EVROPSKI PARLAMENT DELOVNI DOKUMENT. Odbor za razvoj

Transkripcija

1 EVROPSKI PARLAMENT 2004 ««««««««««««Odbor za razvoj DELOVNI DOKUMENT o obisku ad hoc delegacije v Indoneziji in še posebej v provinci Aceh, ki jo je prizadel cunami, julij 2005 DT\ doc PE v02-00

2 Na prošnjo Odbora za razvoj se je konferenca predsednikov 12. maja 2005 odločila, da pošlje v Indonezijo, še posebej pa v provinco Aceh, ki jo je prizadel cunami, ad hoc delegacijo, ki naj bi ugotovila, kako poteka zagotavljanje nujne pomoči in kakšen napredek je bil dosežen na področju sanacije in obnove ( julij 2005). Politične skupine Evropskega parlamenta so v ad hoc delegacijo imenovale naslednje poslance: Luisa MORGANTINI (GUE-NGL/Italija), predsednica Odbora za razvoj Max van den BERG (PES/Nizozemska), podpredsednik Odbora za razvoj Nirj DEVA (PPE-DE/Velika Britanija) Jürgen SCHRÖDER (PPE_DE/Nemčija) Ana Maria GOMES (PES/Portugalska) Alessandro BATTILOCCHIO (NI/Italija) Pred odhodom se je ad hoc delegacija v Bruslju srečala s predstavniki ECHO, OXFAM, indonezijskimi nevladnimi organizacijami in z veleposlanikom Republike Indonezije pri Evropski uniji. V Indoneziji se je ad hoc delegacija sestala s podpredsednikom republike, člani vlade in parlamenta, predstavniki lokalnih oblasti, predstavniki agencij Združenih narodov, nevladnimi organizacijami, različnimi iniciativnimi skupinami ter z vodji misij držav članic Evropske unije. Srečanja so bila v Džakarti, delegacija pa je odpotovala tudi v provinco Nanggroe Aceh Daarussalam (Zahodna Sumatra), kjer je obiskala glavno mesto Banda Aceh ter mesti Calang in Meulaboh. Del delegacije je šel še v Medan in na otok Nias, kjer so se člani seznanili s škodo, ki jo je 29. marca povzročil potres (celoten program obiska je priložen temu poročilu). Ad hoc delegacija se zahvaljuje vsem tistim, ki so omogočili njen obisk, še posebej delegaciji Evropske komisije v Džakarti ter organizacijam in uradom, kot so WCHO, OCHA in IOM. Izredne razmere Cunami decembra 2004 je bil naravna katastrofa brez primere. Njegov epicenter je bil v neposredni bližini zahodne obale mesta Aceh. Indonezija je država, ki jo je cunami najbolj prizadel. Najbolj so bila prizadeta območja zahodne obale, še posebej Meulaboh. Obalna območja glavnega mesta Banda Aceh so bila uničena in nekaj majhnih mest je popolnoma izginilo. Cunami je terjal smrtnih žrtev, oseb je pogrešanih, medtem ko je oseb razseljenih znotraj države. Uničenih je bilo več kot 900 šol, osem osrednjih bolnišnic in 230 lokalnih klinik. Blizu 500 mostov je odplavilo ali so bili močno poškodovani, neuporabnih je ostalo več kot km cest. Večina farm z morskimi rakci je bila uničena, medtem ko je na tisoče hektarjev riževih polj ostalo prekritih z blatom in kontaminiranih z morsko vodo. Popolnoma uničenih je bilo tudi veliko ladij. Veliko škodo je utrpelo pristanišče v Acehu in tamkajšnja trajektna luka, kakor tudi nekatera letališča. Po besedah guvernerja province Azwarja Abubakarja ocenjujejo, da je od oseb, zaposlenih v javnem sektorju pred cunamijem, približno 7000 oseb izgubilo življenje oziroma so pogrešane, razseljene ali ranjene, kar je spodkopalo javne službe, na primer zdravstvo ter vzgojo in izobraževanje. Glede uslužbencev, zaposlenih v lokalni vladi, poročilo Svetovne PE v /10 DT\ doc

