UREDBA SVETA (ES) št. 1257/1999. z dne 17. maja 1999

Transkripcija

1 UREDBA SVETA (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb SVET EVROPSKE UNIJE JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije 1, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 2, ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora 3, ob upoštevanju mnenja Odbora regij 4, ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča, 5 (1) ker bi morala skupna politika razvoja podeželja spremljati in dopolnjevati druge instrumente skupne kmetijske politike in tako prispevati k uresničevanju ciljev te politike, kot so določeni v členu 33(1) Pogodbe; (2) ker bo skladno s členom 33(2)(a) Pogodbe pri oblikovanju skupne kmetijske politike in posebnih metod za njeno izvajanje upoštevana posebna narava kmetijske dejavnosti, ki izhaja iz socialne strukture kmetijstva ter iz strukturnih in naravnih razlik med kmetijskimi regijami; (3) ker izvajanje skupnih politik skladno s členom 159 Pogodbe upošteva cilje iz členov 158 in 160 v zvezi s skupno politiko ekonomske in socialne kohezije ter prispeva k doseganju teh ciljev; ker bi zato ukrepi za razvoj podeželja morali prispevati k tej politiki v regijah, ki zaostajajo v razvoju (Cilj 1), in v regijah s strukturnimi težavami (Cilj 2), kot to opredeljuje Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih 6 ; (4) ker so bili ukrepi, namenjeni podpori izboljševanja kmetijskih struktur, vključeni v skupno kmetijsko politiko že leta 1972; ker se je skoraj dve desetletji poskušalo vključiti kmetijsko strukturno politiko v širši gospodarski in družbeni kontekst podeželskih območij; ker je reforma te politike iz leta 1992 poudarjala okoljske vidike kmetijstva kot največjega uporabnika zemljišč; (5) ker se kmetijska politika sedaj izvaja z vrsto kompleksnih instrumentov; 1 UL C 170, , str Mnenje podano 6. maja 1999 (še ni objavljeno v Uradnem listu). 3 UL C 407, , str UL C 93, , str UL C 401, , str UL L 161, , str. 1.

2 (6) ker se bo moralo v prihodnjih letih kmetijstvo prilagoditi novim razmeram in nadaljnjim spremembam, kar zadeva razvoj trgov, trgovinsko politiko in pravila trgovanja, povpraševanja in preferenc potrošnikov ter prihodnjo širitev Skupnosti; ker te spremembe ne bodo vplivale samo na kmetijske trge, temveč tudi na lokalna gospodarstva na podeželskih območjih na splošno; ker bi morala biti politika razvoja podeželja naravnana k ponovni vzpostavitvi in krepitvi konkurenčnosti podeželskih območij in torej prispevati k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na teh območjih; (7) ker bi bilo treba tak razvoj spodbujati in podpirati z reorganizacijo in poenostavitvijo obstoječih instrumentov za razvoj podeželja; (8) ker bi taka reorganizacija morala upoštevati izkušnje, pridobljene pri uporabi obstoječih instrumentov, in torej temeljiti na instrumentih, ki so po eni strani tisti, ki se uporabljajo v okviru sedanjih prednostnih ciljev, namreč spodbujanje razvoja podeželja s pospeševanjem prilagajanja kmetijskih struktur v okviru reforme skupne kmetijske politike za omogočanje razvoja in strukturnega prilagajanja podeželskih območij (Cilj 5a in Cilj 5b) ter v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah Strukturnih skladov in njihovi uspešnosti ter o koordiniranju njihovih aktivnosti med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov 1 in z Uredbo Sveta (EGS) št. 4256/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 v zvezi z Usmerjevalnim oddelkom Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) 2, ter po drugi strani tisti, ki so uvedeni kot spremljevalni ukrepi splošne reforme kmetijske politike iz leta 1992 z Uredbo Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 o pridelovalnih metodah v kmetijstvu, ki so združljive z zahtevami varstva okolja in ohranjanja podeželja 3, Uredbo Sveta (EGS) št. 2079/92 z dne 30. junija 1992 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za predčasno upokojevanje v kmetijstvu 4 in Uredbo Sveta (EGS) št. 2080/92 z dne 30. junija 1992 o uvedbi programa pomoči Skupnosti za gozdarske ukrepe v kmetijstvu 5 ; (9) ker bi moral okvir reformirane politike razvoja podeželja zajemati vsa podeželska območja v Skupnosti; (10) ker je treba tri obstoječe spremljevalne ukrepe, uvedene z reformo skupne kmetijske politike iz leta 1992 (kmetijsko okolje, predčasno upokojevanje in pogozdovanje), dopolniti s shemo za območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami; (11) ker bi drugi ukrepi za razvoj podeželja pri regijah, zajetih v Cilj 1, morali biti sestavni del integriranih razvojnih programov, pri regijah, zajetih v Cilj 2, pa so lahko sestavni del takih programov; (12) ker bi morali na podeželskih območjih ukrepi za razvoj podeželja spremljati in dopolnjevati trgovinske politike; 1 UL L 185, , str. 9. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3193/94, UL L 337, , str UL L 374, str. 25. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2085/93, UL L 193, , str UL L 215, , str. 85. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2272/95, UL L 288, , str. 35. Uredba, kot je popravljena z Uredbo Komisije (ES) št. 1962/96, UL L 259, , str UL L 215, , str. 96. Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2273/95, UL L 288, , str UL L 215, , str. 96. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 231/96, UL L 30, , str. 33.

3 (13) ker bi morala podpora iz EKUJS za razvoj podeželja temeljiti na enotnem pravnem okviru, ki določa ukrepe, ki pridejo v poštev za odobritev podpore, njihove cilje in merila za odobritev; (14) ker bi morala politika razvoja podeželja glede na raznolikost podeželskih območij v Skupnosti upoštevati načelo subsidiarnosti; ker bi zato morala biti čim bolj decentralizirana, poudarek pa bi moral biti na sodelovanju in pristopu od spodaj navzgor ; ker merila za odobritev podpore za razvoj podeželja zato ne bi smela presegati tistega, kar je potrebno za uresničevanje ciljev politike razvoja podeželja; (15) ker je zaradi skladnosti z drugimi instrumenti skupne kmetijske politike in z drugimi skupnimi politikami treba določiti osnovna merila za podporo na ravni Skupnosti; ker bi bilo še zlasti treba preprečiti izkrivljanje konkurence, ki bi nastalo kot posledica ukrepov za razvoj podeželja; (16) ker bi moral Svet za to, da se zagotovi fleksibilnost in poenostavi zakonodaja, na Komisijo prenesti vsa potrebna izvedbena pooblastila v skladu s tretjo alineo člena 202 Pogodbe; (17) ker je za strukturo kmetijstva v Skupnosti značilno, da obstaja veliko kmetijskih gospodarstev, ki nimajo strukturnih pogojev za zagotovitev primernega dohodka in življenjskih razmer za kmete in njihove družine; (18) ker je cilj podpore Skupnosti za naložbe posodobiti kmetijska gospodarstva in izboljšati njihovo ekonomsko sposobnost; (19) ker bi bilo treba poenostaviti pogoje Skupnosti za odobritev pomoči za naložbe v primerjavi s pogoji, ki veljajo sedaj na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 950/97 z dne 20. maja 1997 o izboljšanju učinkovitosti kmetijskih struktur 1 ; (20) ker lahko odobritev posebnih ugodnosti mladim kmetom omogoči ne le vzpostavitev dejavnosti, temveč tudi strukturno prilagoditev njihovih gospodarstev po ustanovitvi; (21) ker razvoj in specializiranje kmetijstva zahtevata primerno raven splošnega, tehničnega in gospodarskega usposabljanja oseb, ki sodelujejo v kmetijskih in gozdarskih dejavnostih, zlasti glede novih prijemov pri upravljanju, proizvodnji in trženju; (22) ker so potrebna posebna prizadevanja v zvezi z izobraževanjem in obveščanjem kmetov o metodah kmetijske proizvodnje, ki so združljive z okoljem; (23) ker bi bilo treba spodbujati predčasno upokojevanje v kmetijstvu, da bi se izboljšala vitalnost kmetijskih gospodarstev, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Uredbe (EGS) št. 2079/92; (24) ker bi morala podpora za območja z omejenimi možnostmi prispevati k nadaljevanju rabe kmetijskih zemljišč, ohranjanju življenjskega prostora na podeželju ter ohranjanju in spodbujanju trajnostnih sistemov kmetovanja; (25) ker bi bilo treba območja z omejenimi možnostmi klasificirati na podlagi skupnih meril; 1 UL L 142, , str. 1. Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2331/98 (UL L 291, , str. 10).

