REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE HABITATNI TIPI SLOVENIJE TIPOLOGIJA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE HABITATNI TIPI SLOVENIJE TIPOLOGIJA"

Transkripcija

1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE HABITATNI TIPI SLOVENIJE TIPOLOGIJA Ljubljana, 2004

2 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS 2004 tipologija Pripravili: dr. Nejc Jogan, dr. Mitja Kaligariœ, mag. Ivana Leskovar, mag. Andrej Seliøkar in Jurij Dobravec. Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana, 2004

3 2 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS 2004 Izdajatelj in zaloænik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencija RS za okolje Urednika: mag. Ivana Leskovar, Jurij Dobravec Pripravili: dr. Nejc Jogan, Univerza v Ljubljani, Biotehniøka fakulteta, dr. Mitja Kaligariœ, Univerza v Mariboru, Pedagoøka fakulteta, mag. Ivana Leskovar, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencija RS za okolje, mag. Andrej Seliøkar, Znanstveno raziskovalni inøtitut SAZU, Bioloøki inøtitut Jovana Hadæija, Jurij Dobravec, Triglavski narodni park. Pri pripravi je sodeloval mag. Duøan Robiœ. Oblikovanje in tisk: Trajanus d.o.o. Naklada: 800 izvodov CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 574.5(497.4) HABITATNI tipi Slovenije : tipologija / [pripravili Nejc Jogan... [et al.] ; urednika Ivana Leskovar, Jurij Dobravec]. - Ljubljana : Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, 2004 ISBN Jogan, Nejc 2. Leskovar, Ivana Tipologija je usklajena s tipologijo A classification of Palearctic habitats (P. Devillers in J. Devillers-Terschuren, EU-Nature and environment, No.78). Uporablja se pri doloœanju habitatnih tipov na obmoœju Slovenije. Priporoœljiv naœin citiranja: Habitatni tipi Slovenije HTS 2004, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004.

4 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Kazalo: Uvod...5 Obalni in priobalni habitatni tipi...12 Sladke celinske vode...14 Grmiøœa in traviøœa...18 Gozdovi...30 Barja in moœvirja...37 Goliœave (skalovja, meliøœa in peøœine)...42 Kmetijska in kulturna krajina...46 Slikovni prikaz nekaterih habitatnih tipov...50

5 4 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS 2004

6 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Uvod Tipologija habitatnih tipov Slovenije je usklajena z evropsko tipologijo (A classification of Palearctic habitats, Nature and environment, No. 78). Skupina strokovnjakov za posamezne tipe vegetacije z razliœnih ustanov je naredila izbor habitatnih tipov, prisotnih v Sloveniji po palearktiœni klasifikaciji (Physis) in ga, kjer je bilo strokovno upraviœeno, prilagodila specifiœnim razmeram v Sloveniji. Tipologija je zgrajena hierarhiœno. Habitatni tipi so uvrøœeni v sedem osnovnih skupin, vsaka izmed njih pa se natanœneje deli glede na ekoloøke znaœilnosti in znaœilne vrste. Taka zgradba omogoœa spremembe tipologije na podlagi novih spoznanj. Prva verzija je bila pripravljena leta 2001 kot projekt takratne Uprave za varstvo narave (Habitatni tipi Slovenije, 2001, Uprava RS za varstvo narave, MOP). Ta verzija tipologije je bila uporabljena pri kartiranjih prihodnjo vegetacijsko sezono (2002) in na podlagi zbranih praktiœnih izkuøenj je leta 2003 je izøla dopolnjena inaœica (Habitatni tipi Slovenije - HTS 2003, januar 2003, Agencija RS za okolje, MOP). Na podlagi nadaljnjih rezultatov kartiranj in novih spoznanj se bo omenjena tipologija øe naprej usklajevala. Pojem habitatni tip in uporaba v sodobnem naravovarstvu Varstvo narave æe nekaj œasa ne pomeni veœ le varstva æivalskih in rastlinskih vrst ter naravnih vrednot. Uœinkovito je le varovanje æivljenjskih okolij skupaj s procesi, ki jih ohranjajo. Œe bi razpolagali z natanœno bioloøko informacijo o prostoru (prostorska informacija o vrstah in njihovih habitatih, informacija o ekosistemih), ki je predmet razliœnih hotenj, bi se lahko mariskateremu nasprotju interesov pri rabah prostora pravoœasno izognili. Pravoœasno vedenje o tem KAJ imamo KJE, je osnova za uspeøno ohranjanje po eni, ali podlaga za nadaljnji razvoj nekaterih obmoœij po drugi strani. S tem se, med drugim, zmanjøa moænost konfliktov med interesi varstva narave in razvojnimi pobudami. Rezultati kartiranj habitatnih tipov so osnova za pripravo strokovnih osnov za doloœitev obmoœij, pomembnih za varstvo narave, ter njihovo upravljanje (ekoloøko pomembna obmoœja, obmoœja omreæja Natura 2000, æe zavarovana in predlagana zavarovana obmoœja ), za sprejemanje odloœitev pri prostorskem naœrtovanju (presoje vplivov na okolje, razvojni naœrti, usklajevanje naravovarstvene in kmetijske rabe ). Zaradi vsega naøtetega je karta habitatnih tipov ena izmed osnovnih strokovnih podlag v sodobnem naravovarstvu. Kaj je habitatni tip? Razlage pojma habitatni tip so razliœne. V naøih in tujih prispevkih z naravovarstveno vsebino zasledimo veœ razliœnih besed za isti pojem, na primer: æivljenjsko okolje, habitatni tip, habitat, biotop, ekotip, vendar niso vedno uporabljeni v skladu z njihovo strokovno definicijo. Namen avtorjev pa je vedno enak øirøemu krogu bralcev pribliæati prepoznavna æivljenjska okolja v naravi, ki jih spremljajo æe od otroøkih let (na primer: bukov gozd, trstiœje, reke in potoki, njive, meliøœa, jame ). Za naravovarstvene dejavnosti je primerna posploøitev na fiziognomsko enoto v naravi v povezavi z znaœilnimi æivljenjskimi prostori rastlinskih in æivalskih vrst. Oznaœimo jo lahko kot habitatni tip ali tip æivljenjskega prostora. Habitatni tip je torej rastlinska in æivalska zdruæba kot znaœilni æivi del ekosistema, povezana z neæivimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe, itd.) na prostorsko opredeljenem obmoœju.

