševanje problema z interventnim zakonom. Kakšna je rešitev? Da se tisti, ki dajejo embalažo na trg, s prevzemniki dogovorijo, naj ti poskrbijo za njihovo embalažo sistem bo enak, kot je bil do zdaj? S to razliko, da bo ta obveznost razširjena na vse, ki dajejo embalažo na trg. Doslej je veljala samo za tiste, ki dajejo na trg več kot 15 ton embalaže letno. Zato je bilo na trgu za polovico več embalaže, kot je bilo zanjo plačane embalažnine. Po načelu»proizvaja- 20

21 Dnevnik - Dnevnikov objektiv Sobota Stran: 8 Površina: cm 2 5 / 7 lec plača«je treba slehernega proizvajalca v svojem mandatu? odpadkov zavezati k odgovornemu ravnanju. Tako bodo predvidoma tisti, ki dajo na trg manj kot tono embalaže, plačevali pavšal okrog 250 evrov. Ta rešitev bo veljala od leta 2021 do leta 2023, v naslednjem zakonu pa v celoti prevzemamo evropsko direktivo razširjene odgovornosti. Tako smo se v pogajanjih dogovorili z družbami za odpadno embalažo in imamo njihovo soglasje. Vaši predhodniki so govorili o»smetarskem lobiju«, enega izmed njih naj bi ta lobi odnesel z mesta ministra. Kdo je smetarski lobi? Lobijev je toliko, kolikor je področij. Poznam energetski lobi, dimnikarski lobi, cestarski lobi, smetarski lobi... To so preprosto podjetja, posamezniki in preostali, ki delujejo v branži. V lobijih ne vidim nič slabega, so deležniki. Slabo pa je, če ima neki lobi odločilen vpliv na odločanje. Ta projekt ima podlago v zakonu. Vlada v neki drugi sestavi to ni bila ne - prva ne druga Janševa vlada - je sprejela uredbo o DPN. Projekt, ki bo izkoristil energetski potencial spodnje Save in območje tudi poplavno zaščitil, se od leta 2000 odvija v soinvestitorstvu družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in ministrstva za okolje in prostor kot koncedenta, prek javnega podjetja Infra. Veriga hidroelektrarn je brez zadnje hidroelektrarne, Mokric, invalidna, kajti ne v energetskem ne v protipoplavnem smislu ne bo dala rezultatov, kot bi jih morala kot celota. Moja dolžnost je, da naredim vse, da se projekt čim prej uresniči. Zato je to eden izmed pomembnih, ni pa edini pomemben projekt. Pomen zakona za izvedbo pomembnih investicij je prav v tem, da sproži projekte, ki čakajo zaradi pridobivanja takšnega in drugačnega dovoljenja. Vsaj en segment odpadkovnega problema bi rešila sežigalnica. V kakšni obliki jo podpirate? Mislim, da bi to moral biti regijski obrat za termično obdelavo odpadkov, večnamenski objekt, ki bi ga upravljala javna služba. Nadaljujemo postopke s petimi občinami, ki so se javile na naš poziv. Pričakujem, da bo odločitev sprejeta letos. Verjamem, da bomo lahko sredstva iz naslednje finančne perspektive uporabili tudi za sofinanciranje tega. Zagovarjam samozadostnost tudi na tem področju. V času epidemije in zaprtih meja se je pokazalo, kako nujno potrebno je to. Kje v tej zgodbi je Termoelektrarna Šoštanj (Teš)? To morajo povedati sami, saj si prizadevajo za sosežig. Dali so vlogo za okoljevarstveno dovoljenje. Podpirate sosežig goriva iz odpadkov v Teš 6? Da, pod pogojem okoljske in družbene sprejemljivosti podpiram ta projekt. Upam tudi, da se bo javna diskusija odvila povsem na strokovni ravni in da se bo na podlagi strokovnih argumentov oblikovala končna odločitev. V javnosti namreč opažam nepoznavanje razlike med sosežigalnicami in sežigalnicami ter ambicijo po izenačitvi standardov. To preprosto ni mogoče. Lignit sam po sebi ustvarja emisije in če ob lignitu' sežigamo odpadke, nastajajo emisije zaradi obeh. Te pa ne morejo biti primerljive samo s sežigom odpadkov. Lahko le primerjamo, ali ima sosežig odpadkov v neki napravi čistejše emisije kot Je energent brez njih. gradnja Hidroelektrarne Mokrice tisti ključen projekt, ki ga želite sprožiti Ste optimistični glede tega, da bo gradbeno dovoljenje za Mokrice izdano letos? Kolikor sem seznanjen, je vloga investitorja za integralno gradbeno dovoljenje že oddana in je popolna, postopek poteka. Verjamem, da bo omenjeni zakon obrodil sadove tudi pri tem projektu, kajti nosilci urejanja prostora so dokumentacijo za Mokrice proučevali zadnjih pet let in jim je glede projekta znano že vse, zato bi moralo biti pol leta dovolj, da dovoljenje izdajo. Projekt dobro poznate, saj na ministrsko mesto prihajate iz HESS. Nočem namigovati na morebitno korupcijo ali na to, da želite nekdanjemu delodajalcu narediti uslugo, toda ali imate vendarle do Mokric subjektivno drugačen odnos? Edino, kar je pri tem subjektivnega, je, da projekt zelo dobro poznam, pa tudi vse neumnosti in birokratske ovire, ki so na poti investitorjem pri tem in podobnih projektih. Kot minister sem si zadal cilj, da te ovire odpravim. Prejšnje izkušnje lahko zgolj koristijo pri opravljanju funkcij. Sicer pa me je že omenjeno društvo recimo prijavilo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), češ da se zavzemam za projekt, katerega soinvestitor smo. Normalno, da se zavzemam za projekt, katerega soinvestitor je ministrstvo! Koncesionar bo v ta projekt investiral 85 milijonov, država pa 75 milijonov evrov. Taka prijava se mi zdi popolnoma deplasirana in smešna. Društvo za preučevanje rib je KPK prijavilo tudi direktorja Zavoda za varstvo narave, uradnico na tem ministrstvu, uradnika na ministrstvu za infrastrukturo... To je očitno njihov način dela. Žal se na take prijave ne moremo odzvati v smislu prijave zaradi krive ovadbe. 21