4 (26) ker ni potrebe po nadaljnjem klasificiranju območij z omejenimi možnostmi na ravni Skupnosti; (27) ker bi bilo treba določiti pogoje za odobritev kompenzacijskih plačil, da bi se zagotovila učinkovitost te sheme podpor in uresničevanje njenih ciljev; (28) ker bo v zvezi z omejitvami glede kmetijske proizvodnje na območjih z okoljskimi omejitvami morda treba odobriti podporo kmetom za reševanje posebnih težav, ki izhajajo iz teh omejitev; (29) ker bi bilo treba v prihodnjih letih dati večji pomen kmetijskim okoljskim instrumentom, namenjenim prispevanju k trajnostnemu razvoju podeželskih območij in odzivanju na vedno večje zahteve družbe po okoljskih storitvah; (30) ker bi bilo treba nadaljevati obstoječo kmetijsko okoljsko podporo na podlagi Uredbe (EGS) št. 2078/92 za ciljno naravnane okoljske ukrepe ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju te sheme, podrobno opisanih v poročilu Komisije, predloženem skladno s členom 10(2) Uredbe (EGS) št. 2078/92; (31) ker bi morala shema kmetijske okoljske pomoči še naprej spodbujati kmete, da delujejo v korist celotne družbe z uvajanjem ali nadaljevanjem načinov kmetovanja, ki so združljivi z vedno večjo potrebo po varstvu in izboljševanju okolja, naravnih virov, tal in genske raznovrstnosti ter po ohranjanju krajine in življenjskega prostora na podeželju; (32) ker bi bilo treba spodbujati izboljšave pri predelavi in trženju kmetijskih proizvodov s podpiranjem naložb na tem področju; (33) ker lahko to spodbujanje v veliki meri temelji na pogojih, kot jih sedaj določa Uredba Sveta (ES) št. 951/97 z dne 20. maja 1997 o izboljševanju pogojev predelave in trženja kmetijskih proizvodov 1 ; (34) ker bi bilo treba zagotoviti, da so take naložbe rentabilne in da so kmetje soudeleženi pri ekonomskih koristih izvedenega ukrepa; (35) ker je gozdarstvo sestavni del razvoja podeželja in bi torej ukrepi v gozdarstvu morali biti vključeni v shemo podpor za razvoj podeželja; ker bi se morala podpora za gozdarstvo izogniti izkrivljanju konkurence in biti tržno nevtralna; (36) ker bi bilo treba sprejeti gozdarske ukrepe glede na obveznosti Skupnosti in držav članic, prevzete na mednarodni ravni, in ker bi morali temeljiti na gozdarskih načrtih držav članic; ker bi taki ukrepi morali upoštevati tudi specifične probleme, povezane s podnebnimi spremembami; (37) ker bi morali ukrepi v gozdarstvu temeljiti na ukrepih, sprejetih na podlagi obstoječih shem, opredeljenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 1610/89 z dne 29. maja 1989 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 4256/88 v zvezi s shemo za razvoj in optimalno rabo gozdnate pokrajine na podeželskih območjih v Skupnosti 2, ter Uredbi Sveta (EGS) št. 867/90 z dne 29. marca 1990 o izboljšanju pogojev predelave in trženja gozdnih proizvodov 3 ; 1 UL L 142, , str UL L 165, , str UL L 91, , str. 7.

5 (38) ker je pogozdovanje kmetijskih zemljišč še zlasti pomembno z vidika rabe tal in okolja ter prispevka k povečanju preskrbe z nekaterimi gozdnimi proizvodi; ker bi bilo torej treba ohraniti sedanje spodbujanje pogozdovanja na podlagi Uredbe (EGS) št. 2080/92 ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju te sheme in podrobno opisanih v poročilu Komisije, predloženem skladno s členom 8(3); (39) ker bi bilo treba odobriti plačila za aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje ekološke stabilnosti gozdov na nekaterih območjih; (40) ker bi bilo treba odobriti podporo za druge ukrepe v zvezi s kmetijskimi aktivnostmi in njihovo preobrazbo; ker bi bilo treba seznam ukrepov določiti na podlagi izkušenj in z upoštevanju potrebe, da razvoj podeželja delno temelji na nekmetijskih aktivnostih in storitvah, zato da bi tako obrnili trend ekonomskega in socialnega nazadovanja in upadanja števila prebivalcev na podeželju; ker bi bilo treba podpirati ukrepe za odpravljanje neenakosti in za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk; (41) ker narašča povpraševanje potrošnikov po ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih; ker se s tem oblikuje nov trg za kmetijske proizvode; ker ekološko kmetovanje izboljšuje trajnost kmetovanja in s tem prispeva k splošnim ciljem te uredbe; ker lahko posebni ukrepi podpore za razvoj podeželja zadevajo proizvodnjo, predelavo in trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov; (42) ker bi morali ukrepi za razvoj podeželja, ki pridejo v poštev za podporo Skupnosti, upoštevati zakonodajo Skupnosti ter biti skladni z drugimi politikami Skupnosti in z drugimi instrumenti skupne kmetijske politike; (43) ker bi bilo treba v okviru te uredbe izključiti podporo za nekatere ukrepe, ki pridejo v poštev za odobritev podpore iz drugih instrumentov skupne kmetijske politike, in zlasti za tiste, ki so zajeti v področju uporabe shem podpor v okviru skupnih tržnih ureditev, razen za izjeme, utemeljene z objektivnimi merili; (44) ker se glede na obstoječe pomoči skupinam proizvajalcev in njihovim združenjem v več skupnih tržnih ureditvah ne zdi več potrebna posebna podpora skupinam proizvajalcev v okviru razvoja podeželja; ker se torej ne bi smela nadaljevati shema pomoči na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 952/97 z dne 20. maja 1997 o skupinah in združenjih proizvajalcev 1 ; (45) ker bi moral financiranje podpore Skupnosti, odobrene za spremljevalne ukrepe in za druge ukrepe za razvoj podeželja na območjih zunaj Cilja 1 izvajati Jamstveni oddelek EKUJS; ker so bila osnovna pravila o financiranju, določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999, ustrezno prilagojena; (46) ker bi moral Usmerjevalni oddelek EKUJS še naprej izvajati financiranje podpore Skupnosti, odobrene za ukrepe za razvoj podeželja na območjih, ki jih zajema Cilj 1, razen za tri obstoječe spremljevalne ukrepe in za shemo podpor za območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami; (47) ker bi bilo treba v zvezi s podporo za ukrepe za razvoj podeželja, zajete v programiranje Cilja 1 in Cilja 2, uporabljati Uredbo (ES) št. 1260/1999, zlasti v zvezi z integriranim programiranjem teh ukrepov; ker pa določbe o financiranju upoštevajo, da se ukrepi v regijah iz Cilja 2 financirajo iz Jamstvenega oddelka; 1 UL L 142, , str. 30.

