UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA. Študijski program Poučevanje na razredni stopnji z angleščino PETRA ŽITKO

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA. Študijski program Poučevanje na razredni stopnji z angleščino PETRA ŽITKO"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program Poučevanje na razredni stopnji z angleščino PETRA ŽITKO ODNOS MED UČNO SAMOREGULACIJO PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN DOSEŽKI UČENCEV ŠESTEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA IZ ANGLEŠČINE Magistrsko delo Ljubljana, 2014

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program Poučevanje na razredni stopnji z angleščino PETRA ŽITKO ODNOS MED UČNO SAMOREGULACIJO PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN DOSEŽKI UČENCEV ŠESTEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA IZ ANGLEŠČINE Magistrsko delo Mentorica: izr. prof. dr. Mojca Juriševič Somentorica: doc. dr. Karmen Pižorn Ljubljana, 2014

4

5 Zahvala Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Mojci Juriševič in somentorici doc. dr. Karmen Pižorn za vso pomoč, nasvete in potrpežljivost pri nastajanju magistrskega dela. Zahvaljujem se vsem ravnateljem osnovnih šol v Ljubljani in okolici, ki so mi bili pripravljeni pomagati pri zbiranju rezultatov v raziskovalnem delu magistrskega dela.

6

7 Povzetek V magistrskem delu sem raziskovala odnos med učno samoregulacijo učencev in njihovim znanjem angleščine v šestem razredu. V teoretičnem delu sem predstavila različne opredelitve in dejavnike učenja. Opredelila in predstavila sem učenje učenja kot zmožnost učiti se, vztrajati pri učenju in organizirati lastno učenje ter ga regulirati. Podrobneje sem predstavila samoregulacijo kot samousmerjevalni proces, s pomočjo katerega učenec pretvori mentalne, miselne sposobnosti v spretnosti. Opisala sem značilnosti učencev, ki samoregulirajo svoje učenje, ter teoretske paradigme samoregulacije. Prav tako sem podrobneje predstavila klasifikacijo in značilnosti učnih strategij. V zaključku teoretičnega dela sem opisala značilnosti zgodnjega učenja tujega jezika. V empiričnem delu me je podrobneje zanimalo, katere učne strategije učenci šestega razreda najpogosteje uporabljajo pri učenju angleščine in ali obstajajo razlike v uporabi učnih strategij med spoloma. Zanimalo me je tudi, ali učenci, ki uporabljajo več učnih strategij za učenje angleščine, dosegajo boljše rezultate na testu znanja. V vzorec sem zajela 122 učencev iz petih osnovnih šol na območju osrednje Slovenije, in sicer 58 deklic in 64 dečkov. V raziskavi sem uporabila vprašalnik učnih strategij in preizkus znanja iz angleščine (nacionalno preverjanje znanja za 6. razred, leto 2011). Rezultati so pokazali, da učenci šestega razreda za učenje angleščine največkrat uporabljajo motivacijske strategije. Iz rezultatov je razvidno tudi, da med spoloma ni razlik v pogostosti uporabe učnih strategij ter da so tisti učenci, ki poročajo o uporabi manjšega števila učnih strategij na testu znanja, dosegli višji rezultat od vrstnikov, ki poročajo o uporabi več učnih strategij. Ključne besede: učenje tujega jezika, samoregulacija, učne strategije, znanje, osnovna šola, nacionalni preizkusi

8 The relation between sixth graders' self-regulation and achievements on National Exam in English In this MA thesis I have studied the relationship between the students self-regulation and their knowledge of English at the end of the sixth grade. In the theoretical part, I have discussed various definitions of learning and different factors that have an impact on the process of learning. I have defined the term of learning to learn as the ability to learn, to organize learning and to regulate it. More specifically, I presented self-regulation as a selfdirected process which transforms the students mental abilities into skills. I have described theoretical paradigms of self-regulation and the characteristics of the students who are selfregulated. In addition, the classification and characteristics of learning strategies are elaborated. The literature review ends with a discussion on the characteristics of early foreign language learning. In the empirical part, I was interested in what learning strategies the Year 6 primary school students most commonly use in learning English and if boys and girls differ in the use of learning strategies in learning English. I was also interested in the correlation between the use of learning strategies and the achievement in the national examination in English. My sample consisted of 122 students, 58 girls and 64 boys from primary schools in central Slovenia. In this study, I have used a questionnaire of learning strategies and the national test for English for Year 6 students that was administered in The results show that the sixth graders use most commonly motivational strategies for learning English. Another finding is that the boys and the girls do not differ in the frequency of the use of learning strategies and that those students who self-reported using more learning strategies, achieved lower results on the national examination in English. Key words: foreign language learning, self-regulation, learning strategies, knowledge, primary school national exams

9 VSEBINA 1. TEORETIČNI DEL Uvod Učenje Opredelitev učenja Dejavniki učenja Učenje učenja Samoregulacija Opredelitev samoregulacije Značilnosti učencev, ki samoregulirajo svoje učenje Teorije samoregulacijskega učenja Učne strategije Samoregulacijske učne strategije Kognitivne strategije Metakognitivne strategije Motivacijske strategije Vloga učitelja Učenje tujega jezika (angl. second language acquisition SLA) Zgodnje učenje tujega jezika Značilnosti učenja prvega tujega jezika pri mlajših in starejših učencih Kritično obdobje učenja tujega jezika Zgodnje učenje tujega jezika z vidika nekaterih teorij Učenje učenja tujega jezika (ang.»learning to learn«) EMPIRIČNI DEL Opredelitev problema in cilji raziskave Cilji raziskave Raziskovalna vprašanja Metode dela Vzorec Pripomočki Postopek zbiranja podatkov Obdelava podatkov Rezultati in interpretacija... 35

10 2.3.1 Učne strategije učencev šestega razreda pri učenju angleščine Pogostost uporabe posameznih učnih strategij glede na spol učencev Povezanost med pogostostostjo uporabe učnih strategij z dosežki učencev 6. razreda pri angleščini Povezanost med pogostostostjo uporabe učnih strategij na posameznih delih nacionalnega preizkusa znanja ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA KAZALO SLIK Slika 1: Kognitivni model dejavnikov uspešnega učenja (Marentič Požarnik, 2008, str. 166). 5 Slika 2: Krožni model samoregulacijskega učenja (Zimmerman, 1998, v Pečjak in Gradišar, 2002) KAZALO TABEL IN GRAFOV Tabela 1: Specifikacijska preglednica, angleščina drugo obdobje (Državni izpitni center, 2011) Tabela 2: Pogostost uporabe učnih strategij glede na spol Tabela 3: Povezanost med pogostostjo uporabe učnih strategij in posameznimi deli testa znanja angleščine Graf 1: Pogostost uporabe posameznih učnih strategij Graf 2: Prikaz pogostosti uporabe učnih strategij glede na spol... 38

11 1. TEORETIČNI DEL 1.1 Uvod Obstajajo tri vrste učiteljev: tisti, ki se samo pritožujejo, tisti, ki samo razlagajo, tisti, ki navdihujejo (Kosinac, 2003, str.3). Proces izobraževanja poteka vse življenje in velja za enega najbolj zapletenih človekovih miselnih procesov. Splošno velja prepričanje, da izobraževanje navadno izvaja le učitelj sam, ki pa med poučevanjem navadno le stoji pred razredom in frontalno prenaša znanje na skupino učencev, ki to znanje vsrkavajo. Ljudje v povprečju sedemkrat zamenjajo službo do upokojitve. Menjava delovnega mesta pa po navadi zahteva nova znanja in spretnosti (Weinstein, 1994, v Woolfolk, 2002). Fojkar in Skela (2009) definirata učenje kot proces, ki je v osnovi zelo zapleten, saj ga zaznamuje součinkovanje številnih dejavnikov, in sicer avtorja omenjata sam proces učenja, učiteljevo poučevanje, osebnosti posameznih učencev, njihovo kulturno ozadje, učno okolje in še celo vrsto drugih dejavnikov. Sama sem tik pred tem, da pričnem svojo poklicno pot. Dobro in uspešno poučevanje se prične pri razumevanju učencev, njihovih značilnosti in učenja samega (Woolfolk, 2002). Učenje samo pa ne poteka le v šoli, temveč tudi doma, med sprehodom v šolo, med počitnicami, torej na vsakem koraku in vsakodnevno. Učenci kopičijo in skladiščijo informacije v maternem in kasneje tudi v tujem jeziku. Le-te pridobivajo med in izven pouka. Učenje in poučevanje tujega jezika v predšolski dobi in v prvih letih osnovne šole se je v zadnjih dvajsetih letih razširilo po vsej Evropi, še bolj pa v Aziji. Bela knjiga Evropske komisije»teaching and learning: Towards the Learning Society«(1995) navaja,»da naj bi vsi državljani Evrope govorili tri jezike Evropske unije in priporoča uvajanje tujega jezika v vrtec in na razredno (primarno) stopnjo osnovne šole, in sicer z namenom, da bi se učenci na predmetni stopnji učili še druge tuje jezike«(pižorn, 2009, str.13). Mnenja o zgodnjem uvajanju tujega jezika v prvo izobraževalno obdobje so različna. Haas (Brumen, 2003, str. 45) meni:»kolikor bolj zgodaj, toliko bolje.«haasova je mnenja, da 1

12 učenci z zgodnjim pričetkom kateregakoli predmeta pridobijo na različnih področjih učenja. Prepričana je, da je učenje tujega jezika podobno drugim predmetom in da moramo učencem nuditi čim več možnosti, da si pridobijo poglobljeno znanje. V letih med študijsko prakso sem opazila, da ima veliko učencev težave z učenjem. Te težave se po navadi še nakopičijo, ko nastopi učenje tujega jezika, ki je za večino učencev še bolj abstraktno in tuje. Večina otrok naj ne bi imela večjih težav s pridobivanjem in usvojitvijo maternega jezika, kasneje pa lahko imajo težave pri usvojitvi in učenju tujega jezika (Fojkar in Skela, 2009). Učni stili in učne strategije se omenjata kot dva izmed najpomembnejših dejavnikov, ki določata, na kakšen način in kako dobro se bodo učenci učili tujega jezika (Celce-Murcia, 2001). Kako naj se učenci učijo, da bo to učenje čim bolj uspešno, in kakšne učne strategije naj uporabljajo, da bodo uspešni in da si bodo pridobili kakovostno in trajnejše vseživljenjsko znanje. S slednjimi vprašanji in z dilemami se pogosto srečujejo učitelji in tudi drugi delavci v osnovni šoli. Samoregulacijsko učenje je definirano kot način učenja, kjer si učenec sam postavi svoje učne cilje ter jih nato spremlja po potrebi spreminja in predvsem samostojno kontrolira (Pečjak, Peklaj in Tomec, 2006). Učitelj lahko z dobrim znanjem o učnih strategijah, stilih učenja in učenju samem veliko pripomore k odgovorom na zgornja vprašanja ter k temu, da se učenci naučijo učiti in tako samoregulirajo svoje učne procese. 2

13 1.2 Učenje Opredelitev učenja Uradna in strokovna definicija učenja UNESCO/ISCED (1993, v Marentič Požarnik, 2008, str. 10) pravi, da je učenje»vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev«. Učenje ima velik pomen v življenju posameznika. Duševnost in osebnost sta dva izmed dejavnikov, na katera ima visok vpliv tudi samo učenje. Z učenjem ne pridobivamo samo znanja in spretnosti, ampak širimo naše čustvovanje, oblikujemo in spreminjamo prepričanja, interese in stališča (Musek in Pečjak, 2001). Učenje je interakcija med informacijami, ki jih učenci že vedo in tistimi, ki naj bi se jih v prihodnje še naučili (Pečjak in Gradišar, 2002). Slednji avtorji poimenujejo učenje kot proces spreminjanja, ki poteka v osebi, ki se uči, torej v učencu samem. V samem procesu učenja se oblikujejo nove asociacije ali potenciali, ki se kasneje preoblikujejo v nove oblike vedenja in delovanja (Čok, Kogoj, Pučko in Skela, 1999). Učenje je v nadaljevanju opredeljeno kot dejaven, delaven in dinamičen proces, v katerem si učenec najprej izbere informacijo iz okolja, informacijo organizira, poveže s tem, kar že ve, ohrani, kar meni, da je potrebno, in uporabi informacijo v ustreznih okoliščinah ter razmišlja o uspešnosti svojega učenja. V številnih raziskavah (Beaty, Dall' Alba, Marton, 1993; Saljö 1992, v Marentič Požarnik, 2008) so skušali klasificirati vrste pojmovanj učenja z vidika učenca, torej tistega, ki se uči. Oblikovali so slednje kategorije pojmovanj učenja (Marentič Požarnik, 2008, str. 9): 1. učenje kot kopičenje informacij in kvantitativno povečevanje znanja; 2. učenje kot memoriranje posredovanih vsebin z namenom poznejše reprodukcije; 3. učenje kot ohranjanje, trajnejša zapomnitev dejstev, metod in postopkov z namenom poznejše uporabe; 4. učenje kot luščenje pomena iz naučenega; 5. učenje kot proces ustvarjanja lastne razlage, da bi bolje razumeli življenje in sebe; 6. učenje kot spreminjanje samega sebe kot osebnosti. Učenci osnovne šole naj bi že zgodaj razlikovali med tem, kaj se učijo in kako se učijo. Pojmovanje učenja se med samim šolanjem oblikuje pod vplivom različnih izkušenj in zahtev (Marentič Požarnik, 2008). Z učenjem ne bi smeli niti prehitevati niti zamujati.»v kritičnem 3

14 ali oblikovalnem obdobju je otrok najbolj dojemljiv za določene učne izkušnje«(marentič Požarnik, 2008, str. 27). Kritično obdobje za učenje govora je med prvim in tretjim letom. Kritično obdobje za razvoj osnovne motorike (hoja, tek, ročne spretnosti) je med prvim in četrtim letom, za socialni razvoj med tretjim in sedmim letom, za razvoj storilnostne motivacije pa med četrtim in osmim letom starosti. Vendar nekateri psihologi danes dvomijo v obstoj tako točno časovno omejenih kritičnih obdobij za učenje (Marentič Požarnik, 2003). Učenje lahko klasificiramo z različnih vidikov. Z vidika namernosti govorimo o namernem ali nenamernem učenju. V šoli v največji meri prevladuje namerno učenje, vendar se učenci marsičesa naučijo tudi nenamerno, npr. z opazovanjem ali s posnemanjem. Glede na to, česa se učenci učijo, delimo učenje na motorično in besedno (Žagar, 2009). Marentič Požarnik (2008) omenja besedno oz. simbolno učenje, ki predstavlja jedro šolskega učenja. Besedno učenje deli na učenje nižje ravni (asociativno učenje, osnovano na ponavljanju in stičnosti) in na učenje višje ravni (učimo se smisla). Motorično učenje zajema učenje ročnih, športnih, umetniških in drugih spretnosti. Naslednja delitev učenja, ki upošteva način učenja, pa se v grobem razdeli na enostavno in sestavljeno učenje. Enostavno učenje zajema učenje s klasičnim pogojevanjem in mehanično učenje, instrumentalno učenje in učenje z vpogledom pa zajemata sestavljeno učenje (Žagar, 2009) Dejavniki učenja Na učenje vplivajo različni dejavniki. Marentič Požarnik (2008) jih deli na tiste, ki so v učencu samem (notranji dejavniki), in na tiste, ki so v učenčevem okolju (zunanji dejavniki). Notranji dejavniki učenja so fiziološki in psihološki, zunanji dejavniki učenja pa so fizikalni in socialni. Fiziološki dejavniki so tisti, ki izvirajo iz učenčevega telesnega stanja, zdravja in počutja. Med psihološke dejavnike spadajo umske sposobnosti, učni in spoznavni stili, kognitivna struktura ali predznanje, učne navade, učna motivacija, osebnostno-čustveni dejavniki in psihosocialni dejavniki. Fizikalni dejavniki so tisti, ki izhajajo neposredno iz učnega okolja, npr. osvetljenost, hrup, temperatura, opremljenost in oblikovanost prostora za učenje (Žagar, 2009). Učenec bi se moral učiti v istem prostoru brez motečih dražljajev. Socialni dejavniki izvirajo iz učenčevega ožjega ali širšega okolja, kamor spadajo ekonomski položaj družine, preskrbljenost z učnimi sredstvi. K socialnim dejavnikom spadajo tudi organizacija šolstva, učni programi, način poučevanja, odnosi v družini itd. (Musek in Pečjak, 2001). 4