22 Dnevnik - Dnevnikov objektiv Sobota Stran: 8 Površina: cm 2 6 / 7 Kdaj bo usklajena in podpisana koncesijska pogodba za srednjo Savo? Govorimo pravzaprav o štirih dokumentih, o koncesijski pogodbi, ki jo je medresorska delovna skupina potrdila, pa tudi lokalna delovna skupina. Sestavni del pogodbe so sporazumi z občinami, ki so - razen ene točke - usklajeni. Sestavni del sporazumov je priloga k projektom in tudi ta je usklajena. Občinski sveti petih zasavskih občin bodo sporazum obravnavali septembra, vmes bomo izvedli formalen postopek sprejemanja koncesijske pogodbe; oboje bo, računam, septembra zaključeno. Vsebinsko tako rekoč ni več odprtih zadev. Ta pogodba je v usklajevanju neverjetnih petnajst let. V čem je pravzaprav težava, glede na to, da je koncesionar izbran? Človek bi sklepal, daje podpis le še formalnost. Težava je bila v tem, da na tem ministrstvu kljub jasnim zavezam v prejšnjih koalicijskih pogodbah ni bilo prave volje. Zakaj? Vprašajte moje predhodnike. Sam si od prvega dne za to prizadevam in rezultati so tu v nekaj mesecih. Ko bo koncesijska pogodba sprejeta, se bo začel postopek sprejema državnega prostorskega načrta? Da, nemudoma po podpisu se začnejo aktivnosti pri obeh DPN, za litijsko-ljubljanski del in zasavski del, oba sta trenutno v mirovanju. To je naloga koncesionarja (Holding Slovenske elektrarne, op. a.). Računam, da ju bomo potrdili v roku dveh let, dveh let in pol, še zlasti pri zasavskem delu, saj pri litijsko -lj ubij anskem vse tehnične rešitve še niso dorečene in tudi ne vsi vplivi na naravo, prav tako še ni jasno, koliko bo tam hidroelektrarn, tri ali štiri. V strateških dokumentih, recimo nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) do leta 2030, nobena od teh hidroelektrarn ni omenjena, ker je okoljsko poročilo ugotovilo, da bi imele»bistven vpliv na okolje«. O tem, ali so vplivi bistveni ali ne, ne bom polemiziral, tako so pač ocenili. Zato bi za umestitev tega projekta morali izvesti postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. To omogoča več evropskih direktiv in to vse države počnejo, še največ Nemčija, mi pa tega očitno ne znamo, saj v zadnjih petih, desetih letih takega postopka nismo izpeljali. Da bi se torej izognili temu postopku, pa tudi zaradi časovnega pritiska pri sprejemu dokumenta, hidroelektrarn na srednji Savi v NEPN niso omenjali, so jih pa upoštevali v izračunu pri obnovljivih virih energije. Toda prej ali slej bo treba izvesti tudi omenjeni postopek. Nedavno je bil napovedan umeščanja v tudi začetek prostor drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek 2). Domnevam, da ga ne umeščamo v prostor brez namena, da projekt tudi izvedemo? Gotovd. Toda procedura umeščanja v prostor je potrebna tudi zaradi odločitve, ali projekt izpeljati ali ne. Lahko pride do ogromne družbene nesprejemljivost, okoljskih vplivov..., kar lahko odvrne od projekta. Nadaljnji postopek in investicijska dokumentacija bosta odgovorila tudi na vprašanje, koliko bo Nek 2 stal in kako ga bomo financirali. Danes teh dokumentov nimamo. Družba GEN energija, lastnica slovenske polovice nuklearke, je pripravila precej podlag in se morala braniti pred očitki Računskega sodišča, zakaj je to naročila, če ni imela podlage v strateških dokumentih države. Sam sicer mislim, da jo je imela v resoluciji o pomembnih nacionalnih projektih iz leta Ste podpornik drugega bloka nuklearke? Tega ne govorim zato, ker bi bil- velik podpornik te energije ali ker bi bil kakorkoli povezan s tem projektom, ampak preprosto zato, ker leta 2050 trenutno druge izbire nimamo. Do bomo po izračunih strokovnjakov Instituta Jožef Stefan za 50 odstotkov povečali porabo električne energije. To pomeni, da bomo porabili približno 20 teravatnih ur. Že danes, ko porabimo dobrih 13 teravatnih ur, nismo samozadostni. Do leta 2054 bosta v Sloveniji ugasnili dve tretjini proizvodnih enot, poleg Teš se izteče še podaljšana doba prvega bloka Nek. Te proizvodne vire moramo nadomestiti na ogljično nevtralen način. Po evropskem zelenem dogovoru moramo postati emisijsko nevtralni do leta Ta dogovor je jasen tudi glede plinsko-parnih enot, na teh ne bomo mogli bazirati naše energetike, čeprav menim, da bi morali s Termoelektrarno Brestanica še vedno zagotavljati sistemske storitve. Na voljo imamo torej hidropotencial, o katerem sva govorila, in nisem optimist glede tega, da bomo na naših rekah gradili še kaj drugega. Nerealno je pričakovati, da bi ugasnjene enote nadomestili z drugimi obnovljivimi viri. Sončne elektrarne zdaj prispevajo 0,2 teravatne ure. Za recimo 10. teravatnih ur - približno toliko bi proizvedel drugi blok - potrebujemo za megavatov instalirane moči in hektarjev površin. To je 15-krat več kot nuklearka, ki ima 750 megavatov. 22