6 (48) ker bi morali biti ukrepi za razvoj podeželja, ki niso zajeti v programiranje Cilja 1 ali Cilja 2, vključeni v programiranje razvoja podeželja na podlagi posebnih pravil; ker bi morala biti stopnja pomoči za take ukrepe diferencirana glede na splošna načela, določena v členu 29(1) Uredbe (ES) št. 1260/1999, ob zadostnem upoštevanju zahteve po ekonomski in socialni koheziji; ker bi morala biti posledično ta stopnja pomoči praviloma diferencirana glede na območja, zajeta v Cilj 1, tista, ki so zajeta v Cilj 2, in na druga območja; ker so stopnje, določene v tej uredbi, najvišje stopnje pomoči Skupnosti; (49) ker bi moralo biti mogoče, da Komisija poleg programov za razvoj podeželja financira študije o razvoju podeželja na lastno pobudo, ne glede na pobudo za razvoj podeželja iz členov 19 in 20 Uredbe (ES) št. 1260/1999; (50) ker bi bilo treba oblikovati posebna pravila za spremljanje in vrednotenje podpore za razvoj podeželja, pri čemer bi se kot referenca uporabljali ustrezni kazalniki, dogovorjeni v medsebojnem soglasju pred začetkom izvajanja programov; (51) ker bi morali ukrepi za razvoj podeželja izpolnjevati pogoje za pridobitev podpore države članice brez vsakega sofinanciranja Skupnosti; ker bi bilo treba glede na znaten gospodarski vpliv tovrstne pomoči in zato, da se zagotovi skladnost z ukrepi, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore Skupnosti, ter da se poenostavijo postopki, vzpostaviti posebna pravila glede državnih pomoči; (52) ker bi bilo treba predvideti možnost sprejetja prehodnih določb za olajšanje prehoda z obstoječih shem podpor na novo shemo podpor za razvoj podeželja; (53) ker nova shema podpor, ki jo predvideva ta uredba, nadomešča obstoječe sheme podpor, ki bi jih bilo treba zato razveljaviti; ker bo posledično treba razveljaviti tudi odstopanja v obstoječih shemah za najbolj oddaljene regije in za Egejske otoke; ker bodo nova pravila, ki bodo zagotavljala prožnost, prilagoditve in odstopanja, potrebna za izpolnjevanje posebnih potreb teh regij, uvedena takrat, ko se bodo programirali ukrepi za razvoj podeželja, SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: NASLOV I PODROČJE UPORABE IN CILJI Člen 1 1. Ta uredba določa okvire podpore Skupnosti za trajnostni razvoj podeželja. 2. Ukrepi za razvoj podeželja spremljajo in dopolnjujejo druge instrumente skupne kmetijske politike ter tako prispevajo k doseganju ciljev, določenih v členu 33 Pogodbe. 3. Ukrepi za razvoj podeželja: so vključeni v ukrepe za spodbujanje razvoja in strukturno prilagoditev regij, ki zaostajajo v razvoju (Cilj 1),

7 in spremljajo ukrepe, ki podpirajo ekonomsko in socialno preobrazbo območij s strukturnimi težavami (Cilj 2) v zadevnih regijah, ob upoštevanju posebnih ciljev podpore Skupnosti skladno s temi cilji, kot so določeni v členih 158 in 160 Pogodbe in v Uredbi (ES) št. 1260/1999 ter skladno s pogoji, določenimi v tej uredbi. Člen 2 Podpora za razvoj podeželja v zvezi s kmetijskimi dejavnostmi in njihovo preobrazbo lahko zadeva: izboljšanje struktur na kmetijskih gospodarstvih in struktur za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, preobrazbo in preusmeritev potencialov kmetijske proizvodnje, uvedbo novih tehnologij in izboljšanje kakovosti proizvodov, spodbujanje neprehranske proizvodnje, trajnostni razvoj gozdov, razširitev dejavnosti, katere cilj je razvijanje dopolnilnih ali alternativnih dejavnosti, ohranjanje in utrjevanje vitalnih socialnih mrež na podeželskih območjih, razvijanje gospodarskih dejavnosti ter ohranjanje in odpiranje delovnih mest za zagotavljanje boljšega izkoriščanja obstoječih lastnih potencialov, izboljšanje delovnih in življenjskih razmer, ohranjanje in pospeševanje kmetijskih sistemov z nizko porabo sredstev, ohranjanje in spodbujanje naravnih vrednot in trajnostnega kmetijstva ob upoštevanju okoljskih zahtev, odpravljanje neenakosti in spodbujanje enakih možnosti moških in žensk, zlasti s podpiranjem projektov, za katere dajo pobudo in jih izvajajo ženske. Člen 3 Podpora se odobri za ukrepe za razvoj podeželja, ki so opredeljeni v naslovu II, skladno s tam določenimi pogoji. NASLOV II UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA POGLAVJE I

8 NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA Člen 4 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva prispeva k izboljšanju kmetijskih dohodkov in življenjskih, delovnih in proizvodnih razmer. Taka naložba ima enega ali več naslednjih ciljev: znižanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer in standardov dobrega počutja živali, spodbujanje razširitve kmetijskih dejavnosti. Člen 5 Podpora za naložbe se odobri kmetijskim gospodarstvom: katerih ekonomsko sposobnost je mogoče dokazati, ki izpolnjujejo minimalne standarde v zvezi z okoljem, higieno in dobrim počutjem živali in če ima kmet ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Člen 6 Podpora se ne odobri za naložbo, katere cilj je povečanje proizvodnje, za katero ni običajnih možnosti prodaje. Člen 7 Države članice določijo omejitev za celotni obseg naložb, ki se upoštevajo za odobritev podpore. Skupni znesek podpore, izražen kot odstotek obsega naložb, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore, je omejen na največ 40 % in na 50 % na območjih z omejenimi možnostmi. Kadar gre za naložbe mladih kmetov iz poglavja II, lahko znašajo ti odstotki največ 45 % in 55 % na območjih z omejenimi možnostmi. POGLAVJE II