3 banke o pregledu stanja ocenjuje, da je življenje izgubilo okoli 3000 oseb ali 9% zaposlenih, od katerih je večina delala na nižjih vladnih ravneh. Večino teh delovnih mest bo mogoče zapolniti pred koncem leta Eden večjih vzrokov za zaskrbljenost je tudi vprašanje zemljišč, saj je cunami prizadel posameznih parcel, od katerih jih je popolnoma izginilo. Na to temo je aktualnih veliko vprašanj. Humanitarna pomoč Akcije nudenja pomoči, ki so sledile cunamiju, so bile večje kot kdajkoli doslej, v njih pa so zavzeto sodelovale vse vladne in nevladne organizacije. Mobilizacija javnosti je bila brez primere, saj je po tej poti prišla polovica celotne pomoči. Celotni finančni prispevek ECHO znaša v tej fazi blizu 40 milijonov evrov. Skoraj vsi prizadeti so dobili najnujnejše zavetišče, omogočen jim je bil dostop do hrane, čiste vode in zdravstvenih storitev. Kot je dejal Alwi Shihab, minister koordinator za socialne zadeve, je prav to preprečilo izbruh večjih epidemij. G. Shihab je izrekel priznanje naporom humanitarnih delavcev, saj so presegli verske razlike in izkazali izjemno solidarnost s prebivalci Aceha. Celoten prispevek Evropske unije v fazi nujne pomoči je znašal okoli 170 milijonov evrov. V smeri sanacije in obnove Uradno se je faza odpravljanja neposrednih posledic katastrofe končala 26. marca 2005, seveda pa v resnici te faze in prehoda v fazo sanacije in obnove ni možno natančno določiti. Odvisno od situacije na terenu je bilo namreč treba ponekod s tipičnimi akcijami odpravljanja posledic katastrofe, kot je oskrba z zavetišči ali hrano, nadaljevati še po tem datumu, ponekod pa še vedno potekajo; še vedno na nekaterih območjih poteka oskrba s pitno vodo s cisternami. Prizadevanja za obnovo pa sedaj začenja ovirati problem zagotavljanja zemljišč za ponovno določitev parcel. To vprašanje je eno najbolj perečih. Nekatera naseljena območja so bila namreč v celoti odplavljena in so dobesedno izginila z zemljevida. Na obalnih območjih je sedaj veliko lagun, marsikatera parcela, ki je ostala, pa velja za nevarno. Poleg tega večina lastništva v Banda Acehu ni bila dokumentirana, kot je v navadi v Evropi, temveč je izhajala iz tradicije skupnosti. Vse te okoliščine deloma pojasnjujejo vzroke, zakaj je gradnja hiš v zamudi, saj se skupnosti borijo za določitev novih parcel, na katerih bodo po naselitvi lahko začele novo življenje. Z namenom, da bi ljudje zapustili zavetišča še preden bo rešeno vprašanje zemljišč, se poskuša najti nekakšne "pol-dokončne" rešitve. To so lahko barake, v katerih biva več družin skupaj, ali individualne hiše na trajnih parcelah, vendar zgrajene iz manj dragih materialov. Prebivalci s statusom notranje razseljenih oseb(idps) so v pogovoru z delegacijo jasno povedali, da ne marajo barak, ker so te pogosto nameščene daleč od njihovega kraja zaposlitve in nudijo malo zasebnosti. Obstaja tudi tveganje, da bi bile takšne polovične rešitve dolgotrajne in bi postale de facto dokončne rešitve. Delegacija pa je sicer videla tudi zelo dobre projekte za izgradnjo novih hiš, na primer v mestu Meulaboh. DT\ doc 3/10 PE v02-00