23 Dnevnik - Dnevnikov objektiv Sobota Stran: 8 Površina: cm 2 7 / 7 Ste za to, da Teš 6 deluje do konca svoje življenjske dobe? Pričakujem, da bo. V skladu s strategijo opuščanja premogovnih regij, ki jo pripravljajo na ministrstvu za infrastrukturo. V HSE pravijo, da ne morejo izkopati četrtine od skupne količine premoga, ki so jo pred leti načrtovali v investicijskem načrtu tega projekta. Kaj to pomeni za Teš in za Premogovnik Velenje? Vodstvo HSE, ki je postavljalo Teš 6, je s takimi izračuni zavajalo politično in strokovno javnost. Sedanje vodstvo HSE in preostale energetske družbe morajo zdaj obvladovati stroške. Imajo samo dve možnosti: Teš 6 lahko ugasnejo ali pa racionalizirajo stroške, da bo družba delovala na ekonomsko vzdržen način. Zakaj niste minister za energetiko? Saj malo tudi sem. Pri vseh energetskih projektih gre predvsem za umeščanje v prostor in v energetiki nam nič ne pomaga, če govorimo o tem, kaj bi radi imeli, pa se tega ne da umestiti v prostor. Mislim, da potrebujemo odgovoren pogled na nacionalno energetiko. Našim zanamcem moramo pustiti tako zanesljivo oskrbo, kot jo imamo danes. Sončne elektrarne zdaj prispevajo 0,2 teravatne ure. Za recimo 10 teravatnih ur - približno toliko bi proizvedel drugi blok - potrebujemo za megavatov instalirane moči in hektarjev površin. Zame je profesionalen pristop javnega uslužbenca to, da prisluhne idejam ministra in koalicije ter poskuša v skladu z zakoni najti rešitve za udejanjenje koalicijskih prioritet. Za dobrobit okolja skrbijo številni deležniki v realizaciji slehernega razvojnega projekta, povezanega s posegom v prostor. Minister ali ministrstvo to ni. Zato tehtam med razvojem in okoljevarstvom, in če ni v nasprotju s pravnim redom, omogočim razvoj. Fotografija: jaka Gasar 23

24 Rogaške novice Petek Stran: 2 Površina: 96 cm 2 1 / 1 DRUGAČEN ČAS IN VREDNOTE v C as, v katerem živimo, je prežet z izzivi, s katerimi se do sedaj nismo srečevali. V mislih seveda imam koronavirus in ukrepe povezane z njim. V takem obdobju se med drugim še toliko bolj pokažejo vrednote posameznikov. Zopet je prišla v ospredje solidarnost, pomoč sosedu, prijatelju, starejši osebi. Vse od nastanka samostojne občine pa do danes se ni v tolikšnem obsegu pokazalo, koliko ljudi in družb je v naši občini odvisno od turizma oziroma povezano z njim. Za pomoč turistični destinaciji smo zato v občinskem proračunu kljub izpadu prihodka od turistične takse povečali sredstva za promocijo tako na domačem kot tudi tujih trgih. Thdi v tem nekoliko drugačnem času pa moramo stremeti k razvoju. Gradbeništvo je namreč, po mnenju mnogih, dejavnost, ki ima od vseh gospodarskih panog največje multiplikativne učinke. Zato se že sedaj ob infrastrukturnih projektih lahko veselimo Naravovarstvenega centra, ki ga bomo preimenovali v Bobrov center, novega objekta z garderobami in tribunami v Športnem centru in novih pediatričnih ambulant v Zdravstveni postaji Rogaška Slatina. Vsi ti projekti bodo dokončani do jeseni letošnjega leta. Pogumno se lotimo novih izzivov, čeprav se situacija iz dneva v dan spreminja. Le tako bomo lahko ponosni na svoja dejanja. Vse drugo je minljivo. 24

25 ZSSS.si Petek, 08: / 9 Visoke temperature kot delavski problem: Intervju z meteorologinjo Tjašo Pogačar Junija letos so v ruski tundri v arktičnem krogu izmerili 38 stopinj Celzija, kar se ni zgodilo še nikoli prej. Pri nas je bil junij po občutkih hladnejši, a ne smemo se slepiti, da to pomeni, da se trend naraščanja temperatur ne nadaljuje, pravi meteorologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, s katedre za agrometeorologijo, biometeorologijo in klimatologijo. Tjaša Pogačar je sodelavka evropskega projekta Vročinski ščit (Heat-Shield), ki v državah partnericah proučuje vpliv vročine na delavke in delavce. Želijo si zlasti več sodelovanja delodajalcev, pravi. Ali vemo dovolj o tem, kaj je problem visokih temperatur v delovnem okolju? Kaj se je vam pokazalo med projektom? Mogoče na prvo žogo rečemo, da vemo. Večkrat naletimo na tak odziv, češ kaj pa delate te raziskave, saj vsi vemo, da je poleti pač vroče. Ko pa ljudi sprašujemo malo bolj konkretno, vidimo, da se ne zavedajo, koliko se je še dodatno segrelo, koliko je vročine več. Ko pokažemo grafe, kako je vročinskih valov veliko več, kako so daljši, z višjimi temperaturami, so kar malo šokirani. Ko pa vmes pride kakšna ohladitev, pa rečejo, da to poletje ni vroče. Ko govorite o vročinskih valovih, govorite o tem prostoru? V ruski tundri so recimo pred tedni izmerili kar 38 stopinj Celzija. Da, načeloma se vsa Evropa nedvoumno segreva. Glede globalnih sprememb za nas ni dvoma, ali bodo. Te so. Vsi modeli gredo v isto smer. Dvom je mogoče malo le v tem, ali bo šlo za stopinjo ali dve, v vsakem primeru pa bo šlo še vedno navzgor. 25

