Zadeva C-774/18. Povzetek predloga za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 98(1) Poslovnika Sodišča. Verwaltungsgericht Halle (Nemčija)

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Zadeva C-774/18. Povzetek predloga za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 98(1) Poslovnika Sodišča. Verwaltungsgericht Halle (Nemčija)"

Transkripcija

1 C-774/18 1 Zadeva C-774/18 Povzetek predloga za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 98(1) Poslovnika Sodišča Datum vložitve: Predložitveno sodišče: 10. december 2018 Verwaltungsgericht Halle (Nemčija) Datum predložitvene odločbe: Tožeča stranka: 15. avgust 2018 UL Tožena stranka: Land Sachsen-Anhalt Predmet postopka v glavni stvari Odškodnina zaradi diskriminatorne plače na podlagi starosti Predmet in pravna podlaga predloga Razlaga prava Unije, člen 267 PDEU Vprašanja za predhodno odločanje 1. Ali je naknadno, odstotkovno povišanje v okviru plačnega sistema, ki diskriminira na podlagi starosti, nova diskriminacija, če je odstotek povišanja enak za vse stopnje nekega plačnega razreda in se zato sicer spremeni absolutna, ne pa tudi relativna razlika med diskriminiranimi in nediskriminiranimi? 2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je takšno odstotkovno povišanje za vse starostne stopnje upravičeno, če povišanje temelji na tem, SL

2 POVZETEK PREDLOGA ZA SPREJETJE PREDHODNE ODLOČBE ZADEVA C-774/18 da prvotna plača ne dosega minimalnega plačila, določenega v ustavi države članice? 3. Ali pravo Unije, zlasti člen 9 Direktive 2000/78/ES, nasprotuje pravilu, da pravica do odškodnine za diskriminatorno plačilo na podlagi starosti zastara po dveh mesecih, če prične rok teči z objavo sodbe z dne 8. septembra 2011, Hennigs in Mai (C-297/10 in C-298/10, ECLI:EU:C:2011:560), četudi se za stranko ne uporablja Bundesangestelltentarifvertrag (kolektivna pogodba za zaposlene v javnem sektorju Zvezne republike Nemčije), ampak njen položaj ustreza položaju iz sodbe z dne 19. junija 2014, Specht (od C-501/12 do C-506/12, C-540/12 in C-541/12, ECLI:EU:C:2014:2005 ), lahko uradniki in sodniki, ki jih ta sodba zadeva, (delavci) za omenjeno sodbo izvejo le iz splošnih javnih virov, so javni delodajalci prenosljivost na uradnike po izdaji zgoraj omenjene sodbe zanikali in pri tem zanikali tudi obstoj diskriminacije na podlagi starosti, pri čemer je bilo to pravno mnenje vsaj deloma sporočeno tudi javnosti, so prvostopenjska upravna sodišča znotraj omenjenega roka in tudi po njem do razglasitve sodbe Specht obstoj diskriminacije na podlagi starosti pretežno zanikala, sodna praksa vrhovnih sodišč glede roka ni obstajala, prva odločba vrhovnega sodišča pa je bila izdana šele po razglasitvi sodbe Specht, veljajo v delovnem razmerju uradnikov oziroma sodnikov prekluzivni roki le za povrnitev izrednih stroškov in ti roki niso krajši od šestih mesecev, za pravice do plače velja triletni zastaralni rok, ki prične teči ob koncu leta, v katerem so terjatve zapadle in upravičenec za pravico izve oziroma bi zanjo moral izvedeti, sicer pa velja zastaralni rok desetih let, je nacionalne pravice do plače, ki niso določene z zakonom, treba uveljavljati pravočasno, to je v proračunskem letu, za katerega se uveljavljajo? 4. Ali nejasnost oziroma nepreglednost pravnega položaja vpliva na odgovor na tretje vprašanje? 2