7 6 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS 2004 Posamezni habitatni tipi so dobro loœljivi od okolice tudi za nestrokovnjaka, œe le zna opazovati naravo. Vsak œlovek se ob spoznavanju okolice æe v mladosti nauœi loœevati gozd od traviøœa in skalovje od vode. To so primeri habitatnih tipov najviøjega hierarhiœnega nivoja. Nadaljnja natanœnejøa œlenitev habitatnih tipov v veliki meri sovpada s tipom vegetacije (posamezne rastlinske zdruæbe ali skupine zdruæb). Na natanœnejøih hierarhiœnih nivojih je vsebina pogosto enaka vsebini rastlinskih zdruæb, kakrøno poznamo iz klasiœne fitocenologije, ali habitatom posamezne vrste pri æivalskih vrstah. Na teh nivojih lahko nadaljujejo le izkuøeni strokovnjaki. Zgledi po svetu in pravna podlaga Zaradi øiroke uporabnosti rezultatov so v razliœnih evropskih dræavah æe pred leti zaœeli kartirati habitatne tipe (habitate, biotope). Med prvimi je bila Bavarska, ki je s kartiranjem zaœela æe v 70. letih. Na dræavni ravni organizirano kartiranje celotne dræave pa trenutno poteka na Œeøkem. Za potrebe prostorskega planiranja in natanœnejøe opredelitve posebnih varstvenih obmoœij (Natura 2000 obmoœij) in njihovega naœrta upravljanja, poteka kartiranje tudi v Avstriji, na Slovaøkem in v drugih evropskih dræavah. V Sloveniji je bilo kot prvo kartirano Ljubljansko barje leta Kartiranje izhaja tudi iz mednarodnih obveznosti Republike Slovenije, predvsem so tu kljuœne Bernska konvencija in direktive Evropske skupnosti, ki poudarjajo varovanje ekosistemov in vrst, ki so med sabo neloœljivo povezani. Najveœji tako zastavljeni projekt na nivoju EU je vzpostavitev omreæja posebnih varstvenih obmoœij (Natura 2000), ki bo omogoœalo ohranitev vrst in habitatnih tipov, ki so navedeni na prilogah Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto æiveœih rastlinskih in æivalskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and the Wild Fauna and Flora) in Direktive o ohranjanju prosto æiveœih ptic (The Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds). Neposredna zakonska podlaga v Sloveniji pa je Zakon o ohranjanju narave, 31. œlen (ohranitev habitatnih tipov) in Uredba o habitatnih tipih. Zakon o ohranjanju narave v 31. œlenu pravi: (1) Habitatni tip je biotopsko ali biotsko znaœilna in prostorsko zakljuœena enota ekosistema. (2) Ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju prispeva k ohranjanju ekosistemov. (3) Habitatni tip je v ugodnem stanju, œe je naravna razøirjenost habitatnega tipa in obmoœij, ki jih posamezen habitatni tip znotraj te razøirjenosti pokriva, stabilna ali se veœa, œe obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno øe obstajali specifiœna struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba, ki zagotavljajo njegovo dolgoroœno ohranitev, in œe je zagotovljeno ugodno stanje znaœilnih vrst habitatnega tipa. (4) Vlada doloœi habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in predpiøe usmeritve za njihovo ohranjanje, ki se obvezno upoøtevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Ohranitev prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja tudi v okviru varstva ekoloøko pomembnih obmoœij.

8 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Izvedba kartiranja habitatnih tipov Kartiranje je hitra in natanœna metoda, ki na podlagi terenskega dela z uporabo kartografskih metod, v razmeroma kratkem œasu omogoœa pridobiti kar najveœ informacij o stanju in strukturi habitatnih tipov v prostoru. Karta habitatnih tipov je edini podatkovni niz s podroœja æive narave, ki v celoti pokriva obravnavano obmoœje in je zato eden temeljnih podatkovnih nizov za podroœje varstva narave. Slika 1: Ortofoto posnetek Slika 2: Risanje mej med posameznimi poligoni Na slikah 1-3 je prikazan primer postopka kartiranja, ki se je v Sloveniji najbolj uveljavil. Prva slika prikazuje digitalni ortofoto posnetek (DOF). DOF je fotografija tal iz zraka, ki je s posebnimi metodami prilagojena (ortorektificirana) na standardne geodetske podlage in zato skladna z drugimi zemljevidi. DOF kot fotografija ne nosi podatkov, ki bi bili neposredno uporabni v naravovarstvu, si pa z njim topoloøko in delno tudi vsebinsko pomagamo. Topoloøko pomeni, da na DOF doloœimo, kje je kaj: v prvi fazi vriøemo meje habitatnih tipov, ki jih na posnetku jasno loœimo. Za nekatere tako dobljene ploskve (poligone) lahko vsaj na viøjem hierarhiœnem nivoju doloœimo tudi vsebino (listavci, iglavci, voda, prodiøœe, traviøœe ). Za natanœnejøo doloœitev vsebine, ki je v naravovarstvu nujna, pa je treba opraviti kartiranje na terenu. Konœni izdelek je karta strnjenih ploskev, kjer mora imeti vsaka od njih doloœeno vsaj eno lastnost (atribut) habitatni tip na tisti povrøini. Atributi so seveda lahko tudi drugi, na primer povrøina ploskve, opaæene posebnosti, œas popisa, avtor popisa, morfoloøke znaœilnosti in podobno. Slika 3: Doloœitev habitatnega tipa

9 8 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS 2004 Naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov Posameznim ploskvam lahko po izbranih kriterijih doloœimo tudi naravovarstveno vrednost. Za naroœnike in uporabnike kartiranj habitatnih tipov, predvsem javne uprave in prostorske naœrtovalce, je ta podatek najbolj uporaben in po dosedanjih izkuønjah najbolj cenjen. V naravovarstvu so æe v pripravi enotni kriteriji za vrednotenje habitatnih tipov. Dve vrsti poskusnega vrednotenja vidimo na naslednjih primerih. Na obmoœju, kjer so bili skartirani vsi habitatni tipi, so prikazani samo tisti, ki so uvrøœeni na dodatek I habitatne direktive EU (Sliki 4 in 5). Na sliki 4 se posamezni tipi øe loœijo, na sliki 5 pa so prikazani zdruæeni, kar pri nekaterih nalogah upravljanja zadostuje, na primer pri opredeljevanju posameznih kategorij varstva znotraj zavarovanega obmoœja. (vir: Triglavski narodni park). Sliki 4 in 5: Primer vrednotenja habitatnih tipov (1) Naslednji primer prikazuje niæinsko obmoœje, vrednoteno po izbranih kriterijih. Slika 6 prikazuje ploskovno plast habitatnih tipov, slika 7 pa njihovo naravovarstveno vrednotenje, kjer rdeœa in oranæna barva pomenita najviøjo naravovarstveno vrednost. Rezultat je predvsem uporaben pri prostorskem naœrtovanju in odloœitvah ob posegih v prostor. (vir: Kartiranje habitatnih tipov Mestne obœine Celje. CKFF, 2001). Sliki 6 in 7: Primer vrednotenja habitatnih tipov (2)

