PREGLED IN PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET
|
|
- Kaja Šinkovec
- pred 2 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Miha Volk PREGLED IN PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET Diplomsko delo Maribor, november 2011
2
3 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa PREGLED IN PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET Študent: Študijski program: Smer: Miha Volk univerzitetni, Promet Cestni promet Mentor: Lektor(ica): doc. dr. Tibaut Andrej, univ. dipl. inţ. rač. in inf. Špela Baloh Maribor, november 2011
4 II
5 III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Andreju Tibautu za vodenje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Posebna zahvala velja staršem in sestri za spodbujanje in oporo. Predvsem pa hvala vsem, ki ste verjeli in kakorkoli pripomogli, da se obrne nov list v mojem ţivljenju.
6 IV PREGLED IN PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET Ključne besede: javni potniški promet, shema XML cestni promet, informacijske tehnologije, informacijski standardi, UDK: 007:656.1(043.2) Povzetek V diplomskem delu so predstavljeni glavni informacijski standardi s področja javnega potniškega prometa. Opisane so njihove glavne značilnosti, področja, ki jih pokrivajo, in njihov namen. Sam opis je nadgrajen s podrobnejšo primerjavo med predstavljenimi standardi in njihovimi značilnostmi. V drugi polovici diplomskega dela smo vnesli podatke o avtobusni liniji Petrina Kočevje, ki je bila obdelana v slovenskem projektu SIJPRO, v standard NeTEx. Ob obdelavi realnih podatkov smo dobili informacije, kaj je bilo na območju Slovenije že storjeno v smeri izmenjave podatkov v javnem potniškem prometu in kaj je še potrebno storiti, če želimo v naš prostor vpeljati katerega od evropskih standardov. Ugotovitve naloge lahko v prihodnosti predstavljajo dober temelj oziroma pomoč pri vzpostavitvi nacionalnih sistemov za izmenjavo podatkov v javnem potniškem prometu.
7 V OVERVIEW AND COMPARISON OF INFORMATION STANDARDS FOR PUBLIC TRANSPORT Key words: road traffic,information technologies, information standards, public transport, XML schema UDK: 007:656.1(043.2) Abstract This thesis presents the main information standards in the public transport. The main features of information standards, the areas they cover and their purpose are presented. Description itself has been upgraded with a more detailed comparison between the presented standards and their characteristics. In the second part of the thesis, we entered the bus line Petrina Kočevje data, which has been treated in the Slovenian project SIJPRIS in NeTEx standard. When processing real data, we obtained information on what has already been done in Slovenia in the area of public transport data exchange, and what still needs to be done if we want to adopt one of the European standards. Our findings can present the base and useful help for creating a national system of data exchange in public transport in the future.
8 VI VSEBINA 1 UVOD PREGLED INFORMACIJSKIH STANDARDOV S PODROČJA JPP RAZLAGA POJMOV Kaj je standard? Shema XML in dokument XML RAZVOJ STANDARDOV TRANSMODEL (CEN TC278 EN12896) Kratek povzetek standarda Izvor standarda Uporaba v praksi IFOPT - IDENTIFICATION OF FIXED OBJECTS IN PUBLIC TRANSPORT (CEN/TS 28701) Povzetek standarda Izvor standarda Uporaba v praksi Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa SIRI - SERVICE INTERFACE FOR REAL TIME INFORMATION (CEN/TS /5) Kratek povzetek standarda Izvor standarda Uporaba v praksi Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa NETEX NETWORK EXCHANGE (CEN TC 278 WG9) Kratek povzetek standarda Izvor standarda Uporaba v praksi Primer NeTEx NAPTAN NATIONAL PUBLIC TRANSPORT ACCESS NODE Kratek povzetek standarda Izvor standarda Uporaba v praksi Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa NPTG - NATIONAL PUBLIC TRANSPORT GAZETTEER Kratek povzetek standarda Izvor standarda Uporaba v praksi Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa TRANSXCHANGE Kratek povzetek standarda Izvor standarda Uporaba v praksi Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa GOOGLE TRANSIT Kratek povzetek standarda Izvor standarda Uporaba v praksi PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV DEFINICIJA KRITERIJEV ZA PRIMERJAVO INFORMACIJSKIH STANDARDOV Podatki o postajališčih Standard vsebuje opise, imena, lokacije linij (avtobusnih, železniških, trajektnih, letalskih, cest...) Standard vsebuje opise, imena, lokacije ostalih točk (signalizacija, zanimivosti, križišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP) Standard vsebuje opise, imena, lokacije dogodkov (dela na liniji, nesreče, obvozi...)... 37
9 VII Standard vsebuje opise, imena, lokacije mobilnih objektov (avtobusov, trajektov...) Standard vsebuje vozne rede za posamezen JPP Standard vsebuje informacije o cenah prevoza v JPP Standard vsebuje informacije o razdaljah med posameznimi točkami oz. daljinar Standard omogoča planiranje potovanja (za potnike) Standard pokriva več različnih vrst transporta v JPP Je standard povezan s katerim od ostalih standardov V katerih državah se uporabljajo opisani standardi Standard omogoča topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz (linij, postajališč,...) Standard omogoča posredovanje podatkov uporabniku v realnem času Standard uporablja svoje nedvoumno poimenovanje posameznih točk PRIMERJALNA TABELA PRIMER UPORABE PREDLOGA STANDARDA NETEX NA PODATKIH JPP V SLOVENIJI PRIMERJAVA LASTNOSTI MODELA SIJPRIS S STANDARDI OPIS VZORČNEGA PODROČJA ZAPIS PODATKOV VZORČNEGA PODROČJA Z UPORABO NETEX ZAKLJUČKI SEZNAM VIROV PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM PRILOG NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŢIVLJENJEPIS
10 VIII UPORABLJENE KRATICE JPP - XML - CEN - IFOPT - SIRI - NeTEx - NaPTAN - NPTG - GIS - javni potniški promet Extensible Markup Language Comite Europeen de Normalisation Identification of Fixed Objects in Public Transport Service Interface for Real-time Information Network Exchange The Nationa Public Transport Access Node National Public Transport Gazetter Geographic Information System
11 IX RAZLAGA UPORABLJENIH POJMOV stalni objekt angl. fixed object; objekti v JPP, ki imajo stalno lokacijo v prostoru; primer: postajališče, kriţišče... mobilni objekt angl. mobile object; objekti v JPP, ki med delovanje stalno spreminjajo svojo lokacijo, to so vsa transportna sredstva oz. vozila; primer: avtobus, vlak, validator kart na avtobusu... dogodek v JPP angl. event; dogodki v JPP so pojavi v prometu, ki ovirajo njegovo delovanje, lahko so načrtovani in nenačrtovani, na primer: popravila vozišča, nesreče, obvoz, javno zborovanje... postajališče prostor za ustavljanje javnih prevoznih sredstev, lahko tudi večih različnih vrst transporta postajna točka točka, kjer potniki vstopajo v vozilo JPP daljinar podatki, ki omogočajo sestavljanje voznih redov in podpirajo pripravo izračuna cene prevoza vozni red informacije o prihodih in odhodih sredstev JPP na zaporedne postajne točke urejene v pregledno obliko, glede na potek linije linija povezava dveh ali večih postajnih točk itinerar popis potovanja, podroben načrt poti z vsemi postajnimi točkami, razdaljo med njimi, potrebnim povprečnim časom...
12 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 1 1 UVOD V dobi informacijske tehnologije in nenehnega povečevanja prometa je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo ljudje začeli izkoriščati moderno tehnologijo za upravljanje, informiranje in načrtovanje v povečevanju mobilnosti človeštva. Po svetu so se začeli pojavljati sistemi in aplikacije, ki uporabnikom omogočajo načrtovanje poti, informacije o stanju na cestah, moţnost sledenja vozil v realnem času... Dostop do voznih redov (avtobusnih, ţelezniških, letalskih, ladijskih linij) in posledično priprava načrta potovanja z izrisom poti (najkrajše, najcenejše, najhitrejše, najbolj zanimive itd.). Prav tako je tudi na strani ponudnikov, za povečanje njihove konkurenčnosti in izboljšanju ponudbe prevozov, nastalo mnogo aplikacij. Problem pa se je pojavil, ker ta mnoţica aplikacij ni bila povezana med seboj in mora na primer uporabnik za sestavo načrta daljšega potovanja za vsak del poti tako za tistega, ki ga opravimo peš, kot tistega, kjer uporabimo javni promet uporabiti drug vir informacij (npr. spletno aplikacijo). Izkaţe se, da je za načrtovanje poti potrebno veliko informacijske iznajdljivosti, da bi uporabnik začel in končal pot, kot si je zamislil. Zato so po celotnem razvitem svetu začeli nastajati standardi, ki urejajo in dajejo smernice za razvoj informacijske tehnologije za izmenjavo podatkov v javnem potniškem prometu. Pregled nekaterih najpomembnejših standardov za izmenjavo podatkov v javnem potniškem prometu je tudi tema diplomskega dela. Osredotočili smo se na predstavitev, pregled, primerjavo standardov in na podlagi pridobljenih podatkov in smernic prikazali delovanje na območju Slovenije, kar je bil tudi namen raziskave. Glavni cilji raziskave so: - predstavitev pomembnejših standardov s področja izmenjave podatkov v javnem potniškem prometu; - primerjava opisanih standardov po njihovih značilnostih; - aplikacija konkretnih podatkov o javnem potniškem prometu z območja Slovenije v enega od standardov.
13 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 1 Raziskava in rezultati raziskave v tej diplomski nalogi so predstavljeni v petih medsebojno povezanih poglavjih. V uvodu je predstavljen predmet raziskave, postavljena je delovna hipoteza, nameni in cilji raziskave ter obrazloţena struktura naloge. V drugem poglavju so predstavljeni in opisani pomembnejši informacijski standardi s področja izmenjave podatkov v javnem potniškem prometu, in sicer naslednjih: TransModel, IFOPT, SIRI, NeTEx, NaPTAN, NPTG, TransXChange in Google Transit. V tretjem poglavju se nahaja primerjava med standardi po posameznih sklopih informacij, ki so pomembne za uporabnike standardov. Aplikacijo podatkov javnega potniškega prometa z območja v Sloveniji v enega izmed opisanih standardov smo opisali v četrtem poglavju. V zadnjem poglavju pa smo predstavili rezultate in ugotovitve raziskovalnega dela, skupaj s predlogi in smernicami za nadaljnje delo.
14 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 1 2 PREGLED INFORMACIJSKIH STANDARDOV S PODROČJA JPP Z razvojem prometa, naraščanjem števila prebivalstva, rastjo mest, naselij in celotne prometne infrastrukture se je pojavilo ogromno podatkov in informacij. Ob pravilni obdelavi bi postali uporabni za načrtovanja novih infrastruktur, za vodenje in upravljanje, ne samo na drţavni, vendar na kontinentalni ravni. In nenazadnje bi uporabnik imel na razpolago točne in aţurne podatke za pravi in njemu najprimernejši način potovanja. Pri zbiranju, obdelavi in posredovanju informacij uporabnikom nam je v veliko pomoč razvitost informacijske tehnologije. Za ureditev nepreglednega števila podatkov in moţnosti o njihovi uporabi so v večini oz. s skupnim sodelovanjem evropskih drţav razvili standarde za izmenjavo podatkov o JPP, ki predstavljajo osnovo in ureditev te mnoţice informacij. V naslednjem poglavju bomo predstavili nekaj primerov s področja Evrope, ki pokrivajo vsaka svoj del podatkov o JPP. Naštejmo samo nekaj primerov iz Velike Britanije: CycleNetXChange omogoča zbiranje informacij o kolesarskih stezah na različnih področjih, jih izmenjuje in omogoča uporabo v planiranju in ostalih navigacijskih proizvodih; NaPTAN (baza nacionalnih javnih transportnih vozlišč) vsebuje vse podatke in lokacije javnih transportnih vozlišč in vključuje avtobusnih postajališč, letališč, ţelezniških postaj, trajektnih terminalov in mnogih drugih; NPTG (National Public Transport Gazetter) baza podatkov o lokacijah, imenih za več kot krajev v Veliki Britaniji; TransXChange standard, ki omogoča izmenjavo voznih redov in sorodnih podatkov. Uporablja se v namene registracije avtobusnih linij in izmenjavo s sistemi za načrtovanje poti; RtigXml (Real Time Interest Group XML) je XML protokol, ki omogoča računalniško izmenjavo informacij o avtobusih v realnem času; GovTalk&e-Gif. Na področju Evrope pa sta poglavitna standarda SIRI (Service Interface for Real Time Information), ki je prav tako XML protokol, ki omogoča izmenjavo informacij o JPP v realnem času preko
15 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 1 računalnikov (le-ta ima CEN standard) in pa TransModel je referenčni podatkovni model za operacije javnega transporta, razvit iz večih evropskih projektov. Potem so tu še razni programi, ki prav tako uporabniku omogočajo pridobivanje informacij o voznih redih, postajališčih, cenah, kot je na primer Google Transit ( ), aplikacije na straneh vseh večjih prevoznikov v javnem prometu (avtobusi, ţeleznice, ladje).
16 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet RAZLAGA POJMOV Kaj je standard? Standard (angleško: Standard, francosko: Norme, nemško: Norm) je tehnični dokument, ki je nastal, da bi se uporabljal kot pravilo, vodilo ali definicija. Ta dokument je nastal na podlagi dogovorov, ponovljivih načinov, kako nekaj storiti. Standardi nastajajo z zdruţevanjem vseh vpletenih, kot so: izdelovalci, uporabniki in nadzorniki posameznih materialov, izdelkov, procesov ali storitev. Vsi vpleteni pridobijo s standardizacijo, z naraščanjem varnosti izdelka, na kvaliteti in zmanjšanju stroškov in cen. Evropski Standard (EN) je avtomatično postal nacionalni standard v 31-ih drţavah članicah. (Wikipedia 2011a) Shema XML in dokument XML Shema XML je načrt oz. obrazec, ki definira pravilno sestavljanje XML dokumentov in ima tritočkovno okrajšavo XSD (W3schools 2011). Shema XML definira: - elemente, ki se lahko pojavijo v dokumentu; - atribute, ki se lahko pojavijo v dokumentu; - kateri elementi so podrejeni elementi (child elements); - vrstni red podrejenih elementov; - število podrejenih elementov; - kdaj je lahko element prazen ali vključuje besedilo; - tipe podatkov za elemente in atribute; - privzete in fiksne vrednosti za elemente in atribute. Primer sheme XML(Wikipedia 2011b): <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <xs:schema elementformdefault="qualified" xmlns:xs="
17 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 3 <xs:element name="address"> <xs:complextype> <xs:sequence> <xs:element name="recipient" type="xs:string" /> <xs:element name="house" type="xs:string" /> <xs:element name="street" type="xs:string" /> <xs:element name="town" type="xs:string" /> <xs:element name="county" type="xs:string" minoccurs="0" /> <xs:element name="postcode" type="xs:string" /> <xs:element name="country"> <xs:simpletype> <xs:restriction base="xs:string"> <xs:enumeration value="in" /> <xs:enumeration value="de" /> <xs:enumeration value="es" /> <xs:enumeration value="uk" /> <xs:enumeration value="us" /> </xs:restriction> </xs:simpletype> </xs:element> </xs:sequence> </xs:complextype> </xs:element> </xs:schema> Grafični prikaz zgornjega zapisa sheme XML (slika 1): Slika 1 - Grafični prikaz sheme XML (Wikipedia 2011b)
18 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 4 XML je tričrkovna okrajšava za angleški izraz Extensible Markup Language, razširljiv označevalni jezik, in je jezik, ki ga pogosto srečate, če brskate po Internetu. XML je preprost računalniški jezik podoben HTML-ju, ki nam omogoča format za opisovanje strukturiranih podatkov, ali arhitektura za prenos podatkov in njihovo izmenjavo med več omreţji. XML spreminja mnogo aspektov računalništva, še posebej na področju komuniciranja aplikacij in streţnikov. Da pa se ga tudi razširiti, saj ima namreč to moţnost, da si lahko sami izmislimo imena etiket (angleško TAG). Zelo je uporaben za komuniciranje, saj ima zelo preprosto in pregledno zgradbo. XML je razdeljen na tri dele: - podatkovni (vanj shranimo podatke v neki obliki z ţelenimi etiketami (tagi)), - deklarativni (skrbi za to, da lahko pri dodajanju novih podatkov vidimo, kaj takšna etiketa predstavlja), - predstavitveni (v njih oblikujemo izpis podatkov). Razvijalci XML-a povečujejo vsebino tega jezika in s tem njegove standarde tehnologije, ki vsebujejo podatke, ki se jih da enostavno preoblikovati in zamenjati v neenakih sistemih. Obstaja več dobrih lastnosti uporabljanja jezika XML: - XML razdeli podatke za lokalno obdelavo. Podatki so lahko brani v XML obliki, potem pa preneseni v lokalno aplikacijo, kot je na primer brskalnik za nadaljnje gledanje ali procesiranje. Podatki so lahko preneseni tudi skozi skripto ali druge programske jezike s pomočjo XML objektnega modela; - uporabnikom da XML moţnost primernega vpogleda v strukturirane podatke. Podatki preneseni na namizje so lahko predstavljeni v več moţnih variantah. Lokalni podatki so lahko predstavljeni na takšen način, kot to najbolj ustreza uporabniku; - omogoča integracijo strukturiranih podatkov iz več virov v logične in preproste poglede v podatke. Običajno so bili uporabniki navajeni integrirati podatke iz streţniških baz in ostalih aplikacij na medmreţnih streţnikih, tako da so bili podatki uporabni za pošiljanje na ostale streţnike za nadaljnjo procesiranje, obdelavo in distribucijo;
19 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 5 - opisuje podatke iz različnih aplikacij. Ker je XML obseţen jezik, se lahko uporablja za opisovanje podatkov v široki variaciji aplikacij, od opisovanja kolekcij spletnih strani do podatkovnih zapisov. Ker so podatki samo opisani (selfdescribing), so lahko sprejeti in procesirani brez potrebe, da so še dodatno opisani; - omogoča boljši pretok skozi parcialno granularno popravljanje (granular updates). Izvajalcem ni potrebno poslati celotnih strukturiranih podatkov vsakokrat, ko v njih pride do spremembe. Z granularnimi popravki se morajo distribuirati samo spremenjeni elementi, poslani od streţnika do klienta. Spremenjeni podatki so tako lahko predstavljeni brez ponovnega osveţevanja celotne strani ali namizja (Wikipedia 2011c).