15 Dejavniki ne delujejo posamezno, ampak so med seboj v tesni povezavi tako, da ni mogoče potegniti ostre meje med zunanjimi in notranjimi. Zunanji dejavnik, kot je npr. raven šolskih zahtev, postane notranji takrat, ko se ga učenec zave in vpliva na njegovo prizadevnost. Učenci vstopajo v neko situacijo z različnimi sposobnostmi in učnimi strategijami, zato se različno odzivajo na navidezno enake zunanje pobude in dražljaje. Enega učenca lahko tako neuspeh potre, drugemu pa neuspeh pomeni spodbudo, da se še bolj potrudi in izboljša svoje učenje ter učne dosežke (Marentič Požarnik, 2008). Kognitivno usmerjeni psihologi so zasnovali model, ki ponazarja prepletanje in vzajemno učinkovanje dejavnikov. V središče so postavili učenčevo dojemanje učnih okoliščin in njegovo ravnanje v skladu s tem. Dejavniki, ki vplivajo na učne rezultate, se v tem modelu delijo na predhodne ali vstopne (npr. odnos do učenja) in vmesne ali procesne dejavnike (npr. učne strategije, ki jih učenec uporablja). Oboji vplivajo na kakovost rezultatov, ki jih učenec doseže. Učiteljeva in učenčeva razlaga rezultatov pa kratkoročno ali dolgoročno zopet vplivata na način učenja in pouka (Marentič Požarnik, 2008). Slika 1: Kognitivni model dejavnikov uspešnega učenja (Marentič Požarnik, 2008 str. 166) 5

16 Ažmanova (2008) navaja pet skupin dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja in posledično tudi na učno uspešnost: fizični dejavniki, ki izvirajo iz fizičnega okolja, ter se nanašajo na hrup, osvetlitev prostora, temperaturo in urejenost delovnega prostora; fiziološki dejavniki, ki izvirajo iz počutja in zdravstvenega stanja posameznika, npr. lakota, zaspanost, žeja, utrujenost; spoznavni dejavniki, ki izvirajo iz osebe same in se nanašajo na učne navade, sposobnost za učenje, učne stile in učne strategije; čustveno-osebnostni dejavniki, med katere spadajo učna motivacija, samopodoba, stopnja napetosti, strahu in anksioznosti; socialni dejavniki, ki izvirajo iz posameznikovega družbenega okolja, npr. družina, šola. Za razliko od Ažmanove pa Požarnikova (2008) omenja drugačno delitev dejavnikov in metod uspešnega učenja. Deli jih v štiri skupine, in sicer na: Notranje dejavnike, znotraj katerih so fiziološki dejavniki (zdravstveno stanje učenca, stanje čutil ) in psihološki dejavniki (stili učenja, motiviranost za učenje ); zunanje dejavnike, znotraj katerih klasificira fizikalne dejavnike (opremljenost prostora) in socialne (izvirajo iz družine, šole in širšega okolja). Učenci so v procesu učenja različno uspešni. Na uspeh učenca pa lahko vplivajo različni dejavniki, ki jih razdelimo na bližnje ali neposredne dejavnike ter na oddaljene ali posredne dejavnike. V skupino bližnjih ali neposrednih dejavnikov sodijo: značilnosti učencev (sposobnosti, predznanja, čustveno-vedenjske značilnosti, metakognicija in učne strategije), dogajanje v razredu (pravila vedenja in komunikacije, sporočanje ciljev in pričakovanj, običajne metode poučevanja in preverjanja, interakcije) in domače razmere (SES, podpora staršev, zunajšolske dejavnosti, vrstniki). V skupino oddaljenih ali posrednih dejavnikov sodijo: kurikularno načrtovanje in izvajanje pouka (vsebine, učne metode, oblike individualizacije in diferenciacije, učna tehnologija in učbeniki, sistem ocenjevanja in sporočanja rezultatov, velikost razreda, integracija otrok s posebnimi potrebami), dejavniki s strani šole (način vodenja in odločanja, šolska klima, kultura, odnosi med učitelji, velikost šole, pravila, priznavanje dosežkov) in šolska politika 6

17 (šolski sistem, način upravljanja in odločanja, sistem preverjanja znanja, izobraževanje učiteljev) (Marentič Požarnik, 2008). 1.3 Učenje učenja Natančnejša opredelitev kompetence učenje učenja, kot jo opisujejo dokumenti Evropske unije (Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, 2007, str. 8) se glasi:»učenje učenja je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in z informacijami, individualno ali v skupinah. Ta kompetenca vključuje zavest o lastnem učnem procesu in potrebah, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo, in sposobnost premagovanja ovir za uspešno učenje. Pomeni pridobivanje, obdelavo, sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja učenci nadgrajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju. Za kompetenco posameznika sta odločilni motivacija in zaupanje vase.«učenje učenja vključuje tudi druge koncepte, eden izmed njih je tudi metakognicija. Metakognicijo se kot pomembno omenja pri razumevanju branja, pisanju, učenju jezika, pozornosti, spominu itn. Avtorica omenja, da z učenjem učenja razvijamo metakognicijo, povečujemo znanje in sposobnosti na področju učinkovitejšega načrtovanja, upravljanja in evalvacije učnega procesa, na področju uporabe primernejših učnih strategij in strategij reševanja problemov ter na področju izboljšanja samoocene in samozaznav (Bakračevič Vukman, 2006). Za to, da je učenec učno uspešen, je pomembno, kako se učenec uči, ali za učenje uporablja kakovostne pristope in ustrezne strategije ter kako povratne informacije, ki jih dobi iz zunanjega okolja, običajno od učitelja, prenese v izboljšanje procesa učenja (Marentič Požarnik, 2008). Dejavnosti, povezane z učenjem (Simonsu, 1992, v Marentič Požarnik, 2008, str. 181), so: 1. priprava za učenje (izbrati cilje, določiti njihov pomen, se motivirati in se začeti učiti); 2. izvesti dejavnosti v zvezi z učenjem (potrebne so za zapomnitev, razumevanje, povezovanje, uporabo znanja); 3. uravnavati učne dejavnosti (kontrolirati, ali so uspešne, jih popravljati, če niso); 4. ovrednotiti rezultate (dati povratno informacijo o procesu učenja, ali so bili doseženi željeni rezultati); 5. vzdrževati potrebno motivacijo in koncentracijo. 7

18 Samouravnavanje učenja od učenca zahteva, da svojo pozornost in misli osredotoči na proces nadzora nad doseganjem lastnih ciljev. Ažmanova (2008) omenja tri vidike samouravnavanja. Kot prvega omenja samouravnavanje vedenja, ki vključuje učenčev nadzor nad časom, učnim okoljem in socialnim okoljem. Naslednji vključuje učenčev nadzor nad prepričanji glede lastne učinkovitosti ter načine nadzorovanja čustev; imenuje ga samouravnavanje motivacije in čustev. Kot zadnjega pa omenja samouravnavanje mišljenja, ki vključuje učenčev nadzor nad strategijami učenja, ki imajo za cilj večjo učinkovitost učenja in izboljšanje rezultatov učenja. Zmožnost samouravnavanja se pri učencih razvija na različne načine. Ažmanova navaja tri različne vrste učencev v povezavi z samouravnavanjem. Nekateri učenci so, kljub temu da niso dobro razvili spretnosti samouravnavanja, v šoli uspešni. Razlog za to so lahko različne sposobnosti, talenti ali dober spomin ali pa so naloge, ki jih dobijo v šoli, premalo zahtevne. Drugi so veščino samouravnavanja sicer razvili, a je ne uporabijo zaradi različnih osebnih težav. Tretji pa niso razvili te sposobnosti, ker jih verjetno tega ni nihče naučil (Ažman, 2008). 1.4 Samoregulacija Opredelitev samoregulacije»samoregulacija učenja ni mentalna sposobnost (kot npr. inteligentnost) niti ni spretnost (kot npr. bralna spretnost), pač pa je samousmerjevalni proces, s pomočjo katerega učenec transformira svoje mentalne sposobnosti v spretnosti. Bistvena značilnost učencev z razvito zmožnostjo samoregulacije je njihovo pojmovanje učenja kot sistematičnega procesa, ki se odvija pod njihovo kontrolo«(pečjak in Gradišar, 2002, str. 50). Samoregulacijsko učenje je skupek učenčevih misli, situacij in vedenj, s katerimi je učenec usmerjen k doseganju individualnih učnih ciljev (Pečjak in Košir, 2003).»Zimmerman (1986, v Pečjak in Košir, 2002, str. 50) definira samoregulacijsko učenje kot proces, v katerem so učenci metakognitivno, motivacijsko in vedenjsko aktivno udeleženi«. V nadaljevanju avtorji definirajo samoregulacijsko učenje kot način učenja, kjer si učenec sam postavi svoje učne cilje ter nato skuša spremljati, usmerjati, organizirati in kontrolirati učni proces; pri tem upošteva lastne individualne značilnosti in značilnosti okolja (Pečjak idr., 2006). 8

19 Samoregulacija je opredeljena tudi kot samousmerjevalni proces, ki ima za cilj preoblikovanje mentalnih sposobnosti učenca v spretnosti (Pečjak in Košir, 2003). Kot eno najpomembnejših značilnosti samoregulacijskega učenja avtorica definira učenje kot sistematičen proces, ki se odvija pod popolno učenčevo kontrolo in s ciljem doseči učne cilje. Vključuje učenčevo uravnavanje lastnega vedenja, kognicije in emocij. (Bakračevič-Vukman, 2010). Samoregulacija se pri posamezniku razvija tudi kot rezultat interakcije z drugimi osebami. Posamezniki spoznavajo svoj lastni razum z opazovanjem delovanja drugih in šolska učilnica je sama po sebi izvrstna priložnost za tovrstno učenje (Demetriou, 2000, v Bakračevič- Vukman, 2010). Karoly (1993) poudarja, da so vsi ljudje sposobni samoregulacije in samoregulacijskih procesov, ampak v veliki večini tega ne storijo oz. se lotijo zadeve površno in ne predano, kar po njegovem mnenju ne vodi k popolnemu in dolgotrajnemu uspehu. Nekateri znanstveniki menijo, da je samoregulacija koncept, ki ga učenci že prinesejo s seboj v učilnico, medtem ko drugi znanstveniki trdijo, da samoregulacijske spretnosti razvijamo in pridobivamo izključno z izkušnjami znotraj in zunaj situacij, za kar pa potrebujemo čas (Boekaerts in Corno, 2005). Samoregulacija praviloma zajema pet povezanih in ponavljajočih se faz (Karoly, 1993): izbiranje ciljev, kognicijo o ciljih, vzdrževanje usmerjenosti k izbranim ciljem, ponovno določanje prioritet med cilji, prenehanje ali ukinjanje cilja. Na samoregulacijo naj bi po mnenju tujih avtorjev vplivali znanje, motivacija in volja (angl. will-power). Model samoregulacijskega učenja naj bi imel štiri stopnje (Woolfolk, 2010): a) Analiziranje naloge Učenec se srečuje z vprašanji, kot so, ali je naloga odprtega ali zaprtega tipa, ali ima učenec dovolj informacij o sami nalogi ter z vprašanji o tem, ali bodo nalogo zmogli. b) Postavljanje ciljev in oblikovanje načrtov Na osnovi informacij o nalogi si učenec postavlja cilje za rešitev le-te. Vključuje tudi načrt učenja. 9

20 c) Oblikovanje strategij in taktik za doseganje ciljev in načrtov Na tej stopnji samoregulacijski učenci razmišljajo o tem, kar že vedo in kar morajo vedeti, da bodo dosegli željen cilj. d) Regulacija učenja Gre za metakognitivno zavestno kontrolo učenja. V tej fazi učenec razmišlja o spremembah, ki bi bile nujne na predhodnih treh fazah, za dosego želenega cilja. Samoregulacijo različni avtorji povezujejo z odložitvijo nagrade, emocionalnostjo, učnimi dosežki, s socialno kompetentnostjo ter s prilagajanjem (Eisenberg, Sadovsky, Smith in Spinrad, 2004, v Bakračevič-Vukman, 2010). Po mnenju mnogih avtorjev se samoregulacija kaže kot učenčeva zmožnost, da vzdržuje usmerjeno pozornost in nadzira odziv na stres. Le tako naj bi bil učenec sposoben interpretirati svoja mentalna stanja in mentalna stanja drugih. Teorija samoregulacije pravi, da človek vloži trud in energijo v nadziranje tega, o čemer razmišlja, govori in dela. Človek se trudi biti in postati želena oseba, ki bo enako premišljeno delovala v specifičnih situacijah tudi na dolgi rok (Boekaerts in Corno, 2005). Naslednji avtor omenja štiri komponente samoregulacije (Baumeister, 2007): standardi želenega vedenja; motivacija, da učenec doseže določen standard; spremljanje in uravnavanje situacij in misli; notranja moč za nadzorovanje nagonov, misli in dejanj Značilnosti učencev, ki samoregulirajo svoje učenje Juriševič (2012, str. 13) definira samoreguliranega učenca kot»učenca, ki proaktivno kritično načrtuje, izvaja in vrednoti svoje učenje s ciljem učnega dosežka; za učenje je dobro motiviran, v procesu učenja je aktiven in učinkovito uporablja učne strategije; učenje pojmuje kot sistematičen proces, ki ga ima pod nadzorom«. Po prepričanju Zimmermana (1994) naj bi bili učenci sposobni regulirati svoje aktivnosti na štirih področjih, in sicer na področju metod, lastnih motivov, uporabe virov iz okolja in na področju učnega vedenja. V redkih primerih so sposobni regulirati svoje dejavnosti na vseh štirih področjih hkrati. Pri preučevanju regulacije lastnih motivov so raziskovalci ugotovili, da je pri učencih, ki regulirajo svoje učenje, prisotna notranja motivacija za učenje. Regulacija motivacije se kaže v postavljanju ciljev, v občutku lastne učinkovitosti itd. Do 10

21 samoregulacijskega učenja ne bo prišlo v primeru pomanjkanja motivacije ali če je cilj za učenca neprivlačen ali nedosegljiv. Izhodiščno vprašanje pri raziskovanju regulacije metod je, kako in na kakšen način učenec regulira svoje učenje. Regulacija učnega vedenja je odvisna od same izbire ciljev učenca, kontrole aktivnosti in spremljanja samega sebe (Pečjak in Košir, 2002). Pri raziskovanju regulacije iz okolja se raziskovalci srečajo z vprašanjem, kot je, s čim učenec nadzira svoje vedenje. Možnost izbire in kontrole fizičnega in socialnega okolja je predpogoj za tovrstno regulacijo. Samoregulirani učenci so bolj občutljivi na svoje fizično in socialno okolje in se v njem tudi bolje znajdejo. Značilno je, da si sami oblikujejo svoje fizično okolje, izberejo pogoje in prostor za učenje ter pogosteje iščejo pomoč pri drugih. Po mnenju avtoric je osnovni in ključni predpogoj za samoregulacijsko učenje, da lahko učenec sam izbira med možnostmi na posameznem področju (Pečjak in Košir, 2002). Različne raziskave (Elstad in Turmo, 2010; Graham in Harris, 2000; Kistner, Rakoczy in Otto, 2010; Kolovelonis, Goudas in Dermitzaki, 2011; Labuhn, Zimmerman in Hasselhorn, 2010 v Juriševič, 2012) kažejo, da so samoregulirani učenci visoko notranje motivacijsko naravnani, bolj so samozavestni in bolj aktivno sodelujejo med poukom. Pri svojem učenju uporabljajo različne učne strategije in si znajo zelo dobro organizirati učno okolje ter posledično dosegajo višje učne rezultate. Različni raziskovalci (Pintrich in De Groot, 1990; Martines-Pons in Zimmerman, 1990) navajajo značilnosti samoreguliranih učencev. Samoregulirani učenci so bolj notranje motivirani in nadaljujejo z učenjem tudi izven pouka. Notranja motivacija učenca je tesno povezana z zaznano lastno učinkovitostjo, saj bo učenec v primeru, da zazna visoko lastno učinkovitost, nadaljeval z učenjem ali reševanjem naloge. Druga značilnost samoreguliranih učencev je t. i.»prepričanje v učinkovitost svojih metod učenja«. Samoregulirani učenci uporabljajo pomembno več strategij kot drugi učenci; sami si postavljajo cilje, se spremljajo, načrtujejo in samovrednotijo učni proces. Zanje je značilna kombinacija učnih stilov in samonadzora, tako da se poslednično lažje in učinkovitejše učijo (Woolfolk, 2010). Tretja značilnost samoreguliranih učencev je njihova večja občutljivost za socialno in fizično okolje, v katerem poteka učni proces. Taki učenci si bolje organizirajo prostor in čas kot ostali učenci, pogosteje iščejo socialno pomoč (Pečjak in Košir, 2002, str. 142). Samoregulirani učenci imajo spretnost in voljo za učenje. Na spretnost in voljo vplivajo trije dejavniki (Woolfolk, 2002): 11