10 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Uporabnost rezultatov kartiranja habitatnih tipov Rezultati kartiranja so namenjeni ustanovam, ki se ukvarjajo z naravovarstvenimi vsebinami in tistim, ki pripravljajo prostorske planske in izvedbene dokumente. Z naravovarstvenim ovrednotenjem habitatnih tipov postanejo rezultati kartiranj uporabni za vse, ki naœrtujejo ali izvajajo posege v prostoru. Na podlagi rezultatov kartiranj habitatnih tipov se izvajajo usmeritve za ohranjanje redkih in ogroæenih habitatnih tipov na osnovi uredb o habitatnih tipih, o posebnih varstvenih obmoœjih in o ekoloøko pomembnih obmoœjih. Prostorsko doloœene in digitalizirane podatke o habitatnih tipih lahko prekrivamo z ostalimi digitaliziranimi prostorskimi podatki (vodnim in cestnim omreæjem, mejami obœin, naœrti posegov in rab...). To nam omogoœa pridobiti dodatne informacije o prostoru, kot so na primer ranljivost doloœenega obmoœja zaradi bliæine naselij ali cest, usklajenost obœinskih ali republiøkih prostorskih dokumentov z varstvenimi potrebami oziroma obvezami.

11 10 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS 2004 Viri in dodatno branje Center za kartografijo favne in flore, Miklavæ na Dravskem polju, Kartiranje in vrednotenje habitatnih tipov na obmoœju Mestne obœine Celje (poroœilo). Naroœnik: Mestna obœina Celje. Center za kartografijo favne in flore, Miklavæ na Dravskem polju, Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov mestne obœine Ljubljana (poroœilo). Naroœnik: Mestna obœina Ljubljana. Chytrý M., T. Kuœera & M. Koœí (eds.) (2001): Katalog biotopů Œeské republiky. Agentura ochrany přírody a krajiny ŒR, Praha. Davies, C., D. Moos, 1998: EUNIS habitat classification, final draft with further revisions to marine habitats. European environment agency, European TC on nature conservation, Institute of terrestrial Ecology Monks Wood, Huntingdon. Devillers, P., J. Devillers-Teschuren, 1996: A classification of Palearctic habitats. Nature and environment, No. 78. Council of Europe, Strasbourg. Jedicke, E. (ed.), 1997: Die Roten Listen: gefahrdete Pflanzen, Tiere, Pflanzengesellschaften und Biotope in Bund und Landern. Ulmer Verlag Stuttgart. Pott, R., 1996: Biotoptypen: schutzenwerte Lebensraume Deutschlands und angrezender Regionen. Ulmer Verlag Stuttgart. Ruæiœka, (ed.) 1996: Biotopy Slovenska, Priruœka k mapovaniu a katalog biotopov. Ustav krajinnej ekologie Slovenskej akademie vied. Bratislava. Stanová, V., M. Valachoviœ (eds.), 2002: Katalóg biotopov Slovenska. DAPHNE Inøtitút aplikovanej ekológie. Øtátna ochrana prírody SR. Vodnogospodarski biro Maribor: Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov na obmoœju Mestne obœine Maribor (poroœilo v izdelavi). Wyatt, B., D.Moss, s sod., 1991: CORINE biotopes. Environmental Information Centre, Huntingdon. Commision of the European Communities, Brussels. Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto æiveœih rastlinskih in æivalskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and the Wild Fauna and Flora) Uredba o habitatnih tipih, Ur.l. RS, øt. 112/2003 Uredba o posebnih varstvenih obmoœjih (obmoœjih Natura 2000), Ur. l. RS, øt. 49/2004 Uredba o ekoloøko pomembnih obmoœjih, Ur. l. RS, øt. 48/2004 Zakon o ohranjanju narave (ZON UPB), Ur.l RS øt. 22/2003, Ur. l. RS, øt. 41/2004

12 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS TIPOLOGIJA 2004

13 12 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Obalni in priobalni habitatni tipi Priobalno in odprto morje s pripadajoœo favno in floro, ki se zdruæuje v plavajoœe ali lebdeœe zdruæbe in zdruæbe morskega dna; zdruæbe obreæja, lagun, zalivov, reœnih izlivov; zdruæbe obmorskih slaniøœ; obalni klifi; znaœilna obalna sekundarna vegetacija. 11 Morski habitatni tipi Priobalno in odprto morje s plavajoœimi ali lebdeœimi zdruæbami in zdruæbami morskega dna; zdruæbe obreæja, lagun, zalivov, reœnih izlivov; zdruæbe obmorskih slaniøœ Odprto morje Morske plavajoœe in lebdeœe zdruæbe. Oznaœujejo jih planktonske zdruæbe in vrste glavonoæcev, rib in morskih sesalcev Morsko dno brez semenk Zdruæbe æivali in alg, ki naseljujejo morsko dno litoralnih in globljih obmoœij Sestoji morskih trav Bentoøka zdruæba, prepoznavna po sestojih podmorskih cvetnic, razøirjena v obalnih in priobalnih morjih, razen v brakiœnih vodah Podmorski travniki z morsko travo in cimodocejo Bentoøka zdruæba, prepoznavna po sestojih z vrstami Cymodocea nodosa, Zostera marina in Zostera noltii, razøirjena v obalnih in priobalnih morjih Sredozemlja, razen v brakiœnih vodah Podmorski travniki s cimodocejo Bentoøka zdruæba plitvin do 10 m globine, kjer prevladuje vrsta Cymodocea nodosa, pojavlja se monospecifiœno ali z raznimi vrstami alg Podmorski travniki z morsko travo Bentoøka zdruæba plitvin do 10 m globine, kjer prevladujeta vrsti Zostera noltii, redko tudi Zostera marina Podmorski travniki s pozejdonovko Bentoøka zdruæba obalnega morja, kjer prevladuje vrsta Posidonia oceanica, obiœajno izven plitvin oziroma kot zunanji pas drugih podmorskih sestojev S semenkami porasle brakiœne plitvine in ustja rek Sestoji semenk v brakiœnih vodah zatokov, obmorskih plitvin in reœnih ustij Brakiœne vode plitvin in ustij z rupijo Sestoji semenk v brakiœnih vodah zatokov, obmorskih plitvin in reœnih ustij, ki vkljuœujejo vrsto Ruppia cirrhosa Brakiœne vode s sestoji, v katerih prevladuje polæasta rupija Sestoji vrste Ruppia cirrhosa v brakiœnih vodah zatokov, plitvin, opuøœenih solinskih objektov in reœnih ustij. 13 Reœna ustja in obmoœja plimovanja v rekah Izlivi rek v morje in obmoœje plimovanja po reki navzgor. Vkljuœene so morske zdruæbe enote 11 in sladkovodne zdruæbe enote 24. Izkljuœene so obreæne zdruæbe iz enote 53, ki se kartirajo loœeno Reke z vplivi plime Spodnji tok rek od ustja do koder seæe vpliv plimovanja Reke z brakiœno vodo Spodnji tok rek kjer je, zaradi plimovanja, voda brakiœna Izlivi rek, estuariji Obiœajno razøirjeni izlivi rek v morje. Podrobnejøa oznaka s kombinirano uporabo podenot enote 11 z ustrezno fiziografsko enoto Muljasti in peøœeni poloji brez vegetacije viøjih rastlin Muljasti in peøœeni obmorski poloji obiœajno brez vegetacije viøjih rastlin, lahko porasli s prevlekami alg in modrozelenih cepljivk (podobne, stalno poplavljene habitatne tipe, uvrøœamo v enoto 21).