20 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet RAZVOJ STANDARDOV 2.2 TransModel 2006: CEN TC278 EN SIRI 2007: CEN/TS ,2,3,4,5 2.3 IFOPT 2010: CEN/TS Google Transit NaPTAN NeTEx TC 278 WG3 SG9 2.8 TransXChange NPTG 2005 Slika 2 - Drevo nastanka standardov
21 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet TRANSMODEL (CEN TC278 EN12896) Kratek povzetek standarda TransModel je opis podatkov, ki so v interesu druţbe pri oblikovanju integriranega informacijskega sistema. TransModel je konceptni (abstraktni) model in ne predpisuje nobenega izvajanja na logični in fizični ravni. Zato se lahko TransModel uporablja in uvede na več različnih področjih. Kakšne so zahteve za tak vzorčni primer modela: - da predstavlja integriran pristop v oblikovanje informacijskega sistema; - da dovoljuje odprto»arhitekturo«; - da omogoča lahko in enostavno popravljanje in prilagajanje različnim potrebam evropskih upravljavcev; - da zagotavlja zanesljivo izmenjavo informacij med različnimi računalniškimi programi. TransModel povečuje učinkovitost transportnih operacij in jih podpira z bolj varnimi in zanesljivimi informacijskimi sistemi. TransModel pričakuje, da bo odprl trg in omogočil integracijo in povezljivost različnih programskih oprem od različnih proizvajalcev. Sedanja verzija TransModela (v5.0) uporablja entitetno-relacijski pristop modeliranja in zajema naslednja področja: - taktično planiranje; - razpolaganje z osebjem; - nadzorovanjem operacij; - informacije potnikov; - FARE (daljinar) zbiranje in upravljanje informacij/statistika. TransModel je v glavnem osredotočen na operacije v avtobusnem prometu.
22 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 8 TransModel razvija ekipa ljudi iz celotne Evrope, v kateri so zastopani vsi nivoji končnih uporabnikov. To je bilo predstavljeno na številnih konferencah in se je razpravljalo na seminarjih strokovnjakov za modeliranje transporta in informatikov. Ekipa je prejemala in še vedno dobiva povratne informacije širše druţbe in se nenehno razvija in vključuje nove poglede. TransModel je referenčni evropski standard CEN TC278 (Transmodel 2011) Izvor standarda TransModel se je razvil v sklopu evropskih projektov v različnih evropskih programih (Drive I, Drive II, TAP) s podporo Evropske komisije za nacionalne javne institucije predvsem s podporo Francoskega ministrstva za javni potniški promet in nekaterih privatnih podjetij. Razvoj TransModela se je začel s projektom Cassiope ( , program Drive I), rezultati Cassiope so bili nadgrajeni in uporabljeni v projektih EuroBus in Harpist (Drive II). Projekt TITAN ( ) je nadaljeval z utrjevanjem in okrepil izvajanje TransModela v treh evropskih pilotih in skupaj s standardizacijskimi procesi TransModela. Leta 1997 je bil potrjen kot evropski poskusni normativ ENV SITP (Information System for Public Transport) pa se je začel leta 1999 pod pokroviteljstvom Francoskega ministrstva za promet Uporaba v praksi TransModel se uporablja v naslednjih standardih: NaPTAN, TransXChange, JourneyWeb, SIRI.
23 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet IFOPT - IDENTIFICATION OF FIXED OBJECTS IN PUBLIC TRANSPORT (CEN/TS 28701) Povzetek standarda IFOPT je prcen/tehnični standard v razvoju s CEN oznako CEN/TS in je definiran kot model načela identifikacije za glavne obstoječe objekte, povezane z javnim prevozom (postajne točke, postajališča, kriţišča linij, vstopne točke itd.). Informacijski sistemi za javni potniški promet potrebujejo informacije, povezane z objekti ali dogodki iz realnega sveta, kot so avtobusne postaje, svetlobne signalizacije, zanimivosti, točke dostopa do ţelezniških postaj, vozil, nesreč, del na cesti,... Te podatke je moţno razvrstiti v tri skupine: - stalni objekti prometna infrastruktura: avtobusne postaje, svetlobna signalizacija, zanimivosti, ceste... - mobilni objekti: vozila, naprave za validacijo kart na vozilih (on board validators)... - dogodki: nesreče, dela in situacije, ki vplivajo na dele omreţij,... Podskupine teh skupin so zlasti pomembne pri delovanju določenih skupin javnega potniškega prometa. Na primer, avtomatski sistem za spremljanje vozil se ukvarja z mobilnimi objekti (vozili) in njihovo pozicijo, odvisno od infrastrukture. Potniški informacijski sistemi se ukvarjajo z: - zagotavljanjem informacij in izmenjavo z omreţnimi storitvami (vozni redi...); - optimizacijo osebnih potovanj (predlogi potovanj, narejeni po določenih kriterijih...); - upravljanjanjem s sredstvi javnega potniškega prometa (prodajne točke, naprave za validacijo kart (validators), naprave za obveščanje potnikov...). Ti sistemi potrebujejo vse vrste informacij, toda informacije o stalnih objektih so ključnega pomena, še zlasti postajališča javnega potniškega prometa, njihovo nedvoumno poimenovanje, njihov natančen opis in njihova natančna lokacija.
24 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 10 Pri takih podatkih se pojavijo posebne teţave. Ena izmed njih je dejstvo, da se nekateri stalni objekti (postajališča, kriţišča) pogosto uporabljajo v različnih operacijah v različnih oblikah in se prikaţejo z različnimi opisi in poimenovanji. Tako da morajo biti vzpostavljene kompleksne tabele, katere je potrebno vzdrţevati, da se lahko zagotovi intermodalno planiranje potovanja, kjer je pomembno nedvoumno poimenovanje postajališč. Drug problem se pojavi, kjer se stalni objekt (kot je ţelezniška postaja, avtobusna postaja) šteje kot enostavna točka (vidna na karti) ali kompleksen nabor večih točk, odvisno od vidika podsistemov (na primer preciznosti zemljevidov). Ta vidik je pogosto rešen s poimenovanjem večih objektov kot celote, vendar obenem povzroči problem označevanja lokacije kompleksnih objektov, za katere se je štelo, da so enostavni brez natančne metode za lociranje. Drug problem se pojavi pri označevanju stalnih objektov za javni potniški promet, ki so povezani z mestno infrastrukturo. Slednja je pogosto pomembna in se uporablja za opisovanje teh objektov. Topografski opisi so uvedeni za opisovanje le-teh, specifičnih za javni potniški promet. Prav tako se uporabljajo točke dostopa do stavb in ostale infrastrukture, ki so pomembne za načrtovanje potovanj. V tem primeru je ob spremembi mestne infrastrukture potrebno osveţiti podatke. Lahko pa se pojavijo tudi neskladnosti informacij, predvsem v smislu uporabe različnih prevozov (slika 3).
25 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 11 Slika 3 Primer stičišča večih vrst JPP (avtomobilski, avtobusni, ţelezniški...) (Department for Transport 2008) Vsi ti razlogi so vodili razvoj različnih nacionalnih programov za reševanje vsaj delčkov problemov, povezanih z informiranjem potnikov. Program Velike Britanije NaPTAN se je osredotočil na postajališča JPP in njihovo nedvoumno poimenovanje, njihovo lociranje in njihov opis. V Nemčiji se s podobnimi problemi ukvarja DELFI in VDV-Datenmodel. Švedski Samtrafikens trasportformat zagotavlja topografsko poimenovanje, vključno z naslovi, postajališči JPP, z lociranjem in povezovalnimi potmi za potnike. Drugi evropski standardi, ki izmenjujejo podatke o JPP, kot so TPEG ali TRIDENT, ALERT C, ILOC, EU-Spirit, TransModel ali SIRI, merijo na opisovanje lokacijskih opisov postajališč, vendar ne zagotavljajo celovite rešitve za te probleme. Druga pomembna raziskava je bila francoska CERTU's (»Étude des systèmes de localisation pour les transports Clarification des concepts liés aux ârrets de transports en commun«), ki sistematično raziskuje zamisel lociranja postajališč in njihovo povezovanje z obstoječo zamislijo standarda TransModela. Ta dokument,»poimenovanje obstoječih objektov«, se močno nanaša na CERTU študijo, ki je bila razvita s pomočjo francoskih strokovnjakov, ki so pred CERTU študijo razvili TransModel.
26 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 12 Poimenovanje stalnih objektov je potrebno vzdrţevati na drţavni ravni in standard mora biti vključen v drţavne modele vzdrţevanja podatkov. Saj zaradi velikega števila postajališč in njihove geografske razpršenosti vključuje veliko število inštitucij, ki morajo biti vodene in koordinirane (IFOPT tehnična specifikacija 2008). Standard IFOPT zajema model in način označevanja za glavne stalne objekte, povezane z javnimi dostopi do JPP (točke ustavljanja, območja ustavljanja, postajališča, povezovalne poti, vhode...) še posebej: - prepoznavanje pomembnih funkcij, ki so potrebne za nedvoumno označevanje stalnih objektov, posebej namenjenih za informiranje potnikov v multi-modalnem (prometu, kjer potnik uporablja več vrst prevoza) in multi-operator (prometu, kjer potnik potuje z različnimi ponudniki prevoza) smislu; - za poimenovanje glavnih stalnih objektov, povezanih s sistemom JPP, je potrebno izbirati določen pogled, in sicer določeno stopnjo podrobnosti (razdrobljenost) danih opisov in upoštevati potrebe za poimenovanje določenih funkcij; - povezati tipologijo teh objektov skupaj z definicijami; - predstaviti povezavo med poimenovanimi objekti JPP; - nedvoumen opis teh objektov preko njihovih glavnih lastnosti; - opisati, kako locirati te objekte v prostoru preko koordinat in preko povezave s topografskimi objekti z jasno ločenima plastema (JPP in topografska), ki opisuje glede na geografske objekte; - omogočiti določitev vzdrţevalca podatkov za vsak stalni objekt. Tehnike za geoprostorsko določanje pozicije JPP objektov (z uporabo satelitov, obcestne opreme za pozicioniranje) ali tehnike predstavitev na kartah so izven obsega tega standarda. V smislu omejitve obsega so v zadnji verziji standarda stalnih objektov izključeni določeni tipi potencialnih stalnih objektov, vendar obstaja moţnost, da bodo ob nadgradnji standarda postali del njega. Sem so vključene naslednje skupine: - obcestna oprema, kot so prometni znaki in svetlobna signalizacija in pristop informacij za upravljanje prometa in nadzorni sistemi;
27 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 13 - cestna kriţišča in izmenjava podatkov (preko dostopnih povezav so lahko zaščiteni za druge modele, kot je EuroRoads projekt); - parkirišča: model avtomobilskih parkirišč, definira razpoloţljivost, lastnosti avtomobila, kolesa in drugih parkirišč. IFOPT vključuje samo osnovni model parkirišč, ki vključuje povezavo avtomobilskih parkirišč z ostalimi območji ustavljanja; - povezava med prostorskim določanjem zahtevajo DATEX2 in TPEG. Stalni objekti, ki so v osnovi povezani s fizično infrastrukturo, opremo in informacijskimi storitvami, so vključeni v IFOPT standard. Medtem ko koncepti, ki vključujejo stalne točke, ki pripadajo ostalim informacijskim plastem, kot so struktura tarifnih območij ali tarifna lestvica (fare stages) (ki pripadajo plasti daljinarju-fares v TransModelu), niso vključeni v IFOPT standard. Standard IFOPT je zgrajen na osnovi standarda TransModela in definira štiri povezane podmodele (slika 4): Stop place model opisuje natančno strukturo postajališč (postaje, letališča itd.) vključno s fizičnimi točkami vstopa za vozila in potmi med točkami in s kritičnimi točkami; Point of Interest Model opisuje strukturo točk»zanimanja«(zanimivosti) vključno s fizičnimi točkami vstopa oz. vhodi; Gazetteer Topographical Model zagotavlja topografsko predstavitev naselij (mest, vasi...), med katerimi ljudje potujejo. Uporablja se za povezavo med elementi ustavljanja in postajališč s primernimi topografskimi imeni z namenom podpore planiranja poti, iskanja postajališč itd.; Administrativni model zagotavlja organizacijski model dodeljevanja pristojnosti za oblikovanje in vzdrţevanje podatkov kot proces sodelovanja, ki vključuje pristojne organe za upravljanje in omogoča decentralizirano izdajo posebnih identifikatorjev (Department for Transport 2011a).