9 MLADI KMETJE Člen 8 1. Vzpostavitvena pomoč za začetek delovanja mladih kmetov se odobri pod naslednjimi pogoji: kmet je mlajši od 40 let, kmet ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, kmet prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo, v zvezi z gospodarstvom: (i) mogoče je dokazati ekonomsko sposobnost in (ii) ustrezno so izpolnjeni minimalni standardi v zvezi z okoljem, higieno in dobrim počutjem živali, in kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva. Predvideti je mogoče posebne pogoje za primere, ko mladi kmet ni edini nosilec kmetijskega gospodarstva. Ti pogoji morajo biti enakovredni tistim, ki so zahtevani za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet. 3. Vzpostavitvena pomoč lahko vključuje: enkratno premijo v višini do največjega zneska, določenega v Prilogi, subvencioniranje obresti za posojila, ki so najeta za pokrivanja stroškov, nastalih pri vzpostavitvi; kapitalizirana vrednost subvencije za obresti ne sme presegati vrednosti premije. POGLAVJE III USPOSABLJANJE Člen 9 Podpora za poklicno usposabljanje prispeva k izpopolnjevanju poklicnega znanja in usposobljenosti kmetov in drugih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijskimi in gozdarskimi dejavnostmi, ter k njihovi preusmeritvi. Usposabljanje je namenjeno zlasti: pripravi kmetov za kakovostno preusmeritev proizvodnje, uporabo proizvodnih metod, ki so združljive z ohranjanjem in izboljševanjem krajine, varstvom okolja, higienskimi standardi in dobrim počutjem živali, ter pridobitev veščin, ki jih potrebujejo za vodenje ekonomsko uspešne kmetije, in

10 pripravi posestnikov gozdov in drugih oseb, ki se ukvarjajo z gozdarskimi dejavnostmi, na uporabo metod gospodarjenja z gozdovi, ki omogočajo izboljšanje gospodarske, ekoloških ali družbenih funkcij gozdov. POGLAVJE IV PREDČASNA UPOKOJITEV Člen Podpora za predčasno upokojitev v kmetijstvu prispeva k naslednjim ciljem: zagotoviti dohodek starejšim kmetom, ki se odločijo za prenehanje kmetovanja, spodbujati zamenjavo teh starejših kmetov s kmeti, ki lahko izboljšajo, če je potrebno, ekonomsko sposobnost kmetijskih gospodarstev, ki ostanejo, nameniti kmetijska zemljišča za nekmetijsko rabo, kadar ni mogoče ekonomsko uspešno kmetovanje. 2. Podpora za predčasno upokojitev lahko vključuje tudi ukrepe za zagotovitev dohodka za delavce na kmetijskem gospodarstvu. 1. Prenosnik kmetije: Člen 11 dokončno preneha opravljati vse komercialne kmetijske dejavnosti; vendar pa lahko še naprej nekomercialno kmetuje in ohranja uporabo poslopij, ni mlajši od 55 let, vendar v času prenosa še ni dovolj star za normalno upokojitev in je pred prenosom deset let opravljal kmetijsko dejavnost. 2. Prevzemnik kmetije: nasledi prenosnika kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali prevzame vsa ali del sproščenih zemljišč. Ekonomska sposobnost prevzemnikovega kmetijskega gospodarstva se mora izboljšati v obdobju in skladno s pogoji, ki jih je treba opredeliti, še zlasti glede na strokovno znanje in usposobljenost prevzemnika, površino kmetijskih zemljišč in obseg dela ali dohodka, glede na regijo in vrsto proizvodnje, ima ustrezno strokovno znanje in je usposobljen ter se obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu kmetoval najmanj pet let. 3. Kmetijski delavec: dokončno preneha opravljati vse kmetijske dejavnosti, ni mlajši od 55 let, vendar še ni dovolj star za normalno upokojitev,

11 je vsaj polovico svojega delovnega časa v preteklih petih letih delal na kmetiji kot pomoč družini ali kot najeti kmetijski delavec, je v štiriletnem obdobju pred predčasno upokojitvijo prenosnika delal na kmetijskem gospodarstvu prenosnika v obdobju, ki je najmanj enakovredno dvema letoma s polnim delovnim časom in je vključen v shemo socialnega varstva. 4. Prevzemnik, ki ne opravlja kmetijskih dejavnosti, je lahko katera koli oseba ali subjekt, ki prevzame vsa ali del sproščenih kmetijskih zemljišč in jih nameni za nekmetijsko rabo, kakršno je gozdarstvo ali ustvarjanje ekoloških rezerv na način, ki je združljiv z varstvom ali izboljševanjem kakovosti okolja na podeželju. 5. Pogoji iz tega člena veljajo v celotnem obdobju, v katerem prenosnik prejema podporo za predčasno upokojitev. Člen Največji zneski, ki pridejo v poštev kot podpora Skupnosti, so določeni v Prilogi. 2. Prejemanje podpore za predčasno upokojitev ne sme trajati več kakor skupno 15 let za prenosnika in 10 let za delavca na kmetiji. Podpora sme trajati največ do 75. rojstnega dne prenosnika in ne dlje kakor do normalne starosti za upokojitev delavca. Če prenosnik prejema pokojnino države članice, se odobri podpora za predčasno upokojitev kot dodatek ob upoštevanju zneska nacionalne pokojnine. NASLOV V OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI IN OBMOČJA Z OKOLJSKIMI OMEJITVAMI Člen 13 Podpora za območja z omejenimi možnostmi in za območja z okoljskimi omejitvami se odobri za prispevanje k naslednjim ciljem: (a) kompenzacija za območja z omejenimi možnostmi zaradi naravnih danosti zagotavljanje nadaljevanja rabe kmetijskih zemljišč za kmetijstvo in tako prispevanje k ohranjanju vitalne podeželske skupnosti, ohranjanje življenjskega prostora na podeželju, ohranjanje in spodbujanje trajnostnih sistemov kmetovanja, ki upoštevajo zlasti okoljske zahteve; (b) kompenzacija za območja z okoljskimi omejitvami