26 ZSSS.si Petek, 08: / 9 Junij smo imeli malo hladnejši, bilo je veliko dežja. In potem kar mislimo, da ni segrevanja, hkrati pa smo imeli v arktičnem krogu v Rusiji take ekstreme, da so pokale cevi, permafrost se je talil, bili so nepredstavljivo visoko nad povprečjem. Zamenjujemo vreme s podnebjem in podnebnimi spremembami? Ja, če bi bila vročina vseskozi, bi nam bilo jasno. Seveda bodo še vmes ohladitve, ampak te so zdaj krajše. Včasih po 15. avgustu ni bilo več vročine, zdaj pa gredo vročinski valovi tudi v september. Vse skupaj se je premaknilo, a variabilnost med leti še ostaja. To pomeni, da moramo drugače tudi živeti in delati. Kako? Lani smo se malo več obračali na podjetja, jim ponujali nasvete. In velika večina nas je zelo hitro odpravila. Se naši delodajalci ne zavedajo niti tega, da izgubljajo zaradi tega denar? Zaenkrat je vročina videna kot problem delavcev; za te je vroče in bodo pač potrpeli tista dva tedna, ko je najbolj vroče. Ko smo preklicali okoli 60 podjetij, smo od kakih petih dobili tak odziv, da bi odgovorili na nekaj vprašanj. Drugi pa so rekli največkrat, da nimajo časa. Letos imamo sploh problem, ker se v podjetjih ukvarjajo v prvi vrsti s problemom korone. So pa tudi taki, ki vedo, da bodo pridobili s tem, ko bodo poskrbeli, da bodo imeli delavci boljše razmere. Delavci bodo bolj produktivni. Z vsako stopinjo, ko se temperatura dvigne nad 25 stopinj, izgubljajo nekje dva odstotka pri produktivnosti. Tudi če so norme, so delavci bolj utrujeni in se to pozna na njihovem zdravju. Gre za dolgoročnejšo vizijo. Ta se bo poznala tudi pri zdravju in zdravstvu, kajne? Ja, dolgoročneje se bo. Pri nas to mogoče še ni tako zelo izraženo v obliki kroničnih bolezni, ampak mi smo izhajali iz raziskav v Aziji, recimo v Indiji, kjer je ves čas vroče. In tam je veliko kroničnih težav z ledvicami. Zaradi dehidriranosti, ki se prej ne opazi, zdravi pa se zelo težko. Strokovnjaki torej svarite, da lahko pride do resnih težav? Ponekod so res že take visoke temperature v proizvodnji tudi čez leto, recimo talilnice, vlivanje plastike, poleti je problem še dodaten. A ko delaš pozimi, lahko greš domov na hladno. Poleti pa je tudi zunaj 30 stopinj. Ko smo delali z delavci, ki so v slabšem ekonomskem položaju, se je pokazalo, da ti tudi doma nimajo razmer, ki bi bile ugodne. V podstrešnem stanovanju brez klime se tudi čez noč, ko so noči tropske, ne ohladiš. In tako je problem regeneracija, še posebej, če to traja dalj časa. Tudi če si bil že prej do neke mere aklimatiziran in se telo prilagodi, ker delaš v tovarni, kjer je tudi sicer vroče, se telo preprosto ne regenerira. 26

27 ZSSS.si Petek, 08: / 9 Naša sogovornica Tjaša Pogačar prognoze letošnjega poletja ni želela dati. Te so dolgoročno zelo nehvaležne, v Sloveniji zaradi lege in raznolikosti terena še bolj. Trendi pa so jasni, vedno bolj vroče je in bo. Foto M. M. Torej povezujete problem tudi s socialnim statusom človeka, ki si ne more privoščiti klime, ohladitve na bazenu? Ja. Če nimaš sredstev, si takoj boj rizičen. V enem od podjetij v okviru našega projekta recimo delodajalec delavcem ponuja karte za bazen. To je varianta. Odločajo tisti s polnimi žepi o tistih, ki nimajo veliko. To je problem tudi pri izbiri delovne obleke. Tam kjer varovalna oprema ni obvezna, po navadi delavci dobijo kakšno navadno kratko majico, kdaj tudi hlače. Pokazalo se je recimo, da veliko lahko naredimo že z izbiro materialov. Že za materiale, ki so prosto dostopni na trgu, recimo tekaške, kolesarske majice, ki 27

28 ZSSS.si Petek, 08: / 9 dobro dihajo, so pri testu v laboratoriju ugotovili, da ti v njih ni toliko manj vroče, ampak za 45 odstotkov bolje odvajajo vlago, ker so temu namenjene. Ampak to je nedvomno dražje od cenenih sintetičnih tkanin. A bi se poznalo, če bi podjetje v to investiralo. Seveda se povsod ne da. Kjer so potrebne zaščitne obleke, se lahko rešuje na primer z mrežico pod pazduho, koleni So pa razvili že tudi posebne obleke, ki hladijo, denimo na Inštitutu Jožef Stefan. To je pa potem že čisto druga raven. Take materiale, ki zelo intenzivno hladijo, razvija tudi Prevent Deloza. Obstajajo tudi brezrokavniki z ventilatorčkom, hladilnimi žepki, ali pa ki izsesavajo vlago. To je drugačen vložek za podjetje. V arabskih državah, kjer denar ni problem in je res vroče, to tudi kupijo za delavce, da ti sploh kaj delajo. Kaj je še poleg obleke lahko v olajšanje delavcem ob vročini? Odmori. Opozarjamo na to, da delodajalci še vedno mislijo, da zgubljajo s tem, da dajo delavcu odmor. Pokazalo se je, da je bila tam, kjer so uvedli redne odmore, recimo pet minut na uro nadzorovanega odmora, da takrat greš res v hladnejši prostor in piješ, produktivnost toliko bolj ohranjena kot pa, če so si delavci proti koncu delovnega časa sami jemali odmore, ker niso več zmogli, ali pa tudi ne, če si jih niso mogli. V kmetijstvu so recimo delali raziskavo na Cipru, kjer so proti poldnevu hodili delavci vedno več v senco. Če pa so imeli te petminutne odmore, je storilnost ostala višja. Kako pa vidite ukrep deljenega delovnega časa, ki ga delodajalci dajejo kot možnost zlasti pisarniškim delavcem? Ti naj bi delali malo zjutraj in malo zvečer, ko ni tako vroče, hkrati pa se dvakrat peljali v službo in nazaj. Ali ima to smisel? Zelo težko je reči na splošno. Nekomu to ustreza po načinu življenja, družinsko življenje pa je običajno s tem težko združljivo. Eden naših predlogov je denimo, da se prestavi začetek dela na zgodnejšo uro in se, ko je še hladneje in si še spočit, opravi najprej težje naloge. Tako fizično kot mentalno. Tudi v kmetijstvu je mogoče kakšne naloge prestaviti na zgodnje in pozne ure, so pa v gradbeništvu povedali, da je problem, ker se pogosto na delovišča vozijo zelo daleč. In bi morali vstati že sredi noči, ko je hkrati njihov čas za regeneracijo. Je mogoče svetovati skrajšanje delovnega časa ali pa, kjer je to mogoče, delo od doma, če ima nekdo tam boljše pogoje? Ja. Že tudi to, da se vozimo na soncu po cesti, recimo ko se popoldan eno uro vračamo iz službe, je lahko problem, ki ga klima v avtu ne reši vedno. Težave so podobne tudi v javnem transportu, vozila so pregreta. Še nekaj nasvetov: spremljajmo vremensko napoved, da nas ne preseneti; delodajalci naj že pred poletjem pripravijo načrt o ukrepanju v vročini, ga finančno umestijo; pozorni bodimo na oblačila; pijmo dovolj tekočine, tudi že doma; prilagodimo urnik dela in težja opravila opravimo v hladnejših delih dneva; uvedimo hladne kotičke s senco, ventilatorji, čebri z mrzlo vodo, redne odmore; popazimo drug na drugega, si pomagajmo in nadzirajmo, ali ima naš partner težave. 28