22 1. Znanje Predpogoj, da lahko učenec postane samoregulirani učenec, torej da samoregulira svoje miselne procese je, da ima znanje o sebi, nalogi in učnih strategijah, s pomočjo katerih se bo učil. Ti učenci dobro poznajo samega sebe in svoje talente. Samoregulirani učenci razmišljajo o okoliščinah, v katerih bodo uporabili svoja znanja in talente, in sicer tako, da samemu sebi postavijo motivacijske cilje (Woolfolk, 2002). 2. Motivacija Motivacija je ključnega pomena za samoregulacijsko učenje in ti učenci so običajno zelo motivirani za učenje. Veliko šolskih nalog se jim zdi zanimivih. Zgodi se lahko, da jih določena naloga notranje ne motivira, ampak se je vseeno resno in odgovorno lotijo in skušajo iz nje pridobiti določeno znanje. Samoregulirani učenci vedo, zakaj se učijo, zato so njihova dejanja in izbire samodeterminirana. 3. Samodisciplina ali volja Samoregulirani učenci vedo, kje se učiti, da jih na primer nihče ne moti (umirjen prostor, brez motečih dejavnikov) in vedo, kaj narediti, kadar pridejo v skušnjavo, da bi prenehali z delom in tega ne storijo. Samodiscipilina in volja sta tisti, ki jih ženeta proti cilju, in sta zadnji ter edini izmed ključnih dejavnikov samoreguliranih učencev Teorije samoregulacijskega učenja Samoregulacijsko vedenje ima različne teoretske podlage, kot so behavioristična, socialno kognitivno, fenomenološko, socialno kulturološko, teorijo volje, teorijo procesiranja informacij in kognitivno konstruktivistične. Teorije samoregulacijskega učenja izhajajo iz predpostavke, da lahko učenec pomembno izboljša svoje učne sposobnosti z uporabo ustreznih metakognitivnih, motivacijskih in vedenjskih strategij (Pečjak in Košir, 2002). V nadaljevanju bom podrobneje predstavila dve izmed zgoraj omenjenih teorij. Behavioristično pojmovanje samoregulacijskega učenja Raziskave se navezujejo na reguliranje človekovega delovanja na različnih področjih (npr. kontroliranje teže, učnih dosežkov). Izhodiščna predpostavka je, da se dogajanje znotraj učenca odvija po istih načelih kot vedenje. Po njihovem mnenju naj bi učenca motivirali zunanji dražljaji, sam pa naj bi kontroliral notranje odzive, npr. učenec prekinja proces učenja 12

23 z odmori, ki pa mu predstavljajo nagrado. Velik poudarek dajejo tudi zunanjemu okolju, ki naj bi pomembno vplivalo na proces samoregulacije. Med ključne procese samoregulacijskega učenja se navaja (Pečjak in Košir, 2002): spremljanje samega sebe; samoojačevanje; samopoučevanje s pisnimi ali z verbalnimi navodili, ki si jih daje posameznik; samovrednotenje s primerjavo lastnega dosežka z določenim standardom. Socialno kognitivno pojmovanje samoregulacijskega učenja Bandurina teorija socialnega učenja, ki med drugim trdi, da se veliko osebnostnih potez pridobi z učenjem po modelu. Dodaten vir učenja vidi v sposobnosti posameznika, ki z opazovanjem posnema druge in se iz tega uči ter to uporabi v drugih situacijah (Rozman, 1999). V socialno kognitivni teoriji učenja Bandura govori o vzajemnem delovanju treh medsebojno avtonomnih dejavnikov: osebnostnih in vedenjskih ter dejavnikov okolja. Vsi trije dejavniki vplivajo na samoregulacijo pri učenju. Interakcija vedenjskih, osebnostnih in okoljskih dejavnikov daje učencu pri učenju občutek lastne kontrole in samozavesti. Dejavnike je potrebno med učenjem usklajevati in spremljati, če želi učenec doseči svoj cilj, saj se dejavniki med procesom učenja neprestano spreminjajo. Martines-Pons in Zimmerman (1990) navajata naslednje strategije, ki pomagajo uskladiti prej omenjene dejavnike: strategije postavljanja ciljev, strategije načrtovanja, elaboracijske, organizacijske strategije in strategije ponavljanja; strategije samovrednotenja in doslednosti; strategije iskanja in shranjevanja informacij, strukturiranje fizičnega okolja in iskanje socialne pomoči kot pomoč pri regulaciji okolja. 13

24 1.5 Učne strategije Splošna definicija pravi, da je učna strategija urejen sistem miselnih operacij, ki imajo za posledico rešitev naloge. Weinsteinova s sodelavci (1998, v Pečjak in Gradišar, 2002, str. 30) definira učno strategijo kot»vsako vedenje, mišljenje ali akcijo učenca v procesu učenja, katere namen je zadržati določene informacije, jih shraniti v spominu in povezati informacije v prihodnosti na nov način«. Hoskins in Fredriksson (2008, v Vukman, 2010) povzemata, da so učne strategije pomemben del koncepta učenje učenja. Pri slednjem konceptu gre za bolj ali manj dobro in sistematično organizirane aktivnosti za dosego učnih ciljev. Avtorja jih povezujeta s konceptom učnih stilov, ki predpostavljajo, da so nekateri učni stili za določene učence primerni, za druge učence pa niso. Strategije lahko delimo na spoznavne (kako si snov zapomniti, strukturirati itn.) in materialne (kako delati izpiske, zapiske, povzetke itn.). Učne strategije se razlikujejo po namenu, starosti učencev in po področju. Primarne strategije vplivajo na predelavo informacij, boljšo zapomnitev in razumevanje med učenjem. Sekundarne usmerjajo proces predelave informacij in vplivajo na pozornost in motivacijo (Marentič Požarnik, 2003). Po Vermuntu povzemam uporabo uspešnih učnih strategij (Marentič Požarnik, 2008): Pojmovanje učenja, ki določa, kako učenec interpretira učno situacijo, okoliščine in kako izbira učno strategijo. Strategije predelave snovi, ki jih delimo na mentalne, te pa nadalje v miselne in materialne. Metakognitivne strategije, ki kažejo, do katere mere znamo razmišljati o svojem učenju, ga spremljati in kontrolirati. Obvladovanje čustveno-motivacijskih stanj (samovrednotenje, koncentracija, pripisovanje uspešnosti, vrednotenje določenih ciljev, reagiranje v stresnih in frustracijskih okoliščinah). Primerna razlaga učnih okoliščin in zahtev. V nadaljevanju bom podrobneje predstavila klasifikacijo samoregulacijskih strategij, kognitivnih, metakognitivnih in motivacijskih strategij. 14

25 1.5.1 Samoregulacijske učne strategije Obstajajo različni modeli, ki poskušajo razložiti, kateri procesi in na kakšen način sodelujejo pri samoregulaciji učenja. Enega izmed še danes pomembnih modelov je razvil Pintrich s sodelavkami (Garcia in Pintrich, 1994; Hofer, Pintrich in Yu, 1998, v Peklaj, 2010). V tem modelu je Pintrich povezal motivacijske in kognitivne procese pri samoregulaciji učenja, pri tem pa kot pomembne upošteval vedenje, prepričanje in strategije, ki jih posameznik uporablja znotraj tega procesu. Zimmerman (1998, v Pečjak in Gradišar, 2002) je oblikoval krožni model samoregulacijskega učenja s tremi fazami. Prva faza se imenuje faza predhodnega razmišljanja. Ta faza opisuje procese in prepričanja, ki se pojavljajo pred učenjem in pomenijo pripravo na učenje. Učenca pripravi na učinkovito izvedbo in nadzor te izvedbe. Druga faza je faza izvedbe in zavestne kontrole. Ta faza vključuje procese, ki potekajo med učenjem ter vplivajo na koncentracijo in končno izvedbo. Tretja faza je faza samorefleksije. Ta faza vključuje procese, ki se pojavljajo po učenju in vpliva na nadaljnji razmislek in pripravo učenja za reševanje prihodnjih nalog v enakem krožnem zaporedju. Slika 2: Krožni model samoregulacijskega učenja (Zimmerman, 1998, v Pečjak in Košir, 2002, str. 144) 15

26 1.5.2 Kognitivne strategije Peklaj (2000) povzema po tujih avtorjih razvrstitev posameznikovih vedenj in prepričanj na kognitivno in metakognitivno področje. Kognitivna struktura vključuje tri vrste znanj, in sicer deklarativno in proceduralno znanje ter znanje o okoliščinah. Kognitivno strukturo učencev sestavljajo tudi subjektivna pojmovanja o tem, kaj sta učenje in znanje. Avtorica definira kognitivne strategije kot strategije, ki so učencu v pomoč pri sami obdelavi informacij. Informacijo nato učenec prenese v dolgoročni spomin, od tam učenec informacijo prikliče, kadarkoli jo potrebuje (Peklaj, 2010). Weinstein in Mayer (1986, v Pečjak in Košir, 2002) menita, da so za uspešne rezultate pomembni trije sklopi kognitivnih strategij. Navajata strategije ponavljanja, elaboracijske in organizacijske strategije. 1. Strategije ponavljanja Strategije ponavljanja služijo za zapomnitev bistvenih vsebin, podatkov in informacij (Pečjak in Košir, 2003). Pri ponavljanju učenec informacije poimenuje ali obnavlja z namenom, da jih ohrani v spominu (Pečjak in Gradišar, 2002). Ta strategija lahko zajema strategije, kot so ponavljanje delov besedila, posameznih informacij, vključevanje vizualnih predstav, razvrščanje v razrede, klasifikacija, uporaba različnih mnemotehnik, ki jih je mogoče uporabiti na zapolnitev nepovezanega gradiva; lahko pa gre tudi za glasno branje in podčrtavanje, kadar to poteka pasivno in avtomatično (Pečjak in Košir, 2002, str. 53). Strategije ponavljanja pomagajo učencem iz besedil izbrati in razbrati pomembne informacije ter jih ohraniti v delovnem spominu. Uporaba omenjenih strategij je pomembna za zapomnitev informacij, ni pa dovolj, kadar je ključni cilj učenja razumevanje (Tomec idr., 2006). 2. Elaboracijske strategije Pri elaboracijskih stretegijah učenec preoblikuje informacije ter odnose med deli učnih vsebin, ki jih predeluje, in sicer bodisi z izdelavo povzetkov, z razlago snovi drugemu učencu, s parafraziranjem ali s postavljanjem vprašanj in odgovarjanjem nanje (Pečjak in Košir, 2002). Z elaboracijskimi strategijami učenci preoblikujejo odnose med deli besedila in podatki (Tomec idr., 2006, str. 78). 16

27 3. Organizacijske strategije Nanašajo se na uporabo določenih tehnik za organiziranje učnega gradiva, na izbiranje glavne ideje in ključnih pojmov iz besedila in na označevanje delov besedila (Pečjak in Košir, 2002). Avtorica navaja, da se organizacijske strategije nanašajo na uporabo različnih metod, s katerimi gradivo organiziramo na nam ljub način. Kot pomembne strategije omenja primerjavo dveh teorij, sheme, miselne vzorce, razvrščanje podatkov na časovni trak, iskanje podrobnosti in razlik (Peklaj, 2010) Metakognitivne strategije Kognicija je vključena v delovanje tako neverbalnih kot verbalnih aktivnosti, ki kažejo na procesiranje informacij pri razmišljanju, reševanju problemov in učenju. Metakognicija pa je vključena v načrtovanje in izbiranje, kaj storiti, v podroben pregled in vpogled, kar je bilo že storjeno, ter popravljanje, uravnavanje, spreminjanje in dopolnjevanje le-tega (Peklaj, 2000). Metakognitivne strategije se nanašajo na uravnavanje učenja in lastnega mišljenja učenja ter vključujejo načrtovanje, spremljanje in regulacijo miselnih procesov (Peklaj, 2010). Metakognitivne strategije v nadaljevanju razvrstimo v tri velike sklope, in sicer v strategije načrtovanja, spremljanja in uravnavanja učenja. Strategije načrtovanja Med strategije načrtovanja sodijo vse strategije, ki jih učenec izvede, preden se začne učiti. Te strategije aktivirajo in obudijo že obstoječe znanje in učencu pomagajo uporabiti ustrezne, že prej preizkušene kognitivne strategije, zaradi česar je razumevanje snovi za učenca veliko lažje. Strategije spremljanja povezujemo s samim procesom učenja in reševanja problemov (Pečjak in Košir, 2002). V to skupino sodijo procesi, kot so (Peklaj, 2010): usmerjanje pozornosti, medtem ko učenec bere ali razmišlja o določenem problemu; postavljanje vprašanj o besedilu in o razumevanju prebranega (npr. spremljanje, ali učenec sam razume besedo med branjem v tujem jeziku); odkrivanje napak v razumevanju in izvajanju naloge; spremljanje hitrosti (npr. ali hitrost ustreza glede na čas, ki ga učenec ima na razpolago). 17

28 Strategije spremljanja Strategije spremljanja omogočijo, da kasneje sploh lahko uporabimo regulacijo. Svoje učne in miselne procese učenec spremlja, da lahko kasneje kaj popravi (poišče razlago neznanih tujih besed v slovarju, še enkrat prebere besedilo, prosi za pomoč) (Peklaj, 2010). Z njihovo pomočjo učenec oceni učinkovitost uporabe različnih strategij. Strategije uravnavanja Strategije uravnavanja učenec uporabi po končanem učenju oz. ko oceni, da nekaj v procesu učenja ali reševanja problema ni bilo vredu (Pečjak in Košir, 2002, str. 147). Učenec lahko upočasni branje pri težjih delih besedila ali ponovno prebere besedilo, kadar ugotovi, da ne razume in znova pregleda učno snov (Peklaj, 2000). Raziskave o uspešnosti poučevanja strategij kažejo (Boekaerts, Pintrich in Zeindner, 2000; Schunk in Zimmerman, 1994, v Peklaj, 2010), da so treningi omenjenih strategij uspešni le takrat, ko je poučevanje vezano na konkretne predmete in na situacije, ki so učencem blizu. Izoliran trening učnih strategij dolgoročno ne pripomore k uspešnemu učenju Motivacijske strategije Motivacijske strategije se po (Guilloteaux in Dörnyei, 2008) nanašajo na: a) vrsto in način podaje navodil, ki jih podaja učitelj, z namenom, da izzove in spodbudi učenčevo motivacijo; b) samoregulacijske strategije, s katerimi učenec kot posameznik regulira svojo lastno motivacijo in rezultat, katerih je motivacija posameznika, da nekaj stori, doseže. Med elemente motivacijskih vedenj in prepričanj avtorji vključujejo naslednje elemente (Weiner, v Zimmerman, 1994, povzeto po Pečjak in Košir, 2002): mnenje o lastni učinkovitosti (učenčeva lastna presoja o znanju, sposobnostih in spretnostih); interes učenca in vrednotenje nalog (notranja pozitivna naravnanost učenca do učne snovi z željo, da bi jo bolje spoznal, ter vrednotenje pomembnosti in uporabnosti učne snovi); 18