4 Obnovitveni načrti zajemajo tudi vzgojo in izobraževanje ter zdravstvo. Pred cunamijem je bila stopnja pismenosti v Acehu nad nacionalnim povprečjem (na 5. mestu med 30 provincami), toda revščina je bila huda (po kazalcih Poročila o človekovem razvoju/hdi je bil Aceh šele na 23.mestu med 30 provincami). Tudi zdravstvenih objektov je bilo zelo malo. Po besedah ministra Shihaba je bil Aceh deležen toliko mednarodne pozornosti, da bo sedaj laže dosegel t.im. razvojne cilje tisočletja(mdg) kot ostali deli Indonezije. Vendar pa tako kot izgradnja stanovanjskih objektov, tudi izgradnja nove zdravstvene in izobraževalne infrastrukture terja svoj čas. Nekaj šol, ki so bile hitro nanovo zgrajene, ne ustreza niti osnovnim protipotresnim standardom. Kar se tiče gospodarske dejavnosti, se najpomembnejša vira dohodka, ribištvo in poljedeljstvo, zopet počasi prebujata. Mnogo ladij je bilo uničenih in s finančno podporo Evropske skupnosti so pripravljeni projekti za obnovo po tradicionalni metodi, ki morajo imeti prednost. Ponoven razvoj ribištva pa ne bi smel biti usmerjen predvsem v izvoz, temveč v zadovoljitev lokalnih potreb, s čimer bi se lahko zaključila faza pomoči v hrani. Ad hoc delegacija je dobila vtis, da program EU, po katerem naj bi stara plovila Evropske unije prepeljali v države, ki jih je prizadel cunami, ne ustreza dejanskim potrebam. Kmetijstvo, še zlasti gojenje riža, bo za ponoven zagon potrebovalo 2 do 3 leta, kajti najprej bo morala deževnica izprati sol z riževih polj. V tem smislu je najpomembnejše še naprej ščititi gozdove pred prekomernim izkoriščanjem, saj gre za glavni vir sladke vode. Obnova je lahko tudi priložnost za razvoj popolnoma novih dejavnosti, kot sta izkoriščanje vetrne in sončne energije ter sistemi lahkih železnic. V glavnem je delegacija dobila vtis, da je 7 mesecev, ki so pretekli od cunamija, zelo kratko obdobje za izjemno obsežno nalogo obnove in če bi se le-ta začela prehitro, bi to lahko imelo za posledico slabo kakovost infrastrukture. Treba je izreči priznanje agencijam za obnovo, saj so zelo predane svojim nalogam. Bolj usklajene akcije pomoči Vlada je izdelala t.im. glavni načrt, s katerim je uokvirila obširen program kakor tudi načela, po katerih bo potekala obnova. Več držav donatoric je skupaj z indonezijsko vlado ustanovilo Skrbniški sklad, (Multidonor Trust Fund for Aceh and North Sumatra/MDTFANS), ki bo koordiniral pomoč Indoneziji. Skrbniški sklad pokriva potrebe po sanaciji in obnovi mest Aceh in Nias. Evropska unija ter večje število vlad, kot so Kanada in nekatere članice Evropske unije, prispevajo sredstva v Skrbniški sklad, medtem ko nekatere druge, na primer Avstralija, Japonska in ZDA, vodijo svoje akcije pomoči same na dvostranski osnovi. Skrbniški sklad vodi pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo vlada, donatorji in predstavniki civilne družbe, z njim pa upravlja Svetovna banka. Celoten prispevek Evropske skupnosti v sklad MDTFANS bo znašal 203,5 milijona evrov: 3,5 preko mehanizma za hitro ukrepanje (Rapid Reaction Mechanism, RRM), 200 pa na osnovi Uredbe za Azijo in Latinsko Ameriko/ALA (od tega 80 v letu 2005 in 120 v letu 2006). Sodeč po trenutnih obljubah lahko Sklad računa na skupno 460 milijonov dolarjev, tako da bo prispevek ES znašal več kot 50%. Vsi drugi prispevki znašajo med 10 in 20 milijonov dolarjev, razen prispevka Nizozemske, ki znaša 100 milijonov dolarjev: nedavno so podpisali pogodbo o tem in v naslednjih tednih bo v sklad nakazanih 60 milijonov dolarjev. PE v /10 DT\ doc