14 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Obmorska slaniøœa s slanoljubno vegetacijo Zdruæbe z razliœnim vplivom morske vode, v katerih prevladujejo slanuøe (halofiti) Poplavljani muljasti poloji s sestoji slanuø enoletnic Pionirska vegetacija enoletnih slanuø na slabo propustnih glinastih muljastih polojih v polodprtih sistemih (zatoki, opuøœene soline, nasutine ipd.) pod vplivom morske vode. Med rastlinskimi vrstami se pojavljajo predvsem trave in vrste iz rodu Salicornia Poplavljani muljasti poloji s sestoji slanuø enoletnic, predvsem osoœnika Pionirska vegetacija enoletnih slanuø na slabo propustnih glinastih muljastih polojih v polodprtih sistemih (zatoki, opuøœene soline, nasutine ipd.) pod vplivom morske vode, v kateri prevladujejo vrste rodov Salicornia, Salsola in Suaeda Poplavljani muljasti poloji s sredozemskimi sestoji slanuø enoletnic v katerih prevladuje osoœnik Pionirska vegetacija enoletnih slanuø na slabo propustnih glinastih muljastih polojih v polodprtih sistemih (zatoki, opuøœene soline, nasutine ipd.) pod vplivom morske vode, v kateri prevladuje vrsta Salicornia herbacea s.l Muljaste morske obale s prevladujoœim metliœjem Pionirski sestojih blatnih, muljastih morskih obal, ki jih gradijo vrste metliœja (Spartina spp.) in druge vrste trav Muljaste morske obale z metliœjem Pionirski sestojih blatnih, muljastih morskih obal, ki jih gradi metliœje (Spartina spp.) Obmorska moœvirja Obmorska moœvirja, veœkrat s prevladujoœimi vrstami slanoljubnih loœij (Juncus spp.) Sredozemska obmorska moœvirja z loœjem Sredozemska obmorska moœvirja podvræena plimovanju, v katerih prevladujeta vrsti slanoljubnih loœij Juncus maritimus in J. acutus Sestoji slanuø trajnic na muljastih polsuhih tleh Slaniøœa polgrmiœastih in zelnatih trajnic na polsuhih muljasto-peøœenih tleh Sredozemski sestoji slanuø trajnic na muljastih polsuhih tleh Sredozemska slaniøœa polgrmiœastih in zelnatih trajnic na polsuhih muljasto-peøœenih tleh. Prevladujejo vrste rodov Arthrocnemum, Halimione, Limonium, itd. 18 Obmorski klifi in skalnata obreæja Obmorski skalnati - apnenœasti ali fliøni klifi, ki se strmo spuøœajo neposredno v morje, ali pa je pod klifi ozka obala. Delovanje morja na klif ima razliœen vpliv, odvisno od viøine oziroma oddaljenosti od morske gladine Obmorski klifi Obmorski klifi, njihove povrøinske strukture s pripadajoœimi rastlinskimi zdruæbami in zdruæbami ptiœev Sredozemski klifi Obmorski klifi in izolirana skalnata obmoœja, vkljuœno s fliønimi klifi Vlaæni deli morskih klifov Obmorski klifi ali njihovi deli v obmoœju delovanja morja, valov oziroma vetra, ki raznaøa razprøeno morsko vodo Sredozemski in pontski obmorski klifi v obmoœju delovanja valov in prøca Obmorski klifi oziroma njihovi deli v obmoœju dosega valov in prøca Sredozemski obmorski klifi v obmoœju delovanja valov in prøca Severnojadransko apnenœasto skalovje ob obali in z vegetacijo skromno porasli fliøni klifi neposredno na morski obali, delno v dosegu valov in prøca.