29 doživljanje testne tesnobnosti (dvomi učenca o samem sebi in skrbi, ki nastanejo ob preverjanju in ocenjevanju znanja); razlago vzrokov lastne učne uspešnosti ali neuspešnosti; ciljno naravnanost učenca pri postavljanju osebnih in učnih ciljev. Avtorica meni, da so pozitivna prepričanja o sebi in o lastni zmožnosti, da bo naloga opravljena, ključnega pomena za uspeh. Najpomembnejša motivacijska vedenja in prepričanja za samoregulacijo so: lastna učinkovitost in čustva, interes, vrednote, ciljne orientacije itn. (Peklaj, 2010). V nadaljevanju bom podrobneje predstavila vsako izmed zgoraj naštetih prepričanj in vedenj. a) Interes Interes ločimo na situacijski in individualni. Situacijski interes je čustveni odziv na dražljaj iz okolja, ki povzroča posameznikovo pozornost na ta dražljaj in spodbudi željo v učencu, da bi vsebino dražljala podrobneje spoznal. Učitelj lahko pripomore k povečanju interesa učencev pri pouku s predstavitvijo zanimivih podatkov, spodbujanjem izražanja lastnih mnenj (»brainstorming«) in z aktivno vključenostjo v proces učenja (igre vlog, skupnsko delo, delo v paru). Individualni interes je usmerjenost učenca k določenim predmetom in idejam, ki učenca zanimajo (Peklaj, 2010). b) Vrednote Vloga vrednot pri samoregulaciji se nanaša na znanje kot vrednoto in na to, kako učenci vrednotijo učne naloge. Domača vzgoja je velikokrat posledica samovrednotenja znanja učenca, učitelj v šoli pa je lahko pozitiven model in lahko učencem na mnogo načinov sporoča, da je znanje pomembno (bere, učencem pove zanimivosti, hodi na izobraževanja in usposabljanja ipd.). Če učitelj sam ni dober model vseživljenjskega učenja, posledično ne more spodbujati vseživljenjskega učenja pri učencih (Peklaj, 2010). c) Ciljne orientacije Za samoregulacijo učenja je pomembno vrednotenje učne snovi in predmeta ter zaznavanje pomembnosti in uporabnosti predmeta glede na cilje učencev. Pomembno je spodbujanje zaznavanja uporabnosti učne snovi za vsakdanje življenje in prihodnost. Učenci se morajo 19

30 zavedati, da se bodo morali učiti določene vsebine tudi, če jih te ne zanimajo, da bodo kasneje lahko dosegli svoje želje in cilje (Peklaj, 2010). d) Prepričanja o lastni učinkovitosti Zajemajo lastna prepričanja o tem, katere so naše kompetence, kako smo učinkoviti na posameznem področju in ali bomo uspešni na določenem področju. Občutek lastne kompetentnosti se po mnenju avtorjev (Dweck in Elliot, 2007, v Peklaj, 2010) povezuje z uporabo metakognitivnih in kognitivnih strategij, regulacijo učenja, vlaganjem napora, vztrajanjem pri aktivnostih in izbiranjem zahtevnejših ciljev ter z učnimi dosežki. Pomembno je, da so prepričanja o lastni učinkovitosti realistična. Nerealistična, previsoka prepričanja pripeljejo učenca do tega, da ne uporablja ustreznih strategij in ne vlaga dovolj napora, saj že v samem začetku učenja meni, da ne bo uspešen. Peklaj (2010) poudarja, da so izjemno pomembne povratne informacije, ki jih učitelj daje učencem o njihovi uspešnosti in o tem, da se kompetentnost na nekem področju da spreminjati in da ni nekaj dokončnega. Avtorica svetuje, da naj bodo povratne informacije usmerjene v napredek posameznika in da naj vključujejo informacije o tem, kaj in kako je treba storiti, da se stanje izboljša. e) Čustva Čustva v grobem delimo na pozitivna ali negativna in na to, ali aktivirajo ali deaktivirajo posameznika. Pekrun (2002, v Peklaj, 2010) je izvedel veliko raziskav, v katerih je ugotavljal, kaj čustva povzročajo pri učenju. Ugotovil je, da so veselje, upanje in ponos pozitivno povezani z motivacijskimi in s kognitivnimi procesi. Naslednja čustva, kot so jeza, sram, dolgčas, občutek nemoči in strah, pa so negativno povezana s kognitivnimi in z motivacijskimi procesi samoregulacije Vloga učitelja Peklaj (2010) trdi, da je učitelj eden izmed tistih, ki lahko pomaga učencu pri postavljanju ciljev. Učenec naj si najprej zastavi kratkoročne cilje, nato srednjeročne in šele na koncu dolgoročne. Avtorica meni, da lahko učitelj na več načinov spodbuja učence pri motivacijskih in spoznavnih procesih samoregulacije. Eden izmed njih je trening strategij učenja. Slednji deluje tako, da v trenutku, ko učitelj med samo razlago učne snovi opazi povezavo z določeno snovjo ali opazi določene nejasnosti pri učencih, nemudoma razloži in pokaže primere uspešnih kognitivnih in metakognitivnih strategij in strategij reševanja problemov. Pomembno je tudi, da učitelj pohvali in spodbuja učence ter sproti poda ustrezno povratno 20

31 informacijo. Učitelj mora biti dober model strateškega učenja. Pomembno lahko na učence vpliva tudi z oblikovanjem pozitivne učne klime v razredu ter da dopušča možnost napak kot priložnost za to, da se učenci česa naučijo. V nadaljevanju Dörnyei (2001) razdeli dejavnike motivacije v štiri dimenzije: ustvarjanje motivacijske in pozitivne klime v razredu; ohranjanje in vzdrževanje motivacije (učitelj daje prijetne, spodbudne naloge, pri katerih so učenci uspešni); ustvarjanje začetne motivacije pri učencih (razvijanje pozitivnega odnosa do učenja in jezika na splošno ter razvijanje pričakovanja uspeha učencev); spodbujanje pozitivne samoevalvacije učencev (spodbudne povratne informacije s strani učitelja, dosegljivost dobrih ocen). Ker se v magistrski nalogi ukvarjam z dosežki učencev tujega jezika, bom naslednje poglavje posvetila značilnostim zgodnjega učenja tujega jezika v osnovni šoli. 1.6 Učenje tujega jezika (angl. second language acquisition SLA) Jezik, ki nam služi kot sporazumevalno sredstvo, ni le eden. Jezik je sredstvo, ki omogoča sporazumevanje med posamezniki, kar posledično odpira poti do strpnosti med posamezniki ali skupinami, ki bivajo z željo uresničiti podobne ali celo enake cilje. V glasbi, filmih, oblačilih in knjigah posameznik spoznava druge jezike in kulture (Čok, 2009).»Tuji jezik je jezik, ki v družbi, kjer se poučuje, navadno nima neposredne vsakodnevne rabe. V glavnem ga govorci uporabljajo zunaj dežele, v kateri se ga učijo«(čok idr., 1999, str. 42). Učenje tujega jezika je proces, preko katerega se ljudje naučijo katerega koli jezika poleg maternega, tj. prvega jezika. V nadaljevanju bom opredelila značilnosti zgodnjega poučevanja tujega jezika z vidika štirih disciplin (Brumen, 2003): 1. Razvojna psihologija Arnold Gessel (1956, v Brumen, 2003) je bil eden prvih psihologov, ki se je ukvarjal z vprašanjem, kdaj uvesti tuji jezik v šolo. Trdil je, da posameznik do desetega leta uživa pri učenju tujega jezika. In ne le to, v omenjenem obdobju se je voljen tudi učiti, natančneje 21

32 poslušati ter komunicirati v tujem jeziku. Z ugodno motivacijo je posameznik zmožen pridobiti dva, celo tri jezike. Psihologinja Rachel Cohen podarja, da je zgodnje učenje tujega jezika pomembno, če si želimo, da otrok usvoji naglas, izgovarjavo in melodijo naravnega govorca ter avtomatizacijo slovničnih struktur. Trdi, da ima otrok manj predsodkov kot odrasel človek in da nima vnaprej ustvarjenega negativnega mnenja o tujem jeziku, kar mu posledično pomaga pri učenju tujega jezika. 2. Nevropsihologija Nevropsihologa Penfield in Roberts (1959, v Brumen, 2003) trdita, da lahko človeški možgani pri otroku, starem do devet let, v primeru poškodbe popolnoma ozdravijo. To kaže po njunem mnenju na plastičnost možganov, ki pa jo moramo izkoristiti v prid učenja tujega jezika. Menita, da je pred devetim letom otrok specialist za učenje govora. Zgornji trditvi nasprotujejo različni kritiki, med njimi Van Parreren in Ekstrand, saj trdita, da lahko zgodnjo plastičnost možganov nadomestimo z višje razvitimi učnimi strategijami pri starejšem otroku. 3. Antropologija Antropološki argument za zgodnje poučevanje tujega jezika se pričenja z osnovno človeško lastnostjo, in sicer s posameznikovo odprtostjo ob rojstvu. Glavna ideja antropologije je, da se je novorojenec zmožen naučiti katerega koli jezika. Socializacija pa je tista, ki običajno prisili človeka v določeno družbo, kulturo in jezik. Med tem procesom prvotno odprt človek postane monokulturna in enojezična osebnost (Brumen, 2003). 4. Pedagogika Zgodnje uvajanje tujega jezika mora vključevati tudi izobraževalne namene. Trim (1995, v Brumen, 2003) omenja zgodnje poučevanje tujega jezika kot pomemben element splošne otrokove izobrazbe. Otroku omogoča razvoj pozitivnega odnosa do drugače mislečih in do drugih kultur. Trim meni, da uvajanje prvega tujega jezika v zgodnji fazi olajša vpeljevanje drugega ali celo tretjega tujega jezika. Stern (1969, v Brumen, 2003, str. 14) pravi:»pridobivanje tujega jezika mora skupaj z branjem in s pisanjem postati sestavni del otrokove osnovne izobraženosti. Velik del svetovne populacije je dvojezičen, veliko ljudi živi na področjih, kjer govorijo več različnih jezikov, zato ni opravičljivo izobraževanje samo enega jezika. Če izobraževanje odraža realnost, v 22

33 kateri živimo, moramo že v začetnih fazah formalnega poučevanja seznaniti otroke z drugimi jeziki in s kulturami.«1.6.1 Zgodnje učenje tujega jezika V svetu, Evropi in tudi v Sloveniji stalno narašča zanimanje za poučevanje in učenje tujih jezikov v prvih štirih razredih osnovne šole. Razvilo se je v metodološkem, institucionalnem in didaktičnem smislu (Brumen, 2003). Jezikovni razvoj se začne še preden je otrok zmožen spregovoriti. Govorni razvoj pa navadno poteka iz konkretne ravni k abstraktni. Ključno je tudi razumevanje in poznavanje otrokovih socialnih in bioloških karakteristik. Biološke karakteristike se nanašajo na prirojene lastnosti posameznika, ki pa se bodo sčasoma še razvijale in rasle. Pod socialne karakteristike pa sodi dojemanje posameznika kot učečega, ki pa na svoji poti učenja potrebuje vodenje in pomoč, da še razširi svoje znanje (Pinter, 2006). Zgodnje učenje tujega jezika uvrščamo v izjemno občutljivo obdobje otrokovega kognitivnega in čustvenega razvoja. Pomembno je, da ima učitelj, ki poučuje tuji jezik v zgodnjem obdobju, ustrezno teoretično in praktično znanje. Avtorica omenja nekaj izmed področij, ki jih naj bi učitelj, ki poučuje tuji jezik v zgodnjem obdobju, poznal in znal, in sicer razvoj otroka, teorije učenja, dejavnike za razvoj prvega jezika in razvoj drugega jezika (Fojkar in Skela, 2009). Avtorji različno poimenujejo definicijo zgodnjega učenja tujega jezika. Nemški strokovnjak Freudenstein (1981, v Brumen, 2003) pod zgodnjim učenjem tujega jezika poimenuje kakršnokoli obliko institucionalnega poučevanja in učenja tujega jezika v predšolski dobi oziroma v prvih štirih razredih osnovne šole. Curtain (1994, v Brumen, 2003, str. 9), ameriška strokovnjakinja, uporablja izraz»elementary school foreign language«; slednji vključuje vse vrste jezikovnega programa za otroke, ki se pričnejo učiti tujega jezika v osnovni šoli, stari od 6 do 10 let. Američani vključujejo v»zgodnje poučevanje tujega jezika«tri modele: poučevanje tujega jezika v osnovni šoli (angl. FLES foreign language in the elementary school), doživljanje tujega jezika (angl. FLEXforeign language exploraty/experience) in jezikovno kopel. Program jezikovne kopeli učencem omogoča, da poslušajo različne vsebine v drugem jezikovnem kodu (npr. sajenje dreves, peka piškotov v drugem jeziku). Številne raziskave (Curtain in Dahlberg, 2004; Johnson in Swain 1997, v Pižorn, 2009) kažejo pozitivne učinke takega poučevanja, saj otroci neobremenjeno in povsem nezavedno spregovorijo v tujem jeziku. 23

34 Učenje tujega jezika v otroštvu se umešča v še nekončan proces usvajanja maternega jezika. Gre za izjemno občutljivo obdobje otrokovega čustvenega in kognitivnega razvoja (Fojkar in Skela, 2009). Učenje tujega jezika se v grobem deli na formalno in neformalno učenje. Neformalno učenje se nanaša na nenamerno in nenačrtovano učenje. Formalno učenje pa je namensko, vodeno in navadno postavljeno v učilnico (Saville-Troike, 2006). Hufeisen in Neuner (2003, v Cajhen, Holc, Kač, Lesničar in Šečerov, 2010) omenjata nekaj dejavnikov, ki imajo velik vpliv na učenje prvega tujega jezika in nadaljnjih jezikov. Sama navajam nekaj izmed njih (Kač idr., 2010): posameznikove strategije pri učenju tujega jezika; posameznikove izkušnje ob učenju tujega jezika (možnost dopuščanja napak); posameznikove življenjske izkušnje (bivanje v tujini, sorodstvene vezi, bližina meje); kognitivni dejavniki (učna ozaveščenost, vedenje o lastnih učnih strategijah, metajezikovna ozaveščenost); emocionalni dejavniki (motivacija, strah, občutek bližine ali distance do posameznih jezikov) Značilnosti učenja prvega tujega jezika pri mlajših in starejših učencih Odrasli učenci tujega jezika se za razliko od mlajših učencev tujega jezika opirajo na vrsto učnih in didaktičnih sredstev, s katerimi si lahko pomagajo pri učenju. Jezik lahko analizirajo na abstrakten način. Ta sposobnost jim omogoča primerjavo vzorcev in jezikovnih oblik, ki so si ali pa si niso podobne z maternim jezikom (Pinter, 2006). Odrasli vstopajo v proces učenja organizirano, poznajo sebe in svoja čustva, kar jim omogoča lažje učenje. Imajo razvit fokus učenja in kognitivne stile učenja (Nunan, 1999). Znanje, ki ga že imajo o drugih jezikih, lahko odrasli povežejo z novim jezikom. Prav tako že poznajo pravila vsakdanje komunikacije. Odrasli učenci tujega jezika uporabljajo različne strategije, ki jim pomagajo pri zapomnitvi različnih vzorcev in besed ter pri rednem samoevalviranju napredka učenja. Mlajši učenci se učijo tujega/drugega jezika holistično (Pinter, 2006). Mlajši učenci so bolj navdušeni in živahni za in med samim učenjem. Prav tako pa lahko to navdušenje mlajše učence hitro mine, če naloge zanje nimajo motivacijske funkcije ali so za njih pretežke. Za mlajše učence, ki se učijo tujega jezika, je značilno, da lahko vztrajajo pri reševanju nalog, četudi ne poznajo 24

35 pomena le-teh. Prav tako ne občutijo sramu pri sami uporabi jezika in tvorjenju mogočih napak na način, kot ga občutijo odrasli (Cameron, 2001). Štiriletniki imajo zelo radi neposredno izražanje s telesom, učenje pesmi, branje različnih zgodb in domišljijske pripovedi. Radi rišejo in prerisujejo. Šestletniki imajo radi različne družabne in didaktične igre, števila in risanje. Pomembno je, da pri mlajših učencih razvijamo občutek za jezik in da jim pomagamo, da postanejo samozavestni in samostojni učenci (Kosinac, 2003). Produktivne ure z zahtevnejšimi nalogami in aktivnostmi, ki so usmerjene v učenca samega, so pogosto bolj uspešne kot tiste, ki temeljijo le na sami uporabi učbenika. Cenoz (2003, v Pižorn, 2009) navaja, da učenci na nižji stopnji osnovne šole nimajo zadržkov pri pridobivanju tujega/drugega jezika in da se ne obremenjujejo z napakami. Kot najpomembnejše avtor navaja dejstvo, da se mlajši učenci tuji jezik učijo tako, kot goba vpija vodo. Cameron (2001) razlikuje dva vidika učenja, in sicer na učenca osredinjeno učenje in na učni proces osredinjeno učenje. Prvi vidik postavlja učenca v središče učiteljičinega načrtovanja. Vendar pa ni dovolj, da se osredotočimo le na učenca samega. S tem lahko ogrozimo naš primarni cilj, ki pa je učenje/poučevanje ter razvijanje potenciala, ki ga vsak učenec skriva v sebi Kritično obdobje učenja tujega jezika Lenneberg (1967, v Pižorn, 2009) označuje kritično obdobje učenja tujega jezika kot domnevo, da obstaja omejen čas za usvajanje tujega jezika. Če to obdobje pri otroku zamudimo, bomo imeli večje težave pri učenju tujega jezika. Priporočljivo je, da se zgodnje učenje in poučevanje tujega jezika prične že okoli četrtega leta starosti. Igrivost, motiviranost in neobremenjenost otrok v tej starosti posledično pripomore k lažji in trajnejši zapomnitvi jezika (Kosinac, 2003). Različni strokovnjaki menijo, da je najbolj primerna starost za začetek učenja in poučevanja tujega jezika od približno treh oziroma štirih let pa do približno osmega leta starosti ob ustreznih pogojih. Učenci, ki se začnejo učiti tujega jezika v prvih petih razredih osnovne šole, se naj bi ga kasneje hitreje in tudi lažje učili (Umek, 2009). Otroci so navadno za učenje tujega jezika vsaj na začetku bolj motivirani kot odrasli. Kritično obdobje učenja predpostavlja idejo, da se otroci bolj učinkovito učijo tujega jezika v obdobju pred puberteto ter da je v tem obdobju tudi več možnosti, da razvijejo bolj naraven naglas (Cameron, 2001). To pa drži, če je zadoščeno določenim pogojem, kot na primer dovolj velik vnos tujega jezika 25