5 Evropska skupnost bo v naslednjih tednih, potem ko bo podpisala pogodbo RRM za 3,5 milijona evrov in prvo pogodbo ALA za Azijo in Latinsko Ameriko za 30 milijonov evrov, vplačala okoli 18,5 milijona evrov. V načrtu je, da se v tem letu podpišeta še dve pogodbi za sklade ALA, s čimer bi dosegli 80 milijonov evrov za leto Plačila Evropske skupnosti se vedno izvajajo po delih, odvisno od tega, kako Skrbniški sklad opravlja svoje delo, s tem da je prvo plačilo v višini 50%, naslednja pa v razmerju 30/20 ali 40/10, kot pač Sklad porablja sredstva, ki jih že ima na voljo. Svetovna banka lahko izvaja projekte, tudi če v sklad niso prispela vsa plačila, in sicer z uporabo pogojne klavzule. Agencija za sanacijo in obnovo območja Aceh-Nias (BRR) je bila ustanovljena aprila leta Predseduje ji Kuntoro Mangkusubroto, nekdanji minister za rudarstvo in energijo, človek z avtoriteto, ki uživa velik ugled. Avtoriteto vsekakor potrebuje, če hoče, da ga upoštevajo in da se, kot sam pravi, lahko "bori proti vladni in vojaški birokraciji". Agencija za sanacijo in obnovo(brr) je odobrila skoraj 400 projektov, katerih celotna vrednost znaša 4,1 milijardo dolarjev. Vendar je bilo od tega za 1,3 milijarde dolarjev projektov odobrenih pogojno in lahko se zgodi, da bodo šli v ponovno oceno, zato da bi se resnično zagotovila njihova kakovost. Preostanek predstavlja za 2 milijardi dolarjev projektov iz sredstev donatorjev in za 860 milijonov dolarjev projektov, financiranih z vladnimi sredstvi, saj je ministrstvo za finance zdaj sprostilo vsoto, ki izvira predvsem iz moratorija na dolgove in iz rezerv za izredne razmere. G. Kuntoro je poudaril nujnost, da vsi donatorji spoštujejo svoje obljube. Srečanje delegacije z njim je bilo plodno in prepričljivo. Njegovo glavno sporočilo je bilo, da se stvari premikajo in da želi zgraditi boljši Aceh za 21. stoletje. Prav gotovo bi bila koristno, če bi ga povabili, naj obišče Odbor za razvoj. Boj proti korupciji Veliko ljudi, s katerimi se je srečala delegacija, bodisi da so bili to predstavniki vlade ali drugi, je priznalo, da je korupcija eden večjih problemov v Indoneziji, še posebno v Acehu. Časopisi in drugi mediji so vsakodnevno pisali o tem. Dejstvo, da organi oblasti javno priznavajo problem korupcije, je dober znak sam po sebi. Veliko je bilo tudi že storjenega za to, da bi tovrstne zlorabe zaustavili in krivce obsodili. Tako na primer je nekdanji guverner Aceha zdaj v zaporu. Bistveno je, da se proti korupciji borijo na vseh ravneh civilnih in vojaških struktur. Mirovni proces med vlado in GAM, Gibanjem za svobodni Aceh Dva dni preden je ad hoc delegacija poletela iz Evrope v Džakarto, so predstavniki indonezijske vlade in predstavniki GAM na srečanju v Helsinkih sprejeli Memorandum o soglasju (MOU), ki naj bi v Aceh prinesel mir. To se je odvilo pod pokroviteljstvom Pobude za krizno upravljanje, ki jo vodi nekdanji finski predsednik Mahti Athissari. Memorandum o soglasju, ki je bil formalno podpisan 15. avgusta v Helsinkih, predvideva politično udeležbo GAM, s tem da se le-ta oblikuje kot regionalna politična stranka in obenem preda orožje ter se odpove zahtevi po neodvisnosti; memorandum tudi zahteva, da se velik del redne vojske umakne in da se na območje pošljejo opazovalci Evropske unije in ASEAN-a. Čeprav je bila temeljna naloga ad hoc delegacije, da oceni potek odpravljanja posledic DT\ doc 5/10 PE v02-00