15 14 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Sladke celinske vode Tekoœe in stojeœe sladke vode naravnega ali antropogenega nastanka. 21 Obalne lagune Slane vode, loœene od morja. Lahko so ohranjeni ozki prehodi do odprtega morja. Prisotne nevretenœarske ali rastlinske zdruæbe lahko oznaœimo s øiframi drugih habitatnih tipov. 22 Stojeœe sladke vode Naravna in umetna jezera, ribniki, mlake, mrtvice, akumulacijska jezera ter kanali in drenaæni jarki (glej øe 89.2) z razvito vodno vegetacijo ali brez nje Stalna jezera, ribniki in ostale stojeœe vode Jezera, ribniki ali druga vodna telesa, kjer se voda stalno zadræuje. Vodna gladina lahko niha. Tu so prisotne na vodo (pelagiœne ) in na dno (bentoøke ) vezane zdruæbe. Zdruæbe makrofitov so navedene v enoti Dno in obreæje peskokopov, glinokopov in gramoznic s pripadajoœimi zdruæbami so navedeni v enoti 22.26, obreæna vodna vegetacija pa je vkljuœena v enoto Oligotrofne vode revne s karbonati Stojeœe vode s œisto vodo (zelenkaste do rjavkaste barve), ki je revna z raztopljenimi bazami; ph Mezotrofne vode Stojeœe vode, srednje bogate z raztopljenimi bazami; ph Evtrofne vode Stojeœe vode z umazano sivo do modrozeleno vodo, ki je bolj ali manj kalna, zelo bogata z raztopljenimi bazami; ph viøji od 7. Prosto plavajoœe zdruæbe Distrofne vode Stojeœe vode z moœno zakisano, pogosto rjavo obarvano vodo in z visoko vsebnostjo huminskih kislin, ph 3-5 (glej øe 51.13) Oligo-mezotrofne vode bogate s karbonati Stojeœe vode s œisto vodo, malo hranilnimi snovmi in bogate z bazami; ph veœ kot 7, Jezersko dno Zdruæbe modrozelenih cepljivk, alg in æivali na jezerskem dnu Obœasne stojeœe vode Sladkovodna jezera, ribniki in druga vodna telesa, ki se obœasno izsuøijo. V njih so obiœajne pelagiœne zdruæbe æivali in alg ter modrozelenih cepljivk in bentoøke zdruæbe. Lahko so razvite amfibijske zdruæbe makrofitov (22.3) Blatni, peøœeni in prodnati bregovi ali dno obœasnih stojeœih voda. Neporasli bregovi ali dno stojeœih voda, obœasno osuøeni zaradi naravnega ali umetnega nihanja vodne gladine Bentoøke zdruæbe obœasnih stojeœih voda Bentoøke zdruæbe, ki se razvijejo v vodi obœasnih stojeœih voda Amfibijske zdruæbe makrofitov Vegetacija na dnu in bregovih obœasnih stojeœih voda, ter v obœasno poplavljenih ulekninah, prilagojena na izmenjavo suhih in poplavljenih faz (enota 22.2). Vkljuœujejo zdruæbe enoletnic, ki se razvijejo med suho fazo in trajnic, ki prenesejo obœasno popolno zalitje. Zdruæbe plazeœih rastlin, prilagojene na obœasno uspevanje v plitvi vodi in na blatnih tleh so uvrøœene v enoto (plavajoœe zdruæbe v plitvih vodah) Evrosibirske amfibijske zdruæbe z enoletnicami Nizko rastoœe zdruæbe blatnih ali peøœenih tal z vrsto Juncus bufonius, zdruæbe z enoletnimi ostricami (Cyperus spp.) iz razreda Isoeto-Nanojuncetea Blatna ali peøœena tla z razliœnimi vrstami sit Nizkorastoœe zdruæbe na vlaænem blatnem ali peøœenem dnu suhe faze ali niæjega vodostaja jezer in ribnikov. Znaœilne vrste so Carex bohemica, Lindernia spp., Cyperus fuscus, Peplis portula, Eleocharis carniolica, E. ovata, Limosella aquatica, Elatine spp.

16 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Blatna tla z æabjim loœjem Zdruæbe osuøenega dna obœasnih mlak in luæ, kolesnic gozdnih kolovozov, razvite v glavnem na kislih tleh z vrstami Juncus bufonius, Cyperus flavescens, Centunculus minimus, Centaurium pulchellum Zdruæbe z mrkaœi Enoletne visokostebelne zdruæbe z duøikom bogatih bregov stojeœih voda (Bidens spp., Chenopodium spp., Polygonum spp., Rumex maritimus, R. palustris, Catabrosa aquatica, Leersia orysoides idr.) Celinske amfibijske zdruæbe Enoletne zdruæbe osuøenega dna stojeœih voda z vrstami Elatine spp., Cyperus spp., Eleocharis spp Panonske amfibijske zdruæbe Z duøikom bogata rastiøœa na blatnih ali peøœenih nanosih ob rekah in jezerih z vrstami Cyperus fuscus, C. flavescens, Dichostylis micheliana, Juncus bufonius, Echinochloa crus-galli, Gnaphalium uliginosum Vegetacija stojeœih sladkih voda Zdruæbe stalnih ali obœasnih stojeœih ali poœasi tekoœih voda (kanali), ki jih gradijo prosto plavajoœe ali zakoreninjene potopljene in na povrøini plavajoœe rastline Prosto plavajoœa vegetacija Prosto plavajoœe zdruæbe veœinoma s hranili bogatih voda Zdruæbe vodnih leœ Povrøinsko prosto plavajoœe zdruæbe z vrstami rodov Lemna, Spirodella, Wolffia in jetrenjakov Riccia, Ricciocarpus Zdruæba z æabjim øejkom Prosto plavajoœa zdruæba z vrsto Hydrocharis morsus-ranae Zdruæba z vodno økarjico Prosto plavajoœa zdruæba z vrsto Stratiotes alloides Zdruæbe z meøinkami Prosto plavajoœa zdruæba voda bogatih s hranili z vrstami Utricularia vulgaris agg Zdruæba s plavœkom Prosto plavajoœa zdruæba z vrsto Salvinia natans Zakoreninjena podvodna vegetacija Zdruæbe zakoreninjenih podvodnih veœletnic (rod Potamogeton), ki nad vodno povrøino poæenejo samo socvetja Zdruæbe velikih podvodnih dristavcev Zdruæbe øirokolistnih dristavcev (Potamogeton lucens, P. praelongus, P. perfoliatus) znaœilnih za globlje, bolj odprte stojeœe vode Zdruæbe manjøih dristavcev in drugih vrst Zdruæbe manjøih dristavcev (npr. P. crispus, P. filiformis, P. pectinatus) in drugih potopljenih vrst (Ranunculus circinatus, Ceratophyllum spp., Elodea canadensis., Najas spp., Zanichellia palustris) Zakoreninjena plavajoœa vegetacija Plavajoœe zdruæbe zakoreninjenih rastlin s øirokimi plavajoœimi listi (Nymphaea alba, Nuphar lutea, Trapa natans, Nymphoides peltata) Plavajoœi øirokolistni makrofiti Zdruæbe z vrstama Nuphar luteum in Nymphaea alba ter pogosto s podvodnimi vrstami rodov Ceratophyllum, Myriophyllum, Potamogeton. Znaœilne za veœja stalna vodna telesa Plavajoœa vegetacija plitvih voda Vegetacija veœinoma plitvih voda z vrstami rodov Callitriche, Hottonia, Batrachium, ki so obœutljive na izsuøitev.