36 v življenje posameznika, ustrezne okoliščine, kontekstualiziran pouk, poučevanje, ki temelji na pomenu, holističen pristop, varno oklje itn. Wilder Pennfield in Lamar Roberts sta raziskovala človeške možgane. V obdobju do devetega leta starosti omenjata t.i imitacijsko oz. posnemalno sposobnost otroka, s katero lahko otrok natančno posnema jezikove strukture in izgovarjave kateregakoli jezika (Brumen, 2003). Učenje tujega jezika po puberteti je običajno težje. Raziskave (Birdsong, 1999; Long, 1988, v Brumen, 2009) so pokazale, da je nemogoče usvojiti naglas rojenega govorca (ang. native speaker), če se prvo izpostavljanje jeziku ne prične zelo zgodaj, torej vsaj že pred šestim letom starosti. Long (1988, v Brumen, 2003) meni, da obdobje učenja tujega jezika ne vpliva le na sposobnost izgovarjave, temveč tudi na sposobnost besednega zaklada, sintakse in sposobnost slušnega razumevanja. Po mnenju nekaterih znanstvenikov (Curtain in Dahlberg, 2004; Lenneberg, 1967; Lipton, 1998; Penfield, 1959) imajo otroci v kritičnem obdobju do desetega leta starosti zaradi strukture možganov sposobnost bolj naravno kot odrasli razviti tuji jezik. V omenjenem obdobju so otroški možgani dovzetnejši za jezikovni razvoj. Številni strokovnjaki (Begley, 1996; Burt, Curtain in Dahlberg, 2004; Dulay, 1892; Genesee, 1987; Krashen, 1982; Lipton, 1998; McCraig, 1988, v Pižorn, 2009) spodbujajo učenje tujega jezika že v predšolski dobi in v prvih razredih osnovne šole. Navajajo nekaj prednosti (Pižorn, 2009): tujemu jeziku izpostavljeni otroci imajo bolj razvite sposobnosti reševanja problemov, kažejo boljši kognitivni razvoj, boljše sklepanje in divergentno mišljenje, kar koristi razvoju otrokovih bralnih spretnosti; tisti otroci, ki so bolj izpostavljeni tujemu jeziku, imajo običajno boljšo samopodobo; prednosti se kažejo tudi pri izgovarjavi, melodiji in ritmu tujega jezika; tisti otroci, ki so bolj izpostavljeni tujemu jeziku v otroštvu, bolj verjetneje razvijejo sposobnost medkulturnega pluralizma, odprtost in spoštovanje drugih kultur in ljudi, ki se razlikujejo od njih samih. 26

37 1.6.4 Zgodnje učenje tujega jezika iz vidika nekaterih teorij Jean Piaget ( ) je raziskoval, kako učenci funkcionirajo v svetu, ki jih obdaja in kako to vpliva na njihov mentalni razvoj. Trdil je, da otroci sami sebi skonstruirajo znanje, skozi akcijo, misel in konkretno reševanje problema. Otrok je definiran kot aktiven mislec in učenec (Cameron, 2001). Piaget vidi učenje jezika v povezavi z materialnim svetom, ki ga obdaja. Vsak otrok je edinstven in ima svoje razvojne posebnosti, vendar pa Piaget trdi, da so vsem otrokom skupne določene faze razvoja, ki jih bom predstavila v nadaljevanju (Pinter, 2006). Piagetove faze razvoja: Senzomotorna stopnja poteka od rojstva pa do dveh let. Otrok se uči interakcije z okoljem. Vedenje je vezano predvsem na gibanje, otrok si še ne predstavlja pojmovno dogodkov in misli (Brumen, 2003). Predoperativna stopnja poteka od dveh do sedmih let. Otrokovo mišljenje je v veliki meri odvisno od percepcije, vendar otrok postaja bolj in bolj sposoben logičnega mišljenja (Cameron, 2001). Označuje jo razvoj govora in drugih oblik predstavljanja ter hiter pojmovni razvoj. Sklepanje je v tej fazi še na začetni stopnji. Otrok je zelo egocentričen. Otroci se hitro osredotočijo na posamezne pojave ali situacije; npr. sposobni so razporejati ali po velikosti ali po barvi, ne pa obeh značilnosti hkrati (Brumen, 2003). Stopnja konkretnih operacij poteka od sedmega do enajstega leta starosti. Piaget trdi, da je starost sedmih let ključna prelomnica v kognitivnem razvoju. Otrokovo mišljenje se približa mišljenju odraslega. Otrok ima še vedno težave z abstraktnim mišljenjem in generalizacijo (Cameron, 2001). Uporaba jezika za izmenjavo informacij postane veliko pomembnejša kot v začetnih stopnjah, otrok postane bolj družaben, socialen in manj egocentričen (Brumen, 2003). Stopnja formalnih operacij poteka od enajstega leta naprej. Otrok je zmožen abstraktnega mišljenja, logičnih operacij in deduktivnega sklepanja v sistematičnem zaporedju (Cameron, 2001). Piaget omenja dva načina miselnih funkcij, v katerem pride do kognitivnega razvoja, kot rezultata akcije. Oba procesa vedno delujeta skupaj. Prvi se imenuje asimilacija. Asimilacija zajema dejanje, ki se zgodi brez vpliva otroka. Vključuje nove informacije v že obstoječe 27

38 kognitivne sheme. Prilagajanje je drugi miselni proces. Gre za to, da otrok svoja dejanja in znanje prilagodi novim možnostim in informacijam ter s tem odkrije nekaj novega. Piaget s svojo teorijo opozarja na pomembnost priložnosti otroka za aktivnost. Več priložnosti, kot bo otrok dobil, več se bo naučil (Cameron, 2001). Kar je pomembno in izhaja iz Piagetovih razvojnih stopenj za učenje tujega jezika, je to, da otrokov kognitivni razvoj zahteva ustrezne učne pristope. Otrok je dejaven učenec in mislec, ki konstruira svoje lastno znanje. Dejavno poskuša osmisliti svet, ki ga obdaja, postavlja vprašanja o svetu in si želi vedeti. Za učitelje tujih jezikov je poznavanje Piagetovih stopenj pomembno, saj se poučevanje od ene do druge stopnje pomebno razlikuje (Pižorn, 2009). Maier (1991, v Brumen, 2003) meni, da jezikovni razvoj osnovnošolskega otroka lahko opisujemo le individualno, ne moremo pa ga posplošiti. Lev Vygotski ( ) se strinja s trditvijo Piageta, da si otroci sami konstruirajo znanje in da so aktivno udeleženi v procesu učenja. Vendar pa slednji daje še drugačen pomen jezika na kognitivni razvoj otroka. Kot pomembno vključuje namreč še interakcijo, ki jo ima otrok s socialnim svetom od rojstva dalje (Cameron, 2001). Ti ljudje so pomembni, ker se pomagajo posamezniku učiti, postavljajo vprašanja in odgovarjajo nanje, pomagajo pri branju ipd. Govor je sredstvo otrokovega realističnega mišljenja in ima socialno funkcijo. Z odraščanjem se otrokov socialni govor diferencira na egocentrični in komunikativni govor. Na podlagi egocentričnega govora nastane otrokov notranji govor (Brumen, 2003). Zanimal ga je predvsem učni potencial otroka in kaj lahko otrok doseže s podporo odraslega oziroma nekoga z večjim znanjem. To je poimenoval območje bližnjega razvoja (Pinter, 2006). Piaget je verjel, da se otrok uči skozi lastna dejanja, medtem ko je bil Vygotski prepričan, da so odrasli tisti, ki odločajo o izboljšanju otrokove stopnje razvoja (Fojkar, 2009). Bruner nadaljuje delo obeh psihologov in meni, da je v procesu učenja tujega jezika pomemben odrasel, ki pomaga otroku graditi znanje s primernimi spodbudami. Zanj je jezik najpomembnejše orodje za kognitivno rast. Govor, s katerim pomagamo otroku pri izvedbi neke dejavnosti, je dobil oznako»zidarski oder«. Slednji je strategija poučevanja. Učitelj je v razredu učencu v pomoč, daje mu spodbude, ga pohvali, poda informacije. Učitelj z vodenimi in načrtovanimi aktivnostmi usmerja otroka med procesom učenja, saj sam še ni zmožen tega. Zanj je pomemben konstrukt učenja»gradbeni material«in rutina, navada 28

39 otroka (branje staršev otroku v otroštvu, kasneje se navada nadaljuje v obdobje pubertete in v odraslo dobo) (Cameron, 2001). Skupna ideja treh psihologov (Piaget, Vygotsky in Bruner, v Cameron, 2001) pa je, da je učenec aktiven v procesu učenja, njegovo mišljenje in znanje se konstruira s samim delom, z identifikacijo z objekti ali idejami ter dejanji iz okolja, s katerimi ima neposredni stik Učenje učenja tujega jezika (ang.»learning to learn«) Glavni cilj učenja učenja je zavedanje, da na sam proces učenja tujega jezika vpliva veliko dejavnikov ter dati učencem čas in prostor, da začnejo razmišljati o sebi. Učenje učenja je širok koncept, ki zajema različne aktivnosti, naloge in diskusije med učiteljem in učencem. V nadaljevanju navajam nekaj učnih strategij, ki so značilne predvsem za učenje tujega jezika. Učne strategije Učne strategije so definirane kot specifično dejanje ali vedenje kot je na primer spodbujanje samega sebe za reševanje težjih jezikovnih nalog ali iskanje partnerja za pogovor v tujem jeziku. Učna strategija za učenje tujega jezika je dobra ali pa slaba. Dobra strategija je tista, ki se povezuje z nalogo v tujem jeziku, se ujema z učim stilom in načinom učenja učenca. Dobro strategijo učenec učinkovito uporablja v procesu učenja ter jo povezuje in si hkrati pomaga z drugimi strategijami. Učna strategija pomaga učencu, da postane bolj samostojen in avtonomen pri samem procesu učenja (Celce-Murcia, 2001). Učne strategije delimo na kognitivne, metakognitivne, spominsko povezane, socialne, kompenzacijske in afektivne. V nadaljevanju bom predstavila Chamot in O'Malleyjevo (1990) taksonomijo učnih strategij za učenje tujega jezika v povezavi s cilji magistrskega dela (Celce-Murcia, 2001): Kognitivne strategije omogočajo učencu, da z jezikom manipulira na neposreden način, in sicer z analiziranjem, s posploševanjem, z reorganiziranjem informacij, s sintetiziranjem in z vajo. Metakognitivne strategije so definirane kot posameznikov način učenja, ki je prilagojen njegovim potrebam. Zajemajo načrtovanje nalog v tujem jeziku (L2), zbiranje in organizacijo materiala za učenje, organiziranje prostora in urnika za učenje, beleženje in vpogled v napake, evalvacijo napredka in uspešnosti uporabljenih učnih strategij (Celce-Murcia, 2001). 29

40 Spominsko povezane strategije pomagajo posamezniku povezati en element ali koncept v tujem jeziku z drugim elementom, vendar ni nujno da to povezovanje zajema globlje razumevanje. Veliko spominsko povezanih strategij omogoča učenje in iskanje informacij v urejenem nizu, medtem ko druge omogočajo priklic zvoka, slike ali kombinacijo obeh ali priklic preko telesnega gibanja ali prostora, kjer je informacija zapisana (npr. določen gib z imenom lika v angleškem jeziku). Kompenzacijske strategije se nanašajo na strategije ugibanja besed iz konteksta besedila pri poslušanju in branju in uporabo kretenj. Učencu pomagajo nadoknaditi manjkajoče znanje. Afektivne strategije se nanašajo na stopnjo tesnobnosti učenca, pogovor o različnih čustvih, nagrajevanje samega sebe za dobre dosežke in na pozitivno samopodobo učenca. Raziskave so pokazale, da lahko ti dejavniki pozitivno (Dreyer in Oxford, 1996; Ehrman in Oxford, 1995, v Celce-Murcia, 2001) ali negativno (Mullins, 1992, v Celce-Murcia, 2001) vplivajo na učenje tujega jezika. Socialne strategije se nanašajo na iskanje pomoči ob nerazumevanju, na postavljanje vprašanj kot preverjanje že danih odgovorov, raziskovanje kulturnih in socialnih norm in pogovori s tujejezičnim partnerjem. Socialne strategije pomagajo učencu sodelovati z drugimi učenci in pri razumevanju kulture in jezika, ki se ga uči. Raziskave (Dreyer in Oxford, 1996; Ehrman in Oxford, 1995, v Celce-Murcia, 2001) so pokazale, da socialne strategije pozitivno vplivajo na učenje tujega jezika. Pinter omenja drugačno taksonomijo strategij, in sicer jih razdeli na socialne in afektivne, strategije zavedanja o jeziku, metakognitivne in kognitivne strategije. Avtorica predlaga, da pri učencih najprej začnemo s čustvi, z emocijami in s povečanjem samozavesti. Nadaljujemo lahko z metakognitivnimi strategijami in pri starejših učencih še s kognitivnimi strategijami (Pinter, 2006). Povezava samoregulacije in učenja tujega jezika pri mladostniku zajema korelacijo med vlogo prvotnega jezika, vlogo tujega jezika in vlogo socialnih interakcij. Vloga učenja jezika in samoregulacije se nanaša predvsem na povezavo med učencem in odraslim. Slednji učenca usmerja in ga vodi pri procesu učenja. Avtorici omenjata pomembno korelacijo med učenjem maternega jezika (L1), tujega jezika (L2) in razvojem samoregulacije (Jang in Iddings, 2010). Učne strategije so namenoma uporabljene in zavestno nadzorovane s strani učenca (Pressley in McCormick, 1995, v Celce-Murcia, 2001). 30

41 Učne strategije predstavljajo pomemben dejavnik in gradnik za zgodnje učenje tujega jezika. Učenca je potrebno obravnavati celostno, upoštevati njegove individualne značilnosti, potrebe ter socialno in čustveno okolje, iz katerega prihaja. 2. EMPIRIČNI DEL 2.1 Opredelitev problema in cilji raziskave Problem, ki ga raziskujem v magistrskem delu, se nanaša na ugotavljanje odnosa oziroma morebitnih povezav med samoregulacijo učenja učencev in njihovimi učnimi dosežki pri angleškem jeziku v šestem razredu osnovne šole. Glavni problem, ki ga v magistrskem delu izpostavljam in zaradi katerega sem se odločila podrobneje raziskati učno samoregulacijo v povezavi s tujim jezikom, je, da obstaja malo raziskav, ki bi odgovorile na vprašanje, katere učne strategije učenci uporabljajo za učenje angleščine, kar bi nam, učiteljem, pomagalo pri razumevanju in odpravljanju morebitnih učnih težav učencev pri pouku tujega jezika. V številnih raziskavah so se raziskovalci posvetili odnosu med samoregulacijo in učno uspešnostjo na splošno, ki pa niso podale enoznačnih rezultatov, čeprav vse potrjujejo njuno medsebojno pozitivno povezanost (Beimiller in Miechenbaum, 1992; Borkowski in Thorpe 1994; Marentič-Požarnik, 1980). Raziskave (Ablard in Lipschulz, 1998; Ainley, 1993; Martines-Pons in Zimmerman, 1990; Studentska, 2011, v Pečjak in Košir, 2003) so v preteklosti pokazale, da deklice pogosteje uporabljajo učne strategije kot dečki. Samo področje učenja tujih jezikov pri mlajših učencih v starosti 11 oziroma 12 let je skorajda še povsem neraziskano, čeprav ti učenci v tem času že razvijejo abstraktno mišljenje in so že sposobni metajezikovnih aktivnosti (Cameron, 2001). Zgodnje uvajanje in učenje tujega jezika pa se vsako leto pričenja prej. Učenci se srečujejo z različnimi težavami, pri čemer jim s svojim znanjem lahko pomagamo tudi učitelji. K raziskavi me je spodbudilo zanimanje, na kakšen način se učenec kot individuum loti učenja angleščine, kakšne strategije pri tem uporablja in ali je posledično pri tem uspešen ali z uporabljenimi strategijami dosega željen uspeh. Peklaj (2000) meni, da najpomembnejši cilj šole ne bo več le samo podajanje znanja, pač pa bodo v ospredje prišle samoregulacijske spretnosti, s katerimi bodo učenci izpopolnjevali znanje in učenje, kar jim bo posledično omogočalo uspešno delovanje v stalno spreminjajočem se svetu. 31