12 zagotovitev spoštovanja okoljskih zahtev in kmetovanja na območjih z okoljskimi omejitvami. Člen Kmete na območjih z omejenimi možnostmi je mogoče podpirati s kompenzacijskimi plačili. 2. Kompenzacijska plačila se odobrijo na hektar kmetijskih zemljišč kmetom, ki: obdelujejo neko minimalno površino, ki jo je treba še določiti, se obvežejo, da bodo na območju z omejenimi možnostmi kmetovali še najmanj pet let po prvem izplačilu kompenzacijskega plačila, in izvajajo običajne dobre kmetijske prakse, ki so združljive z zahtevami varstva okolja in ohranjanja življenjskega prostora na podeželju, zlasti trajnostno kmetovanje. 3. Če se skladno z ustreznimi določbami Direktive Sveta 96/23/ES 1 odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane skladno z Direktivo Sveta 96/22/ES 2, ali ostanki snovi, odobrenih s to direktivo, vendar nezakonito uporabljenih, pri neki živali, ki je del staleža govedi pridelovalca, ali če se na gospodarstvu pridelovalca odkrije nedovoljena snov ali proizvod ali pa snov ali proizvod, ki je odobren skladno z Direktivo 96/22/ES, vendar se v kakršni koli obliki nezakonito nahaja na gospodarstvu pridelovalca, je pridelovalec izključen iz prejemanja kompenzacijskih plačil za koledarsko leto, ko je snov odkrita. V primeru ponovne kršitve se lahko obdobje izključitve glede na resnost prekrška podaljša do največ pet let od leta odkritja ponovne kršitve. Če lastnik ali imetnik živali ovira izvajanje pregledov in jemanje vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi, ali ovira izvajanje preiskav in preverjanj, določenih v Direktivi 96/23/ES, se uporabijo kazni, določene v prvem pododstavku. Člen Kompenzacijska plačila se določajo na ravni, ki: je zadostna, da učinkovito prispeva h kompenzaciji za obstoječe ovire in se izogne prekomerni kompenzaciji. 2. Kompenzacijska plačila se primerno diferencirajo glede na: stanje in razvojne cilje, značilne za regijo, resnost trajne naravne ovire, ki vpliva na kmetijske dejavnosti, 1 UL L 125, , str UL L 125, , str. 3.

13 če je primerno, posebne okoljske probleme, ki jih je treba rešiti, vrsto proizvodnje in, če je primerno, ekonomsko strukturo kmetijskega gospodarstva. 3. Kompenzacijska plačila se določijo v okviru najmanjših in največjih zneskov, navedenih v Prilogi. Mogoče je odobriti kompenzacijska plačila, ki presegajo navedeni največji znesek, pod pogojem, da povprečni znesek vseh kompenzacijskih plačil, odobrenih na zadevni ravni programiranja, ne presega tega največjega zneska. Države članice pa lahko zaradi objektivnih okoliščin v ustrezno utemeljenih primerih za izračun tega povprečnega zneska kombinirajo več regionalnih programov. Člen Kmetom, za katere veljajo omejitve kmetijske rabe na območjih z okoljskimi omejitvami, se smejo izplačati plačila za kompenzacijo stroškov in izpada dohodka, ki nastanejo zaradi izvajanja omejitev kmetijske rabe na podlagi pravil Skupnosti o varstvu okolja, če in kolikor so taka plačila potrebna za reševanje posebnih težav, ki izhajajo iz teh pravil. 2. Plačila so določena na ravni, ki se izogne prekomerni kompenzaciji; to je zlasti pomembno, če gre za plačila na območjih z omejenimi možnostmi. 3. Največji zneski, ki pridejo v poštev kot podpora Skupnosti, so določeni v Prilogi. Člen 17 Območja z omejenimi možnostmi zajemajo: gorska območja (člen 18), druga območja z omejenimi možnostmi (člen 19) in območja s posebnimi ovirami (člen 20). Člen Gorska območja so tista, na katerih je možnost rabe zemljišč znatno omejena in stroški dela opazno večji zaradi: bodisi zelo težkih podnebnih razmer, odvisnih od nadmorske višine, zaradi katerih je rastna sezona bistveno krajša, bodisi prestrmih pobočij po večjem delu zadevnega zemljišča na nižji nadmorski višini, zaradi katerih ni mogoča uporaba strojev ali pa je potrebna zelo draga posebna oprema, bodisi kombinacije teh dveh dejavnikov, če je ovira, ki izhaja iz vsakega posebej, manj akutna, če je obravnavana ločeno, kombinacija obeh pa ima za posledico enakovredno oviro.

14 6. Območja severno od 62. vzporednika in določena sosednja območja se obravnavajo na enak način kakor gorska območja. Člen 19 Območja z omejenimi možnostmi, ki jim grozi opustitev rabe tal in na katerih je treba ohranjati življenjski prostor na podeželju, so sestavljena iz kmetijskih območij, ki so homogena z vidika naravnih proizvodnih danosti in imajo vse naslednje značilnosti: tla s slabo produktivnostjo, oteženo pridelavo in z omejenimi potenciali, ki jih ni mogoče povečati drugače kakor s prekomernimi stroški, ter so primerna predvsem za ekstenzivno živinorejo, zaradi te nizke produktivnosti naravnega okolja se dosegajo rezultati, ki so opazno slabši od povprečja glede na glavne kazalnike gospodarske storilnosti kmetijstva, majhno število ali upadanje števila prebivalcev, ki so pretežno odvisni od kmetijskih dejavnosti, katerega pospešeno upadanje bi ogrozilo vitalnost zadevnega območja in njegovo poseljenost. Člen 20 K območjem z omejenimi možnostmi se lahko prištevajo druga območja s posebnimi ovirami, kjer je treba nadaljevati kmetovanje, po potrebi pod določenimi posebnimi pogoji, da bi zagotovili ohranjanje ali izboljšanje okolja, ohranjanje življenjskega prostora na podeželju in varovanje turističnega potenciala območja ali da bi zavarovali obalo. Člen 21 Skupna površina območij iz členov 16 in 20 ne sme presegati 10 % celotnega ozemlja zadevne države članice. POGLAVJE VI KMETIJSKO OKOLJE Člen 22 Podpora za metode kmetijske proizvodnje, namenjene varstvu okolja in ohranjanju življenjskega prostora na podeželju (kmetijskega okolja), prispeva k uresničevanju ciljev politike Skupnosti na področju kmetijstva in okolja. Taka podpora spodbuja: načine rabe kmetijskih zemljišč, ki so združljivi z varstvom in izboljševanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, tal in genske raznovrstnosti,

15 okolju prijazno ekstenzivnost kmetovanja in nizko intenzivne pašne sisteme, ohranjanje ogroženih obdelovanih okolij, ki so velika naravna vrednota, ohranjanje krajine in zgodovinskih posebnosti na kmetijskih zemljišč, uporabo okoljskega planiranja v kmetijski praksi. Člen Podpora se odobri kmetom, ki prevzamejo kmetijske okoljske zaveze za najmanj pet let. Po potrebi se za posebne vrste zavez glede na njihove okoljske učinke določi tudi daljše obdobje. 2. Kmetijske okoljske zaveze so več kakor zgolj izvajanje običajne dobre kmetijske prakse. Nanašajo se na storitve, ki jih drugi ukrepi podpore, kakršni so tržna podpora ali kompenzacijska plačila, ne predvidevajo. Člen Podpora za kmetijske okoljske zaveze se dodeljuje letno in se izračuna na podlagi: izpada dohodka, dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzete zaveze, in potrebe, da se zagotovi finančna spodbuda. Pri izračunu ravni letne podpore se smejo upoštevati tudi stroški naložb, ki so potrebne za izpolnitev zavez in ne prinašajo dobička. 2. Največji letni zneski, ki pridejo v poštev kot podpora Skupnosti, so določeni v Prilogi. Ti zneski so odvisni od površine kmetijskega gospodarstva, za katero veljajo kmetijske okoljske zaveze. POGLAVJE VII IZBOLJŠANJE PREDELAVE IN TRŽENJA KMETIJSKIH PROIZVODOV Člen Podpora za naložbe omogoči izboljšanje in racionalizacijo predelave in trženja kmetijskih proizvodov, tako pa prispeva k povečanju konkurenčnosti in dodane vrednosti takih proizvodov. 2. Taka podpora prispeva k enemu ali več naslednjih ciljev: usmeritev proizvodnje glede na predvidljive tržne trende ali spodbujanje razvoja novih trgov za kmetijske proizvode,