3 LAND SACHSEN-ANHALT 5. Ali za začetek prekluzivnega roka zadostuje, da krog diskriminiranih oseb ve za diskriminacijo, ali pa mora biti poznan tudi razlog za diskriminacijo, torej merilo razlikovanja? Navedene določbe prava Unije Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, zlasti členi 2, 6, 9 in 17 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 21 Navedene nacionalne določbe Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz (splošni zakon o enakem obravnavanju, v nadaljevanju: AGG), zlasti člen 15 Besoldungs- und Versorgungsrechtsergänzungsgesetz des Landes Sachsen-Anhalt (zakon o dopolnitvi plačne in pokojninske zakonodaje dežele Saška-Anhalt, v nadaljevanju: BesVersEG LSA), zlasti člen 23c Kratka predstavitev dejanskega stanja in postopka 1 Tožeča stranka je od leta 1994 pri toženi stranki zaposlena kot uradnik. 2 S sodbo z dne 8. septembra 2011, Hennigs in Mai (C-297/10 in C-298/10, ECLI:EU:C:2011:560), je Sodišče razsodilo, da načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti nasprotuje določbi v kolektivni pogodbi, s katero je določeno, da se znotraj vsake plačne skupine razred osnovne plače pogodbenega uslužbenca v javnem sektorju ob njegovi zaposlitvi določi glede na njegovo starost. 3 Vendar pa Bundesministerium des Innern (notranje ministrstvo Zvezne republike Nemčije) in Land Sachsen-Anhalt (delodajalec tožeče stranke), ki mu sledi, menita, da te sodbe ni bilo mogoče prenesti na plačo uradnikov. Sodna praksa upravnih sodišč je v tem primeru neenotna, vendar pa se pretežno zastopa mnenje, da diskriminacija na podlagi starosti ni podana. 4 Tožeča stranka je z dopisom z dne 17. februarja 2012 ugovarjala zoper svojo plačo in trdila, da se s plačo na podlagi starostnih stopenj krši prepoved diskriminacije na podlagi starosti. 5 S sodbo Sodišča z dne 19. junija 2014, Specht in drugi (C-501/12 in druge, ECLI:EU:C:2014:2005), je bilo ugotovljeno, da je treba člen 3(1)(c) Direktive 2000/78 uporabljati tudi za plačne pogoje uradnikov in da takrat predvidena določitev osnovne plače uradnika ob njegovi zaposlitvi glede na njegovo starost krši prepoved diskriminacije na podlagi starosti. 3

4 POVZETEK PREDLOGA ZA SPREJETJE PREDHODNE ODLOČBE ZADEVA C-774/18 6 Z odločbo z dne 27. junija 2016 je bil njen ugovor z dne 17. februarja 2012 zavrnjen. Njena plača naj bi sicer bila predstavljala diskriminacijo na podlagi starosti, zaradi česar naj bi načeloma lahko imela pravico do odškodnine v skladu s členom 15(2) AGG. Vendar pa naj bi bilo treba to pravico uveljavljati v skladu z dvomesečnim rokom iz člena 15(4) AGG, ki pa je pričel teči z razglasitvijo sodbe Hennigs in Mai z dne 8. septembra Tožeča stranka je 22. julija 2016 vložila tožbo, s katero zahteva, naj se ji zaradi plače, ki je povzročala diskriminacijo na podlagi starosti, za obdobje od 18. avgusta 2006 do 31. marca 2011 izplača primerna odškodnina. 8 Z zakonom z dne 8. decembra 2016 je bil v BesVersEG LSA vstavljen člen 23c, s katerim je bila plača uradnikov za posamezna leta od 2008 do 2014 povišana za med 0,1 % in 2,4 % na leto. 9 V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo pri toženi stranki vloženih zahtevkov zaradi diskriminatorne plače na podlagi starosti, od katerih je bilo 7071 zahtevkov zavrnjenih od tega 6516 z utemeljitvijo, da je rok iz člena 15(4) AGG potekel. Kratka predstavitev utemeljitve predloga Prvo vprašanje 10 Med strankama trenutno ni sporno, da je bil plačni sistem Land Sachsen-Anhalt v spornem obdobju diskriminatoren na podlagi starosti. 11 Vendar pa je treba razjasniti, ali je podana diskriminacija v smislu člena 2(1) Direktive 2000/78, če se na ugotovljeno diskriminatorno stanje pozneje naveže z odstotki izračunana ugodnost, kot se je v tem primeru. Naknadno plačilo, ki ga prejme uradnik, ki je bil diskriminiran na podlagi starosti, je znova manjše kot pri starejših uradnikih z enakimi delovnimi izkušnjami, zato se razlika med zneskom vseh plač, ki ga za sporno obdobje prejmejo diskriminirani oziroma nediskriminirani uradniki, poveča, kar kaže na novo diskriminacijo. 12 Vsekakor bi bilo na to treba gledati drugače, če se ne bi ravnali po razliki med zneski, temveč po razmerju med določenimi plačami. Kajti razmerje se ohrani. To sledi iz uporabe nevtralnega ukrepa pri stanju, ki je nastalo zaradi diskriminacije v preteklosti. Drugo vprašanje 13 Do uvedbe člena 23c BesVersEG LSA, s katerim se je plača povečala, je prišlo zgolj zaradi pomislekov glede ustavnosti višine plač. 14 Ta določba plačnega sistema ne spreminja. Utemeljitveni razlog za ohranitev diskriminacije pri prerazporeditvi v nediskriminatoren plačni sistem, ki ga je 4