28 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 14 Slika 4 - sestava standarda IFOPT (Department for Transport 2011a) Izvor standarda Kot je bilo ţe v opisu standarda omenjeno, je IFOPT tehnična specifikacija prcen, ki predstavlja referenčni podatkovni model za opis glavnih stalnih objektov, potrebnih za dostop do JPP. IFOPT je nastal na podlagi standarda TransModel, ki je prav tako CEN standard, kar pomeni, da je nastal pod okriljem evropskega zdruţenja za standardizacijo (CEN). CEN je neprofitna organizacija, ki se ukvarja s pospeševanjem evropske ekonomije in svetovne trgovine, blaginje evropskih prebivalcev in okoljevarstva z zagotavljanjem učinkovite infrastrukture z razvojem, vzdrţevanjem in širjenjem usklajenih standardov in specifikacij.(cen 2011a)
29 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Uporaba v praksi IFOPT je del evropskega standarda za JPP Public transport Service interface for realtime information relating to public transport operations Part 5: Functional service interfaces Situation Exchange (CEN 2011b) Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Primer IFOPT sheme XML se nahaja v prilogi 1 (Kizoom 2011a)
30 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet SIRI - SERVICE INTERFACE FOR REAL TIME INFORMATION (CEN/TS /5) Kratek povzetek standarda Javni transport je servis, ki je zelo odvisen od informacijskih sistemov, ki morajo delovati zanesljivo in učinkovito, zagotavljati visoko dostopnost in natančne podatke za potnike. Ti sistemi se uporabljajo na večih specifičnih področjih: sestavljanje voznih redov, upravljanje vozil, izdajanje kart in računov, zagotavljanje informacij o delovanju storitev v realnem času... SIRI (Kizoom 2011b) je vmesnik med storitvami za izmenjavo informacij v realnem času in je evropski standard za izmenjavo informacij o planiranju, tekočih in načrtovanih zmogljivostih operacij javnega transporta v realnem času med različnimi računalniškimi sistemi, z oznako CEN/TS SIRI vsebuje skrbno razdelane nize funkcionalnih storitev za operacije informacijskega sistema za javni transport. Storitve pokrivajo izmenjavo planiranega in trenutnega stanja voznih redov; aktivnosti in postanke vozil; poti vozil; informacije, ki pomagajo zagotavljati zanesljivo povezovanje med vozili. - SIRI meri na vključevanje najboljših nacionalnih in zasebnih standardov iz vse Evrope in jih povezati z uporabo modernih XML shem in TransModelove terminologije in načrta modeliranja. - Vse storitve SIRI so zagotovljene s standardiziranimi komunikacijskimi plastmi, ki temeljijo na arhitekturi internetnih storitev. Komunikacijska plast podpira dosleden pristop za vse funkcionalne storitve: varnost, verodostojnost, aţurno posodabljanje, ponovni zagon in kontrola dostopa. Za podporo različnim zahtevam delovanja sta podprta dva različna vzorca interakcije: takojšnji protokol zahteva/odziv; in asinhroni objavi/naroči protokol. Slednjega je mogoče nadgraditi za čim boljšo izrabo pasovne širine. Modularizacija SIRI-ja omogoča postopen pristop. Za določeno aplikacijo je potrebno izvesti samo del storitev, ki jo omogočajo. Pričakuje se, da lahko uporabnik (tisti, ki črpa
31 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 17 informacije s pomočjo standarda SIRI) začne samo z eno ali dvema storitvama in čez čas poveča število storitev in območje podprtih moţnosti. Podobno lahko razvijalci in ponudniki (tisti, ki s pomočjo standarda SIRI širi informacije ) informacij postopno nadgradijo svojo podporo z informacijami za SIRI. SIRI uporablja pogled»zdruţevanja«informacij o storitvah, podatkih, podatkovnih modelih, transportu in posredovanja v realnem času. Glede na celoten kontekst je pomembno zaradi učinkovitosti storitev v realnem času ohraniti informacijski model prijazen do uporabnikov, saj je to v bistvu samo izmenjava trenutnih sprememb podatkov. Proces iskanja internetnih storitev omogoča, da ponudniki informacij na enostaven način omogočijo dostopnost podatkov vsem zainteresiranim stranem. Slika 5: Sestava standarda SIRI (Kizoom 2011b)
32 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Izvor standarda SIRI je nastal s pomočjo dobaviteljev opreme, organov transporta, prevoznikov in svetovalcev za promet iz večih evropskih drţav (Češke, Nemčije, Danske, Francije, Norveške, Švedske in Velike Britanije) s podporo VDV iz Nemčije, Direcion des Transports Terrestres iz Francoskega ministrstva za promet in RTIG iz Velike Britanije in na podlagi dela na evropskem projektu Trident. SIRI je protokol XML, ki omogoča posredovanje in računalniško izmenjavo informacij o javnem potniškem prometu v realnem času in podpira naslednje kategorije prevozov: - javni promet namenjen: umetnosti, rekreaciji in potovanjem (turistična potovanja, turistični prevoz, letalski prevoz, letališča, pristanišča in morski transport, trajekti, avtobusni prevozi, avtobusna postajališča in postaje, ţelezniški transport, ţelezniške postaje in proge, vlaki, podzemne ţeleznice,...); - javni promet namenjen: industriji in gospodarstvu (letalski transport, ladijski transport, ţelezniški transport, ceste in cestni transport). Protokol ima CEN (European Committee for Standardization, evropski urad za standardizacijo,) standard, razvit s pomočjo Francije, Nemčije (VDV), Skandinavije in Velike Britanije. SIRI je nastal na osnovi TransModela, abstraktnega modela za informacije o javnem prevozu, ki je javno dostopen model v shemi XML za informacije o javnem prevozu. (SIRI White Paper 2006) Uporaba v praksi SIRI je v fazi revizije in sprejema za CEN standard. V Franciji, Nemčiji, Norveški, Švedski, Irski, Veliki Britaniji, Izraelu, Avstraliji in v ZDA se je začel uporabljati v storitvah za izmenjavo informacij v realnem času ţe leta 2005 (Kizoom 2011c). V Nemčiji se na primer uporablja v programih: Mentz Datenverarbeitung GmbH EFA (Mentzdv 2011); Init AG (VDV 2011)...
33 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 19 Standard SIRI pa je uporabljen tudi v sistemih: Trafikanten (na Norveškem), Travelline ( v Veliki Britaniji), Certu (v Franciji), MTA (v New Yorku, ZDA) Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Shema, ki jo uporablja Urban Traffic Management&Control (Urban Trafic Management&Control 2011). Primer SIRI sheme XML se nahaja v prilogi 2 (Kizoom 2011d). Primer iz standarda SIRI zahteva in odgovor o informaciji o stanju linije na določeni postajni točki: stoptimetable o exs_stoptimetable_request.xml: informacijski sistem pošlje streţniku SIRI zahtevo za informacije o stanju linije na neki postajni točki v določenem časovnem intervalu <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <!-- (C) COPYRIGHT CEN SIRI --> <Siri xmlns=" xmlns:xsi=" version="1.4" xsi:schemalocation=" <ServiceRequest> <!--======ENDPOINT REFERENCES================================--> <RequestTimestamp> T09:30:47-05:00</RequestTimestamp> <RequestorRef>NADER</RequestorRef> <StopTimetableRequest version="1.4"> <RequestTimestamp> T09:30:47-05:00</RequestTimestamp> <!--=======TOPIC ===================================== --> <DepartureWindow> <StartTime> T09:30:47-05:00</StartTime> <EndTime> T10:30:47-05:00</EndTime> </DepartureWindow> <MonitoringRef>EH00001</MonitoringRef> <LineRef>LINE77</LineRef> </StopTimetableRequest> </ServiceRequest> </Siri> o odgovor s podatki s postaje: <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <!-- (C) COPYRIGHT CEN SIRI --> <Siri xmlns=" xmlns:xsi=" version="1.4" xsi:schemalocation=" <ServiceDelivery>
34 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 20 <!-- =======HEADER================================================== --> <ResponseTimestamp> T09:30:46-05:00</ResponseTimestamp> <ProducerRef>KUBRICK</ProducerRef> <Status>true</Status> <!--=======PAYLOAD============================================== - -> <StopTimetableDelivery version="1.4"> <ResponseTimestamp> T09:30:47-05:00</ResponseTimestamp> <SubscriberRef>NADER</SubscriberRef> <SubscriptionRef> T09:30:47-05:00</SubscriptionRef> <Status>true</Status> <ValidUntil> T09:30:47-05:00</ValidUntil> <!--====FIRST ARRIVAL ============================================ --> <TimetabledStopVisit> <RecordedAtTime> T09:25:46-05:00</RecordedAtTime> <!-- IDENTITY GROUP --> <MonitoringRef>HLTST011</MonitoringRef> <TargetedVehicleJourney> <!-- JOURNEY IDENTITY GROUP --> <LineRef>Line123</LineRef> <DirectionRef>Out</DirectionRef> <FramedVehicleJourneyRef> <DataFrameRef> </DataFrameRef> <DatedVehicleJourneyRef>Oubound</DatedVehicleJourneyRef> </FramedVehicleJourneyRef> <!-- LINE INFO GROUP --> <PublishedLineName>123</PublishedLineName> <!-- SERVICE POINTS GROUP --> <OriginRef>PLACE21</OriginRef> <OriginName>Highbury</OriginName> <DestinationRef>PLACE45</DestinationRef> <DestinationName>Paradise Park</DestinationName> <!-- STOP EVENT TIMES GROUP --> <TargetedCall> <VisitNumber>1</VisitNumber> <AimedArrivalTime> T09:40:46-05:00</AimedArrivalTime> <AimedDepartureTime> T09:42:47-05:00</AimedDepartureTime> </TargetedCall> </TargetedVehicleJourney> <!-- CALl INFO GROUP --> </TimetabledStopVisit> </StopTimetableDelivery> </ServiceDelivery> </Siri>
35 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet NETEX NETWORK EXCHANGE (CEN TC 278 WG9) Kratek povzetek standarda NeTEx je prcen/tehnični standard v razvoju s CEN oznako CEN TC 278 WG9. Glavni cilj NeTEx-a je zagotoviti učinkovit evropski standard za izmenjavo voznih redov JPP in sorodnih podatkov. Namen standarda je, da postane glavni format, ki omogoča izmenjavo voznih redov za ţelezniški, avtobusni, ladijski, letalski in vse ostale oblike JPP. Vključuje popolno podporo za ţeleznico in se lahko uporablja za izmenjavo podatkov na ravni UICja (International Union of Railways). NeTEx uporablja popolnoma prepletene modele, ki se ukvarjajo z JPP, in je obenem tudi večplastni abstraktni model. Format je namenjen za učinkovito, redno aţuriranje kompleksnih podatkov med raznimi sistemi. Ta podatkom omogoča uporabo v sodobnih spletnih aplikacijah in arhitekturah, ki podpirajo široko paleto podatkov pomembnih za potnike in operativne aplikacije. NeTEx zagotavlja moţnost izmenjave postajališč, poti in voznih redov med različnimi računalniškimi sistemi, skupaj z vsemi potrebnimi podatki. NeTEx je sestavljen iz naslednjih glavnih gradnikov: - specifikacije, - modularne NeTEx sheme XML, - opisa protokolov za izmenjavo dokumentov, ustvarjenih s shemo, - dokumentacije iz NeTEx sheme in procesov, ki so uporabljeni v njej, - primerov voznih redov zakodiranih kot NeTEx dokumenti XML. NeTEx je standard za izmenjavo voznih redov za JPP vključno s: - topografijo mreţ (poti, vzorci potovanj...), - vozni redi (vključno z vzorci potovanj, operativni dnevi), - podatki, ki podpirajo spremljanje v realnem času, - osnovni podatki o tarifah. XML dokumenti, ki imajo za osnovo NeTEx shemo, se zato lahko uporabljajo za izmenjavo naslednjih informacij:
36 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 22 - voznih redov JPP (ki vključujejo postajališča, poti, čase odhodov, pogostost, opombe o delovanju in koordinate); - poti s kompleksno topologijo (kot so kroţne poti, deteljice in poti zaključene s kroţišči-lollipops. Prav tako imajo lahko kompleksno delovanje, kot so kratko delovanje in hitre vzorce. Lahko pa tudi opisujejo povezavo z ostalimi storitvami); - dneve delovanja JPP (vključno s prazniki in ostalimi izjemami); - potovanja lahko vključujejo posamezne odseke potovanj, kot so potovanje z vlakom, ki vključuje prestope; - informacije o podjetjih, ki ponujajo storitve JPP; - dodatne operativne informacije (vključno s pozicioniranjem potovanj, garaţami, usluţbenci, kar je uporabno za validacijske sisteme); - podatke o dostopnosti JPP za invalidne osebe; - podatki se upravljajo kot meta podatkovna baza, kar omogoča aţuriranje preko distribucijskih sistemov. NeTEx opisuje podatke kot dokument XML, ki se lahko izmenjujejo preko različnih komunikacijskih protokolov (FTP, http, SNMP). Lahko se uporabljajo za izmenjavo večih XML dokumentov na podlagi sheme in za dinamično izmenjavo posameznih podatkov ali skupine podatkov, kot na primer zahteva uporaba http-ja SIRI. NeTEx XML poenostavlja zapletene modele JPP s standardnim»flat file«formatom, ki se lahko obdeluje učinkovito in poceni z uporabo sodobnih računalniških tehnologij (Kizoom 2011e) Izvor standarda NeTEx je zasnovan na osnovi standarda TransModel, ki je konceptni model za podatke JPP in je dopolnjen z dodatnimi koncepti za postajališča na osnovi standarda IFOPT.
37 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Uporaba v praksi Standard NeTEx je vključen v marsikateri sistem JPP, med drugim tudi v priprave koordinacijske skupine za JPP na Olimpijskih igrah v Londonu leta Uporabili so ga pri načrtovanju potovanj in tudi same dostopnosti do olimpijskih prizorišč. Poleg NeTEx-a so uporabili tudi druge britanske (NaPTAN, TransXChange) in evropske standarde (IFOPT, TransModel). (Department for Transport 2011b) Primer NeTEx Primer zapisa postajnih točk v standardu NeTEx: stop_id,stop_name,stop_desc,stop_lat,stop_lon,zone_id,stop_url FUR_CREEK_RES,Furnace Creek Resort (Demo),, , ,, BEATTY_AIRPORT,Nye County Airport (Demo),, , ,, BULLFROG,Bullfrog (Demo),, , ,, STAGECOACH,Stagecoach Hotel & Casino (Demo),, , ,, NADAV,North Ave / D Ave N (Demo),, , ,, NANAA,North Ave / N A Ave (Demo),, , ,, DADAN,Doing Ave / D Ave N (Demo),, , ,, EMSI,E Main St / S Irving St (Demo),, , ,, AMV,Amargosa Valley (Demo),, , ,, Primer opisa potovanja v standardu NeTEx: route_id,service_id,trip_id,trip_headsign,direction_id,block_id,shape_id AB,FULLW,AB1,to Bullfrog,0,1, AB,FULLW,AB2,to Airport,1,2, STBA,FULLW,STBA,Shuttle,,, CITY,FULLW,CITY1,,0,, CITY,FULLW,CITY2,,1,, BFC,FULLW,BFC1,to Furnace Creek Resort,0,1, BFC,FULLW,BFC2,to Bullfrog,1,2, AAMV,WE,AAMV1,to Amargosa Valley,0,, AAMV,WE,AAMV2,to Airport,1,, AAMV,WE,AAMV3,to Amargosa Valley,0,, AAMV,WE,AAMV4,to Airport,1,,w
38 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet NAPTAN NATIONAL PUBLIC TRANSPORT ACCESS NODE Kratek povzetek standarda NaPTAN baza je nacionalni sistem za enolično označevanje točk dostopa do javnega potniškega prometa v Veliki Britaniji. Je jedro komponent nacionalne prometno informacijske infrastrukture in se uporablja v mnogih standardih in informacijskih sistemih v Veliki Britaniji. Vsaka postaja, letališče, pristanišče, avtobusno postajališče itd. ima dodeljeno najmanj eno oznako. NaPTAN shema je standard, ki ga financira britansko Ministrstvo za promet in podpira tako javno registracijo avtobusnih voznih redov za Vehicle and Operator Services Agency (VOSA) in zbiranje podatkov za Transport Direct Portal. NaPTAN vključuje tudi soroden standard The National Public Transport Gazetter (RTIG). NaPTAN je sestavljen iz naslednjih elementov: standarda za poimenovanje in prepoznavanje dostopov do JPP; baze podatkov vseh dostopnih točk v Veliki Britaniji; shema XML za izmenjavo podatkov postajališč (kot dokumenti XML, ki opisujejo vsebino). Celotna baza ali pa po delih se lahko zamenja v tem formatu; format za izmenjavo postajnih točk so csv datoteke. (The National Public Transport Access Node) (Department for Transport 2011c) Izvor standarda NaPTAN je nacionalni sistem za edinstveno poimenovanje točk JPP v Veliki Britaniji. Nastal je pod pokroviteljstvom britanskega Ministrstva za promet. Verzija 2.1 je bila objavljena in ima še danes status veljavnega standarda. (UK Goverment Cabinet Office 2011a)
39 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Uporaba v praksi NaPTAN zagotavlja enolične označbe za vsako točko dostopa do javnega potniškega prometa v Veliki Britaniji. Skupaj s smiselnim tekstom opisuje točke ustavljanja in njihove lokacije. To omogoča tako računalniško podprtim prometnim sistemom in širši javnosti laţje iskanje in načrtovanje postankov. Postanki se lahko povezujejo s topografskimi območji preko National Public Transport Gazetter. (Department for Transport 2011d)) NaPTAN se uporablja oz. je implementiran v programsko opremo naslednjih podjetij: Thales, MDV, Kizoom, Journey Plan, Atos Origin, Atkins, Trapeze, Acis Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Primer NaPTAN sheme XML se nahaja v prilogi 3 (Department for Transport 2011e)
40 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet NPTG - NATIONAL PUBLIC TRANSPORT GAZETTEER Kratek povzetek standarda NPTG zagotavlja topografsko bazo mest in naselij v Veliki Britaniji; zagotavlja osnovni okvir referenc za NaPTAN shemo in ostale sheme sistemov za JPP v Veliki Britaniji. Primerno poimenovanje mest je pomembno za zagotavljanje zanesljivega iskanja mest in postajališč v modernem on-line načrtovanju potovanj in ostalih sistemov za obveščanje potnikov. NPTG shema XML se uporablja za distribucijo topografskih podatkov iz NPTG baze v lokalna upravna območja, ki upravljajo z NaPTAN podatki, prav tako vsi ostali sistemi za obveščanje o JPP. Pomoţna shema (NPTG Discovery shema XML) se uporablja za izmenjavo podatkov, ki povezujejo topografske pokrajine z razpoloţljivimi računalniško informativnimi storitvami. NPTG Discovery shema se lahko uporablja za samodejno nastavitev in povezovanje, na primer za iskanje streţnikov, ki pokrivajo določene točke za načrtovanje poti ali storitve v realnem času. NPTG shema je prav tako del podatkovnih shem JPP v Veliki Britaniji in si deli nekatere dele z JPP shemami, kot sta TransXChange in JourneyWeb. NPTG zagotavlja enolično označevaje za vsako mesto ali naselje v Veliki Britaniji, v katero bi ţelel potnik potovati, skupaj s primernimi tekstovnimi opisi. To omogoča tako računalniško podprtim sistemom kot širši javnosti laţje iskanje krajev. Uporablja se za organizacijo NaPTAN postajnih točk. Standard je sestavljen iz naslednjih elementov: - standarda za identifikacijo in poimenovanje krajev; - baze podatkov vseh krajevnih točk v Veliki Britaniji; - sheme XML za izmenjavo krajev (kot dokument XML, ki se lahko v celoti ali po delih izmenjuje v tem formatu); - izmenjivega formata za izmenjavo krajev (kot csv datoteke).