16 izboljšanje ali racionaliziranje tržnih poti ali postopkov predelave, izboljšanje predstavitve in priprave proizvodov ali spodbujanje boljše uporabe ali odpravljanja stranskih proizvodov ali odpadkov, uporaba novih tehnologij, podpiranje inovativnih naložb, izboljšanje in spremljanje kakovosti, izboljšanje in spremljanje sanitarno-zdravstvenih razmer, varstvo okolja. Člen Podpora se dodeli osebam, ki so dejansko odgovorne za financiranje naložb v podjetja: za katera je mogoče dokazati ekonomsko sposobnost in ki izpolnjujejo minimalne standarde v zvezi z okoljem, higieno in dobrim počutjem živali. 2. Naložbe morajo prispevati k izboljšanju razmer v zadevnem primarnem sektorju kmetijske proizvodnje. Proizvajalcem teh osnovnih proizvodov morajo zagotoviti ustrezen delež pri nastalih ekonomskih koristih. 3. Podani morajo biti zadostni dokazi, da obstajajo običajni trgi za zadevne proizvode. Člen Naložbe zadevajo predelavo in trženje proizvodov iz Priloge I k Pogodbi razen ribiških proizvodov. 2. Naložbe izpolnjujejo izbirna merila, ki določajo prednostne naloge in navajajo, katere vrste naložb ne pridejo v poštev za odobritev podpore. Člen Naslednje vrste naložb ne pridejo v poštev za odobritev podpore: naložbe na maloprodajni ravni, naložbe v predelavo ali trženje proizvodov iz tretjih držav. 2. Skupni znesek podpor, izražen kot odstotek obsega naložb, ki pridejo v poštev za pridobitev podpore, lahko znaša največ:

17 a) 50 % v regijah Cilja 1, b) 40 % v drugih regijah. POGLAVJE VIII GOZDARSTVO Člen Podpora za gozdarstvo prispeva k ohranjanju in razvoju gospodarskih, ekoloških in družbenih funkcij gozdov na podeželskih območjih. 2. Taka podpora spodbuja zlasti enega ali več naslednjih ciljev: trajnostno gospodarjenje z gozdovi in razvoj gozdarstva, ohranjanje in izboljšanje gozdov kot naravnega bogastva, širjenje gozdnih površin. 3. Taka podpora se odobri samo za gozdove in površine, ki so v lasti posameznikov ali njihovih združenj oziroma občin ali njihovih združenj. Ta omejitev se ne uporablja za ukrepe, predvidene v šesti alinei člena 30(1). 4. Taka podpora prispeva k spoštovanju zavez, ki jih Skupnosti in države članice sprejmejo na mednarodni ravni. Temelji mora na nacionalnih ali subnacionalnih programih za gozdove ali na enakovrednih instrumentih, ki bi morali upoštevati zaveze, sprejete na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. 5. Ukrepi, predlagani s to Uredbo za območja, razvrščena kot območja z visoko ali srednjo požarno ogroženostjo skladno z Uredbo Sveta (EGS) št. 2158/92 z dne 23. julija 1992 o varstvu gozdov Skupnosti pred požari 1, morajo biti skladni z načrti za varstvo gozdov, ki jih predložijo države članice skladno z Uredbo (EGS) št. 2158/92. Člen Podpora za gozdarstvo zadeva enega ali več naslednjih ukrepov: pogozdovanje zemljišč, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 31, pod pogojem, da je sajenje prilagojeno krajevnim razmeram in je združljivo z okoljem, naložbe v gozdove za bistveno izboljšanje njihove gospodarske, ekološke ali družbene vrednosti, 1 UL L 217, , str. 3. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 308/97, UL L 51, , str. 11.

18 naložbe za izboljšanje in racionalizacijo pridobivanja, predelave in trženja gozdnih proizvodov; naložbe v zvezi z uporabo lesa kot surovine se omejijo na vse delovne operacije pred industrijsko predelavo, spodbujanje novih možnosti za uporabo in trženje gozdnih proizvodov, ustanavljanje združenj posestnikov gozdov, s ciljem pomoči njihovim članom pri izboljšanju trajnostnega in učinkovitega gospodarjenja z njihovimi gozdovi, obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov, poškodovanih zaradi naravnih nesreč in požarov, in uvajanje primernih preventivnih instrumentov. 2. Določbe poglavij I in VII, razen drugega pododstavka člena 7, se uporabljajo za naložbe, kakor je primerno. Člen Podpora se odobri za pogozdovanje kmetijskih zemljišč, če je tako sajenje prilagojeno krajevnim razmeram in združljivo z okoljem. Taka podpora lahko poleg stroškov sajenja vključuje: letno premijo na pogozdeni hektar za kritje stroškov vzdrževanja za obdobje največ petih let, letno premijo na hektar za kritje izpada dohodka zaradi pogozdovanja za obdobje največ 20 let, za kmete ali njihova združenja, ki so zemljišča obdelovali pred pogozditvijo, ali za katero koli drugo osebo zasebnega prava. 2. Podpora za pogozdovanje kmetijskih zemljišč, ki so v lasti oseb javnega prava, zajema samo stroške osnovanja. 3. Podpora za pogozdovanje kmetijskih zemljišč se ne dodeli: kmetom, ki prejemajo podporo za predčasno upokojitev, v zvezi s sajenjem božičnih drevesc. Pri hitro rastočih vrstah, ki se gojijo kratkoročno, se podpora za stroške pogozdovanja dodeli samo za stroške sajenja. 4. Največji zneski letnih premij za kritje izpada dohodka, ki pridejo v poštev za odobritev podpore Skupnosti, so navedeni v Prilogi. 1. Z namenom: Člen 32 ohranjanja in izboljšanja ekološke stabilnosti gozdov, če je varovalna in ekološka vloga teh gozdov v javnem interesu in če stroški ukrepov za ohranjanje in izboljšanje teh gozdov presegajo dohodek iz gozdarstva,

19 vzdrževanja protipožarnih presek s kmetijskimi ukrepi se podpora za ustrezne ukrepe izplača upravičencem, če je varovalna in ekološka vloga teh gozdov zagotovljena trajnostno in če so ukrepi, ki se bodo izvedli, določeni v pogodbi in so v njej navedeni njihovi stroški. 2. Zneski plačil se določijo v okviru najmanjših in največjih zneskov, navedenih v Prilogi, na podlagi realnih stroškov izvedenih ukrepov, kakršni so že prej določeni v pogodbi. POGLAVJE IX SPODBUJANJE PRILAGAJANJA IN RAZVOJA PODEŽELSKIH OBMOČIJ Člen 33 Podpora se odobri za ukrepe, ki so povezani s kmetijskimi aktivnostmi in njihovim preusmerjanjem ter z aktivnostmi na podeželju, ki ne sodijo v področje uporabe nobenega drugega ukrepa, navedenega v tem naslovu. Ti ukrepi zadevajo: zemljiške operacije, komasacijo in arondacijo, vzpostavljanje služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah in služb za pomoč pri upravljanju kmetij, trženje kakovostnih kmetijskih proizvodov, osnovne storitve za ekonomijo in prebivalstvo na podeželju, obnovo in razvoj vasi ter varstvo in ohranjanje dediščine podeželja, razširitev kmetijskih dejavnosti in kmetijstvu sorodnih aktivnosti za zagotovitev raznovrstnih dejavnosti ali alternativnih virov dohodkov, gospodarjenje s kmetijskimi vodnimi viri, razvoj in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva, spodbujanje turističnih in obrtnih dejavnosti, varstvo okolja v zvezi s kmetijstvom, gozdarstvom in ohranjanjem krajine, pa tudi z izboljšanjem dobrega počutja živali, obnavljanje proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravne nesreče, in uvajanje primernih preventivnih instrumentov, finančno inženirstvo.