5 LAND SACHSEN-ANHALT priznalo Sodišče (glej sodbe Hennigs in Mai, Specht in drugi ter Unland), tu ni podan. Vendar je vprašljivo, ali lahko odprava nezakonitosti (neustavnost prenizkih plač) upravičuje diskriminacijo v preteklosti. Povišanje plač za isti bruto znesek za vse stopnje bi javno blagajno dežele bistveno bolj obremenilo. Zaradi ustavnih razlogov pride v poštev namreč le povišanje plače za najvišjo, 12. stopnjo. Tretje vprašanje 15 Člen 17 Direktive 2000/78 je bil v nacionalno zakonodajo prenesen s členom 15 AGG. 16 Rok iz člena 15(4) AGG je bil predmet sodbe Sodišča z dne 8. julija 2010, Bulicke (C-246/09, ECLI:EU:C:2010:418). Drugače kot v primeru, ki ga obravnava predložitveno sodišče, pa je šlo za odškodnino za diskriminacijo pri zaposlovanju in ne za diskriminacijo med opravljanjem uradniške funkcije. Tam preučena vprašanja o enakovrednosti in učinkovitosti so tu postavljena v nove okoliščine. a. Enakovrednost 17 V delovnem razmerju uradnikov v Zvezni republiki Nemčiji ne obstaja prekluzivni rok niti v upoštevnem Beamtengesetz (zakon o uradnikih) niti v plačni zakonodaji. V stranskih določbah veljajo za pravice do npr. povrnitve stroškov za zdravniško zdravljenje ali potnih stroškov roki, ki so bistveno daljši od dveh mesecev (šest mesecev oziroma eno leto). Pravice do plač pa zastarajo v treh letih, v splošnem zastaralnem roku (člen 195 BGB). Splošni zastaralni rok prične v skladu s členom 199(1) BGB teči ob koncu leta, v katerem 1) je pravica nastala in 2) je upnik za okoliščine, na podlagi katerih je pravica nastala, in za dolžnika prvič izvedel oziroma bi brez hude malomarnosti moral izvedeti. 18 K temu spada še obveznost pravočasnega uveljavljanja, ki ga sodišča izpeljujejo iz urednikove dolžnosti lojalnosti. Pri plačilih, ki niso zakonsko predvidena, je zahteva izpolnjena, če se pravica z ugovorom uveljavlja v proračunskem letu, torej najpozneje 31. decembra za posamezno leto. 19 Razen v pravu o zastaranju vprašanje o seznanjenosti, o obveznosti seznanjenosti oziroma o razjasnitvi nejasnega pravnega položaja ni pomembno. b. Učinkovitost 20 Postopkovna pravila v zvezi s sistemom sankcij mora podrobneje urediti pravni red vsake države članice. Ta ureditev ne sme onemogočati ali znatno oteževati uveljavljanja pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije, kakor izhaja iz točke 25 sodbe Bulicke in tam navedene sodne prakse. 21 Določbo iz člena 15(4) AGG je Sodišče preučilo in je načeloma ni grajalo. Predložitveni senat pa na podlagi točke 41 sodbe Bulicke sklepa, da to pravilo 5