41 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Izvor standarda NPTG zagotavlja topografsko bazo mest in naselij v Veliki Britaniji in okvir referenc za NaPTAN shemo in ostalih shem za prometne informacije v Veliki Britaniji. Bazo NPTG standarda in shemo vzdrţuje britansko Ministrstvo za promet. Verzija standarda 2.1, je bil objavljen in ima status veljavnega nacionalnega standarda v Veliki Britaniji. (UK Goverment Cabinet Office 2011b) Uporaba v praksi Standard se uporablja oz. je implementiran v programsko opremo naslednjih podjetij: omnibus-systems, acis, Trapeze, Journey plan, MDV, Atkins, ITO (Department for Transport 2011f) Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Primer NPTG sheme XML se nahaja v prilogi 4 (Department for Transport 2011g)
42 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet TRANSXCHANGE Kratek povzetek standarda TransXChange je nacionalni standard Velike Britanije za izmenjavo avtobusnih voznih redov in podatkov, povezanih z voznimi redi. Uporablja se tako v elektronski registraciji avtobusnih linij (EBSR) skupaj z Vehicle and Operator Services Agency (VOSA) in Traffic Area Networks (TAN), kot tudi za izmenjavo avtobusnih linij z ostalimi računalniškimi sistemi, kot so sistemi za načrtovanja potovanj in sistemov za spremljanje vozil v realnem času. Standard je sestavljen iz naslednjih komponent: - registracije in glavne verzije TransXChange sheme XML; - The TransXChange Publisher, orodje za objavljanje TransXChange dokumentov XML, ki jih iz TransXChange formata pretvori v tabelarične PDF datoteke; - dokumentacije TransXChange sheme in procesov za uporabo; primerov voznih redov zakodiranih kot TransXChange dokumenti XML Izvor standarda Standard TransXChange je nastal pod pokroviteljstvom Ministrstva za promet Velike Britanije. Verzija 2.1 je bila objavljena in ima status veljavnega nacionalnega standarda Velike Britanije (UK Goverment Cabinet Office 2011c) Uporaba v praksi Uporablja se oz. je implementiran v programih naslednjih podjetij: Thalec, Atos Origin, Trapeze, Journey Plan, MDV, Omnibu, ACIS, Atkins (Department for Transport 2011h)
43 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Primer TransXChange sheme XML se nahaja v prilogi 5 (Department for Transport 2011i)
44 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet GOOGLE TRANSIT Kratek povzetek standarda Google Transit, kot del Google Maps, je orodje za načrtovanje poti z JPP, ki povezuje najnovejše podatke ponudnikov in orodje Google Maps (slika 6). Vključuje postajališča, linije, vozne rede in cenike, kar omogoča hitro in enostavno planiranje za vsakogar. Za ponudnike storitev JPP po celem svetu je Google Maps cenovno učinkovita rešitev, ki je primerna tako za novince, kot tudi za izkušene potnike. Google Maps je na voljo v 12 različnih jezikih in je zdruţljiv z bralniki zaslonov za slepe in slabovidne. Transit v Google Maps deluje tudi na pametnih telefonih, preko Google Maps za mobile telefone. Informacije o JPP so na voljo tudi v Google Earth orodju (Google Maps 2011) Izvor standarda Google Transit je edina izmed mnogih inovativnih Googlovih storitev, ki je bila na medmreţju ( ) objavljena poleti leta 2006 kot podatkovno izmenljiv format. Google Transit Data Feed Specification (GTFS) je specifikacija, kako morajo biti zapisani podatki, katere lahko ponudniki JPP posredujejo strani Google Transit in s tem ponudijo informacije o svojih storitvah na medmreţju. Po objavi je bila specifikacija nadgrajena skozi več različnih verzij. Začetni cilj Google Transita so bila transportna omreţja v večjih metropolah, ki bi zajemal avtobusne prevoze, podzemne ţeleznice in trajekte. Informacije o hitrih ţeleznicah in avtobusnih linijah so mogoče v nekaterih deţelah, kot so Švica, Avstrija in Japonska. (Kizom, Miller, 2008)
45 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Uporaba v praksi Standard Google Transit je dostopen na vsakem računalniku, ki podpira vsaj enega od naslednjih brskalnikov. Internet Explorer 6.0+, Firefox 0.8+, Safari , Netscape 7.1+, Mozilla 1.4+, Opera 8.02+(Google 2011). Aplikacija Google Transit deluje tudi na novejših telefonih, ki delujejo na sistemih Android in Windows (BlackBerry, iphone, Nokia...) Od svojo pot lahko s pomočjo Google Transita načrtujete tudi po Ljubljani, vendar zaenkrat ţal samo s podatki LPP-ja (Ljubljana 2011). Slika 6 - Spletna stran Google Transit (Google Maps 2011)
46 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 32 3 PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV V naslednjem delu diplomske naloge bomo primerjali standarde, opisane v prejšnjem poglavju. Vsi prej opisani standardi imajo skupno lastnost, se lahko pri vseh zamenja oziroma nadgradi posamezen del modela, kar omogoča nemoteno delovanje celotnega modela. Skoraj vsi opisani standardi uporabljajo računalniški jezik XML, ki omogoča izmenjavo mnoţice podatkov po delih ali v celoti. Obenem datoteke s podatki niso preobseţne za izmenjavo po internetu in omogočajo hitro izmenjevanje in spremljanje dogajanja v realnem času. Glede na veliko raznolikost posameznih standardov se bomo v naslednjem poglavju osredotočili na lastnosti, po katerih jih bomo med seboj primerjali: - standard vsebuje opise, imena, lokacije postajališč (avtobusnih, ţelezniških, trajektnih, letališč...); - standard vsebuje opise, imena, lokacije linij (avtobusnih, ţelezniških, trajektnih, letalskih, cest...); - standard vsebuje opise, imena, lokacije ostalih točk (signalizacija, zanimivosti, kriţišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP); - standard vsebuje opise, imena, lokacije dogodkov (dela na liniji, nesreče, obvozi...); - standard vsebuje opise, imena, lokacije mobilnih objektov (avtobusov, trajektov...); - standard vsebuje vozne rede za posamezen JPP; - standard omogoča planiranje potovanja (za potnike); - standard pokriva več različnih vrst transporta v JPP; - je standard povezan s katerim od ostalih standardov; - v katerih drţavah se uporabljajo opisani standardi; - standard omogoča topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz (linij, postajališč,...);
47 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 33 - standard omogoča posredovanje podatkov uporabniku v realnem času; - standard uporablja svoje nedvoumno poimenovanje posameznih točk. 3.1 DEFINICIJA KRITERIJEV ZA PRIMERJAVO INFORMACIJSKIH STANDARDOV Kriteriji za primerjavo informacijskih standardov so bili podatki, dostopni na internetnih straneh posameznih standardov in ostali dostopni literaturi. Če pogledamo po posameznih točkah primerjave: - standard vsebuje opise, imena, lokacije postajališč (avtobusnih, železniških, trajektnih, letališč...). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije postajališč; - standard vsebuje opise, imena, lokacije linij (avtobusnih, železniških, trajektnih, letalskih, cest...). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije linij; - standard vsebuje opise, imena, lokacije ostalih točk (signalizacija, zanimivosti, križišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije ostalih točk; - standard vsebuje opise, imena, lokacije dogodkov (dela na liniji, nesreče, obvozi...). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije dogodkov; - standard vsebuje opise, imena, lokacije mobilnih objektov (avtobusov, trajektov...). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije mobilnih objektov; - standard vsebuje vozne rede za posamezen JPP. Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje vozne rede; - standard omogoča planiranje potovanja (za potnike). Kriterij je, da standard omogoča planiranje potovanja; - standard pokriva več različnih vrst transporta v JPP. Kriterij je, da standard pokriva več kot eno vrsto transporta;
48 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 34 - je standard povezan s katerim od ostalih standardov. Kriterij je kakršna koli povezava s katerim od ostalih standardov. Lahko je osnova za druge standarde, ali pa z drugim standardom deli podatke; - v katerih državah se uporabljajo opisani standardi. Kriterij je drţava, ki uporablja standard, lahko ena drţava uporablja več standardov oz. več drţav uporablja posamezen standard; - standard omogoča topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz (linij, postajališč...). Kriterij je, da standard podatke obdeluje in prikazuje v grafični obliki (slike, zemljevidi); - standard omogoča posredovanje podatkov uporabniku v realnem času. Kriterij je, da uporabnik JPP dobi aţurne podatke o transportu na zahtevo; - standard uporablja svoje nedvoumno poimenovanje posameznih točk. Kriterij je, da standard zahteva in kreira bazo podatkov in nedvoumno poimenuje posamezne točke Podatki o postajališčih Postajališče je točka, na kateri ustavljajo vozila JPP. Lahko je postajališče za samo eno vrsto transporta oziroma je stičišče večih vrst transporta. Na tej točki lahko potniki samo vstopajo, lahko samo izstopajo oziroma oboje skupaj. Opis postajališča je kratek opis glavnih lastnosti postajališča, kjer je navedeno za katero vrsto prometa se uporablja in kakšne so njenegove arhitekturne značilnosti. Ime postajališča kakršnega poznajo uporabniki se lahko razlikuje od imena uporabljenega v standardu. Ime postajališča je osnovni podatek o točki, kjer ustavljajo vozila JPP in preko katere se povezuje z ostalimi elementi standarda. Standard lahko uporablja svoje poimenovanje oziroma lahko uporablja imena iz baze nekega drugega standarda. Ne glede na izvor imena je zelo pomembno, da se ime ne ponovi za dve ali več postajališč, saj standard v tem primeru ne bi deloval pravilno. Lokacija postajališča se v standardih uporablja, da se lahko posamezno postajališče umesti v prostor, poveţe z ostalimi postajališči v linijo. V primeru, da standard omogoča grafični prikaz, pa se s temi podatki tudi preko zemljevidov in ostalih vizualnih predstavitev
49 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 35 natančno izriše. Lahko se uporabljajo koordinate, ali pa samo opisno določi lega posameznega postajališča. Opise, imena in lokacije postajališč, so tri točke s katerimi opisujejo postajališča naslednji standardi: TransModel, IFOPT, SIRI, NeTEx, Google Transit, NaPTAN in delno NPTG. - TransModel vsebuje vse tri točke informacij, vendar samo za avtobusna postajališča, saj je bil model zasnovan na osnovi avtobusnega prometa. - IFOPT vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih, saj je osredotočen na poimenovanje stalnih objektov v JPP. - SIRI vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih v JPP, saj jih uporablja za izmenjavo informacij v realnem času. - NeTEx vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih in jih nadgrajuje z ostalimi pomembnimi informacijami za JPP. - NaPTAN vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih za večino mest v Veliki Britaniji. - NPTG vsebuje samo poimenovanje postajališč, katero bazo uporabljajo drugi standardi. - TransXChange vsebuje informacije o avtobusnih postajališčih posredno preko voznih redov, saj je osredotočen na izmenjavo voznih redov in sorodnih podatkov za avtobusni promet. - Google Transit vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih, vendar samo za omejeno število mest, vendar baza podatkov in števila podprtih mest nenehno rastejo. Če primerjamo torej standarde na osnovi postajališč, vidimo, da so skoraj vsi vsaj delno povezani vsaj z eno vrsto postajališč, od koder črpajo informacije in jih povezujejo z ostalimi. Torej lahko rečemo, da so postajališča osnovni element vseh opisanih standardov za izmenjavo podatkov o JPP.