29 ZSSS.si Petek, 08: / 9 Govoriva o vročini, vlagi, soncu, še o čem? Tu zadeve lahko tudi mešamo. Ko koga vprašamo, kako se zaščiti, in pravi, da se namaže s kremo, je to v redu za zaščito pred soncem, nismo pa nič naredili proti vročini. Treba je biti tudi pozoren, da tisti, ki delajo na soncu, osvojijo to, da je treba imeti pokrivala, dolge rokave in spet paziti, da je to nekaj ohlapnega, da koža diha in da so zaščiteni tudi proti vročini. Kmetje so pri nas še vedno zadržani do teh ukrepov, v stilu»saj smo vedno tako delali«, ali pa»kaj bodo rekli, če bomo sredi dneva šli počivat«. Govorimo o stereotipih in navadah? Tudi ni navada, da bi si na polju postavil kako senco, da se vsaj usedeš pod njo v odmoru. Je mogoče kmete in zlasti delodajalce prepričati, da se jim ukrepi splačajo? Po eni strani pozivamo, da gre za dobro podjetja in bodo morali ukrepati slej ko prej, če bodo hoteli ostati konkurenčni. To je tudi namen našega projekta, da naj ostane Evropa konkurenčna s tem, ko poskrbi za svoje delavce. Odprti smo za sodelovanje, glede na to, da projekt financira EU, smo na voljo zastonj, da pogledamo razmere, kje so kritične točke, in nudimo nasvet. Imamo tudi sodelavce za specifična področja: nudimo infografike z nasveti. Hkrati bi si v zaključni fazi projekta želeli več podjetij, ki bi se vključila v projekt. Od njih bi dobili informacije, dobre prakse. Tako smo recimo že dobili nazaj anketo iz Merkurja, kjer je problem največji v skladiščih. Kaj pa delavci v teh podjetjih? Imate povratne informacije, kako ukrepe sprejemajo? Veliko je še stereotipov. Vseeno pa povedo, da bi potrebovali ukrepe, saj jim je zaradi vročine težje delati. Delavska enotnost Ta pogovor je izšel v najnovejši, drugi julijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo. Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli! Obravnavate tudi ranljive skupine? Seveda. To so tisti s srčno-žilnimi boleznimi, invalidi, nosečnice, starejši, ki jih je vedno več. In ker je tudi vedno bolj vroče, je to prav gotovo vse večji problem. Hkrati pa opozarjamo, da je treba tudi veliko piti, nadomeščati elektrolite in jedi bolj soliti. Pri tem je treba paziti, da tega ne delamo vsepovprek, ampak če nam to zdravje omogoča. Je treba na področju zakonodaje tudi kaj narediti? Ne pomaga, če samo zbrišeš pragove, treba je tudi v resnici ukrepati. Včasih je bilo za delo na prostem dovoljeno 45 stopinj, zdaj je samo številka sicer izbrisana, praksa pa 29

30 ZSSS.si Petek, 08: / 9 Imeli smo že dva dogodka na temo vročine na delu, vabili smo tudi različne ravni, do najvišjih nismo niti prišli. Letos nismo organizirali takega dogodka zaradi razmer, bomo pa še kakšnega. Nas kot nestrokovnjake za varno delo je recimo presenetilo, da pogosto v delovnih okoljih niti ne pokličejo inšpekcije, saj menda imajo nek hladen prostor, kamor bi se načeloma lahko umaknil, pa se ne, ker je recimo predaleč ali premajhen. Se mi zdi, da je problem s tem prehitro odpravljen. Približno smo za predpise poskrbeli, ne pa tudi za tisto, kar je zares problem. Nadzor je sicer v redu, najbolje pa je dvigniti zavest, kajne? Želeli bi si, da bi se pokazale dobre prakse in bi tisti, ki so zadevo dobro rešili, dali idejo tistim, ki bi radi našli rešitve. Zato bomo tudi na naši spletni strani in YouTube kanalu dali primere iz tujine. Lahko mogoče izpostavite kakšno slovensko podjetje? Kako ta ravnajo? V projektu imamo podjetje Odelo, kjer so z leti uvedli precej ukrepov. Spremljanje temperature notri in zunaj je skoraj nujno, ne moremo se samo zanašati na občutke. Zunaj je senčenje z drevesi prav gotovo ustrezen ukrep. Obstajajo tudi predpisi o zelenih površinah ob gradnji stavb. Zelena streha je recimo dobra izbira za hlajenje stavb. Največ težav imajo recimo tam, kjer imajo še notranje vire toplote, kot je recimo brizganje plastike. Odelo ima recimo karte za bazen, zastonj vodo, jabolka. Vse take osnovne stvari, s katerimi se hladimo. Tega, da delodajalec pokaže dobro voljo, je vsak delavec vesel. 30