42 2.1.1 Cilji raziskave 1. Ugotoviti, katere učne strategije učenci najpogosteje uporabljajo pri učenju tujega jezika v 6. razredu. 2. Ugotoviti, kakšen je odnos med uporabo učnih strategij in njihovim spolom pri učencih 6. razreda. 3. Ugotoviti naravo povezanosti med pogostostjo uporabe učnih strategij in dosežki učencev 6. razreda pri angleščini Raziskovalna vprašanja RV1: Katere učne strategije učenci 6. razreda najpogosteje uporabljajo pri učenju tujega jezika? RV2: Kakšne so razlike v uporabi učnih strategij pri učenju tujega jezika med spoloma? RV3: Kakšna je povezanost med pogostostjo uporabe učnih strategij z dosežki učencev 6. razreda pri angleščini? 2.2 Metode dela Vzorec V raziskavo je bilo vključenih 134 učencev šestega razreda. Dvanajst učencev vprašalnika ni izpolnilo, zato je bilo v nadaljnjo obravnavo vključenih 122 učencev iz petih osnovnih šol na območju osrednje Slovenije (namensko vzorčenje), in sicer 58 deklic in 64 dečkov. Natančnejši podatki o šolah in učencih so shranjeni v arhivu magistrskega dela Pripomočki V raziskavi sem uporabila dva raziskovalna instrumenta, in sicer vprašalnik o uporabi različnih učnih strategij MSLQ (Pintrich s sod., prevod Juriševič in Gradišek, 2011), ki so ga izpolnili učenci šestega razreda osnovne šole, in test znanja iz angleščine. Vprašalnik je vseboval 50 postavk. Z njim sem raziskovala tri skupine učnih strategij: 1) kognitivne strategije, 2) metakognitivne strategije in 3) motivacijske strategije. Kognitivne strategije se 32

43 delijo na strategije ponavljanja in uravnavanja časa, organizacijske in elaboracijske strategije. Postavke v vprašalniku, ki so se nanašale na te strategije, so npr. Pri učenju angleščine si z izpiski pomagam organizirati svoje misli. Med učenjem snov v mislih večkrat ponovim. Med učenjem angleščine si postavljam vprašanja itd. Metakognitivne strategije se nanašajo na uravnavanje mišljenja in učenja ter vključujejo načrtovanje, spremljanje in regulacijo miselnih procesov (Peklaj, 2010). Metakognitivne strategije razvrščamo v tri sklope glede na to, pri kateri stopnji učenja jih učenci uporabljajo Razvrstimo jih v strategije načrtovanja, spremljanja in uravnavanja učenja. Postavke v vprašalniku, ki so se nanašale na te strategije, so npr. Čas za učenje si znam dobro razporediti. Kadar česa ne razumem, za dodatno razlago vprašam učitelja. Pri učenju angleščine poskušam ugotoviti, katerih informacij, snovi ne razumem dobro ipd. Motivacijske strategije so samoregulacijske strategije, s katerimi učenec kot posameznik regulira svojo lastno motivacijo in rezultat katerih je motivacija posameznika, da nekaj stori, doseže. Postavke v vprašalniku, ki so se nanašale na te strategije, so npr. Redno obiskujem pouk, dodatni pouk/dopolnilni pouk angleščine. Angleščino se vedno učim na istem mestu. Običajno se angleščino učim tam, kjer se lahko zberem za učenje ipd. Drugi raziskovalni instrument je bil test znanja iz angleščine. Učenci so rešili nacionalni preizkus preverjanja znanja iz leta Nacionalni preizkus znanja iz angleščine zajema slušno razumevanje (dve nalogi), besedišče (dve nalogi) in bralno razumevanje (dve nalogi). V testu sem izpustila zadnji, kratki pisni sestavek, ker bi bilo za objektivno ocenjevanje letega potrebno imeti več ocenjevalcev. Na nacionalni ravni je v letnem poročilu (Nacionalno poročilo, 2011) zapisano, da je povprečni dosežek učencev, ki so v letu 2011 opravljali nacionalni preizkus znanja, znašal 28,13 točk od 48 možnih (58,6 %). Nacionalni preizkus znanja iz leta 2011 je imel zelo visoko stopnjo zanesljivosti (0,94). Število učencev, ki so v omenjenem letu pisali nacionalni preizkus znanja iz angleščine, je bilo Povprečni dosežek učencev, ki so sodelovali v raziskavi, je znašal 24,61 točk od 38 možnih (64,76 %). Povprečni rezultat pri slušnem razumevanju pri učencih, ki so sodelovali v raziskavi, je znašal 9,04 točk od 12 možnih. Slušni del nacionalnega preizkusa znanja so učenci v povprečju reševali najbolje (75 %), na nacinonalni ravni pa je bil 69,1 %. Pri besedišču so učenci v povprečju dosegli 8,75 točk od 14 možnih (62,50 %). Pri bralnem razumevanju so bili učenci najšibkejši, in sicer so v povprečju dosegli 6,89 točk od 12 možnih (57,50 %). 33

44 Tabela 1: Specifikacijska preglednica, angleščina drugo obdobje (Državni izpitni center, 2011) Naloga Točke Področje Teme Tip naloge Cilji Območje IT Slušno Moj Naloga Učenci pozorno Zeleno 0, razumevanje vsakdan; kdo povezovalno- poslušajo in Rumeno 0, sem; doma izbirnega tipa razumejo Rumeno 0, podrobnosti v Rdeče 0, besedilu. Rumeno 0, Rumeno 0, Slušno Okolje in Naloga Učenci pozorno Zeleno 0, razumevanje narava povezovanja poslušajo, Rumeno 0, razumejo glavne Rdeče 0, misli sporočila Rumeno 0, in razumejo Rdeče 0, podrobnosti v Rdeče 0,58 besedilu Besedišče Dejavnosti v Naloga Učenci Rumeno 0, šoli; kdo dopolnjevanja razumejo Modro 0, sem: moje (s slikovno besedilo in s Rdeče 0, telo, oblačila iztočnico, pomočjo slike Modro 0, danimi prepoznajo Rumeno 0, začetnimi zahtevane Rumeno 0,72 črkami in samostalnike ter številom črk) jih zapišejo Besedišče Okolje in Naloga Učenci Rumeno 0, narava dopolnjevanja razumejo Modro 0, z naborom besedilo in Rdeče 0, besede v naboru Rumeno 0, ter jih smiselno Rumeno 0, uporabijo v Modro 0, sobesedilu. Rdeče 0, Rdeče 0, Bralno Kdo Naloga kratkih Učenci poiščejo Zeleno 0, razumevanje sem:videz, odgovorov določene Rdeče 0, oblačila; infomacije in Rdeče 0, človek v razumejo Rdeče 0, svetu: podrobnosti v Rumeno 0, spoznavanje besedilu. Rdeče 0,54 navad in običajev Bralno Človek v Naloge Učenci poiščejo Zeleno 0, razumevanje svetu: alternativnega določene Rumeno 0, spoznavanje tipa infomacije in Rdeče 0, navad in (prav/narobe/ razumejo Rdeče 0, običajev ni v besedilu) podrobnosti v Rumeno 0, besedilu. Rdeče 0,54 34

45 2.2.3 Postopek zbiranja podatkov Z anketnim vprašalnikom sem podatke zbirala v mesecu maju in juniju Učenci so rešili nacionalni preizkus znanja iz angleščine (45 min). Testiranje sem vodila sama po standardnem postopku, na osnovi katerega so izpolnjeni pogoji za veljavno merjenje. Anketni vprašalnik je bil namensko izdelan in izbran ter je meril uporabo učnih strategij. Testiranje je potekalo anonimno. Učenci so imeli za odgovarjanje na vprašalnik neomejen čas, vendar je večina učencev za to porabila 10 minut. Sledilo je navodilo: «Pred teboj je anketni vprašalnik s 50 postavkami. Nanaša se na učne strategije, ki jih uporabljate za učenje tujega jezika. Vsi za učenje angleščine ne uporabljate enakih strategij, zato v vprašalniku ni pravilnih ali napačnih odgovorov. Pri izpopolnjevanju bodite iskreni.«učenci so mi po koncu testiranja oddali izpolnjen anketni vprašalnik, na katerem je bila zapisana zaporedna številka učenca in rešen nacionalni preizkus znanja z enako številko. Podatki so shranjeni v arhivu Obdelava podatkov Obdelava podatkov je potekala v dveh delih. Najprej sem po kriterijih Državnega izpitnega centra točkovno ocenila nacionalni preizkus znanja (2011) učencev. Točke sem vnesla v program SPPS. Odgovore učencev iz anketnih vprašalnikov sem vnesla v SPSS in jih statistično obdelala. Za statistično obdelavo sem uporabila različne statistične postopke. Izračunala sem osnovne statistike (povprečne vrednosti rezultatov, standardni odkloni). S t- preizkusom za neodvisne vzorce sem preverjala uporabo učnih strategij glede na spol. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom sem izračunala povezanost med pogostostostjo uporabe učnih strategij z dosežki učencev 6. razreda pri nacionalnem preverjanju znanja iz angleščine. Rezultate sem predstavila v tabelah in grafih ter opisno. 2.3 Rezultati in interpretacija Rezultate empirične raziskave bom v nadaljevanju prikazala v treh sklopih po raziskovalnih vprašanjih, in sicer najpogosteje uporabljene učne strategije učencev 6. razreda pri učenju angleščine, razlike v uporabi učnih strategij pri učenju angleščine med spoloma in povezanost med pogostostjo uporabe učnih strategij in dosežki učencev 6. razreda pri angleščini. 35

46 Srednja vrednost (M) Učne strategije učencev šestega razreda pri učenju angleščine V raziskavi me je zanimalo, katere učne strategije učenci najpogosteje uporabljajo med učenjem tujega jezika v šestem razredu osnovne šole. V grafu 1 prikazujem pogostost uporabe posamezne učne strategije. 3,4 3,3 3,2 3,1 3 2,9 2,8 2,7 kognitivne strategije metakognitivne strategije motivacijske strategije Vrsta strategije Graf 1: Pogostost uporabe posameznih učnih strategij Iz grafa 1 je razvidno, da največ učencev šestega razreda uporablja motivacijske strategije, to pomeni, da učenci največkrat sodelujejo s sošolci ali sošolkami pri izpolnjevanju obveznosti pri pouku angleščine, da skrbno izberejo mesto, kjer se bodo učili angleščino, redno obiskujejo pouk, dopolnilni/dodatni pouk ter redno pišejo domače naloge in izpolnjujejo vse obveznosti ipd. Druge najpogosteje uporabljene strategije so kognitivne, to pomeni, da si učenci pri učenju angleščine pomagajo z izpiski, med učenjem snov razlagajo prijatelju, snov v mislih večkrat ponavljajo, iščejo najpomembnejše ideje, razmišljajo o informacijah, ki jih izvedo, o snovi si postavljajo vprašanja ipd. Najmanj uporabljene strategije pa so metakognitivne, kar pomeni, da učenci najmanj prilagajajo način učenja zahtevam pri predmetu in učiteljevemu načinu poučevanja. Za dodatno razlago redko sprašujejo učitelja ali sošolce/-ke, najmanj iščejo pomoč, ko česa ne razumejo, redko si postavljajo cilje, ki usmerjajo njihovo učenje ipd. Iz grafa 1 lahko razberemo, da je povprečna vrednost najvišja pri motivacijskih strategijah (M = 3,32, SD = 0,81), najnižja povprečna vrednost pa je pri kognitivnih strategijah (M = 2,93, SD = 0,67). Raziskave, ki so v preteklosti preučevale uporabo učnih strategij mlajših učencev (9 12 let) v povezavi z učenjem tujega jezika, so pokazale, da je najpogosteje uporabljena kognitivna strategija (Oliver in Purdie, 1999, v Hu, Yongqi in Zhang, 2003). V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo raziskati, zakaj pride do 36

47 tega razhajanja. Morda pa učenci vseeno uporabljajo več kognitivnih strategij, vendar mogoče kakšne druge kognitivne strategije, ki jih v vprašalniku ni bilo Pogostost uporabe posameznih učnih strategij glede na spol učencev S t-preizkusom sem ugotavljala statistično pomembnost razlik med spoloma pri uporabi učnih strategij učencev šestega razreda pri angleščini. S tem testom sem preverila drugo raziskovalno vprašanje. V tabeli 1 prikazujem dobljene rezultate. T-test je pokazal, da med merjenima spremenljivkama ni statistično pomembne razlike (t = -0,71, df = 19, p = 0,49). To pomeni, da spol ni povezan z uporabo učnih strategij pri angleščini oziroma, da deklice in dečki za učenje angleščine uporabljajo podobne učne strategije. Tabela 2: Pogostost uporabe učnih strategij glede na spol Vrsta strategije Spol N M SD T-preizkus t df p Kognitivne dečki 34 2,81 0,68-1, ,15 strategije deklice 32 3,05 0,64 Metakognitivne dečki 12 3,05 0,76-0, ,42 strategije deklice 17 3,25 0,61 Motivacijske dečki 57 3,25 0,87-0, ,41 strategije deklice 54 3,38 0,75 Dobljeni rezultati se ne ujemajo z ugotovitvami nekaterih raziskav slovenskih in tujih avtorjev. Raziskave (Ablard in Lipschulz, 1998; Ainley, 1993; Martines-Pons in Zimmerman, 1990; Studentska, 2011) so v preteklosti pokazale, da deklice pogosteje uporabljajo učne strategije kot dečki. Študija Studentske (2011), ki je preučevala učenje drugega jezika v povezavi s samoregulacijo, je ugotovila pomembne razlike med spoloma v načrtovanju, organiziranju in v izvedbi učenja. Vse te raziskave kažejo v prid deklicam. Tudi študija slovenskih avtoric (Bakračevič-Vukman in Licard, 2009) je pokazala razlike med spoloma. Zajemala je učence osnovne šole, stare od 14 do 15 let, dijake, stare od 17 do 18 let, in 37

48 Srednja vrednost (M) študente s povprečno starostjo 22 let. Po raziskavi sodeč, so se na večini področij kot bolj samoregulirane ocenile dekleta. Razlike med spoloma so bile največje pri prvi starostni skupini, nato so skorajda izginile. Levpušček (2011, v Tomec idr., 2006) je prav tako ugotovila, da se kot bolj samoregulacijski kažejo mlajši učenci. Manjša uporaba kognitivnih in metakognitivnih strategij je bila opažena pri starejših mladostnikih v primerjavi z mlajšim, pri dekletih pa ni bilo opaziti odstopanj. Po drugi strani pa se dobljeni rezultati skladajo z rezultati tujih avtorjev (De Groot in Pintrich, 1990; Pintrich in Roeser, 1994, v Pečjak in Košir, 2003), ki prav tako ugotavljajo, da v uporabi učnih strategij med dekleti in fanti ni razlik. Raziskava Peng (2001, v Chang, 2011) tudi ni pokazala razlik v pogostosti uporabe učnih strategij med spoloma. Nadaljnja statistična analiza je pokazala, da se učenke in učenci med seboj ne razlikujejo po uporabi posameznih vrst učnih strategij (graf 2), ne po kognitivnih (t = -1,47, df= 64, p = 0,15) ne po metakognitivnih (t = -0,82, df = 27, p = 0,42) in ne po motivacijskih (t = - 0,83, df = 109, p = 0,41). 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 dečki deklice dečki deklice dečki deklice kognitivne strategije metakognitivne strategije motivacijske strategije Vrsta strategije Graf 2: Pogostost uporabe učnih strategij glede na spol 38