50 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Standard vsebuje opise, imena, lokacije linij (avtobusnih, ţelezniških, trajektnih, letalskih, cest...) Linija je povezava oziroma pot med dvema ali večimi točkami. Opis linije je kratek opis glavnih lastnosti linije. Tu nas predvsem zanima katero vrsto prometa se uporablja opisana linija, njene arhitekturne značilnosti, katere točke oziroma postajališča povezuje. Ime linije je osnovni podatek, med katerimi točkami vozijo vozila JPP in preko katerega se povezuje z ostalimi elementi standarda. Standard lahko uporablja svoje poimenovanje oziroma lahko uporablja imena iz baze nekega drugega standarda. Pri tem pa je ne glede na izvor imena zelo pomembno, da se ime ne ponovi za dve ali več linij, saj standard v tem primeru ne bi deloval pravilno. Lokacija linije se v standardih uporablja, za umestitev posamezne linije v prostor in povezavo s postajališči, ter ostalimi pomembnimi točkami na poti. V primeru, da standard omogoča grafični prikaz, pa se s temi podatki tudi preko zemljevidov in ostalih vizualnih predstavitev natančno izriše. Lahko se uporabljajo koordinate, ali pa samo opisno določi potek linije. Opise, imena, lokacije linij vsebujejo naslednji standardi: Google Transit, NPTG, TransXChange, NeTEx, TransModel in SIRI. - TransModel uporablja linije, vendar samo za avtobusni promet. - SIRI uporablja linije za izmenjavo informacij o JPP v realnem času. - NeTEx vsebuje vse tri točke linij, da lahko v realnem času povezuje postajališča različnih vrst JPP in pa ostale informacije pomembne za JPP. - NPTG samo poimenuje linije in ustvarja njihovo bazo. - TransXChange je prav tako kot pri točkah povezan z linijami preko voznih redov za avtobusni promet. - Google Transit vsebuje vse tri točke linij za povezovanje posameznih točk. Kot vidimo, so linije uporabljene v manjšem številu standardov. Glavni razlog je, da so standardi, ki jih ne uporabljajo, samo baza podatkov za točke, pri katerih jih ne zanima
51 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 37 povezava med njimi. V dveh opisanih standardih pa se uporabljajo povezave med posameznimi točkami samo za avtobusni promet Standard vsebuje opise, imena, lokacije ostalih točk (signalizacija, zanimivosti, kriţišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP) Ostale točke, kot so signalizacija, zanimivosti, kriţišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP, so vse tiste točke, ki ne vplivajo direktno na prometne povezave, so pa zanimive za uporabnike JPP. Bodisi da so njihov končni cilj ali pa samo orientacijska točka. V opisanih standardih niso obravnavane enakovredno kot postajališča ali linije, vendar so zgolj drugotnega pomena, ali pa sploh niso obravnavane. Direktno z ostalimi točkami se ukvarja le standard IFOPT, ki se ukvarja s poimenovanjem in opisi stalnih objektov JPP. Posredno pa se z ostalimi točkami preko standarda IFOPT ukvarja tudi standard NeTEx Standard vsebuje opise, imena, lokacije dogodkov (dela na liniji, nesreče, obvozi...) Dogodki so vse dejavnosti, ki posredno ali neposredno delujejo oziroma vplivajo na JPP. Taki dogodki so na primer: dela na cesti, nesreče, obvozi... Podobno kot ostale točke se tudi dogodki pojavijo zgolj v treh standardih, in sicer v: IFOPT, SIRI in njuni nadgradnji NeTEx standardu Standard vsebuje opise, imena, lokacije mobilnih objektov (avtobusov, trajektov...) Mobilni objekti so prevozna sredstva, ki se uporabljajo v posameznih vrstah JPP. Na primer avtobusi v avtobusnem prometu, vlaki v ţelezniškem prometu... Mobilni objekti imajo vsak svoje ime, pod katerim ga najdemo v voznih redih oziroma pod katerim ga prepoznajo upravljavci. Poleg imena pa imajo seveda tudi krajši opis z vsemi glavnimi značilnostmi. Lokacija mobilnih objektov se nenehno spreminja in je pomembna v
52 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 38 primeru, da ţeli uporabnik ali upravljavec spremljati natančno lokacijo, kje se mobilni objekt nahaja v določenem trenutku, bodisi v realnem času lahko tudi bodisi na dan in uro potovanja. Mobilni objekti so podobno kot prejšnji točki zastopani v manjšem številu standardov, in sicer v standardu IFOPT, SIRI, NeTEx in Google Transit Standard vsebuje vozne rede za posamezen JPP Vozni red je zapis, po navadi v obliki tabele, kdaj in na katerih postajališčih se ustavi prevozno sredstvo JPP. Vozni red je namenjen tako upravljavcem oziroma ponudnikom JPP, kot tudi končnim uporabnikom JPP. Prvim omogoči upravljanje s svojimi vozili, drugim pa moţnost izbire načina potovanja iz točke A v točko B. Z voznimi redi se ukvarjajo oziroma jih vsebujejo naslednji standardi: - TransModel uporablja zgolj vozne rede za avtobusni promet v modelu za standard izmenjave podatkov v JPP. - IFOPT, ki se ukvarja s poimenovanjem stalnih objektov JPP in vsebuje vozne rede kot dodatno informacijo za posamezne stalne objekte. - SIRI, ki se ukvarja za izmenjavo informacij o JPP v realnem času in so mu vozni redi v pomoč. - NeTEx, ki deluje na osnovi TransModela, SIRI-ja, IFOPT-a in je njegova glavna naloga povezovanje voznih redov večih različnih vrst JPP. - TransXChange, ki se ukvarja z izmenjavo voznih redov in sorodnih podatkov večih ponudnikov JPP. - Google Transit, ki omogoča uporabniku najlaţji pregled in načrtovanje potovanja Standard vsebuje informacije o cenah prevoza v JPP Cenik oziroma informacije o cenah prevoza v JPP so pomembne informacije tako za končne uporabnike JPP kot za ponudnike JPP. Cenike vsebujejo standardi: TransModel, SIRI, NeTEx in Google Transit.
53 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Standard vsebuje informacije o razdaljah med posameznimi točkami oz. daljinar Daljinar je izraz, ki opisuje ponudbo, z opisovanjem elementov poti (postaje, razdalje med njimi in časi voţenj med njimi) (Tibaut et al. 2010a). V točno taki definiciji ga uporablja le standard TransModel. Drugače pa ga preko voznih redov, postaj, razdalj med njimi najdemo v večini opisanih standardov: SIRI, NaPTAN, NPTG, TransXChange, Google Transit Standard omogoča planiranje potovanja (za potnike) Planiranje potovanja je funkcija oziroma končni rezultat obdelave vseh zbranih podatkov, ki uporabniku omogoča, da na določen dan v prihodnosti načrtuje potovanje iz točke A v točko B po različnih kriterijih. Planiranje potovanja omogočajo naslednji standardi: - TransModel omogoča planiranje potovanja, vendar zgolj za avtobusni promet. - IFOPT omogoča planiranje potovanja na podlagi podatkov o stalnih objektih v JPP. - SIRI omogoča planiranje potovanja in pa spremljanje poteka potovanja v realnem času. - NeTEx omogoča planiranje potovanj in predvsem povezljivost z različnimi vrstami JPP. - TransXChange omogoča planiranje potovanja na podlagi voznih redov, s katerimi se ukvarja. - Google Transit planiranje potovanja je glavna funkcija in namen tega standarda, kjer se zdruţijo vsi podatki, ki jih zbira, in po določitvi kriterijev uporabniku ponudijo najboljše moţne variante potovanja iz točke A v točko B Standard pokriva več različnih vrst transporta v JPP Med vrste transporta štejemo: avtobusni, ţelezniški, letalski in ladijski promet. Torej vse vrste prometa, ki so na voljo javnosti in delujejo po določenih urnikih med določenimi
54 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 40 kraji. Zaradi velikega števila informacij znotraj ene vrste JPP postanejo kombinacije z ostalimi vrstami JPP zelo zapletene in je potrebno premišljeno in natančno povezovanje vseh podatkov. Take povezave so uspeli opisati v IFOPT, NeTEx, NaPTAN, NPTG in Google Transit standardih.
55 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet Je standard povezan s katerim od ostalih standardov Kot smo omenili ţe na začetku, so vsi standardi sestavljeni iz večih modulov, kar omogoča hitro in enostavno popravljanje in nadgrajevanje podatkov. Glede na to, da se opisani standardi ukvarjajo z različnimi podatki JPP, so lahko med seboj povezani in med seboj črpajo oziroma si izmenjujejo podatke, ki jih obdelujejo. Lahko pa so med seboj povezani, tako da nek standard zgolj nadgradi drug standard, ki ga je vzel kot osnovo. TransModel kot osnovni model za standarde izmenjave podatkov o JPP je povezan z večino opisanih standardov, saj so ga uporabili za osnovo in ga nadgradili. Ti standardi so: Google Transit, NaPTAN, TransXChange, IFOPT, SIRI. - IFOPT je izdelan na osnovi standarda TransModel in NPTG. - SIRI je izdelan na osnovi standarda TransModel, katerega je razširil. - NeTEx je nastal na osnovi treh standardov: TransModel, SIRI in IPOFT, poleg tega pa črpa informacije tudi iz drugih. - NaPTAN je povezan s standardom NPTG, od kogar pridobiva podatke. - NPTG je baza podatkov o lokacijah in nedvoumnih poimenovanjih za večino krajev v Veliki Britaniji in deli svoje podatke s standardi: NaPTAN, TransXChange, Journey Web. - TransXChange črpa informacije iz standarda NPTG. - Google Transit je zasnovan na osnovi TransModela, ki je le-tega razširil in nadgradil V katerih drţavah se uporabljajo opisani standardi Večina opisanih standardov je zaradi velikega števila podatkov omejena na določeno območje, vendar so skoraj vsi standardi izdelani, tako da obstaja moţnost razširitve. Trenutno stanje pa je tako: - TransModel se uporablja na območju Evrope, - IFOPT se uporablja na območju Evrope, - SIRI se uporablja na območju Evrope,
56 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 42 - NeTEx se uporablja na območju Evrope, - NaPTAN se uporablja na območju Velike Britanije, - NPTG se uporablja na območju Velike Britanije, - TransXChange se uporablja na območju Velike Britanije, - Google Transit deluje na območju večjega dela sveta, vendar le za določena mesta, se pa število podprtih mest nenehno širi in nadgrajuje Standard omogoča topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz (linij, postajališč,...) Topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz je umestitev postajališč, linij, kriţišč in ostalih pomembnih objektov JPP na obstoječe oz. prilagojene zemljevide posameznih mest, krajev, drţav. Taka funkcija je zlasti pomembna za vizualno razlago poteka npr.: avtobusne linije, ţelezniške proge... Take karte oziroma zemljevidi so obstajali ţe pred dobo računalnikov in so pomagali mnoţicam ljudi pri uporabi JPP. Danes pa so ti podatki s pomočjo standardov samo še obogateni in dostopni na postajališčih, v vozilih JPP, na računalnikih in mobitelih. Poleg zemljevida pa z nekaj kliki na postajališče dobimo še vse ostale pomembne podatke. Tako funkcijo podpirajo naslednji standardi: - IFOPT s pomočjo zemljevidov locira stalne objekte JPP v prostor. Poleg tega pa s pomočjo podrobnih načrtov razloţi oziroma bolje rečeno oriše vse pomembne podatke o stalnem objektu (slika 7).
57 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 43 Slika 7 - Podroben načrt stalnega objekta (IFOPT tehnična specifikacija 2008) - NPTG standard je v osnovi baza podatkov o lokacijah in nedvoumnem poimenovanju večjega dela krajev v Veliki Britaniji in omogoča tudi prikaz na zemljevidih. - Google Transit preko povezav z aplikacijama Google Maps in Google Earth, kjer imamo poleg vseh pomembnih informacij JPP še neskončno število ostalih podatkov (zanimivosti, slike uporabnikov, satelitske slike, zemljevida...). Kot lahko vidimo iz števila standardov, zelo malo standardov uporablja moţnost povezave z zemljevidi, ki pa je zelo uporabna in zelo poenostavi uporabo JPP za večino potnikov Standard omogoča posredovanje podatkov uporabniku v realnem času Posredovanje podatkov uporabniku v realnem času pomeni, da so vsi podatki, ki jih uporabnik zahteva v določenem trenutku tisti trenutek osveţeni in veljavni. Če ponazorimo s primerom: potnik JPP ţeli iz točke A v točko D, preko točke B. Sistem, ki uporablja standard z moţnostjo posredovanja podatkov v realnem času, uporabnika obvesti, da je linija preko točke B zaprta oziroma traja dlje časa zaradi nesreče, dela na cesti oziroma
58 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 44 katerega drugega dogodka in mu ponudi moţnost potovanja preko točke C. Takoj ko je dogodek na točki B končan in ne ovira več poti med točkama A in D preko C, sistem ponudi to pot kot bolj primerno. Torej ideja takih standardov je, da so vsi podatki najnovejši in aţurno osveţeni, kar pa zahteva nenehno vnašanje in spremljanje informacij. Vendar si pri tem pomagajo s povezavami za spremljanje prometa preko senzorjev, kamer in informacijskih centrov. Tako moţnost podpirajo IFOPT, SIRI, NeTEx, NPTG, TransXChange in Google Transit standardi Standard uporablja svoje nedvoumno poimenovanje posameznih točk Nedvoumno poimenovanje posameznih točk (krajev, postajališč), ki povezujejo podatke oz. nastopajo kot podatki je zelo pomembno, saj se imena krajev večkrat ponavljajo. Če navedem samo prikaz Statističnega urada Republike Slovenije se je med slovenskimi naselji, evidentiranimi v začetku leta 2011, je bilo veliko enakoimenskih. Med temi je bilo največ, 328 takih, ki so se ponovila dvakrat. Trikrat se je ponovilo 83 imen naselij, 28 štirikrat, 30 pa petkrat ali večkrat. Največkrat sta se ponovili imeni Gradišče in Pristava (osemkrat), po sedemkrat so se ponovila imena Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, po šestkrat pa Brdo, Dobrava, Draga, Javorje, Kal, Laze, Log, Planina, Podkraj, Selce in Trnovec (Statistični urad RS 2011). Zatorej je sploh pri obdelavi mnoţice podatkov pomembno, da so»skupni imenovalci«različnih podatkov edinstveni enolični, saj s tem onemogočimo mešanje in neskladje podatkov. Med opisanimi standardi sta samo dva, ki sama poimenujeta točke. To sta: - IFOPT baza stalnih objektov v JPP, - NPTG baza podatkov o lokaciji in nedvoumnih poimenovanjih za večino krajev v Veliki Britaniji. Kot vidimo, sta oba standarda bazi, osredotočeni na določen del JPP, in samo nedvoumno oziroma enolično poimenovanje omogoča nemoteno delovanje baze take mnoţice podatkov.