17 16 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Dristavci v oligotrofnih vodah Vegetacija z vrstami Potamogeton gramineus, P. alpinus in Sparganium minimum v œistih, navadno manjøih plitvih vodah Podvodne preproge paroænic Preproge paroænic (Chara spp., Nitella spp.) v razmeroma œistih oligotrofnih do mezotrofnih stojeœih vodah Mlake z mahovi in meøinko Plavajoœi, delno potopljeni sestoji øotnih in nekaterih drugih mahov ter vrst Utricularia minor, U. intermedia v oligotrofnih do mezotrofnih mlakah iz zvez Scorpidio-Utricularion minoris in Sphagno-Utricularion. (glej tudi 51.13) Kraøka presihajoœa jezera in polja Presihajoœa jezera, ki se napolnijo z vodo veœinoma jeseni, spomladi pa voda odteœe. Dno je v suhi fazi poraslo s traviøœi ali ostane stalno vlaæno in delno zalito z vodo skozi vse leto. Razvita je vodna ali amfibijska vegetacija. Vegetacijo razliœnih faz kartiramo, œe je moæno, kot loœene enote (22.1, 22.2, 22.3, 22.4, 37, 38, 53, 54 in 8) Otoœki v stojeœih vodah Stalno ali obœasno kopni otoœki v stojeœi vodi. 24 Tekoœe vode Vse stalne ali obœasne reke in potoki, vkljuœno s hudourniki, slapovi, brzicami, razen meliøœnih in skalnih hudournikov, ki se trenutno pojavijo samo ob moœnem nalivu. Te uvrstimo v ustrezno skupino 61 ali Reke in potoki Vodotok ne glede na vegetacijo. Delitev temelji na padcu, øirini reœnega korita, temperaturi vode in ihtioloøki klasifikaciji. Œe je razvita prava vodna vegetacija, kartiramo zdruæbe vodnih rastlin (24.4). Strukture v in ob strugi, npr. prodiøœa, skale kartiramo kot enote 24.2, 24.3, 24.5 in Reœice, potoki v gorskem in visokogorskem pasu Izvirni deli rek in potokov v gorskem svetu s stalno vodo, za katere je znaœilna bolj ali manj stalna temperatura, podobna temperaturi podtalnice (krenon) Postrvji pas Zgornji in srednji tok gorskih vodotokov. Znaœilen je vrtinœast, neenakomeren tok in dnevnonoœno nihanje temperature vode. Zdruæbe gradijo predvsem vrtinœarji (Turbellaria), liœinke enodnevnic (Ephemeroptera), vrbnic (Plecoptera), mladoletnic (Trichoptera) ter mahovi in nekatere pritrjene cepljivke in alge (Cyanophycaea, Bacillariophyta, Rhodophyta in Chlorophyta). Po evropski ihtioloøki klasifikaciji je to postrvji pas Lipanski pas Spodnji odseki gorskega toka rek. Po evropski ihtioloøki klasifikaciji je to lipanski pas Mrenski pas Zgornji odseki niæinskih rek. Znaœilen je umirjen tok, visoka nihanja letne temperature, v vodni biocenozi je znaten deleæ vrst stojeœih voda. Po evropski ihtioloøki klasifikaciji je to mrenski pas Ploøœiœev pas Srednji in spodnji odseki niæinskih vodotokov s podobnimi biocenozami kot v stojeœih vodah. Po evropski ihtioloøki klasifikaciji je to ploøœiœev pas Presihajoœe reke, potoki in hudourniki Vodotoki, v katerih je pretok vode prekinjen za doloœen del leta, ko je struga suha. V vodni fazi jih lahko uvrstimo v enote Gorske hudourniøke struge, kjer voda teœe le ob nalivih, uvrøœamo v ustrezne skupine habitatnih tipov Slapovi in brzice Bolj ali manj navpiœni slapovi in brzice, ki nastanejo zaradi veœjih ali manjøih skokov v strugi Reœna prodiøœa in bregovi Reœna prodiøœa sestavljena iz manjøih prodnikov Neporasli prodnati bregovi in prodiøœa Neporasli prodnati bregovi in prodiøœa.

18 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Redko porasli reœni bregovi in prodiøœa Prodiøœa porasla s pionirsko vegetacijo ali zrelejøimi razvojnimi fazami. Pokrovnost majhna Pionirske zdruæbe prodiøœ gorskih rek in potokov Razmeroma nesklenjeni sestoji visokih steblik in nizkih grmiœev kot pionirske zdruæbe na prodiøœih gorskih rek in potokov Visoka steblikovja prodiøœ sredogorskih rek in potokov Razmeroma sklenjeni sestoji visokih steblik in nizkih grmiœev kot pionirske zdruæbe na prodiøœih sredogorskih rek in potokov Nizka grmiøœa prodiøœ sredogorskih rek in potokov Nizka grmiøœa prodiøœ sredogorskih rek in potokov, prevladujoœe vrbe, pojavlja se tudi Myricaria germanica; natanœnejøa pripadnost znotraj Visoka grmiøœa prodiøœ sredogorskih rek in potokov Visoka grmiøœa prodiøœ sredogorskih rek in potokov, prevladujoœe vrste rodov Salix, Alnus; natanœnejøa pripadnost znotraj Reœni bregovi z nanosi mivke Reœni bregovi z nanosi mivke, posebej znaœilni za velike reke Neporasli reœni bregovi z nanosi mivke Neporasli reœni bregovi z nanosi mivke Porasli reœni bregovi z nanosi mivke Redko porasli reœni bregovi z nanosi mivke; ob moœnejøi zaraslosti uporabimo tipe enot 22.3, 31 in Vegetacija tekoœih voda Sestoji zakoreninjenih vodnih rastlin (Callitriche spp., Potamogeton nodosus, Ranunculus subg. Batrachium itd.) vkljuœno z mahovi in makroskopskimi algami Vegetacija s karbonati bogatih oligotrofnih tekoœih voda Vodne zdruæbe s hranili revnih vodotokov, ki so bogati s karbonati. Znaœilne vrste so Potamogeton coloratus ali lehnjakotvorni mahovi in alge Vegetacija s karbonati bogatih oligotrofnih tekoœih voda, kjer lehnjak ne nastaja. Vodne zdruæbe s hranili revnih vodotokov, vendar bogatih s karbonati. Znaœilna vrsta je Potamogeton coloratus, lehnjak ne nastaja Lehnjakotvorna reœna vegetacija Vodne zdruæbe mahov in alg, ki tvorijo lehnjak v vodotokih, ki so revni s hranili in bogati s karbonati Vegetacija mezotrofnih tekoœih voda Vodne zdruæbe v s hranili zmerno bogatih vodotokih. Pogostejøe vrste so Berula erecta, Mentha aquatica, Potamogeton perfoliatus, Potamogeton natans, Ranunculus fluitans, Ranunculus aquatilis, Callitriche stagnalis, Nymphaea alba in druge Vegetacija evtrofnih tekoœih voda Vodne zdruæbe s hanili bogatih vodotokov; znaœilne vrste: Ranunculus fluitans, Ranunculus circinatus, Zannichellia palustris, Potamogeton nodosus, P. lucens, P. pectinatus, P. crispus, Sparganium emersum, Sagittaria sagittifolia, Nuphar lutea in mah Fontinalis antipyretica Reœni bregovi z nanosi mulja Reœni bregovi, na katere visoka voda naplavi blatne usedline Neporasli muljasti reœni bregovi Muljasta reœna obreæja brez vegetacije Enoletne zdruæbe muljastih reœnih bregov Pionirske zdruæbe visokih steblik na muljastih bregovih niæinskih rek z vrstami rodov Bidens, Rorippa, Chenopodium, Polygonum itd Skale in skalni bloki v reœni strugi Skale in skalni bloki v reœni strugi, ki so stalno ali obœasno nad vodno gladino.