6 cunamija ter sanacijo in obnovo Aceha, je delegacija istočasno tudi preučila nov politični položaj, ki se je po mnogih vidikih razvil kot posledica katastrofe. Ko je nastopil cunami, je Aceh preživljal 19-mesečno obdobje izrednih razmer, čas ko je bila provinca zaprta tako za humanitarne agencije kot za medije. Po cunamiju, v času največje krize, je prisotnost izseljencev v Acehu dosegla število Ko je regijo obiskala delegacija, jih je bilo tam še okoli Jasno je torej, da je ta huda nesreča postavila Aceh pred oči mednarodne skupnosti. Istočasno je vojska (okoli vojakov, kot je dejal poveljnik Bambang Dharmono) aktivno sodelovala pri humanitarnih operacijah v provinci, s čimer se je odnos državljanov do vojske nekoliko spremenil. Sprejetju Memoranduma o soglasju (MOU) je sledilo de facto premirje. Čeprav memorandum predstavlja pomemben korak na poti k miru, slednji ostaja krhek in ga bo treba utrditi. - Najprej ga morajo podpreti politične sile v parlamentu. S tem v zvezi je treba izreči priznanje dejavnostim predsednika Kalle, ki si je osebno prizadeval pridobiti podporo voditeljev parlamentarnih strank. - Poleg tega nekateri pripadniki vojske, ki se ima za braniteljico unitarne države Indonezije, niso najbolj pripravljeni podpreti mirovni sporazum z GAM. Menijo namreč, da se GAM ni odrekel svoji zahtevi po neodvisnosti in da avtonomija zanj predstavlja korak k temu cilju. - In še ena okoliščina: hierarhija poveljevanja znotraj GAM ne deluje najbolje in obstaja možnost, da se pojavijo manjše skupine, ki bi želele nadaljevati z oboroženim bojem. Na vsak način se je treba izogniti negativnemu pojavu iskanju krivca v vseh smereh, kar bo dodatna naloga za mednarodne opazovalce ASEAN-a in Evropske unije. Večja vloga Evropske unije je v Indoneziji v splošnem zelo dobrodošla. Med srečanji pa se je večkrat sprožilo vprašanje pooblastil opazovalcev, saj v Indoneziji obstaja zelo močna težnja po prisotnosti mirovnih sil. Ad hoc delegacija meni, da bi bilo to protizakonito, saj tudi OZN nima tovrstnih pooblastil. Bilo bi tudi politično neprimerno. Opazovalci Evropske unije bi morali iti v Aceh na povabilo indonezijske vlade, s ciljem doseči premirje med silami znotraj Indonezije. Mednarodna skupnost pa se mora zavedati, da je situacija v Acehu drugačna od situacije v Vzhodnem Timorju in da je treba ohraniti indonezijsko nacionalno enotnost. Tudi brez vojaškega mandata lahko opazovalci Evropske unije in ASEAN-a veliko naredijo za izvajanje Memoranduma o soglasju (MOU). Lahko bi imeli pravico poročati o morebitnih kršitvah sporazuma in kršitvah človekovih pravic, kakor tudi opazovati območja, kjer se zadržujejo nekdanji borci GAM in umik vojske, graditi zaupanje med nasprotnimi stranmi ter uporabiti metodo prepričevanja nasprotnih strani, naj se vzdržijo kršenja sporazuma. Takšna oblika "mehke" vojaške prisotnosti je ob različnih priložnostih v preteklosti že pokazala, da je uporabna in da lahko znatno pripomore k širjenju kulture miru v regiji. To je tudi preizkušnja za Evropsko unijo, saj bi bilo prvič, da bi Evropska unija opravljala misijo takšne vrste v jugovzhodni Aziji. Na koncu je treba omeniti, da je do mirovnega sporazuma prišlo ob zelo primernem trenutku: PE v /10 DT\ doc