49 2.3.3 Povezanost med pogostostostjo uporabe učnih strategij z dosežki učencev 6. razreda pri angleščini Ugotavljala sem povezanost med znanjem učencev oz. doseženimi točkami na nacionalnem preverjanju znanja iz angleščine in uporabo učnih strategij. Spremenljivki sta v negativni srednje močni povezavi, ki je statistično pomembna (r = -0,67, p = 0,001). Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta je negativna, kar pomeni, da ob naraščanju vrednosti ene spremenljivke vrednosti druge padajo. Ugotovili smo, da so učenci, ki za učenje angleščine uporabljajo več učnih strategij, dosegli nižji rezultat na nacionalnem preverjanju znanja iz angleščine. Učenci, ki so za učenje angleščine uporabljali manj učnih strategij, pa so na nacionalnem preverjanju znanja dosegli boljše rezultate. Zanimala nas je povezanost med doseženimi točkami na nacionalnem preizkusu znanja in uporabo posameznih učnih strategij. Pri ugotavljanju povezave med doseženimi točkami in kognitivnimi strategijami je vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta pokazala na šibko negativno statistično pomembno povezanost (r = -0,39, p = 0,001). Pri ugotavljanju povezave med doseženimi točkami in metakognitivnimi strategijami je vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta pokazala na srednje močno negativno statistično pomembno povezanost (r = -0,45, p = 0,014). Pri ugotavljanju povezave med doseženimi točkami in motivacijskimi strategijami je vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta neznatna in statistično nepomembna (r = -0,02, p = 0,83), kar pomeni, da med preučevanima spremenljivkama ni nobenega odnosa. Večina narejenih raziskav na tem področju govori o pozitivni povezanosti med samoregulacijo in učno uspešnostjo (Martines-Pons, 1990; Schraw in Sperling-Dennison, 1994; Zimmerman, 1990, v Pečjak in Peklaj, 2002). Zimmerman in Martines-Pons (1986, v Zimmerman, 1989) v svoji študiji ugotavljata, da uporaba samoregulacijskih strategij pri učencih visoko korelira z učnim uspehom. Študija (Hu idr., 2003) je zajemala 18 učencev osnovne šole, starih od sedem do devet let. Zajemala je naloge poslušanja, branja in pisanja. Učenci, ki so uporabljali več različnih učnih strategij, so dosegli boljše rezultate. Slabši učenci so poleg tega uporabljali učne strategije, ki niso bile učinkovite. Nekatere raziskave niso našle povezanosti med obema spremenljivkama ali pa so našle negativno povezanost (Ghatala in Pressley, 1990; Moerly in Sachs, 2000, v Pečjak in Košir, 2003). Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah (ESLC, 2011) je zajemala 14 evropskih držav oziroma 16 izobraževalnih sistemov (Belgija s tremi jezikovnimi skupinami, Bolgarija, Hrvaška, 39

50 Anglija, Estonija, Francija, Grčija, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska). V raziskavi je sodelovalo malo manj kot učencev. Raziskava je testirala znanje devetošolcev iz angleščine na treh področjih, in sicer pri bralnem razumevanju, slušnem razumevanju in pisnem sporočanju. Kar lahko iz te raziskave pomembno povežem s svojo raziskavo, je ugotovljena negativna povezava med dosežki učencev, učenjem za test ter delanjem domačih nalog (r = -0,25). Učenci, ki manj časa porabijo za učenje angleščine, so dosegli višji rezultat na angleškem testu bralnega razumevanja (Leban, Mlekuž, Perše in Pižorn, 2013) Povezanost med pogostostostjo uporabe učnih strategij na posameznih delih nacionalnega preizkusa znanja Ugotavljala sem povezanost med pogostostjo uporabe učnih strategij na posameznih delih preizkusa znanja. Tudi pri posameznih področjih dosežkov (slušno razumevanje, besedišče in bralno razumevanje) se ni pokazala statistično pomembna povezanost glede na uporabo učnih strategij. Pri ugotavljanju povezave med posameznimi deli jezikovnega testa pa so rezultati naslednji: med slušnim razumevanjem in besediščem je vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta pokazala močno pozitivno statistično pomembno povezanost (r = 0,71, p = 0,000). Pri ugotavljanju povezave med besediščem in bralnim razumevanjem je vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta pokazala močno pozitivno statistično pomembno povezanost (r = 0,74, p = 0,000), kar dokazujejo tudi druge študije (Qian, 1999; Farvardin in Koosha, 2011). Pri ugotavljanju povezave med bralnim in slušnim razumevanjem je vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta pokazala srednje močno pozitivno statistično pomembno povezanost (r = 0,57, p = 0,000). 40

51 Tabela 3: Povezanost med pogostostjo uporabe učnih strategij in posameznimi deli testa znanja angleščine Vrsta strategij Kognitivne strategije Metakognitivne strategije Motivacijske strategije Slušno razumevanje Besedišče Bralno razumevanje r 0,04 0,03-0,12 p 0,75 0,79 0,87 N r -0,13 0,09-0,04 p 0,95 0,66 0,84 N r 0,08 0,15 0,13 p 0,39 0,11 0,17 N Učenci, ki so dosegli visok rezultat na nacionalnem preverjanju znanja iz angleščine, sodeč po izpolnjenih anketnih vprašalnikih, ne uporabljajo veliko kognitivnih in metakognitvnih strategij za učenje angleščine. Pri pogovoru z učenci sem ugotovila, da ne načrtujejo, spremljajo in uravnavajo svojega učenja angleščine, ker se jim to ne zdi potrebno. Ocena, ki jo dosegajo na testih, jim je dovolj za njihovo zadovoljstvo. Morda se jim enostavno ni potrebno učiti angleščine, ker si znanje pridobivajo z drugimi načini, kot sta televizija, glasba, knjige ali različni jezikovni tečaji, ki so jih obiskovali že pred in med šolanjem. Morda so jim zahteve učnega načrta prenizke, hkrati pa se lahko tudi sprašujemo, ali učitelji dovolj diferencirajo pouk, ga dovolj prilagodijo znanju bolj zmožnih učencev. Seveda je to le predpostavka, ki izhaja iz mojih pogovorov in opazovanj v razredu in bi jo bilo v prihodnosti zanimivo tudi empirično preveriti. Na osnovi pridobljenih rezulatov predvidevam, da bi bilo morda smiselno oblikovati instrument, ki bi bolj specifično preverjal učne strategije za učenje angleščine. Njihovi odgovori na vprašanja o uporabi učnih strategij bi se na primer glasili:»angleščino se učim tako, da gledam filme, berem knjige. ali Angleščino se učim na počitnicah, ko obiskujem tuje kraje. ali Angleščino se učim preko dodatnih dejavnosti v šoli in izven nje...«glede na rezultate raziskave predpostavljam, da se učenci verjetno velikokrat sploh ne zavedajo, da se učijo oz. usvajajo jezik (Krashen, 1982) ali pa da so naloge v šoli za njih premalo miselno aktivne. Ablard in Lipschultz (1998, v Tomec idr., 2006) sta predpostavljala, da nekateri učno 41

52 uspešni učenci omenjajo manjšo uporabo učnih strategij, ker so njihovo uporabo avtomatizirali in se jih ne zavedajo. V učnem načrtu angleščine je napisano (Učni načrt angleščine, 2011, str. 7):»Učenci med drugim spoznajo in razvijejo različne metode (strategije) učenja oziroma pridobivanja in ohranjanja znanj in spretnosti ter jih nadgrajujejo. Učenci se ozaveščajo, da so soodgovorni za svoje učenje in znanje in prevzemajo del odgovornosti zanj, oblikujejo osebne cilje učenja, spoznavajo in vrednotijo svoje dosežke ter si prizadevajo za izboljšanje. Učenci se učijo učinkovito organizirati in načrtovati učenje in razvijati sposobnosti koncentracije in vztrajnosti; kritično razmišljajo o predmetu, učni snovi, namenu učenja in lastnem procesu učenja. Učenci med drugim razvijajo vrednote, stališča in naravnanosti, ki podpirajo učenje: samomotivacija, samozaupanje, sprejemanje potrebe po stalnem učenju itn.«potrebno bi bilo povečati ozaveščanje učencev in predvsem učiteljev o učnih strategijah, učitelje opozarjati na diferenciacijo in individualizacijo pri samem poučevanju in delu v razredu, temu posvetiti več pozornosti tudi v učnem načrtu in hkrati konkretizirati primere učnih strategij pri angleščini. 42

53 3. ZAKLJUČEK V magistrskem delu sem se ukvarjala z uporabo učnih strategij pri učencih šestega razreda osnovne šole. Zanimalo me je, katere učne strategije učenci šestega razreda največ uporabljajo pri učenju angleščine, raziskala sem, ali obstajajo razlike v uporabi učnih strategij med spoloma in ali učenci, ki uporabljajo več učnih strategij, dosegajo boljše rezultate na nacionalnem preverjanju znanja iz angleščine. Na podlagi rezultatov raziskave sem ugotovila, da učenci šestega razreda za učenje angleščine največ uporabljajo motivacijske strategije, najmanj pa metakognitivne strategije. Rezultati so pokazali, da med spoloma ni razlik v uporabi učnih strategij in da so tisti učenci, ki uporabljajo manj učnih strategij za učenje angleščine, dosegli boljše rezultate na nacionalnem preverjanju znanja. Ugotovitev raziskave ne morem posplošiti, saj je bil vzorec relativno majhen. Predvidevam lahko le, da bi bili rezultati podobni, če bi raziskava zajemala več učencev. Zanimivo bi bilo preveriti, ali bi bili rezultati enaki, če bi v vzorec zajela šole z različnih področij Slovenije. Zelo zanimivo bi bilo tudi bolj podrobno raziskati in preveriti zadnje raziskovalno vprašanje, ki se nanaša na povezanost med pogostostjo uporabe učnih strategij z dosežki učencev 6. razreda pri angleščini. Predpostavljam, da tisti učenci, ki za učenje angleščine uporabljajo več učnih strategij in ne dosegajo dobrih rezultatov, uporabljajo strategije, ki so za njihov način učenja neustrezne ali jih uporabljajo nesistematično oziroma jih je preprosto preveč in so zaradi tega neuspešni. Hudoklin (2004) je v svoji raziskavi prav tako ugotovila, da uspešnejši učenci manj pogosto uporabljajo učne strategije kot bolj uspešni, vendar pa slednji najpogosteje uporabljajo strategije, kot so dobesedno ponavljanje in elaboracijske strategije. Učenec, ki samoregulira svoje učenje namreč sam oceni, katere strategije mu bodo pomagale pri doseganju željenih ciljev; raziskave kažejo, da je pri svojem učenju samostojen, samoreflektiven in kritičen do sebe. Pridružujem se raziskovalcem v mnenju, da je samoregulacija ena izmed ključnih sestavin, ki vodijo do uspešne samopodobe učenca, dobrih učnih dosežkov in k doseganju željenih ciljev, posledično pa tudi do srečnega in zadovoljnega posameznika, ki si bo skozi življenje postavljal cilje in jih uspešno dosegal. Slednje je zagotovo cilj vsake šole, učiteljev in seveda tudi staršev. Različni avtorji opozarjajo, da točnega recepta, kako in na kakšen način to doseči ni, lahko pa veliko storimo že z samim zavedanjem in znanjem o procesu učenja in o zgodnjem učenju tujih jezikov. 43

54 Svojo raziskavo ocenjujem kot novost na področju raziskovanja učnih strategij v povezavi s tujim jezikom. Nisem še zasledila podobne raziskave, ki bi preučevala vpliv učnih strategij na dosežke pri tujem jeziku v slovenskem raziskovalnem prostoru. Zanimivo bi bilo raziskati tudi, koliko, kako in katere strategije učitelji vključujejo v svoj pouk angleščine in če z njimi seznanjajo učence. Če bi imela možnost ponoviti in razširiti svojo raziskavo, bi vanjo vključila tudi učitelje. Zanimivo bi bilo preučiti tudi, kako se uporaba učnih strategij za učenje angleščine spreminja glede na starost učencev. Menim, da je ključno, da so učitelji učencem zgled in da jim pomagajo najti ustrezen učni stil in učne strategije za učenje. Še posebno se mi to zdi bistveno za mlajše učence, ki imajo običajno na začetku več težav pri sami organizaciji učenja tujega jezika. S tem pa jim obenem pomagajo tudi k samostojnemu in učinkovitemu učenju v višjih razredih in pripravljajo na vseživljenjsko, celostno in poglobljeno učenje, ki predstavlja pomemben cilj današnjega izobraževanja in poučevanja. 44

55 4. VIRI IN LITERATURA Ažman, T. (2008). Učenje učenja kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Bakračevič-Vukman, K. (2010). Psihološki korelati učenja učenja. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti: Dravska tiskarna Maribor. Baumeister, R. F., Vohs, K.D. (2007). Self-regulation, Ego Depletion, and motivation, Social and Personal Psychology Compass, 1, 10, Berlan, M. (1999). Učne strategije v osnovni in srednji šoli. Diplomsko delo. Ljubljana; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Brumen, M. (2003). Pridobivanje tujega jezika v otroštvu: priročnik za učitelje. Teoretična in praktična izhodišča za učitelje tujega jezika v prvem in drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: DZS, d. d. Brumen, M. (2009). Prednosti učenja tujega jezika v predšolski dobi. V Pižorn, K. (ur.), Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu (63 70). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Cameron, L. (2001). Teaching Languages to Young Learners. Cambridge: Cambridge University Press. Celce-Murcia, M. (2001). Teaching English as a Second or Foreign Language. Boston, MA: Heinle & Heinle. Čok, L. (2009). Poučevanje jezikov v otroštvu sociološki in medkulturni vidiki. V Pižorn, K. (ur.), Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu ( ). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Čok, L., Skela, J., Kogoj, B., Pučko R. C. (1999). Učenje in poučevanje tujega jezika. Smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Koper. Dagarin Fojkar, M. in Skela, J. (2009). Presek teorij učenja in poučevanja drugega/tujega jezika v otroštvu. V Pižorn, K. (ur.), Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu (26 60). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 45

56 Gradišek, P. in Juriševič, M. (2011). Prevod MSLQ vprašalnika za študijske namene. Neobjavljeno delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Hudoklin, M. (2004). Vpliv metakognitivnih sposobnosti na učno učinkovitost in nekatere osebnostne lastnosti učencev. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Tiskarna Littera picta, d. o. o. Ljubljana. Kač, L., Holc, N., Šečerov, N., Lesničar, B., Cajhen, S. (2010). Drugi tuji jezik v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Kosinac, J. (2003). Angleške igralne urice. Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS. Krashen, S. D. (1982). Principles and practice in second language acquisition. Language teaching methodology series. New York: Pergamon, Univerza v Kaliforniji. Leban, R. T., Mlekuž, A., Perše, V. T., Pižorn, K. (2013). Tuji jeziki v slovenskih osnovnih šolah: rezultati Evropske raziskave o jezikovnih kompetencah ESLC Ljubljana: Pedagoški inštitut. Marjanovič Umek, L. (2009). Razvoj otroškega govora: učinek poučevanja in učenja tujega/drugega jezika. V Pižorn, K. (ur.), Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu (71 78). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. (2008). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Musek, J. in Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy. Nunan, D. (1990). Second language teaching and learning. Boston, MA: Heinle & Heinle Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pečjak, S. in Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije: Izbrane teme. Ljubljana: Birografika Bori. 46

57 Pečjak, S. in Košir, K. (2003). Pojmovanje in uporaba učnih strategij pri samoregulacijskem učenju pri učencih osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška obzorja. Pečjak, S., Peklaj, C., Tomec, E. (2006). Kognitivni in metakognitivni procesi pri samoregulaciji učenja. Psihološka obzorja, 15, št. 1, str Peklaj, C. (2000). Samoregulativni mehanizmi pri učenju. Sodobna pedagogika, 51 (3), Peklaj, C. (2010). Samoregulacija učenja in kaj lahko stori učitelj. Vzgoja in izobraževanje, 41 (1), Pinter, A. (2006). Teaching Young Language Learners. Oxford: University press. Pižorn, K. (2009). Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu (8 20). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Rozman, D. (1999). Socialno učenje v šoli. Socialna pedagogika, vol. 4, št. 3, str Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy. Woolfolk, A. (2010). Educational psychology. Upper Saddle River, NY: Pearson Education. Žagar, D. (2009). Psihologija za učitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Center za pedagoško izobraževanje. 47