19 18 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Grmiøœa in traviøœa Zdruæbe v katerih prevladujejo grmi in trave. Lahko so klimaksne zdruæbe obmoœij, kjer ne uspevajo gozdovi ali so prehodne, zoogeno ali antropogeno nastale regresivne ali progresivne stopnje v gozdnem obmoœju na propustnih, slabo propustnih ali obœasno poplavnih tleh. Vkljuœena so listopadna, in vednozelena (tudi sklerofilna) grmiøœa, sestoji vresnic v borealnem, zmernem, mediteranskem, tropskem in visokogorskem klimatskem obmoœju, stepe ter alpska in druga gorska traviøœa. 31 Resave in grmiøœa v zmernih klimatskih predelih Grmiøœa klimatsko zmernih predelov. Vkljuœujejo listopadna grmiøœa in pritlikava grmiøœa subarktiœnih, subantarktiœnih, zmernih, stepskih, zmerno toplih vlaænih in mediteranskih obmoœij, resave in grmiœaste iglavce subarktiœnih, subantarktiœnih, zmernih, stepskih, zmerno toplih vlaænih predelov in pritlikava grmiøœa, resave hladnih pasov nad gozdno mejo ali v puøœavskih viøinskih pasovih subarktiœnih, subantarktiœnih, zmernih, mediteranskih in subtropskih visokih gorovjih. V palearktiœnem obmoœju so vkljuœene v to enoto atlantske resave, visokogorske in borealne gorske resave in grmiøœa iglavcev, subalpinske grmiøœne zdruæbe, oromediteranske in irano-turanske montanske zdruæbe. Vkljuœuje povrøine, zaraøœajoœe se z listavci in iglavci v zmernih klimatskih obmoœjih Evropske suhe resave in nizko grmiœevje Suhe ali zmerno suhe resave na silikatih, podzolih v vlaænem atlantskem in subatlantskem podnebju v niæinah in v gorah zahodne in srednje Evrope, tudi v Alpah Submontanske resave z borovnico, jesensko vreso in drugim grmiœevjem Submontanske resave z vrstami Vaccinium myrtilus, Calluna vulgaris in vrstami iz rodu Genista v niæjih predelih Alp, Karpatov in Pirenejev; v Sloveniji predvsem Karavanke, Pohorje in zakisani predeli v montanskem pasu Submontanske alpske resave z borovnico Resave v kolinskem in gorskem pasu Alp z vrstami Vaccinium myrtillus, Calluna vulgaris, Campanula spicata idr Arktiœno-alpinske in borealne resave Pritlikavo grmiœevje alpinskega in subalpinskega pasu evrazijskih gorstev. Prevladujejo vrste iz druæine Ericaceae, Dryas octopetala in pritlikavi brini (Juniperus spp.) Pritliœno grmiœevje z alpsko azalejo in drugimi vresnicami na zakisanih tleh Pritliœno grmiœevje na vetrovnih rastiøœih, veœinoma brez snega, v alpinskem pasu. Prevladujejo vrste iz druæine Ericaceae, predvsem Loiseleuria procumbens Zakisano alpinsko pritlikavo grmiœevje s prevladujoœo borovnico, alpsko azalejo in liøaji Pritlikave preproge nizkega grmiœevja vrst rodu Vaccinium (V. gaultherioides, V. myrtillus, V. vitis-idaea), Loiseleuria procumbens in liøajev na vetrovnih mestih. Veœinoma brez snega, v alpinskem in visokogorskem pasu silikatnih Alp ali lokalno zakisanih obmoœjih Zakisano rjasto sleœje alpinskega pasu Resave z vrsto Rhododendron ferrugineum na silikatih ali lokalno zakisanih tleh v Alpah, pogosto z vrsto Vaccinium myrtilus ali pritlikavimi bori (Pinus spp.) Subalpinsko pritlikavo brinje na silikatih ali drugih zakisanih tleh Obiœajno gosti sestoji nizkih brinov (Juniperus spp.) v visokogorskem svetu na kisli podlagi Subalpinsko pritlikavo brinje s sibirskim brinom na silikatih ali drugih zakisanih tleh Subalpinsko pritlikavo brinovje z vrsto Juniperus sibirica, razvito na kisli podlagi Alp. Razvije se na suhih, sonœnih, a prepihanih legah v subalpinskem in alpinskem pasu Alpinske resave na apnencu s spomladansko reso in z zimzelenim gornikom Preproge vrst Arctostaphylos uva-ursi ali A. alpinus, skupaj z vrsto Erica carnea v alpinskem, subalpinskem ali lokalno montanskem pasu. Veœinoma na karbonatni podlagi Alpinske resave in dlakavo sleœje na apnencu Resave in dlakavo sleœje gozdnih posek, nad gozdno mejo in v alpinskem pasu na karbonatnih tleh v Alpah in Dinaridih z vrstami Rhododendron hirsutum, Rhodothamnus chamaecistus, Erica carnea, Clematis alpina, Daphne striata, Daphne mezereum, Globularia cordifolia, Arctostaphylos uva-ursi. Rhododendron hirsutum in Erica carnea sta pogosto dominantni vrsti.