20 POGLAVJE X IZVEDBENE DOLOČBE Člen 34 Izvedbene določbe za ta naslov se sprejmejo po postopku iz člena 50(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999. Te določbe lahko opredeljujejo zlasti: pogoje za odobritev podpor za naložbe v kmetijska gospodarstva (členi 4 do 7), vključno s potrebnimi omejitvami, ki izhajajo iz uporabe člena 6, obdobje in pogoje za izboljšanje ekonomske sposobnosti kmetijskega gospodarstva in pogoje za rabo zemljišč, ki se sprostijo v primeru predčasne upokojitve (člen 11(2)), pogoje za odobritev in izračun kompenzacijskih plačil na območjih z omejenimi možnostmi, tudi v primeru skupne rabe kmetijskih zemljišč (člena 14 in 15), in kompenzacijskih plačil na območjih z okoljskimi omejitvami (člen 16), pogoje, ki urejajo kmetijske okoljske zaveze (člena 23 in 24), izbirna merila za naložbe za izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov (člen 27(2)), pogoje, ki urejajo ukrepe v gozdarstvu (poglavje VIII). Po istem postopku lahko Komisija odstopa od druge alinee člena 28(1) v najbolj oddaljenih regijah pod pogojem, da so predelani proizvodi namenjeni trgu zadevne regije. NASLOV III SPLOŠNA NAČELA, UPRAVNE IN FINANČNE DOLOČBE POGLAVJE I SPLOŠNA NAČELA Podpoglavje I Podpora iz EKUJS Člen Podpora Skupnosti za predčasno upokojevanje (členi 10 do 12), za območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami (členi 13 do 21), za kmetijsko okolje (členi 22 do 24) in za pogozdovanje (člen 31) se po vsej Skupnosti financira iz Jamstvenega oddelka EKUJS.

21 2. Podpora Skupnosti za druge ukrepe za razvoj podeželja se financira iz EKUJS: Usmerjevalni oddelek na območjih, ki so zajeta v Cilj 1, Jamstveni oddelek na območjih, ki niso zajeta v Cilj Podporo za ukrepe, navedene v šesti, sedmi in deveti alinei člena 33, financira EKUJS na območjih, uvrščenih v Cilj 1 in Cilj 2, in v prehodnih območjih, če njihovo financiranje ni zagotovljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Člen V zvezi s podporo za ukrepe za razvoj podeželja iz člena 35(2): se na območjih, zajetih v Cilj 1, uporablja Uredba (ES) št. 1260/1999, dopolnjena s posebnimi pravili, ki jih vsebuje ta uredba, se na območjih, zajetih v Cilj 2, uporablja Uredba (ES) št. 1260/1999, dopolnjena s posebnimi pravili, ki jih vsebuje ta uredba, razen če s to uredbo ni določeno drugače. 2. V zvezi s podporo za ukrepe za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, se uporabljajo posebne določbe Uredbe (ES) št. 1258/ in določbe, sprejete za njeno izvajanje, razen če ni s to uredbo določeno drugače. Podpoglavje II Združljivost in skladnost Člen Podpora za razvoj podeželja se odobri le za ukrepe, ki so skladni s pravom Skupnosti. 2. Taki ukrepi morajo biti skladni z drugimi politikami Skupnosti in z ukrepi, ki se izvajajo na podlagi teh politik. Zlasti velja, da noben ukrep, ki je zajet v področje uporabe te uredbe, ne pride v poštev za odobritev podpore v okviru drugih shem podpor Skupnosti, če je nezdružljiv s katerim koli posebnim pogojem, določenim v tej uredbi. 3. Skladnost mora biti zagotovljena tudi pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov skupne kmetijske politike, in zlasti med ukrepi podpor za razvoj podeželja na eni strani in ukrepi, ki se izvajajo v okviru skupnih tržnih ureditev, ter ukrepi za kmetijsko kakovost in zdravstvenimi ukrepi na drugi strani, pa tudi med raznimi drugimi ukrepi podpore za razvoj podeželja. Glede na to se skladno s to uredbo ne smejo dodeliti nobene podpore za: 1 Glej str. 103 tega Uradnega lista.

22 ukrepe, ki sodijo v področje uporabe shem podpor v okviru skupnih tržnih ureditev, razen za izjeme, temelječe na objektivnih merilih, ki jih je mogoče določiti skladno s členom 50, ukrepe za podporo raziskovalnih projektov, za promocijo kmetijskih proizvodov ali za izkoreninjenje bolezni živali. 4. Države članice lahko predpišejo nadaljnje ali bolj restriktivne pogoje za dodelitev podpore Skupnosti za razvoj podeželja, če so taki pogoji skladni s cilji in zahtevami, določenimi v tej uredbi. Člen Za isti ukrep ni mogoče izvršiti plačila istočasno na podlagi te uredbe in kakšne druge sheme podpor Skupnosti. 2. Podpore za več ukrepov na podlagi te uredbo se smejo kombinirati le, če so taki ukrepi medsebojno skladni in združljivi. Če je potrebno, se prilagodi raven podpore. Člen Države članice sprejmejo vse potrebne korake, da zagotovijo združljivost in skladnost ukrepov za podporo za razvoj podeželja v skladu z določbami iz tega poglavja. 2. Načrti za razvoj podeželja, ki jih predložijo države članice, vsebujejo oceno združljivosti in skladnosti predvidenih ukrepov za podporo ter navedbo ukrepov, ki so sprejeti za zagotavljanje združljivosti in skladnosti. 3. Ukrepi podpore se po potrebi naknadno revidirajo, da se zagotovita združljivost in skladnost. POGLAVJE II PROGRAMIRANJE Člen Ukrepi za razvoj podeželja, ki jih financira Usmerjevalni oddelek EKUJS, so sestavni del programiranja za regije, zajete v Cilj 1, skladno z Uredbo (ES) št. 1260/ Ukrepi za razvoj podeželja, razen tistih iz člena 35, so lahko del programiranja za regije, zajete v Cilj 2, skladno z Uredbo (ES) št. 1260/ Drugi ukrepi za razvoj podeželja, ki niso del programiranja skladno z odstavkoma 1 in 2, so del programiranja razvoja podeželja v skladu s členi 41 do V zvezi s primernimi ukrepi za razvoj podeželja lahko države članice predložijo v odobritev splošna okvirna pravila, ki so sestavni del programiranja skladno z odstavki 1 do 3, kolikor je to primerno za ohranjanje enotnih pogojev. Člen 41