59 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet PRIMERJALNA TABELA Standard TransModel Identification of Fixed Objects in Public Transport Service Interface for Real-time information Network Exchange The National Public Transport Access Node Kratica standarda IFOPT SIRI NeTEx NaPTAN NPTG GT CEN oznaka standarda CEN TC278 EN12896 osnovni (konceptni) model za standarde izmenjave podatkov o JPP CEN/TS Poimenovanje stalnih objektov JPP CEN/TS CEN/TS CEN/TS CEN/TS CEN/TS izmenjava informacij o JPP v realnem času CEN TC 278 WG9 Izmenjava voznih redov in sorodnih podatkov v JPP baza podatkov nacionalnih transportnih vozlišč JPP v VB, z vsemi podatki in lokacijami National Public Transport Gazetter TransXchange Google Transit baza podatkov o lokacijah in nedvoumnimi poimenovanjih za večino krajev v Veliki Britaniji izmenjava voznih redov in sorodnih podatkov Osnovni namen standarda Postajališča DA DA DA DA DA DA (e) NE DA Linije DA NE DA DA NE DA (e) DA (f) DA Vozni red DA DA DA DA NE NE DA DA Cenik DA NE DA DA NE NE NE DA Daljinar DA NE NE NE NE NE NE NE Planiranje potovanja DA DA DA DA NE NE DA DA Pokriva več različnih vrst transporta NE (a) DA NE DA DA DA NE DA Širši mnoţici uporabnikov nuditi informacije o JPP
60 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 46 Ali je povezan s katerim od standardov da, za osnovo ga uporabljajo: NaPTAN, TransXChange, JourneyWeb, SIRI Standard je izdelan na osnovi Transmodela; NPTG Transmodel, SIRI, IFOPT NaPTAN, TransXChange, Journey Web NE Transmodel Transmodel NPTG Drţava, kjer se uporablja Evropa NE Evropa Evropa Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija večji del sveta Topografija NE DA (c) NE DA NE DA NE DA (b) posreduje informacije v realnem času NE DA DA DA NE DA DA DA nedvoumno poimenovanje krajev (točk) NE DA NE DA NE DA NE NE ostale točke (signalizacija, zanimivosti, ceste) NE DA (d) NE DA NE NE NE NE dogodki NE DA DA DA NE NE NE NE mobilni objekti NE DA DA DA NE NE NE NE a samo avtobusni promet v povezavi z Google Maps in Google Earth samo b poimenovanje c lociranje v prostor samo avtobusne linije d samo poimenovanje in opisi e samo poimenovanje f samo avtobusne linije
61 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 47 4 PRIMER UPORABE PREDLOGA STANDARDA NETEX NA PODATKIH JPP V SLOVENIJI V naslednjem poglavju bomo uporabili konkretne podatke o liniji K6: Petrina Kočevska Reka Kočevje iz projekta SIJPRO, katere bomo zapisali po predlogu standarda NeTEx. Z uporabo obstoječih podatkov in vnosom le-teh v standard nameravamo prikazati delovanje standarda NeTEx in omogočiti primerjavo s projektom SIJPRO. Rezultat projekta SIJPRO je geografski informacijski sistem SIJPRIS, ki je bil po naročilu Direkcije Republike Slovenije za ceste pripravljen za upravljanje gospodarske javne sluţbe javnega medkrajevnega avtobusnega prometa. Sistem omogoča z zakonom predvidene naloge koncedenta, te so predvsem izdelava in vzdrţevanje daljinarja, izdelava in vzdrţevanje voznorednega registra ter podpora pri poslovanju s koncesionarji. Tem osnovnim administrativnim nalogam so dodane še naloge načrtovanja in analiziranja javnega potniškega prometa. Spletni pregledovalnik omogoča uporabnikom grafični prikaz vseh podatkov v bazi prometnih podatkov. SIJPRIS je zasnovan tako, da bo vanj v prihodnosti moţno vključiti tudi druge oblike javnega potniškega prometa. (Tibaut et al 2010b) V projektu SIJPRO, katerega del je SIJPRIS se uporabljajo naslednji izrazi, katere bomo uporabili v opisu praktičnega primera JPP v Sloveniji. - LINIJA za skupino ITINERARJEV, ki jih uporabniki zaznava(j, m)o kot»eno«, - ITINERAR za urejeno zaporedje postajnih točk; pri čemer urejeno pomeni dvoje: da se eksplicitno ve, katero je prvo, drugo...; da nek par postajnih točk sploh obstaja v tabeli Linijski odseki. - VOŢNJA je posamezni odhod avtobusa po določenem ITINERAR-ju. - KOLEDAR je časovni vzorec ponavljanja voţnje
62 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet PRIMERJAVA LASTNOSTI MODELA SIJPRIS S STANDARDI V poglavju 3.1 smo izvedli primerjavo med posameznimi obstoječimi standardi, v tem poglavju bomo primerjali lastnosti standardov, ki so nastali na osnovi TransModela (TransXChange, NaPTAN, GTFS, NeTEx, IPOFT), z lastnostmi podatkovnega modela izdelanim v SIJPRISu. Za laţjo primerjavo si oglejmo spodnjo tabelo, v kateri so zajete glavne funkcije. V tabeli so zajete glavne funkcije, ki so značilne za posamezne standarde in se pojavljajo v večini. Primerjava funkcij standardov (tistih, ki izhajajo iz Transmodela, GTFS in SIJPROja) (Vir: Knowles, Miller, Drummond, 2011) Funkcije TransXChan ge NaPTAN GTFS NeTEx IFOPT SIJPRO Operacije DA DA DA DA za prevoze Postajališča/postaje Točke Točke Polna izmenjav a DA Poti DA DA DA DA Sledi DA DA DA NE Linije DA DA DA DA Vzorci potovanj DA NE DA DA (Režimi, Koledar) Informacije v realnem času DA NE DA NE Potovanja po voznem redu DA DA DA DA Izmenjava potovanj DA NE DA DA (shematransportxml:o rg) Delovni (obratovalni) dnevi Predlagano NE DA DA Popolna železniška podpora NE NE DA NE samo postaje do žel. postaj Samo posamezne stopnje Osnovn a območj a Osnovni Cenik vozovnic model NE Porazdeljeno vzdrževanje podatkov DA NE DA DA Izmenjava med računalniki DA NE DA DA Osnovan na podlagi modela DA NE DA DA Vsebuje elemente, ki se lahko uporabijo večkrat DA NE DA DA Rahlo sklopljen sistem DA NE DA DA
63 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet OPIS VZORČNEGA PODROČJA Podatki o liniji K6: Petrina Kočevska Reka Kočevje so povzeti po voznorednem obrazcu (priloga 6). Koncesionar na tej liniji je Integral Stojna d.o.o. (A09), oznaka linije je K6. Obrazec je bil veljaven v obdobju od do , vrsta prevoza je medkrajevni (MK). Obrazec pa je registriran (R). Sama linija je sestavljena iz desetih itinerarjev: - Petrina Kočevje, - Kočevje Petrina, - Kočevje Črni Potok Kočevska Reka Petrina, - Kočevska Reka Kočevje, - Kočevska Reka Stara Cerkev, - Kočevje Kočevska Reka, - Črni Potok Kočevje, - Kočevje Črni Potok, - Kočevje Livod, - Livod Kočevje. V praktičnem primeru bomo uporabili tri itinerarje, in sicer: Petrina Kočevje (01), Kočevje Petrina (02) in Kočevje Črni Potok, Kočevska Reka Petrina (slika 8). Za prikaz itinerarjev smo uporabili SIJPRIS.WebGIS Slika 8 - Grafični prikaz uporabljenih itinerarjev 01, 02, 03 - svetlomodra linija (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011)
64 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 50 Itinerar 01 Petrina Kočevje (Slika 10) vsebuje petnajst postajnih točk: Petrina, Pirče, Potok, Krkovo nad Faro, Vrh pri Fari, Colnarji, Nova Sela, Banjaloka, Briga, Kaptol, Morava, Štalcerji, Livod, Dolga vas, Kočevje. Dolţina tega itinerarja je 27,9 km. Tu avtobus vozi enkrat na dan. Voţnjo prične v Petrini ob 8:20 v Kočevje pa prispe ob 8:53. Predviden čas voţnje s postanki naj bi bil 33 minut. Ta itinerar ima določen tudi reţim, kjer avtobus vozi ob dneh šolskega pouka v LJ in MB regiji. Zapis postankov na voţnji iz programa SIJPRIS za itinerar št. 01. (Slika 9). Slika 9 - Izpis postankov o voţnji za itinerar 01 (Petrina - Kočevje) (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011)
65 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 51 Slika 10 - K6: 01 Petrina-Kočevje (Vir podlage Geodetska uprava RS 2011)
66 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 52 Itinerar 02 Kočevje Petrina (Slika 12) vsebuje naslednje postajne točke: Kočevje, Dolga vas, Livod, Štalcerji, Morava, Kaptol, Briga, Banjaloka, Nova Sela, Colnarji, Vrh pri Fari, Krkovo nad Faro, Potok, Priče, Petrina. Dolţina tega itinerarja je 35,8 km, kljub temu da je vrstni red postajališč obraten kot pri itinerarju 01, njuna pot ni enako dolga. Voţnjo avtobus začne ob 12:15 v Kočevju in jo konča v Petrini ob 12:48. Skupen čas voţnje po tej poti je torej 33 minut, ki pa je enak itinerarju 01, kljub različni dolţini poti. Reţim pa je enak kot pri itinerarju 01, kar pomeni, da avtobus vozi ob dneh šolskega pouka v LJ in MB regiji. (Slika 11). Slika 11 - Izpis podatkov o voţnji za itinerar 02 (Kočevje-Petrina) (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011)
67 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 53 Slika 12 - K6: 02 Kočevje-Petrina (Vir podlage Geodetska uprava RS 2011)
68 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 54 Itinerar 03 Kočevje Črni Potok Kočevska Reka Petrina (Slika 14) vsebuje postajne točke: Kočevje, Dolga vas, Livod, Zajčje Polje, Črni Potok pri Kočevju, Zajčje Polje, Štalcerji, Novi Lazi, Kočevska Reka, Novi Lazi, Morava, Kaptol, Briga, Banjaloka, Nova Sela, Colnarji, Vrh pri Fari, Krkovo nad Faro, Potok, Pirče, Petrina. Dolţina tega itinerarja je 42,8 km. Začetek voţnje je v Kočevju ob 14:10 in se konča v Petrini ob 15:04. Celotna pot traja 56 minut. Voznoredni reţim pri tem itinerarju pa je sledeči: ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. (Slika 13). Slika 13 - Izpis podatkov o voţnji za itinerar 03 (Kočevje-Črni Potok- Kočevska Reka-Petrina) (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011) Če primerjamo te tri itinerarje, vidimo, da sta itinerarja 01 in 02 enaka, le da imata obrnjen vrstni red postajnih točk in da se razlikujeta v dolţini poti. Itinerar 03 pa ima z itinerarjem 02 enake prve tri in zadnjih deset postajnih točk.
69 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 55 Slika 14 - K6: 03 Kočevje-Črni Potok-Kočevska Reka-Petrina (Vir podlage Geodetska uprava RS 2011)
70 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet ZAPIS PODATKOV VZORČNEGA PODROČJA Z UPORABO NETEX Za laţjo predstavo smo v praktičnem delu diplomske naloge podatke iz projekta SIJPRO o liniji K6 itinerar 01 Petrina Kočevje, prenesli v shemo XML iz standarda NeTEx. Kjer smo ugotovili, kje se projekt SIJPRIS in standard NeTEx ujemata in razhajata. Iz projekta SIJPRIS smo v shemo XML prenašali podatke predvsem o postajališčih, njihovi lokaciji, vrstnem redu, imenih, povezovalnimi cestami... Shema XML, ki smo jo poimenovali NeTEx_SIJPRIS_LinijaK6_PRIMER.xml (priloga 7), je sestavljena iz naslednjih glavnih gradnikov: - COMPOSITE FRAME: zdruţuje vse preostale (podrejene) podstrukture (okvirje), - RESOURCE FRAME: vsebuje odgovornost za podatke v dokumentu, - SITE FRAME: vsebuje podatke o postajah in postajnih točkah (daljinar), - INFRASTRUCTURE FRAME: zdruţuje elemente cestnega omreţja, - SERVICE FRAME: vsebuje vsebinske (prometne) podatke o linijah, itinerarjih. COMPOSITE FRAME je sestavljen iz RESOURCE FRAME, SITE FRAME, INFRASTRUCTURE FRAME in SERVICE FRAME. RESOURCE FRAME se deli na: Responsibility Sets kdo je zadolţen za zbiranje posameznih podatkov in njihovo vzdrţevanje, npr.: prevoznik INTEGRAL STOJNA za prevoze, DRSC za upravljanje s podatki o cestnem omreţju (baza BCP), DRSC za daljinar; Organisation lastniki podatkov, npr.: INTEGRAL STOJNA odgovoren za postaje, DRSC odgovorna za vozne rede v omreţju, za infrastrukturne elemente. SITE FRAME se deli na: STOP PLACE avtobusne postaje, njihov opis je sestavljen iz: identifikacijske številke postajališča <Id>, imena <Name>, koordinat <Coordinates>, kratkega imena <ShortName>, identifikacijske številke ceste <Id>, imena ceste <RoadName>, tipa postaje <StopPlaceType>, opisa postaje <Description>, lokacije <Longitude>, <Latitude>.
71 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 57 <StopPlace created=" t15:42:00"> <ResponsibilitySetRef ref="mybus:rs_a09">..</responsibilitysetref> <Id>mybus:SP001</Id> <Name>Postaja Petrina</Name> <Centroid> <Location srsname="ukos"> <!-- Coordinates of points in a GML compatibe format, as indicated by srsname attribute. --> <Coordinates> </Coordinates> </Location> </Centroid> <ShortName>Petrina</ShortName> <RoadAddress> <!-- stevilka ceste iz Atlas okolja? --> <Id>1593</Id> <RoadName>Fara-Petrina</RoadName> </RoadAddress> <TransportMode>bus</TransportMode> <!-- SIJPRIS: np (tip postaje) --> <StopPlaceType>onstreetBus</StopPlaceType> <quays> <Quay created=" t09:30:47z"> <Id>mybus:Q_SP001_1</Id> <Name>Petrina</Name> <Description>Začetna postaja (brez postajnih točk)</description> <Centroid> <Location> <!-- Longitude from Greenwich Meridian (East) to +180 (West). Decimal degrees. eg > <Longitude> </Longitude> <!-- Latitude from equator. -90 (South) to +90 (North). Decimal degrees. eg > <Latitude> </Latitude> </Location> </Centroid> <!-- SIJPRIS: np (je pa predvideno omejeno kodiranje opreme postajne tocke --> <Covered>outdoors</Covered> <!-- Public identifier code of QUAY. V SIJPRIS ni numeričnih javnih kod postajnih točk. --> <PublicCode>1-3454</PublicCode> <!-- večjezični opis postajne točke --> <Label>Petrina</Label> <!-- Heading of QUAY relative to street. --> <!-- SIJPRIS: np --> <CompassOctant>S</CompassOctant> <!-- SIJPRIS: np (tip postajne točke) --> <QuayType>busStop</QuayType> </Quay> </quays> </StopPlace> Pri vpisovanju podatkov o postajališčih (stop places), kot vidimo v zgornjem primeru, je kar nekaj atributov, kjer smo morali podatke poiskati drugje oz. niso bili del SIJPRIS-a. To so: - ID številka ceste, po kateri gre naš obravnavani itinerar. Podatek smo pridobili iz Atlasa okolja (Slika 15) (Agencija Republike Slovenije za okolje 2011); - tip postaje (stop place type), ta podatek je v SIJPRIS-u impliciten, podatek smo pridobili iz ortofoto posnetka (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011);
72 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 58 - opremljenost postaje (covered), ta podatek je v SIJPRIS-u impliciten, podatek smo pridobili iz ortofoto posnetka (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011); - usmerjenost (compass octant); - tip postajne točke (quay type). Slika 15 Primer vpisa podatkov pridobljenih iz Atlasa Okolja (Agencija Republike Slovenije za okolje 2011) IFRASTRUCTURE FRAME vsebuje podatke o posameznih cestnih odsekih med posameznimi postajami, opisanimi z identifikacijskimi številkami, koordinatami njihove lokacije <longitude>, <latitude>, povezavami od točke do točke, omejitvami <restrictions> in tipi vozil. <InfrastructureFrame version="b005" created=" t09:30:47.2z" changed=" t08:55:15.2z" modification="revise" derivedfromversionref="004"> <ResponsibilitySetRef ref="mybus:rs_a09">..</responsibilitysetref> <Id>mybus:ifwkf001</Id> <Name>My Infrastructure Version 5 with 15 stops in it </Name> <BaselineVersionFrameRef ref="004">..</baselineversionframeref> <!--- ============ ============= --> <junctions> <!--- ===SOME TOKEN INFRASTRUCTURE ========== --> <!-- SIJPRIS: GIS opis --> <RoadJunction version="002" created=" t09:00:00"> <ResponsibilitySetRef ref="gis:rs_1_drsc">..</responsibilitysetref>
73 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 59 <Id>gis:10115</Id> <Name>linijski odsek 1</Name> <Location> <Longitude> </Longitude> <Latitude> </Latitude> </Location> </RoadJunction> </junctions> <elements> <RoadElement version="002" created=" t09:00:00"> <ResponsibilitySetRef ref="gis:rs_1_drsc">..</responsibilitysetref> <Id>gis:rdE001_1to2</Id> <FromPointRef>gis:10115</FromPointRef> <ToPointRef>gis:10116</ToPointRef> <Name>linijski odsek 1-2</Name> </RoadElement> V sklopu podatkov o infrastrukturi (infrastructure frame) srečamo kar nekaj delov, kjer zahtevanih podatkov SIJPRIS ne vsebuje. To so: - linijski odseki (junctionst RoadJunctions) SIJPRIS nima podatka o lokaciji cestnih kriţišč; - segmenti linijskih odsekov (elements RoadElement), v SIJPRIS-u segmenti niso zapisani eksplicitno s koordinatami; - manevri na cesti (road manoevre) SIJPRIS ne vsebuje podatkov o omejitvah infrastrukture in dovoljenih manevrih na cesti; - omejitve srečanj vozil (road meeting restrictions) SIJPRIS ne vsebuje podatkov o omejitvah infrastrukture glede srečanja dveh vozil; - moţnost prehitevanja (road overtakign possibility) SIJPRIS ne vsebuje podatkov o dovoljenem prehitevanju; - tip vozila (vehicle type) SIJPRIS ne vsebuje podatkov o vozilih, ki vozijo na posameznih linijah. SERVICE FRAME je sestavljen iz postajne točke po voznem redu(scheduledstoppoint), povezava med postajnimi točkami (ServiceLink), urejeno zaporedje postajnih točk (ServicePattern), zaporedje postajnih točk z časi (TimingPattern), povezave med sosednjimi časi (TimingLink), voţnja (JournyPattern), točka na poti (RoutePoint), povezava med točkami na poti(routelink), pot oz. itinerar (Route) in linija (Line). <scheduledstoppoints> <!--- === Postajne točke ============ --> <ScheduledStopPoint version="032" created=" t09:30:47.0z" changed=" t09:30:47.0z"> <!-- Za postajne točke je odgovorna DRSC --> <ResponsibilitySetRef ref="hde:rs_1_drsc">..</responsibilitysetref> <Id>hde:SSP0001</Id>
74 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 60 <Name>Petrina</Name> <Location> <Longitude> </Longitude> <Latitude> </Latitude> </Location> <Label>Naslednja postaja Pirče</Label> </ScheduledStopPoint> <ServiceLink version="001" created=" t09:00:00"> <Id>hde:SL_SvP001o_L001</Id> <FromPointRef>hde:SSP0001</FromPointRef> <ToPointRef>hde:SSP0002</ToPointRef> <Name>PETRINA do PIRČE smer Kočevje</Name> </ServiceLink> V zadnjem podatkovnem sklopu, ki govori o storitvah (Service Frame), smo vpisovali podatke o vrstnem redu postajnih točk po voznem redu, njihovih povezavah, urejenem zaporedju postajnih točk, postajnih točkah s časi, njihovimi povezavami, o točkah na poti, njihovih povezavah, ter o poti oziroma itinerarju. Ti podatki so bili pridobljeni iz voznorednega obrazca oziroma SIJPRIS voznih redov. O lokacijah postajnih točk pa so se ponovili iz sklopa o infrastrukturnih podatkih, s katerimi so se tudi povezovali. <TimingPointInJourneyPattern> <Id>TPIJP_TP001o_02</Id> <Order>2</Order> <TimingPointRef ref="hde:ssp0002">">..</timingpointref> </TimingPointInJourneyPattern> <TimingLink> <Id>TK_TP001o_02</Id> <FromPointRef>hde:SSP0002</FromPointRef> <ToPointRef>hde:SSP0003</ToPointRef> <Name>PIRČE smer Kočevje do POTOK odcep za Vas in Faro smer Kočevje</Name> </TimingLink> Vse podatke, ki so bili zahtevani v tej shemi, smo zajemali direktno iz SIJPRIS-a in pa iz Atlasa Okolja (identifikacijske številke cest). Če podatki niso bili dostopni in če smo ocenili, da podatki niso ključnega pomena, jih nismo vpisovali v našo shemo XML-a.