31 ZSSS.si Petek, 08: / 9 Kjer je recimo zelo vroče, se priporoča namestitev čebrov oziroma večjih posod z vodo, z ledom, kamor bi lahko potopil roke, kar te lahko zelo ohladi, saj imamo zapestja zelo občutljiva. Po tujini je to že uvedeno v hladnih kotičkih, pri nas še ne poznam primera. Razvili ste tudi portal, s katerim lahko vsak vidi, kakšna je njegova toplotna obremenitev. Komu je namenjen? Vsakomur, ki vanj napiše svoje značilnosti, od osebnih lastnosti, kakšno obleko mora nositi, kakšen je njegov fizični napor, in glede na to mu pride na elektronski naslov opozorilo, da lahko v naslednjih dneh pričakuje vročinsko obremenitev. Gre za spodbudo in opozorilo, da je treba malo bolj paziti. Na tej strani se registriraš, naredili so jo naši partnerji v Italiji in je na voljo v šestih jezikih. Načrtujemo promocijo infografik in te platforme preko kmetijskih svetovalcev, želimo si tudi več vključitve podjetij. Se s tega področja zbirajo podatki? Ti so vendarle lahko podlaga tudi za sistemske spremembe. Ta projekt poteka od leta 2016 in prej se v Evropi o tem ni kaj dosti delalo na to temo. Bile so kakšne zgibanke z nasveti, ni pa bilo nobenih raziskav. Mi smo zbrali že kar nekaj informacij o prisotnosti problema. Anketirali smo recimo tudi preko 200 kmetov. Kaj dodati za konec? Večina ukrepov, ki jih predlagamo, je enostavnih in se mogoče zdijo banalni, kot je recimo»več pijte in si oblecite drugačne majice«, ampak nekje je treba začeti. Če koga zanima, mu lahko predstavimo tudi nadaljnje ukrepe, recimo hladilne jopiče ali hladilne stene oziroma stebre s hladno vodo. Vedno so še kakšne rešitve, ki jih mogoče sedaj še ne poznamo, jih pa že uporabljajo drugje. Treba je razmišljati tudi o drugačni gradnji, bolj zeleni okolici stavb. Najbolj pregrete so betonske površine, povsod, kjer je zelenje in voda, je bolje. Problem vročine ne bo podcenjen. Sedanjost je vroča, prihodnost bo še bolj. Tako je. Mojca Matoz 31

32 ZSSS.si Petek, 08: / 9 Primer dobre prakse Poklicali smo namestnika predsednika Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei)preboldske družbe Odelo Dražena Paunoviča, da iz prve roke izvemo, kako delavke in delavci te industrije avtomobilskih luči občutijo ukrepe delodajalca ob visokih temperaturah. Družba Odelo je namreč partner evropskega projekta»vročinski ščit«. Kot potrdi naš sogovornik, je ukrepov več in so raznoliki. V času najinega pogovora vročinskih valov še ni bilo, tako da vsi ukrepi še niso bili v veljavi. So pa bili prejšnja leta zaposlenim omogočeni dodatni odmori, lahko so se umaknili v hladnejši prostor, brezplačno so dobili vodo, občasno tudi sladoled, na teden pa so lahko dvakrat izkoristili tudi karte za bližnja kopališča. Sicer ima vsak zaposleni na voljo tri bombažne majice, prostori pa so v okviru zmožnosti tudi dodatno hlajeni. Pri vročinskih valovih je, kot izvemo, poleg vročine problem tudi vlaga. Eden od mogočih ukrepov iz preteklosti je tudi drugačna razporeditev delovnega časa, izmeno, ki je delala v najbolj vročem dopoldanskem času, so prestavili na nočni čas. Ali bo tako tudi letos, ni mogoče reči, saj je po koronakrizi marsikaj drugače, več pa je v firmi tudi starejših delavcev. Na pošti veljajo posebni ukrepi Po besedah Darje Jazbec Šinigoj, predsednice odbora za pošto Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, velja na Pošti Slovenije v času vročine več ukrepov za zaščito zdravja zaposlenih. Poleg tega, da so prostori skoraj vseh poštnih poslovalnic že klimatizirani, klime imajo tudi že vsa novejša vozila, je poskrbljeno tudi za to, da delavci dobijo vodo in možnost posebnih odmorov. Ti so petminutni na uro, ko naraste temperatura nad 33 stopinj Celzija, pa desetminutni. V tem času se delavcem priporoča, da spijejo vsaj dva decilitra vode in s tem poskrbijo za ustrezno dehidracijo. Delavci pa so tudi opozorjeni na znake vročinskega stresa in ukrepe za varovanje svojega zdravja in življenja. Še zlasti je to pomembno za tiste, ki spadajo v t. i. rizične skupine in imajo recimo katero od srčno-žičnih bolezni. V družbi tudi redno spremljajo opozorila Agencije RS za okolje in glede na njene napovedi o vročinskih valovih tudi prilagajajo organizacijo dela, kjer se te obremenitve pričakujejo. Tako je poštam v teh regijah naročeno, da organizacijo dela prilagodijo; tam zaposleni začnejo delati bolj zgodaj zjutraj in delajo največ 32

33 ZSSS.si Petek, 08: / 9 do 11. ure, delo pa nadaljujejo še tudi kasneje, po 17. uri. Prav tako lahko pismonoše na terenu prilagajajo svoje uniforme vremenskim razmeram in imajo na voljo oblačila tako za mraz kot za vroče dni. 33