23 1. Načrti za razvoj podeželja se izdelajo na geografski ravni, za katero velja, da je najprimernejša. Pripravijo jih pristojni organi, ki jih imenuje država članica, in ta jih po posvetovanju s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni predloži Komisiji. 2. Ukrepi podpore za razvoj podeželja, ki se bodo uporabljali na nekem območju, morajo biti, kadar je možno, združeni v enotni načrt. Če je treba izdelati več načrtov, je treba navesti povezanost med ukrepi, ki jih predvidevajo ti načrti, ter zagotoviti njihovo združljivost in skladnost. Člen 42 Načrti za razvoj podeželja zajemajo obdobje sedmih let od 1. januarja Načrti za razvoj podeželja vključujejo: Člen 43 kvantificiran opis sedanjega stanja s prikazom neskladja, vrzeli in razvojnih potencialov, namenjenih finančnih sredstev in najpomembnejših rezultatov aktivnosti prejšnjega programskega obdobja glede na razpoložljive rezultate vrednotenja, opis predlagane strategije, njenih kvantificiranih ciljev in izbranih prednostnih nalog razvoja podeželja ter zajetega geografskega območja, oceno, ki prikazuje pričakovani ekonomski, okoljski in družbeni vpliv, vključno z učinki na zaposlovanje, okvirno skupno finančno preglednico, v kateri so povzeta predvidena finančna sredstva države članice in Skupnosti, ki ustrezajo posameznim prednostnim nalogam razvoja podeželja, predstavljenim v okviru načrta, in v kateri so, kadar se načrt nanaša na podeželska območja, zajeta v Cilj 2, navedeni okvirni zneski za ukrepe za razvoj podeželja na teh območjih na podlagi člena 33, opis ukrepov, ki so predvideni za izvedbo teh načrtov, zlasti shem pomoči, vključno z elementi, ki so potrebni za presojo pravil o konkurenci, kjer je primerno, informacije o potrebah po študijah, predstavitvenih projektih, usposabljanju ali tehnični pomoči v zvezi s pripravo, izvajanjem ali prilagoditvijo zadevnih ukrepov, imenovanje pristojnih oblasti in odgovornih organov, določbe za zagotavljanje uspešnega in pravilnega izvajanja načrtov, vključno s spremljanjem in vrednotenjem, določitev kvantificiranih kazalnikov za vrednotenje, ureditev nadzora in sankcij ter ustreznega obveščanja javnosti, rezultate posvetovanj in navedbo oblasti in organov, pa tudi gospodarskih in socialnih partnerjev na primernih ravneh.

24 2. Države članice v svojih načrtih: predvidijo kmetijske okoljske ukrepe glede na svoje posebne potrebe za vsa svoja ozemlja, zagotovijo ohranjanje potrebnega ravnotežja med različnimi ukrepi podpore. Člen Načrti za razvoj podeželja se predložijo najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. 2. Komisija oceni predlagane načrte, da ugotovi, ali so skladni s to uredbo. Na podlagi teh načrtov potrdi programske dokumente za razvoj podeželja po postopku iz člena 50(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 v šestih mesecih po predložitvi načrtov. POGLAVJE III DODATNI UKREPI IN POBUDE SKUPNOSTI Člen Skladno s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 lahko Komisija po postopku iz člena 50(2) omenjene uredbe razširi področje uporabe pomoči iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS zunaj obsega, ki ga določa člen 35(2) te uredbe, pa tudi financiranje ukrepov, ki pridejo v poštev za pomoč skladno z uredbami Sveta (ES) št. 1783/1999 1, (ES) št. 1784/ in (ES) št. 1263/1999 3, zato da bi se izvajali vsi ukrepi, ki jih predvideva pobuda Skupnosti za razvoj podeželja. 2. Jamstveni oddelek EKUJS lahko na pobudo Komisije financira študije, ki se nanašajo na programiranje razvoja podeželja. POGLAVJE IV FINANČNE DOLOČBE Člen V zvezi s podporo Skupnosti za razvoj podeželja iz Jamstvenega oddelka EKUJS se predvidijo finančni načrti in računovodstvo na letni ravni. Finančno načrtovanje je sestavni del programiranja razvoja podeželja (člen 40(3)) ali programiranja v zvezi s Ciljem Komisija določi začetno dodelitev sredstev po državah članicah na letni osnovi, pri čemer uporabi objektivna merila, ki upoštevajo specifične razmere in potrebe ter dejavnosti, potrebne zlasti v zvezi z okoljem, odpiranjem delovnih mest in ohranjanjem krajine. 1 UL L 213, , str UL L 213, , str UL L 161, , str. 54.

25 3. Začetno dodelitev sredstev se prilagodi glede na dejanske izdatke in revidirane napovedi izdatkov, ki jih predložijo države članice, ob upoštevanju ciljev programov in glede na razpoložljiva sredstva ter praviloma skladno z intenzivnostjo pomoči za podeželska območja, zajeta v Cilj 2. Člen Finančne določbe iz členov 31, 32 (razen njegovega petega pododstavka odstavka 1), 34, 38 in 39 Uredbe (ES) št. 1260/1999 se ne uporabljajo za podporo za ukrepe za razvoj podeželja v zvezi z regijami, ki jih zajema Cilj 2. Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se omenjeni ukrepi izvajajo učinkovito in skladno in da izpolnjujejo najmanj take standarde, kakršni so predpisani v določbah iz prvega pododstavka, vključno z načelom o enem samem organu upravljanja. 2. Skupnost prispeva k financiranju ukrepov, ki jih zajema programiranje razvoja podeželja, v skladu z načeli, določenimi v členih 29 in 30 Uredbe (ES) št. 1260/1999. S tem v zvezi: prispevek Skupnosti ni višji od 50 % skupnih upravičenih stroškov in je praviloma enakovreden najmanj 25 % upravičene javne porabe na območjih, ki niso zajeta v Cilj 1 in Cilj 2, se za naložbe, ki ustvarjajo prihodek, uporabijo stopnje, določene v členu 29(4)(a)(ii) in (iii) ter (b)(ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1260/1999. Kmetijska in gozdarska gospodarstva ter podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih in gozdnih proizvodov, se štejejo v tem pogledu za podjetja v smislu člena 29(4)(b)(iii), prispevek Skupnosti k programiranju ukrepov iz členov od 22 do 24 te uredbe znaša 75 % na območjih, ki jih zajema Cilj 1, in 50 % na drugih območjih. Za ta plačila se uporablja peti pododstavek člena 32(1) Uredbe (ES) št. 1260/ Finančni prispevek iz Jamstvenega oddelka EKUJS ima lahko obliko predplačil za izvajanje programa ali plačil za nastale izdatke. POGLAVJE V SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE Člen Komisija in države članice zagotovijo uspešno spremljanje izvajanja programiranja razvoja podeželja. 2. To spremljanje se izvaja na podlagi skupno dogovorjenih postopkov.