75 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 61 Slika 16: Primer vnosa podatkov iz Atlasa Okolja (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011) Slika 17: Linija K6 - Petrina-Kočevska Reka-Kočevje (Google Earth 2011)
76 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 62 Slika 18: Linija K6 itinerar 01 Petrina-Kočevje (Google Earth 2011) Zgoraj opisana shema XML opisuje opremljenost linije, njeno lego in fizične lastnosti, nikjer pa ne zasledimo voznega reda oziroma natančnejših časovnih elementov. Standard NeTEx ima zato ločeno shemo XML (Time Table Frame). Zato smo podatke o voznem redu in časih iz našega primera vnesli v datoteko Netex_SIJPRIS_LinijaK6_voznired.xml (Priloga 8). Ker je bil naš namen samo prikazati in primerjati smo v primer vnesli podatke za dva tedna in sicer od do , s tem smo zajeli praznike, vikende in navadne šolske dni. Kot je razvidno iz voznorednega obrazca za linijo K6 Petrina- Kočevska Reka-Kočevje, na itinerarju 01 Petrina-Kočevje vozi avtobus po naslednjem reţimu: Vozi ob dneh šolskega pouka v LJ in MB regiji (Priloga 6), kar smo upoštevali tudi pri vnosu podatkov v primer. Tudi ta shema je sestavljena iz večih elementov in sicer dveh glavnih; COMPOSITE FRAME - koledar voţenj za določeno obdobje in SERVICE CALENDAR FRAME koledar z podatki o delovnih dneh, vikendi in praznikih. Koledar je prikazan z dvemi različnimi kodiranji. V prvem delu Composite frame se uporablja skrčeno compact kodiranje, v Service calendar frame pa se uporablja opisno kodiranje - verbose. COMPOSITE FRAME pa ima naslednje podelemente:
77 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 63 Service Calendar Frame v katerem so podatki o identifikaciji obdobja Id, imenu obdobja Name, veljavnosti oziroma obdobju From Date, To Date in opisu tipov dnevov Day Type Assigments. Frames opisuje obdobje veljavnosti voznega reda za določeno linijo in ima podelement Timetable Frame, ki pa je sestavljen iz identifikacije - Id, imena - name, osnovne verzije Base Version Frame, veljavnosti obdobja Frame Validity Conditions, tipa prevoza Vehicle Modes in pa poti vozil Vehicle Journeys. <CompositeFrame> <!-- Service Calendar Maj 2009 COMPACT Coding === --> <ServiceCalendarFrame> <Id>hde:CAL_02</Id> <Name>Koledar storitev Maj 2009 ALTERNATE MORE COMPACT Coding </Name> <FromDate> </FromDate> <ToDate> </ToDate> <daytypeassignments> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_ </Id> <Description>Petek </Description> <Date> </Date> <DayTypeRef ref="hde:dt_04-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_ </Id> <Description>Sobota </Description> <Date> </Date> <DayTypeRef ref="hde:dt_03-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_ </Id> <Description>Nedelja </Description> <Date> </Date> <DayTypeRef ref="hde:dt_03-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_ </Id> <Description>Ponedeljek </Description> <Date> </Date> <DayTypeRef ref="dt_01-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> </ServiceCalendarFrame> <frames> <!-- ======Timetable ======= --> <TimetableFrame> <Id>hde:TIM_K601_O</Id> <Name>Vozni red za obdobje linija K6</Name> <BaselineVersionFrameRef ref="12">..</baselineversionframeref> <framevalidityconditions> <AvailabilityCondition> <Id>hde:Cnd001</Id> <Description>od Januarja do Decembra</Description> <FromDate> T00:00:00Z</FromDate> <ToDate> T00:00:00Z</ToDate> <daytypes> <DayTypeRef ref="hde:dt_01-mf-nh">..</daytyperef> <DayTypeRef ref="hde:dt_03-we-nh">..</daytyperef> <DayTypeRef ref="hde:dt_04-mf-nh">..</daytyperef> </daytypes> </AvailabilityCondition> </framevalidityconditions> <VehicleModes>bus</VehicleModes> <vehiclejourneys> <ServiceJourney>
78 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 64 <Id>hde:vj_K6_01</Id> <DepartureTime>08:20:00.0Z</DepartureTime> <DayTypeRef ref="dt01">..</daytyperef> <JourneyPatternRef ref="hde:jp001o">..</journeypatternref> <TimeDemandTypeRef ref="hde:td_45">..</timedemandtyperef> <BlockRef ref="mybus:block_2345">..</blockref> <LineView> <LineRef ref="mybus:ln_k6">..</lineref> <PublicCode>06</PublicCode> <Name>Linija K6:01 Petrina-Kocevje</Name> <ShortName>Linija K6:01</ShortName> <TransportMode>bus</TransportMode> </LineView> <JourneyPatternView> <RouteView> <RouteRef ref="mybus:rt123">..</routeref> </RouteView> <DirectionType>outbound</DirectionType> <DestinationDisplayView> <DestinationDisplayRef ref="hde:dst123">..</destinationdisplayref> <Name>Kocevje</Name> <ShortName>Kocevje</ShortName> <PublicCode>Kocevje</PublicCode> </DestinationDisplayView> </JourneyPatternView> <calls> <Call> <Id>hde:JP_K6_01_001">..</Id> <ScheduledStopPointView> <ScheduledStopPointRefref="mybus:SSP_001">..</ScheduledStopPointRef> <Name>Petrina</Name> <ShortName>Petrina</ShortName> </ScheduledStopPointView> <OnwardTimingLinkView> <TimingLinkRef ref="mybus:ssl_001_to_002">">..</timinglinkref> <ToPointRef>mybus:SSP_002</ToPointRef> </OnwardTimingLinkView> <Arrival> <ForAlighting>false</ForAlighting> </Arrival> <Departure> <Time>08:20:00.0Z</Time> <ForBoarding>true</ForBoarding> </Departure> <QuayAssignment> <StopPlaceRef ref="mybus:sp001">..</stopplaceref> <QuayRef ref="mybus:q_sp001_1">..</quayref> </QuayAssignment> </Call> </calls> </ServiceJourney> </vehiclejourneys> </TimetableFrame> </frames> </CompositeFrame> SERVICE CALENDAR FRAME pa ima najprej identifikacijo Id, ime Name in obravnavano obdobje From Date, To Date. Potem pa ima še tri podelemente: Tipe dnevov Day Types, kjer so opisani in definirani delovni dnevi, vikendi, prazniki in pa vsi dnevi, ki niso prazniki. Funkcije tipov dnevov Day Type Assignments, kjer je definirano za vsak posamezen datum, kakšen tip dneva je in povezavo kakšne operacije se takrat vršijo na opisovani liniji. Operativni dnevi Operating Day, kjer so opisani vsi obravnavani datumi.
79 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 65 <!-- Service Calendar Maj 2009 ALTERNATE VERBOSECoding === --> <ServiceCalendarFrame> <Id>hde:CAL_01</Id> <Name>Service Calendar Maj 2009 </Name> <FromDate> </FromDate> <ToDate> </ToDate> <daytypes> <DayType> <Id>hde:DT_01-MF-NH</Id> <Name>Solski dnevi razen pocitnic</name> <properties> <PropertyOfDay> <DaysOfWeek>Ponedeljek Torek Sreda Cetrtek Petek</DaysOfWeek> <HolidayTypes>pocitnice praznik</holidaytypes> </PropertyOfDay> </properties> </DayType> <DayType> <Id>DT_02-AA-NH</Id> <Name>Vsak dan razen pocitnic</name> <properties> <PropertyOfDay> <DaysOfWeek>Vsak dan</daysofweek> <HolidayTypes>pocitnice praznik</holidaytypes> </PropertyOfDay> </properties> </DayType> <DayType> <Id>hde:DT_03-WE-NH</Id> <Name>Vikendi razen praznikov</name> <properties> <PropertyOfDay> <DaysOfWeek>Sobota Nedelja</DaysOfWeek> <HolidayTypes>pocitnice praznik</holidaytypes> </PropertyOfDay> </properties> </DayType> <DayType> <Id>hde:DT_04-AA-NH</Id> <Name></Name> <properties> <PropertyOfDay> <DaysOfWeek>Vsak dan</daysofweek> <HolidayTypes>pocitnice prazniki</holidaytypes> </PropertyOfDay> </properties> </DayType> </daytypes> <daytypeassignments> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_ </Id> <Description>Petek </Description> <OperatingDayRef ref="hde:opday_ ">..</operatingdayref> <DayTypeRef ref="dt_04-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_ </Id> <Description>Sobota </Description> <OperatingDayRef ref="hde:opday_ ">..</operatingdayref> <DayTypeRef ref="dt_03-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_ </Id> <Description>Nedelja </Description> <OperatingDayRef ref="hde:opday_ ">..</operatingdayref> <DayTypeRef ref="dt_03-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_ </Id> <Description>Ponedeljek </Description>
80 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 66 <OperatingDayRef ref="hde:opday_ ">..</operatingdayref> <DayTypeRef ref="dt_01-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <operatingdays> <OperatingDay> <Id>hde:OPDAY_ </Id> <CalendarDate> </CalendarDate> </OperatingDay> <OperatingDay> <Id>hde:OPDAY_ </Id> <CalendarDate> </CalendarDate> </OperatingDay> <OperatingDay> <Id>hde:OPDAY_ </Id> <CalendarDate> </CalendarDate> </OperatingDay> <OperatingDay> <Id>hde:OPDAY_ </Id> <CalendarDate> </CalendarDate> </OperatingDay> </operatingdays> </ServiceCalendarFrame> </dataobjects> </PublicationDelivery>
81 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 67 5 ZAKLJUČKI Z naraščanjem prebivalstva in posledično prometa so se razvili in se vzporedno z rastjo razvijajo mnogi standardi, ki omogočajo laţje obvladovanje javnega potniškega prometa tako za uporabnika kot ponudnika storitev. Spoznali smo osnovni model standardov TransModel, na podlagi katerega so se razvijali novi, sodobnejši in bolj dodelani standardi, kot so IFOPT, SIRI, NeTEx. Vzporedno z njimi pa smo si podrobneje ogledali še standarde, ki jih uporabljajo v Veliki Britaniji NaPTAN, NPTG, TransXChange. Pri čemer smo ugotovili, da se standardi, ki so nastajali na enakem področju, med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Kot alternativo nacionalnim programom ene ali večih drţav smo predstavili Google Transit in ga primerjali z evropskimi standardi. Izkazalo se je, da je Google Transit bolj zaprt in manj zmogljiv kot aktualni evropski standardi in predlogi novih standardov. Ob primerjavi glavnih lastnosti, predstavljenih standardov, smo ugotovili, da novejši standardi nadgrajujejo predhodne s področji, ki jih prejšnji standardi še niso obravnavali. Videli smo, da v Sloveniji pri implementaciji standardov zaostajamo. Na drţavni ravni so bili izvedeni nekateri projekti, eden zadnjih, ki se je zelo pribliţal evropskim standardom, je bil projekt SIJPRO (z informacijskim sistemom SIJPRIS). Le-ta je bil izdelan po naročilu Direkcije Republike Slovenije za ceste, z namenom upravljanja gospodarske javne sluţbe javnega medkrajevnega avtobusnega prometa. Zapis podatkov vzorčnega področja iz projekta SIJPRO v predlogu standarda NeTEx je, da projekt SIPRIS zbira in obdeluje podobne sklope podatkov o JPP. Podatke iz SIJPRIS je moţno pretvoriti tudi v NeTEx. Pretvorba pa ni popolna, saj SIJPRIS ne vsebuje nekaterih elementov, ki jih NeTEx pričakuje. To velja predvsem za opis cestnega in prometnega omreţja, nekoliko manj pa za opis linij, voţenj in koledarja. NeTEx je popolnejši tudi pri podpori različnih oblik javnega prevoza. Lahko bi rekli, da v Sloveniji (še ni) potrebe po tako podrobnem opisu gradnikov JPP, vendar je to slaba tolaţba saj ne-uporaba standardov pomeni zmanjšano povezljivost naših informacijskih sistemov s tistimi, ki standarde
82 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 68 podpirajo. Kljub temu bi bilo v prihodnosti dobrodošlo, da se za izboljšanje projekta SIJPRIS oziroma ob vzpostavitvi podobnega nacionalnega projekta vzame v ozir priporočila evropskih standardov in se iz njih izlušči najboljše lastnosti za slovenski prostor. Vsekakor pa je na področju izmenjave podatkov v javnem potniškem prometu, s pomočjo informacijskih tehnologij, potrebno v Sloveniji storiti korak naprej in vzpostaviti učinkovit sistem, ga vzdrţevati in nadgrajevati. S tem bi omogočili boljšo povezanost med slovenskimi kraji in ljudem pribliţali javni potniški promet, katerega bi s tem korakom zagotovo tudi izboljšali in mu povrnili priljubljenost in funkcionalnost. Tako pa bi zmanjšali obremenitev okolja in zagotovili lepšo in čistejšo prihodnost nam in našim zanamcem.