34 Delavska enotnost Četrtek Stran: 9 Površina: 395 cm 2 1 / 1 Ta sindikat ima ime in vpliv Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) se lahko pohvali z dosežkom, da se mora kolektivna pogodba dejavnosti kljub temu, da nima razširjene veljavnosti, upoštevati pri kar dveh tretjinah zaposlenih v gradbeništvu. Poročilo o delu, finančnem poslovanju, ukrepih, načrtih in program dela SDGD kažejo, da je ta sindikat kljub slabemu položaju dejavnosti pripravljen na izzive in se ne brani dela. Podatki o poslovanju gradbeništva, ki so letos zaradi epidemije malo zamujali, ne kažejo spodbudne slike. V letih 2018 in 2019 se je sicer za deset odstotkov povečalo število zaposlenih, približno toliko so višji tudi neto dobički; nekaj malega je višja tudi dodana vrednost, od katere gre okoli 70 odstotkov za plače. A te so še vedno nizke in so zbite na dnu plačne lestvice. S prvim januarjem lani so Bojan Boženel, prvi sindikalist SDGD v Salonitu Anhovo, je konec junija prenehal delati v tej družbi, s tem pa tudi opravljati svojo sindikalno funkcijo. Člani republiškega odbora so se mu zahvalili za njegovo delo v sindikatu, veseli pa so, da že ima naslednika. Kot je povedal za Delavsko enotnost, je član sindikata že od samega začetka, to je že 30 let. Tudi v pokoju mu ne bo dolgčas, je priznal, saj ima rad hribe, dela na zemlji v Goriških brdih pa je tudi vedno dovolj. Na naše vprašanje, zakaj biti sindikalno aktiven, je preprosto odgovoril, da je začutil potrebo, in dodal, da je mogoče s sindikalnim delom marsikaj doseči, če si vztrajen. Kdaj gre tudi počasneje, kot bi si želeli. Če je v firmi posluh, gre lažje. Tudi včlanjevanje, še zlasti v razmerah, ko je v firmi še kakšen sindikat, ni vedno lahko. Mladi se, žal, težje odločajo pridružiti se sindikatu, a je tudi med njimi nekaj zagretih, je priznal naš sogovornik, ki je zadnja leta delal kot tehnolog vzdrževanja. se po tarifni prilogi kolektivne pogodbe povišale za okoli 4,5 odstotka, povišala so se tudi nadomestila. Oskar Komac, sekretar SDGD, je prepričan, da gredo prizadevanja znotraj ZSSS za nov plačni model prepočasi. Plačno politiko je treba graditi na med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci. Problem pa ustreznem razmerju plač so podatki, teh ni in tako se je težko realno pogovarjati brez ustreznih podlag, je prepričan. Prizadevanja SDGD gredo v smeri ustanovitve paritetnega sklada, ki bi se polnil v dobrih časih in v času težav pomagal gradbeništvu. Še naprej pa si bodo prizadevali za združevanje treh industrijskih sindikatov znotraj ZSSS, z lesarji in tekstilci. Kje so ovire, so se spraševali in ugotavljali, da bo treba pogovore prenesti na raven organov vseh treh sindikatov. To naj bi storili že kmalu jeseni. Vodstvo SDGD pa je dobilo tudi zeleno luč za pobudo vsem industrijskim sindikatom znotraj ZSSS, ki bi združeni svoje delo lahko še okrepili. Prihodnost sindikalizma je po njihovem ravno v iskanju skupnih poti in v skupnih akcijah. Člane republiškega odbora je zanimalo tudi, kako napreduje združevanje ZSSS s družbah, kjer delujeta oba sindikata. O tem je predsednik SDGD Franc Niderl, ki Izjemen dosežek SDGD Šestindvajsetega maja je sejo tudi vodil, postavil vprašanje na seji predsedstva ZSSS. Za finančno vzdržnost je SDGS že izpeljal več ukrepov, znižali so stroške, sodelujejo pri novem projektu, varčujejo, a pričakujejo tudi skupne poti s Zvezo. V preteklosti je SDGD dosegel veliko zmago. Vzakonu o 1937 je bila podpisana prva kolektivna pogodba za dejavnost gradbeništva in socialni partnerji jo od takrat redno podpisujejo. Dneva gradbincev, ki ga SDGD na ta dan tradicionalno zaznamuje, letos zaradi epidemije ni bilo, so se pa v začetku julija na seji republiškega odbora srečali njegovi člani in odkrito razpravljali o položaju tega sindikata, njegovih prizadevanjih in načrtih. Foto M. M Pergamom, saj je to pomembno v nekaterih sindikati dejavnosti in Mojca Matoz izvajanju investicij po interventnih ukrepih je v postopkih javnega naročanja za vse posle, ki presegajo pet milijonov evrov, obvezno uporabljati evropske smernice za javno naročanje. Gre za to, da podjetja iz tistih držav, ki nimajo z EU sklenjenega sporazuma o javnem naročanju, ne morejo sodelovati pri projektih, kjer se gradi z davkoplačevalskim denarjem. To je pomembno za delavce, saj mora na tovrstnih gradbiščih za vse, ki tam delajo, veljati kolektivna pogodba dejavnosti, ki jo je podpisal in se zanjo pogajal SDGD. To velja tudi za delavce podizvajalcev. SDGD si je za to že dalj časa prizadeval in dosežek njihovih dogovorov in pritiskov je zelo izjemen, saj v zakonodaji sicer običajno ni pogoja upoštevanja kolektivne pogodbe. To bo pomembno tudi za prihodnje projekte, ki naj bi jih bilo po strategiji razvoja do leta 2035 za 7,7 milijarde; navedenih je kar 177 projektov.»ta sindikat je združil pozicijo in opozicijo v tej državi,«je o glasovanju v državnem zboru povedo/ sekretar SDGD. Nihče namreč ni bil proti.»ko razmišljate, kakšen vpliv imamo v tej državi, imejte to pred seboj. Ta sindikat ima ime in vpliv, in tega ne smemo zapraviti,«je Komac poudaril na seji republiškega odbora SDGD. Po njegovih besedah so tako ob skoraj 60 odstotkih javnih gradbenih projektov v državi dosegli 60-odstotno pokritje s kolektivno pogodbo; ta sicer nima razširjene veljavnosti, za kar pa so razlogi na delodajalski strani. Pokritost je glede na to, da lahko sem prištejemo še industrijo gradbenega materiala, po mnenju sekretarja dvotretjinska. 34