6 POVZETEK PREDLOGA ZA SPREJETJE PREDHODNE ODLOČBE ZADEVA C-774/18 preizkus na podlagi načela učinkovitosti prestane le, če začne rok teči šele, ko delavec spozna, da je domnevno diskriminiran. 22 Izjav iz sodbe Bulicke pa ni mogoče preprosto prenesti na zadevo, o kateri odloča sodišče. Zato je potrebna nadaljnja pojasnitev s strani Sodišča. 23 Da se plače povečujejo z referenčno starostjo uradnika, je tožeča stranka vedela. Njena referenčna starost je bila določena in o tem je prejela tudi obvestilo. Tam je predstavljen tudi način izračuna v skladu z Bundesbesoldungsgesetz (Zvezni zakon o plačah uradnikov). 24 Ureditev se je načeloma štela za veljavno; ni se domnevalo, da gre za kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Plače v javnem sektorju so pritegnile pozornost šele zaradi sodbe Hennigs in Mai. Sodba je zadevala kolektivno pogodbo in ne plač uradnikov. Tožeča stranka se s to sodbo ni niti pravočasno seznanila niti ni prepoznala njenega pomena za njeno plačo. 25 Obravnava sodbe Hennigs in Mai v nemški sodni in upravni praksi je razvidna iz dejanskega stanja sklepa. Tožeča stranka sama je diskriminacijo prepoznala šele malo pred vložitvijo ugovora. 26 V skladu z nemško sodno prakso, ki jo je potrdilo tudi nemško vrhovno sodišče, je prekluzivni rok v zvezi s plačami uradnikov pričel teči z objavo sodbe Hennigs in Mai. Ključni argument pri tem je ugotovitev, da je ta sodba pojasnila nejasni pravni položaj. 27 V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali s strani nemškega vrhovnega sodišča določeni trenutek, v katerem začne teči ta rok, v praksi ne onemogoča ali znatno otežuje uveljavljanja pravic, ki jih podeljuje Direktiva. V zvezi s tem bi lahko bili pomembni tudi podatki, ki jih je ugotovilo sodišče, da je bilo v Land Sachsen- Anhalt zaradi zamude roka zavrnjenih več kot 60 % zahtevkov. Četrto vprašanje 28 Pravni položaj pojasnjuje več sodb Sodišča. Pravni položaj torej ni bil jasen. Vendar pa senat iz dosedanje sodne prakse ne more razbrati, ali je to vidik za odškodninsko odgovornost kot sankcijo in kakšne pravne posledice izhajajo iz tega. Peto vprašanje 29 Namen tega vprašanja je razjasniti, ali zahteva po učinkovitosti, iz katere izhaja, da postopkovno pravilo kakršen je obravnavani prekluzivni rok iz člena 15(4) AGG, ki ne sme onemogočati ali pretirano oteževati uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red Unije, vsaj pri kratkih rokih zahteva tudi poznavanje merila razlikovanja, ki se uporablja za različno obravnavo. Iz členov 1 in 2 Direktive 2000/78 namreč jasno izhaja, da spada različno obravnavanje v področje uporabe 6

7 LAND SACHSEN-ANHALT te direktive šele, če se ugotovi, da je nastalo zaradi enega od razlogov, navedenih v členu 1 te direktive. 7