83 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 69 6 SEZNAM VIROV Agencija Republike Slovenije za okolje 2011, Atlas Okolja. Dostopno na: < [ ] CEN 2011a, European Committe for Standardization. Dostopno na: < [ ] CEN 2011b, IFOPT kot CEN standard. Dostopno na: < [ ] Department for Transport 2011a, IFOPT spletna stran. Dostopno na: < [ ] Department for Transport 2011b, NeTEx implementacija. Dostopno na: < [ ] Department for Transport 2011c, NaPTAN spletna stran. Dostopno na: < [ ] Department for Transport 2011d, NaPTAN implementacija. Dostopno na: < [ ] Department for Transport 2011e, NaPTAN shema XML. Dostopno na: < [ ] Department for Transport 2011f, NPTG implementacija. Dostopno na: < [ ] Department for Transport 2011g, NPTG shema XML. Dostopno na: < [ ] Department for Transport 2011h, TransXChange implementacija. Dostopno na: < [ ]
84 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 70 Department for Transport 2011i, TransXChange shema XML. Dostopno na: < [ ] Geodetska uprava Republike Slovenije 2011, Drţavna pregledna karta v merilu 1: Dostopno na: < [ ] Google 2011, Google Transit implementacija. Dostopno na: < [ ] Google Maps 2011, Google Transit spletna stran. Dostopno na: < [ ] IFOPT tehnična specifikacija 2008, Road traffic and transport telematics - Public transport - Identification of fixed objects in public transport (2008), str. 5. Dostopno na: < [ ] Kizom, N, Miller, P, 2008, A Transmodel based XML schema for the Google Transit Feed Specification - With a GTFS/Transmodel comparison. Dostopno na: < 09.pdf> [ ] Kizoom 2011a, IFOPT shema XML. Dostopno na: < [ ] Kizoom 2011b, SIRI spletna stran. Dostopno na: < [ ] Kizoom 2011c, SIRI implementacija. Dostopno na: < [ ] Kizoom 2011d, SIRI shema XML. Dostopno na: < [ ]
85 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 71 Kizoom 2011e, NeTEx spletna stran. Dostopno na: < [ ] Knowles, N, Miller, P, Drummond, P, 2011, Transmodel and GTFS - Comparison and Convergence, Briefing Paper for the Public Transport Coordination Group (PTIC). Dostopno na: < %20Transmodel%20GTFS%20-%20v4%20(Issued).pdf> [ ] Ljubljana 2011, Uporaba Google Transita v LPP. Dostopno na: < [ ] Mentzdv 2011, Mentz Datenverarbeitung GmbH EFA. Dostopno na: < [ ] Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011, Spletna stran SIJPRIS. Dostopno na: < [ ] SIRI White Paper 2006, Siri White paper 2006, Version 1.0, Prepared by CEN TC 278 Working Group 3 Sub Group 7, str.1-2. Dostopno na: < [ ] Statistični urad Republike Slovenije 2011, Rejec, Renata, 30 imen naselij se ponovi petkrat ali večkrat. Dostopno na: < [ ] Tibaut, A, Lep, M, Fajfar, D, Gabrovec, M 2010, SIJPRIS Geografski informacijski sistem za upravljanje javnega potniškega prometa, GIS v Sloveniji , str. 261 Tibaut, A, Mrkela, A, Čelan, M, Perunović, R, Rebolj, D, Fajfar, D, Ilijevski, B, Vogrinc, S, Ravnik, D, Podobnik, V, Habič, M, Gabrovec, M, Bole, D, Blaţ, J, Zalar, D, Habjanič, S, Bele, J, Sterle, Z, Priprava strokovnih podlag za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa v Sloveniji: projekt SIJPRO, (SIJPRO). Maribor: Fakulteta za gradbeništvo; Ljubljana: IGEA d.o.o.; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2009.
86 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 72 Transmodel 2011, Transmodel spletna stran. Dostopno na: < [ ] UK Goverment Cabinet Office 2011a, NaPTAN izvor. Dostopno na: < transport/national_public_transport_access_nodes_schemas.aspx> [ ] UK Goverment Cabinet Office 2011b, NPTG izvor. Dostopno na: < transport/national_public_transport_gazeteer_schemas.aspx> [ ] UK Goverment Cabinet Office 2011c, TransXChange izvor. Dostopno na: < transport/transxghange_schemas.aspx> [ ] Urban Traffic Management & Control 2011, Primer SIRI sheme XML. Dostopno na: < [ ] VDV 2011, SIRI v praksi. Dostopno na: < [ ] W3schools 2011, Shema XML. Dostopno na: < [ ] Wikipedia 2011a, European Committe for Standardization. Dostopno na: < [ ] Wikipedia 2011b, Primer sheme XML. Dostopno na: < [ ] Wikipedia 2011c, XML. Dostopno na: < [ ]
87 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 73 7 PRILOGE Priloga 1: Primer IFOPT sheme XML
88 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 74 Priloga 2: Primer SIRI sheme XML
89 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 75 Priloga 3: Primer NaPTAN sheme XML
90 Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 76 Priloga 4: Primer NPTG shema XML
Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak
Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske
Prikaži večDiapozitiv 1
Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večPowerPoint Presentation
Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu
Prikaži večProtokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE
Prikaži več1. JAVNA RAZPRAVA
I V OKVIRU IZDELAVE CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE MESTNE OBČINE KOPER Januar, 2017 1. PEŠAČENJE: Spodbujanje hoje kot pomembnega potovalnega načina. Izboljšanje infrastrukture za pešce. 1A Širitev in izgradnja
Prikaži večDocument ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov
ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večSopotnik - MOL - Predstavitev - Razvoj alternativnih goriv
Dosežki Mestne občine Ljubljana na področju trajnostne mobilnosti Matic Sopotnik Mestna občina Ljubljana Kako zagotoviti polnilno infrastrukturo za alternativna goriva na jedrnem TEN-T omrežju in urbanih
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večSlajd 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani
Prikaži več(IZVLEČEK ZA VLAGATELJE)
Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 82 72 F: 01 478 87 54 E: gp.mzp@gov.si Izvleček pravnih podlag zakona in pravilnika, ki vplivajo na uveljavljanje pravic do subvencioniranega prevoza dijakov
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“
MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 11.12.2013 Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje Pisarna Ljubljana Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji
Prikaži večNavodila za pisanje diplomskih nalog UM FERI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Roman Herlah ZAGOTAVLJANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE IN UPORABNOSTI NA MOBILNI APLIKACIJI ZA JAVNE PREVOZE Magistrsko delo Maribor,
Prikaži večuntitled
VSEBINA STROKOVNE PODLAGE UREJANJA JAVNEGA PROMETA V REGIJI Vizija in cilji Načrt v LUR Regijsko regulatorno telo Usmeritve Trzin, 4. 6. 9 David Krivec david.krivec@omegaconsult.si VIZIJA IN CILJI Vizija
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 29.03.2013 Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji in severni Evropi urbano kolesarstvo vsestransko podprt
Prikaži večMacoma katalog copy
POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika
Prikaži večMicrosoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx
OSNOVNI VHODNI PODATKI ZA PROGRAM OPCOST, NIVO CEN NOVEMBER 2018 Osnove za izračun: Navodila za izdelavo študij upravičenosti cest (DORSCH consult, 1974) Guide to Cost benefit Analysis of Investment Projects,
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večUPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete
UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete ELEKTRONSKI PODATKI, KI JIH ORGANIZACIJA USTVARJA IN POTREBUJE ZA DOSTOP, SE KAŽEJO V RAZLIČNIH
Prikaži večPRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE KATALOGOV ZNANJA ZA MODULE V PROGRAMIH VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
KATALOG ZNANJA 1. IME PREDMETA ZBIRKE PODATKOV I ZBIRKE PODATKOV II 2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so: razvijanje sposobnosti za uporabo znanstvenih metod in sredstev, razvijanje odgovornosti
Prikaži več29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne
29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večAnketa o prometu v Občini Škofja Loka Spoštovani! Občina Škofja Loka izdeluje Celostno prometno strategijo Občine Škofja Loka (CPS). Da bo CPS Občine Škofja Loka čim bolj prilagojena zahtevam in željam
Prikaži večChapter 1
- 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži več1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD
1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD Velika večina ljudi si dandanes življenja brez avtomobila ne more predstavljati. Hitro napredujeta tako avtomobilska industrija
Prikaži večPowerPoint Presentation
Geodetski načrt kot osnova za izdelavo državnega prostorskega načrta geodetskih načrtov Miran Brumec, univ. dipl. inž. geod. LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, d.o.o. Ljubljana, 14.
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014)
Organizacijski, tehnični in pravni vidiki vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Milan Ojsteršek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 08. 12.
Prikaži večVPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC
VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC Državni zbor v številkah 90 poslancev 9 + 1 poslanska skupina 150+ mobilnih naprav (OS Android, ios) 500+ internih uporabnikov, 650+ osebnih računalnikov, 1100+
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in])
POSLOVNA KONFERENCA: DAN JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA: PRAKSE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI PROJEKTOV IZGRADNJE PREDSTAVITEV PROJEKTA IN ZAKLJUČKOV FOKUSNIH SKUPIN MAG. Boža Loverčič Špacapan Ljubljana, 11. junij
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večISOFT , računalniški inženiring
ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si
Prikaži večAM_Ple_LegReport
27.6.2018 A8-0206/142 142 Člen 2 odstavek 2 pododstavek 1 Države članice točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 3(1) Direktive 96/71/ES ne uporabljajo za voznike v sektorju cestnega prometa, ki so zaposleni
Prikaži večSlovenska Web
Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večPowerPoint Presentation
INFORMACIJSKI SISTEM MFERAC - LETA 2022 mag. Andreja Sladoje Jemec, Sanja Štumberger Kovačič Ministrstvo za finance 10.12.2018 Vsebina predstavitve 1. Projekt MFERAC05 in izhodišča prenove 2. Izvajanje
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večgive yourself a digital makeover
Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično
Prikaži večMetodologija izračuna napovedi prihodov avtobusov na postajališče v realnem času
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Marko Čelan METODOLOGIJA IZRAČUNA NAPOVEDI PRIHODOV AVTOBUSOV NA POSTAJALIŠČA V REALNEM ČASU Magistrsko delo Maribor, september 2013 Magistrsko delo METODOLOGIJA
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Dnevi slovenske informatike 2019 NOVOSTI NA PODROČJU STORTEV ZAUPANJA DRŽAVNEGA CENTRA SI-TRUST Dr. Alenka Žužek Nemec 16. april 2019 e-identitete v Sloveniji
Prikaži večNajboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa
Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.
Prikaži večReducing disparities Strengthening relations
mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography
Prikaži večOBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do
OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN 2016 - NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 1003 ŽUPAN 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 0403 Druge skupne administrativne
Prikaži večPodatkovni model ER
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večPMJ, XPath
Imenski prostori, poti in kazalci v XML Iztok Savnik 1 Imenski prostori v XML XML dokument lahko uporablja atribute, elemente in definicije, ki se nahajajo v drugih datotekah Modularna zasnova Ne sme priti
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večCenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_
Cenik elektronskih storitev Na podlagi 332. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov in 34. člena Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana z dne 27.5.1997, z zadnjimi spremembami
Prikaži več(Na\350rt razvojnih programov)
Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748
Prikaži večIZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada
IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko UPORABLJENE TEHNOLOGIJE Za izdelavo predstavitvene spletne strani smo izbrali tehnologije, ki zagotavljajo: Hitro delovanje spletne
Prikaži večNa podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00 in 30/01) R A Z G L A Š A M O D L O K O AVTO TAKSI PREVOZIH Številka:K1053
Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00 in 30/01) R A Z G L A Š A M O D L O K O AVTO TAKSI PREVOZIH Številka:K1053-4/2002 Datum: 13. junija 2003 ŽUPAN Boris Popovič
Prikaži večSklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris
23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,
Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE
Prikaži večAM_Ple_LegReport
22.3.2019 A8-0206/607 607 Člen 1 odstavek 1 točka 7 točka c Direktiva 2006/22/ES Člen 9 odstavek 4 4. Za lažje izvajanje ciljnih cestnih preverjanj so podatki v nacionalnem sistemu ocenjevanja tveganja
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - seminar_ pptx
Leatalske informacije in ARO Slovenia Control Igor Čučnik, ARO Aleš Omahne, NOTAM Uroš Grošelj, AIP Brnik, 12.5.2018 Letalske informacije AIP AIP AMDT AIP SUP AIC NOTAM Serija A, B in C VFR karta Spletna
Prikaži večACAD-BAU-Analiza-prostorov
ANALIZA PROSTOROV Ko obdelujemo večje projekte, je analiza prostorov zelo pomembna v vseh fazah projektiranja. Pri idejnem snovanju moramo npr. za določeno površino trgovske namembnosti zagotoviti primerno
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večPowerPoint Presentation
Prva javna predstavitve Lokacija: ETRA d.o.o., Bukovžlak 101, Celje 26.9.2017 ob 12.00 uri Podjetniški razvojni konzorcij Kompetenčni center ROBOFLEX () Dr.Brane Semolič Strokovni koordinator Vpliv eksplozivnega
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Prostorsko načrtovanje obalnega prostora Primer Strunjan Slavko Mezek Koper 25.11.2015 Projekt SHAPE Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea Program IPA Adriatic,
Prikaži večROSEE_projekt_Kolesarji
SEMINAR/DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MOBILE2020 VARNOST KOLESARJEV IN KOLESARSKEGA PROMETA Ljubljana, 27. 3. 2013, Grand hotel Union ROSEE: Road safety in SouthEast Europe Predstavitev projekta mag.jure
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Bedenik INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI SLOVENSKIH ŽELEZNIC diplomsko delo Celje, december 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Bedenik
Prikaži večEU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n
EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se nanaša na tobačne izdelke na trgu EU in na tobačne izdelke, izdelane v EU, vključno s tistimi
Prikaži večPovracila-stroskov-julij-2011
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni
Prikaži večDiapozitiv 1
Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenija Pravna ureditev sistemov brezpilotnih zrakoplovov Seminar o transportnih zavarovanjih Slovensko zavarovalno združenje Oktober 2018
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in
Prikaži večMicrosoft Word - prve strani 2003.doc
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Gradbeništvo, Prometnotehnična
Prikaži večPresentation Name / Author
Kako brez stresa zamenjati požarno pregrado How to Replace the Firewall Without Stress Sašo Tomc - SRC d.o.o. (21. januar 2019) 1) Analiza obstoječe konfiguracije 2) Določanje nivoja tveganja za izpad
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o prevozih
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Prikaži večMicrosoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI
Bluetooth Dongle Artikel: CN-BTU4 NAVODILA v1.0 Sistemske zahteve Zahteve za PC: - Proc.: Intel Pentium III 500MHz or above. - Ram: 256MB ali več. - Disk: vsaj 50MB. - OS: Windows 98SE/Me/2000/XP - Prost
Prikaži večŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA
ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo
Prikaži večPregled programa Erasmus
Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni
Prikaži večZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila
Prikaži večGimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika
Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6
Prikaži večPowerPointova predstavitev
IZKUŠNJE PRI PRILAGODITVI E-STORITEV AJPES ZAHTEVAM EIDAS ZA ČEZMEJNO PRIZNAVANJE MARJAN BABIČ, AJPES Vsebina Razlogi za vključitev v projekt CEF Telecom Izvajalno okolje AJPES in način integracije s SI-PASS
Prikaži večNAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr
NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta in jih shranite za prihodnjo rabo Vsebina 1. Pregled 2. Sistem 3. Prednosti 4. Upravljanje
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo
Prikaži večPowerPoint Presentation
Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,
Prikaži večKatalonija, Reus julij 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Maša Lukež, 6. letnik (za več informacij me lahko konta
Katalonija, Reus julij 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Maša Lukež, 6. letnik (za več informacij me lahko kontaktiraš na 041 529 631 ali pišeš na masa.lukez@gmail.com)
Prikaži večINTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN
INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN Promethean je vodilni svetovni ponudnik interaktivne tehnologije na področju izobraževanja. S svojim inovativnim pristopom in vizijo prihodnosti, spreminjajo način sodelovanja
Prikaži večMicrosoft Word - Pravilnik_o_izvajanju_subvencioniranega_prevoza_2016_2017.doc
Na podlagi osmega odstavka 114.b člena in prvega odstavka 114.e člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 uradno prečiščeno besedilo) in v zvezi z 2. členom Zakona o prevoznih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt
Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma
Prikaži večMicrosoft Word - mag_Boštjan_Koren januar 2011.doc
BOŠTJAN KOREN MAGISTRSKA NALOGA 2010 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ INTEGRIRANEGA JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V SLOVENIJI BOŠTJAN KOREN KOPER, 2010 UNIVERZA
Prikaži večMicrosoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc
1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani
Prikaži več