58 SPLETNI VIRI Boekaerts, M. in Corno, L. (2005). Self-Regulation in the Classroom: A Perspective on Assessment and Intervention. Applied psychology an international review, 54 (2). Pridobljeno s Chang, C. (2011). Language Learning Strategy Profile of University Foreign Language Majors in Taiwan. Electronic Journal of Foreign Language Teaching, vol. 8. Singapore: National University of Singapore. Pridobljeno s Guilloteau, J. M., Dörnyei, Z. (2008). Motivating Language Learners: A Classroom-Oriented Investigation of the Effects of Motivational Strategies on Student Motivation. Tesol Quarterly, vol 42. Pridobljeno s Državni izpitni center, nacionalno preverjanja znanja (2011). Pridobljeno s Državni izpitni center, statistični podatki za leto Pridobljeno s Farvardin, T. M. in Koosha, M. (2011). The Role of Vocabulary Knowledge in Iranian EFL Students Reading Comprehension Performance: Breadth or Depth? Theory and Practice in Language Studies, vol. 1. Manufactured in Finland, Finland. Pridobljeno s Hu, G., Yongqi Gu, P., Zhang Jun L. (2003). Eliciting learning strategies from lower primary school students in Singapore. National Institute of Education, Singapore: Nanyang Technological University Singapore. Pridobljeno s 48

59 Jang, E. Y. in Iddings, D. A. C. (2010). The Social Genesis of Self-Regulation: The Case of Two Korean Adolescents Learning English as a Second Language. Arizona, US: University of Arizona. Pridobljeno s Karoly, P. (1993). Mechanisms of self-regulation: a systems view. Department of Psychology, Arizona State University, Temple: Arizona. Pridobljeno s Regulation,%20AnnRevPsy,% pdf Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje evropski referenčni okvir (2007). Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti. Pridobljeno s file:///c:/users/petra/downloads/nc slc_002.pdf Martinez-Ponz, M., Zimmerman, J. B. (1990). Student differences in self-regulated learning: relating grade, sex and giftedness to self-efficacy and strategy use. Journal of educational Psychology vol. 82. Pridobljeno s file:///c:/users/petra/downloads/09e41512c2ef708a pdf Pintrich, R. P. in De Groot, V. E. (1990). Motivational and self-regulated learning components of classroom academic performance. Journal of educational Psychology vol. 82. Pridobljeno s Qian, D. D. (1999). Assessing the roles of depth and breadth of vucabulary knowledge in reading comprehension. Toronto, Canada: University of Toronto Press. Pridobljeno s Saville-Troike, M. (2006). Second Language Acquisition: An Introduction. United States of America, NY: Cambridge University Press. Pridobljeno s Studenska, A. (2011). Educational level, gender and foreign language learning selfregulation difficulty. Social and behavioral sciences 29. Pridobljeno s 49

60 Učni načrt angleščina (2011). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s anglescina.pdf 50

61 PRILOGE ANKETNI VPRAŠALNIK Pozdravljeni! Pred vami so vprašanja na temo»samoregulacije učenja oz. učnih strategij, ki jih uporabljate za učenje angleščine«. Prosim vas, da vprašanja pozorno preberete in nanje iskreno odgovorite. Pridobljeni podatki mi bodo služili izključno za izdelavo magistrskega dela in ne bodo uporabljeni v druge namene. Zahvaljujem se vam za sodelovanje! Petra Žitko Na naslednjih straneh je nekaj izjav o načinu učenja angleščine. Pri vsaki izjavi obkroži ustrezno številko. Na primer: nikoli vedno Med učenjem angleščine si prepisujem zapiske Če misliš, da si med učenjem angleščine vedno prepisuješ zapiske, obkrožiš 5. Če misliš, da si med učenjem angleščine nikoli ne prepisuješ zapiskov, obkroži 1. Lahko pa izbereš tudi kakšno vmesno številko (2 redkokdaj, 3 včasih, 4 zelo pogosto). Če si premisliš, prekrižaj odgovor in obkroži novo številko. Spol (obkroži): M Ž 1. Pri učenju angleščine iz učbenika, zvezka in delovnega zvezka si z izpiski pomagam organizirati svoje misli. 2. Med poukom angleščine pogosto preslišim pomembne informacije, ker razmišljam o drugih stvareh. 3. Kadar se učim neko snov pri angleščini, jo pogosto skušam razložiti prijatelju/-ici. 4. Običajno se angleščino učim tam, kjer se lahko zberem za učenje Pri branju snovi iz angleščine usmerjam svojo pozornost tako, da si postavljam vprašanja. 6. Pri učenju angleščine se pogosto dolgočasim ali pa se mi hitro ne ljubi več, zato se neham učiti, preden končam, kar sem načrtoval/-a

62 7. Pogosto preverjam stvari, ki jih slišim pri pouku angleščine ali preberem v zvezku/učbeniku, da ugotovim, če držijo. 8. Ko se učim angleščino, snov v mislih večkrat ponovim Tudi kadar imam težave pri učenju angleščine, poskušam delati sam/-a, brez pomoči. 10. Ko se pri branju v angleščini zmedem in česa ne razumem, še enkrat preberem in poskušam razčistiti nejasnosti. 11. Pri učenju angleščine pregledam učbenik in svoje zapiske in poskušam najti najpomembnejše ideje. 12. Čas za učenje angleščine si znam dobro razporediti Če je snov, ki jo berem v angleščini, težka, spremenim način branja Pri izpolnjevanju obveznosti pri pouku angleščine sodelujem s sošolci/sošolkami (npr. predstavitve seminarskih nalog). 15. Ko se učim angleščino, večkrat preberem svoje zapiske in snov v zvezku/učbeniku. 16. Ko pri pouku ali iz učbenika, ki ga preberem, izvem za določene informacije, razlage ali zaključke, razmišljam o tem, ali obstaja zanje dovolj dokazov. 17. Pri učenju angleščine se potrudim, da stvari dobro naredim, tudi če mi snov ni všeč. 18. Pri učenju angleščine si pomagam organizirati učno snov s preprostimi skicami, tabelami ali grafi. 19. Ko se učim angleščino, si pogosto vzamem čas, da se o predelani snovi pogovorim sošolci/sošolkami. 20. Snov vzamem za izhodišče, da poskušam razvijati svoje ideje Težko se držim svojega urnika za učenje angleščine Ko se učim angleščino, zbiram podatke iz različnih virov, kot so učbeniki, knjige, slovarji in delovni zvezek. 23. Preden se začnem učiti novo snov pri angleščini, jo hitro preletim, da dobim vpogled vanjo. 24. Postavljam si vprašanja, da se prepričam, ali obvladam snov, ki se jo učim. 25. Svoj način učenja angleščine skušam prilagoditi zahtevam pri predmetu in učiteljevemu načinu poučevanja. 26. Pogosto se zalotim, da ne razumem tega, kar berem v angleščini Kadar česa ne razumem, za dodatno razlago vprašam učitelja/učiteljico Zapomnim si ključne besede, da me spomnijo na dele snovi, ki smo jih obravnavali pri angleščini. 29. Ko je snov pri angleščini zahtevna, se jo neham učiti, ali pa se učim le lažje dele. 30. Novo snov pri angleščini se bom raje naučil/-a tako, da bom najprej razmislil/-a, kaj naj se iz nje naučim, kot pa da bi jo samo prebral/-a

63 31. Kadar je mogoče, poskušam med seboj povezovati snov iz angleščine in drugih predmetov. 32. Ko se učim angleščino, si preberem zapiske in označim ključne pojme Ko berem neko snov pri angleščini, poskušam povezati prebrano s tem, kar že znam. 34. Angleščino se vedno učim na istem mestu Rad/-a se poigravam z različnimi idejami o temah, ki jih obravnavamo pri pouku angleščine. 36. Pri učenju angleščine si pišem kratke povzetke prebrane snovi Če česa ne razumem, vprašam sošolke/-ce za dodatno razlago Snov skušam razumeti tako, da razlago pri pouku povezujem z vsebinami iz učbenika/delovnega zvezka. 39. Redno pišem naloge in opravljam obveznosti pri predmetu angleščine Ko pri pouku angleščine delamo zaključke o določenih temah, razmišljam o drugih možnih zaključkih. 41. Iz pomembnih izrazov, ki smo jih obravnavali pri pouku angleščine naredim seznam in si ga zapomnim. 42. Redno obiskujem pouk, dodatni pouk/dopolnilni pouk angleščine Tudi če je snov dolgočasna in nezanimiva, vztrajam z učenjem angleščine do konca. 44. V razredu poskušam najti nekoga, ki mi lahko pomaga, kadar je to potrebno. 45. Pri učenju angleščine poskušam ugotoviti, katerih informacij, snovi ne razumem dobro. 46. Zaradi drugih aktivnosti ne porabim veliko časa za učenje angleščine Pri učenju angleščine si postavim cilje, ki usmerjajo moje aktivnosti v času učenja. 48. Kadar se pri pouku angleščine zmedem pri pisanju zapiskov, jih kasneje uredim. 49. Pred testom iz angleščine redko najdem čas, da pregledam zapiske Znanje, ki ga pridobim iz učbenika/delovnega zvezka, poskušam uporabiti pri aktivnostih pri predmetu angleščine (npr. med poslušanjem razlage)

64 NACIONALNI PREIZKUS PREVERJANJA ZNANJA 54

65 55

66 56

67 57

68 58

69 59

70 60

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

Kosirnik (2016). Razvijanje samoregulacijskih strategij pri učencih z učnimi težavami.

Kosirnik (2016). Razvijanje samoregulacijskih strategij pri učencih z učnimi težavami. UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ANDREJA KOSIRNIK RAZVIJANJE SAMOREGULACIJSKIH STRATEGIJ PRI UČENCIH Z UČNIMI TEŽAVAMI MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 19, 2, (2010) Društvo psihologov Slovenije 2010, ISSN Znanstveni empiričnoraziskovalni pri

Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 19, 2, (2010) Društvo psihologov Slovenije 2010, ISSN Znanstveni empiričnoraziskovalni pri Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 19, 2, 69-88 (2010) Društvo psihologov Slovenije 2010, ISSN 1318-187 Znanstveni empiričnoraziskovalni prispevek Program razvoja samoregulacijskih spretnosti

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

(Microsoft Word - UNI_Velun\232ek_Katja_1983_ docx)

(Microsoft Word - UNI_Velun\232ek_Katja_1983_ docx) UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO Katja Velunšek Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo UČINKOVITOST

Prikaži več

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Ali pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasič

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Ali pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasič INFORMIJSK DRUŽ IS 29 6. oktober 29 VZGOJ IN IZORŽEVNJE V INFORMIJSKI DRUŽI li pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasičnimi pedagoškimi metodami in oblikami dela? How to cquire the Knowledge?

Prikaži več

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,

Prikaži več

IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu

IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202

Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202 Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/2020 April 2019-1 - Spoštovani starši in učenci. Poleg

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17

OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske

Prikaži več

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU M A G I S T R S K A N A L O G A MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE BOJAN HOTKO

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU M A G I S T R S K A N A L O G A MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE BOJAN HOTKO FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU M A G I S T R S K A N A L O G A MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE BOJAN HOTKO FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano)

(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano) 78 5. Šolski viri za poučevanje branja Šola je prostor, kjer opismenjevanje poteka sistematično in kjer poučujejo formalno usposobljeni strokovnjaki učiteljice in učitelji. Učenec ne more vsega v zvezi

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310) IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena

Prikaži več

ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM

ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM Vrednotenje prečnih veščin na področju naravoslovja, tehnologije in matematike Predstavitev mednarodnega projekta ATS STEM in povabilo k prijavi Bernarda

Prikaži več

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA:  EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

SPLOŠNE INFORMACIJE

SPLOŠNE INFORMACIJE »PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2  r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni

Prikaži več

Brezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega

Brezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Računalniška pismenost za odrasle 60 ur. - Seznaniti vas z osnovnimi komponentami računalnika in osnovnimi pojmi informacijske tehnologije. - Naučiti

Prikaži več

OBJAVLJA 15

OBJAVLJA 15 OBJAVLJA 16. IZVEDBO 1. STOPNJE USPOSABLJANJA IZ VEDENJSKIH IN KOGNITIVNIH TERAPIJ PRAKTIKUM 1 v času od januarja do aprila 2015 Vedenjske in kognitivne terapije Vedenjske in kognitivne terapije (VKT)

Prikaži več

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1: Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano

Prikaži več

1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.

1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. 1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

Datum in kraj

Datum in kraj Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik o podeljevanju pohval.doc

Microsoft Word - pravilnik o podeljevanju pohval.doc PRAVILNIK O PODELJEVANJU POHVAL, PRIZNANJ IN NAGRAD UČENCEM NA OŠ III MURSKA SOBOTA Dopolnjen dne: 10. 06. 2011 Ravnateljica: Dominika Sraka Na podlagi 58. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS št. 12/96,

Prikaži več

Behaviorizem KAZALO - 1 -

Behaviorizem KAZALO - 1 - Behaviorizem KAZALO - 1 - ŠT. TEMA STRA N 1 BEHAVIORIZEM 3 2 VEDENJSKA TEORIJA 4 3 BEHAVIORISTI 6 4 SKINNERJEVA TEORIJA OPERANTNEGA POGOJEVANJA 8 5 LITERATURA 1. BEHAVIORIZEM - 2 - Behaviorizem se ukvarja

Prikaži več

Microsoft Word - M DOC

Microsoft Word - M DOC Dr`avni izpitni center *M04254124* JESENSKI ROK PSIHOLOGIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 1. september 2004 SPLO[NA MATURA RIC 2004 2 M042-541-2-4 PRAZNA STRAN M042-541-2-4 3 IZPITNA POLA 1 Naloge izbirnega

Prikaži več

KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA

KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU 2012-13 REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO POVPREČJE 6. RAZRED Slovenščina 45,45% 49,79% -4,34% Matematika 57,95% 67,91%

Prikaži več

Deans Office

Deans Office Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili

Prikaži več

N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l

N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov

Prikaži več

RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA

RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA INSIGHT PRE-INTERMEDIATE OSNOVNI PODATKI Naslov učbenika: Insight Pre-Intermediate avtorji: Jayne Wildman, Fiona Beddall Založba: Oxford University Press Sestavni deli gradiva:

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

- podpora ženskam v času materinstva

- podpora ženskam v času materinstva TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega

Prikaži več

eko projet in ostali za spletno stran

eko projet in ostali za spletno stran VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

Microsoft Word - Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo -SLO.doc

Microsoft Word - Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo -SLO.doc Številka: 350-8/2009-1 Datum: 14. 4. 2009 DRŽAVNE SMERNICE ZA KULTURNO- UMETNOSTNO VZGOJO V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Ljubljana, april 2009 Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo so pripravili

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Uporaba programa EclipseCrossword v učnem procesu prvega

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Uporaba programa EclipseCrossword v učnem procesu prvega INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2009 16. oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Uporaba programa EclipseCrossword v učnem procesu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja The use of the programme

Prikaži več

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov

Prikaži več

N

N Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2

Prikaži več

POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN SPLOŠNA ZNANJA

POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN SPLOŠNA ZNANJA ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI V PSIU (Usposabljanje timov za kakovost izvajalcev PSIU) Gradivo je nastalo v okviru projekta Finančna podpora nacionalnim referenčnim točkam EQAVET 2017 (Project

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 1000 Ljubljana IEA, 2011 Vprašalnik za učiteljice in

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Seminarska naloga Učinkovit sistem nagrajevanja v javni upravi s poudarkom na nedenarnih nagradah Uroš Ostrež Nataša Jančar Rovan Univerzitetni študijski program

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV VERE V LASTNE SPOSOBNOSTI NA MOTIVACIJO PRI DELU Ljubljana, september 2014 ŠPELA LETONJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV VERE V LASTNE SPOSOBNOSTI NA MOTIVACIJO PRI DELU Ljubljana, september 2014 ŠPELA LETONJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV VERE V LASTNE SPOSOBNOSTI NA MOTIVACIJO PRI DELU Ljubljana, september 2014 ŠPELA LETONJA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a), študent(-ka)

Prikaži več

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glav

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glav Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glavna raziskava Slovenska različica TALIS v Sloveniji

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več