35 Savinjske novice Petek Stran: 7 Površina: 180 cm 2 1 / 1 VILA MOZIRJE Stanovanja na voljo sredi prihodnjega leta Podjetje Vis-bau gradbeništvo d. o. o. Šoštanj je sredi junija pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo novega večstanovanjskega objekta nasproti upravnega centra v Mozirju. Objekt bo nosil ime Vila Mozirje, 23 stanovanj pa že privablja morebitne kupce. INTERESENTI PRIHAJAJO KAR NA GRADBIŠČE Stavba bo zgrajena v treh nadstropjih. Namembnost bo stanovanjsko poslovna, saj bo v njem 23 stanovanj in dva lokala. Za gradnjo bodo uporabljali najkvalitetnejše materiale. 0 kvaliteti same Delavci trenutno delajo izkop, da bodo lahko začeli z betoniranjem temeljev in nadaljevali z gradnjo. (Foto: BK) Objekt, v katerem bo 23 stanovanj in dva lokala, bo zgrajen v treh nadstropjih. (Fotodokumentacija Vis-bau) gradnje, legi in odličnem načrtovanju govori podatek, da je dvanajst vali z gradnjo. Slednja naj bi bila toniranjem temeljev in nadalje- stanovanj že rezerviranih, dnevno po načrtih zaključena nekje aprila ali maja prihodnje leto, stano- pa na gradbišče prihajajo novi interesentivanja pa nato v kratkem na voljo ZAKLJUČEK DEL PRIHODNJO kupcem. Slednjih očitno ne manjka, saj investitor težav pri prodaji POMLAD Delavci trenutno delajo izkop, da bodo lahko začeli z be- Benjamin ne pričakuje. Kanjir 35

36 Varčujem z energijo Petek Stran: 57 Površina: 440 cm 2 1 / 1 Ne obstaja veliko gradbenih materialov, ki ustrezajo krite- Koliko stane gradnja nizkoenergijske hiše v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo klimatske razmere gradbene parcele? riju izolativnosti in nosilnosti hkrati, ter s tem omogočajo izvedbo enoslojnega zunanjega zidu v nizkoenergijski gradnji brez dodatne izolaci- Danes mora hiti vsaka novozgrajena hiša nizkoenergijska, zato se morda raje osredotočimo na zelo dobro nizkoenergijsko hišo, katere poraba energije za ogrevanje je v veliki meri zagotovljena z namestitvijo primerne, običajno zelo debele {>20 cm) izolacije na zunanjih obodnih zidovih hiše. je. Takšen material je naprimer porobeton Ytong. bližje vrednosti 1 5 kwh/m2 površine. Da bi Lahko se odločite za osnovno nosilno dosegli tako nizko porabo energije, se največ konstrukcijo, ki je dovolj izolativna, da pozornosti posveča predvsem odlični izolaciji, ki je že v osnovi najpomembnejša pri ne potrebujete dodatne toplotne izolacije na doseže standard nizkoenergijske gradnje in gradnji tovrstnih hiš. zunanjem zidu, ali pa potrebuje le relativno tanek sloj. Dobra nizkoenergijska hiša je lahko izgrajena z nosilno Porobeton Ytong ima konstrukcijo, ki v osnovi služi številne pomembne prednosti kot izolacija Porobeton Ytong je od nekdaj znan po Osnovna nosilna konstrukcija stavbe je izolativnosti, zato ni čudno, da ga pogosto lahko izvedena v najmanjši možni debelini najdemo v projektih varčnih hiš. Vsak od skladno s predpisi ne glede na izolativnost navedenih načinov ima svoje prednosti in materialov, zadostna izolativnost je namreč slabosti, stroške gradnje pa je potrebno Velik vpliv na ceno gradnje nizkoenergijske hiše ima predvidena poraba energije Manjša je projektirana poraba energije po kvadratnem metru, višji bodo stroški gradnje, torej se bodo približali ceni po kvadratu. To pomeni, da bo cena gradnje manjše zelo dobre nizkoenergijske hiše s 130 m2 površine dosegla okrog , Klasična nizkoenergijska hiša iste velikosti bi stala približno Razlika je precejšnja, vendar pa si lahko del stroškov gradnje zelo dobre nizkoenergijske hiše povrnemo s pridobitvijo subvencije ter seveda manjšo porabo energije v prihodnosti. Razlika v investiciji z upoštevanjem subvencije naj bi se povrnila v približno 20 letih, kar je gledano na celotno življenjsko dobo hiše, v resnici zelo hitro. izračunati na podlagi dejanskih podatkov. Seveda pa priporočljivega standarda nizkoenergijske ali pasivne hiše ne dosežemo le z gradnjo optimalno izoliranih zidov in strehe, pač pa moramo upoštevati še lokacijo hiše, orientacijo na parceli, oblikovni faktor, stavbno pohištvo, ter sistem ogrevanja. V primerjavi z začetki nizkoenergijske in pasivne gradnje pred približno 1 5 leti so cene sistemov in materialov nižje, pa kljub temu še vedno višje od cen materialov, kijih uporabljamo za gradnjo klasičnih hiš. Okvirni stroški gradnje nizkoenergijske hiše v primerjavi z klasično nizkoenergijsko hišo Stroški gradnje nizkoenergijske hiše so odvisni od samega projekta in vrste materialov. Groba ocena je, daje gradnja dobre nizkoenergijske hiše dražja od gradnje klasične nizkoenergijske hiše za nekje 10 /o. Najdemo lahko tudi ocene stroškov gradnje nizkoenergijske hiše po kvadratnem metru (vir), ki se gibajo od do E/'m2. Glede na ta izhodišča bi bil strošek gradnje klasične nizkoenergijske hiše (torej minimalni standard po PURES-u) približno t/mž. Odstopanja so lahko povezana predvsem s kakovostjo izbranih materialov. 36