7 velika vsota denarja, ki priteka za obnovo območja po cunamiju, je nekoliko podobna Marshallovemu načrtu v času povojne Evrope in kot takšna ponuja edinstveno možnost, da se skozi proces razvoja v Acehu utrdi mir. Priporočila: - nadaljnja podpora Evropske unije bi morala biti namenjena prizadevanjem g. Kontura v okviru BRR (Agencije za sanacijo in obnovo), - spodbujati bi bilo treba napore vlade v boju proti korupciji, - podpreti bi bilo treba napore BRR, ko poskuša nemudoma pripraviti smernice za vse zainteresirane strani z internimi pravili etičnega ravnanja in zunanjo protikorupcijsko izjavo ter s posebnim poudarkom na javnih naročilih, - več pozornosti je treba posvetiti potrebi, da se zagotovi dovolj časa za trajnostno obnovo, ki bi morala v vseh primerih izpolnjevati zahteve po protipotresni varnosti, - pozornost je treba posvetiti tudi izjemno zapletenemu vprašanju zemljišč, kot na primer dodeljevanje novih parcel, milijonov evrov, ki jih je Komisija namenila za sanacijo in obnovo držav, ki jih je prizadel cunami (207 milijonov evrov za Indonezijo), se ne sme odšteti od že programirane razvojne pomoči, - podpreti je treba projekt v okviru mehanizma za hitro ukrepanje(rrm), vreden 3,5 milijona evrov, namenjen ponovni izgradnji zmogljivosti v javni upravi, - glede ribolova mora imeti prednost tradicionalni ribolov, da bi zadovoljil lokalne potrebe prebivalstva, - nasprotovati je treba programu Evropske unije, po katerem naj bi poslala stara plovila iz Evrope na območja, ki jih je prizadel cunami, kajti ta plovila ne ustrezajo potrebam ribičev in niso prilagojena tradicionalnemu lokalnemu ribolovu, - razvojni cilji tisočletja (MDG) morajo predstavljati osrednjo referenco za sanacijo in obnovo, še zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva in boja proti revščini, - podpreti je treba mirovni sporazum, in sicer tako, da se na to območje pošlje opazovalce iz Evropske unije in ASEAN-a, in to na povabilo indonezijske vlade in v skladu s pooblastili, ki bi morala vključevati pravico do poročanja o kršitvah sporazuma, kršitvah človekovih pravic, o območjih, kjer se zadržujejo nekdanji borci GAM in o umiku vojske, - vodja evropskih opazovalcev naj predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, - več pozornosti je pri sanaciji in obnovi treba posvetiti okoljskim vprašanjem in ravnovesju ekosistemov, še posebej pomembno je, da potreba po lesu za gradnjo hiš in ladij ne vodi k prekomernemu izkoriščanju stavbnega lesa; namesto tega je treba podpreti uvoz lesa iz neogroženih območij Indonezije in drugih držav, - podpreti je treba projekt BRR(Agencije za sanacijo in obnovo) o pridobivanju vetrne in sončne energije, - gozd na severozahodni Sumatri je treba zaščititi, ne le zaradi gozda samega, temveč tudi zato, ker je gozd naravni vir pitne vode. DT\ doc 7/10 PE v02-00

8 Program obiska delegacije Evropskega parlamenta za obnovo mesta Aceh Džakarta, julij 2005 Datum Sreda, 20. jul./05 Časovna razporeditev Prihod delegacije v Džakarto Institucija/Namen Četrtek, 21. jul./05 8h15-9h15 10h00-11h00 12h00-13h30 14h00-15h00 Zajtrk in kratka izmenjava sporočil z vodji misij EU Vljudnostni nagovor podpredsednika Republike Indonezije Skupno kosilo, ki so se ga udeležile mednarodne organizacije Programa ZN za razvoj, lokalni koordinator Bo Asplund in organizacije ZN, kot so: OCHA, FAO, WFP, UNFPA, UNHCR in UNICEF Srečanje z Nacionalno ljudsko skupščino (MPR), Hidayat Nurwahid (PKS/Stranka pravice in blaginje) 16h00-17h00 Srečanje, ki mu prisostvuje minister Alwi Shihab, minister za koordinacijo na Ministrstvu za socialne zadeve 19h00 Večerja z Jakarta Editors Club, ki se je udeležijo: Bambang Harimurti, Agus Parengkuan, Aristides Katoppo in drugi Petek, 22. jul./05 9h30 Srečanje s predstavniki civilne družbe na povabilo Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS): prisostvujeta predstavnika centra Hadi Soesastro in Rizal Sukma 11h00-11h15 Odhod na Ministrstvo za zunanje zadeve 11h15-12h00 Srečanje z ministrom za zunanje zadeve Hassanom Wirajudo 13h55 Odhod v Banda Aceh (Let GA 186) 16h15-16h40 17h45 19h30 Srečanje z vodjo Agencije za obnovo Aceha (BRR) Kuntorojem Mangkusubrotojem Prihod v Banda Aceh Večerja z mednarodnimi organizacijami, mednarodnimi nevladnimi organizacijami in predstavniki držav članic EU Sobota, 23. jul./05 09h30-10h30 11h00-12h00 Srečanje z Agencijo za tehnično sodelovanje (GTZ) in predstavniki Programa ZN za razvoj (UNDP) Srečanje s sedanjim guvernerjem Azwarjem Abubakarjem PE v /10 DT\ doc

9 13h30-14h30 14h30-17h00 Srečanje z lokalnim Forumom za obnovo Aceha in člani tamkajšnjega parlamenta Obisk območja v Banda Acehu, ki ga je prizadel cunami ter projektov ECHO v Banda Acehu - Projekt začasnega centra za namestitev, projekt psihološke podpore - Mednarodna organizacija za ravnanje z množicami (ICMC) LOk Nga: projekt za obnovo plovil - TRIANGLE Nedelja, 24. jul./05 8h30 09h00 09h00-10h00 Odhod v Calang s helikopterjem UNHAS (Humanitarne letalske službe pri ZN) Pristanek v Calangu Srečanje z vsemi partnerji: IRC, MDM-Španija, ACF 10h00-11h30 12h00 12h30 12h30-13h00 13h45 15h00 Obisk projektov, ki jih financira ECHO: projekt Mednarodnega odbora za reševanje: sanitarna ureditev vodnih virov, taborišče, Zdravniki sveta Odhod z letalom v Meulaboh Pristanek v Meulabohu Srečanje s partnerji ECHO - Premiere Urgence, ACTED, Solidarité, IOM; OCHA Obisk projektov, ki jih financira ECHO: bivalni projekti, ki jih financirata Premiere Urgence in Solidarité; ladjedelnica - projekt ACTED Odhod v Banda Aceh 18h25 Banda Aceh - Medan (Let GA 195) 20h15 Sestanek z Leuser Foundation International - prisostvujeta Mike Griffith in Tedi Gunawarman; prisostvujeta tudi Nurlisa Ginting, direktorica Uprave za naravne nesreče na Severni Sumatri in namestnik Edi Yaman Ponedeljek, 25. jul./05 08h00 09h15 09h00 11h00 13h00 14h30-15h45 Odhod z letalom UNHAS v Nias - let SW9 Prihod v Nias Srečanje z BPN, Aceh Srečanje z vodjo BRR (Agencijo za obnovo Aceha) Srečanje z IOM in nadaljevanje obiska projektov, ki jih financira Obisk stojnice za obnovo in logističnega projekta, ki ga financira ECHO - IOM Nias - Medan z UNHAS - let SW9 DT\ doc 9/10 PE v02-00

10 Torek, 26. jul./05 09h00 Srečanje z Sidneyem Jonesom, ICG (Mednarodna krizna skupina) 11h00 Srečanje s predsednikom za Komisijo I, Parlament, Theo Sambuaga 12h00-13h30 14h00 14h45-15h00 15h00 16h00 Svečano kosilo, prisostvuje Yo Leitman, direktor Multidonor Trust Fund za Aceh in Severno Sumatro (MDTF) in Sabine Joukes, predstavnica za stike z javnostjo MDTF, Svetovna banka Srečanje s predstavnikom DPR - Agung Laksono (stranka Golkar) Prevoz iz parlamenta v ES Obvestilo veleposlanikom Evropske unije Intervju z novinarji (g. Adin Kronos) 19h25 Povratek v Bruselj (Let št. LH LH 4570) PE v /10 DT\ doc