20 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Ruøevje Grmiøœa ruøja (Pinus mugo) suhih predelov notranjih Alp, severnih in jubovzhodnih zunanjih Alp, øvicarske Jure, Karpatov, Apeninov, Dinaridov, Balkanskega gorstva Ruøevje zunanjih severnih in jugovzhodnih Alp Ruøevje veœinoma na karbonatni podlagi in propustnih tleh v severnih in jugovzhodnih zunanjih Alpah z vrstami Pinus mugo, Rhododendron hirsutum, Arctostaphylos uva-ursi, Arctostaphylos alpinus, Sorbus chamaemespilus, Lonicera caerulea, Lonicera alpigena, Calamagrostis varia, Erica herbacea, Rhodothamnus chamaecistus; na zakisanih tleh so pogoste vrste Vaccinium myrtillus, Vaccinium vitis-idaea, Rhododendron ferrugineum, Empetrum hermaphroditum Ruøevje Dinarskega gorstva Ruøevje v Dinaridih in sosednjih gorskih verigah z vrstami Vaccinium myrtillus, Rubus saxatilis, Rubus idaeus, Sorbus aucuparia, Rosa pendulina, Veratrum album in Polygonatum verticillatum Subalpinska grmiøœa z visokim steblikovjem Grmiœasti sestoji in visoke steblike na sveæih in s hranili bogatih tleh evrazijskih gorstev v subalpinskem pasu in manjøih obmoœjih borealnega obmoœja iz razreda Mulgedio- Aconitetea Subalpinsko grmovje zelene jeløe in vrb Sklenjeni sestoji zelene jeløe (Alnus viridis) in grmiœastih vrb (Salix waldsteiniana, S. appendiculata ipd.). Prevladuje zelena jeløa, vmes vrbe in visoke steblike Alpinsko zeleno jeløevje Dominira zelena jeløa (Alnus viridis) na globljih, vlaænejøih tleh subalpinskega pasu. Vmes najdemo tudi vrbe in visoke steblike (Veratrum album, Geranium sylvaticum, Cicerbita alpina) ipd Alpinska grmiœasta vrbovja Subalpinsko grmovje v katerem prevladujejo nekatere vrbe (v Sloveniji Salix waldsteiniana, S. appendiculata), zelena jeløa (Alnus viridis), jerebika (Sorbus aucuparia) in visoke steblike Grmiøœa pred zaraøœanjem v gozd Veœinoma listopadna grmiøœa (zaraøœajoœe se povrøine) na potencialno gozdnih povrøinah evrazijskih listopadnih gozdov atlantskega, subatlantskega in subkontinentalnega obmoœja, vendar tudi na hladnih rastiøœih mediteranskega vednozelenega obmoœja Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmiøœa na bogatih tleh Gozdni robovi (obronki), æive meje (mejice) in druga grmiøœa v zahodni in srednji Evropi iz reda Prunetalia z vrstami Prunus spinosa, Prunus mahaleb, Rosa spp., Cornus mas, Cornus sanguinea, Sorbus aria, Crataegus spp., Lonicera xylosteum, Rhamnus cathartica, Rhamnus alpinus, Clematis vitalba, Ligustrum vulgare, Viburnum lantana, Viburnum opulus, Rubus spp., Amelanchier ovalis, Cotoneaster integerrimus, Pyrus pyraster, Malus sylvestris, Euonymus europaeus, Corylus avellana, Ulmus minor, Acer campestre, Acer monspessulanum, Carpinus betulus. Razvijejo se na nevtralnih ali karbonatnih tleh na rastiøœih gozdov zvez Carpinion betuli (enote ), Quercion pubescenti-petraeae (enote 41.71), Fagion sylvaticae (enote ) in Aremonio-Fagion Mezofilna grmiøœa œrnega trna in robide Subatlantska grmiøœa s prevladujoœimi robidami (Rubus spp.) na sveæih, globljih, obiœajno neapnenih, zakisanih tleh. V Sloveniji na fliønih pokrajinah izven submediterana, Goriœko, predalpski svet, Pohorje, sicer le senœne doline, vlaæne grape ipd. Oznaœujejo jih vrste: Corylus avellana, Carpinus betulus, Quercus robur, Cornus sanguinea, Frangula alnus, Salix caprea, Rubus idaeus Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmiøœa Grmiøœa æivih mej, mejic, gozdnih robov in zaraøœajoœih se povrøin opuøœenih sekundarnih traviøœ. Oznaœuje jo skupina bazifilnih termofilnih grmov, kot npr. Berberis vulgaris, Ligustrum vulgare, Viburnum lantana, Crataegus monogyna, Prunus spinosa, Cornus sanguinea, Euonymus europaea, v submediteranskem obmoœju tudi Prunus mahaleb, Frangula rupestris, Cornus mas, Cotynus coggygria Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmiøœa s kalino in œrnim trnom Najbolj razøirjena grmiøœna zdruæba v Sloveniji, ki jo najdemo na sonœnih, toplih legah na nezakisanih (baziœnih ali nevtralnih) tleh, kot æive meje, obronki, gozdni robovi ali zaraøœajoœe se traviøœne povrøine. Znaœilne grmovne vrste so: Ligustrum vulgare, Prunus spinosa, Cornus sanguinea, Crataegus monogyna, Rosa canina, Viburnum lantana, Rhamnus cathartica.

21 20 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Submediteranska listopadna grmiøœa Toploljubna bazifilna grmiøœa submediteranskega dela Slovenije, ki na omenjenem obmoœju zavzemajo veliko povrøino. Nastopajo kot mejice med kraøkimi traviøœi, grmovne obrobe vrtaœ, gozdni robovi, zaraøœajoœe prisojne povrøine ali kot æive meje v Istri in drugih fliønih pokrajinah. Ponekod so grmiøœa pionirski stadiji gozda na strmih skalnatih kraøkih robovih. Prepoznamo jih po vrstah Prunus mahaleb, Frangula rupestris, Cotinus coggygria, Fraxinus ornus, Rubus ulmifolius, Ligustrum vulgare, Carpinus orientalis, Cornus mas, Berberis vulgaris, Helleborus multifidus subsp. istriacus. Glej tudi 32.B7 (garige) Sestoji orlove praproti Praviloma povsem sklenjeni in ekstenzivno gospodarjeni sestoji z orlovo praprotjo Pteridium aquilinum izven gozda. Pogosto so to razmeroma dolgotrajni razvojni stadiji na poti od travnika proti gozdu Gozdne œistine Vegetacija gozdnih œistin, kot so poseke, pogoriøœa, snegolomi, poæledi ipd. na obmoœju evrosibirskih in submediteranskih listopadnih ali iglastih gozdov Gozdne œistine z vegetacijo visokih steblik Vegetacija gozdnih œistin, kot so poseke, pogoriøœa, snegolomi, poæledi ipd. na obmoœju evrosibirskih in submediteranskih listopadnih ali iglastih gozdov, v kateri prevladujejo zeliøœa, in sicer visoke steblike. Najbolj znaœilne vrste so Atropa belladonna, Epilobium spp., Chamaenerion angustifolium, Eupatorium cannabinum, Angelica sylvestris, Calamagrostis epigejos, Fragaria vesca, Salvia glutinosa, Senecio spp., Arctium spp. ipd Gozdne œistine z grmovno vegetacijo Vegetacija gozdnih œistin, kot so poseke, pogoriøœa, snegolomi, poæledi ipd. na obmoœju evrosibirskih in submediteranskih listopadnih ali iglastih gozdov, v kateri prevladujejo grmovne vrste. Med njimi so na globokih bogatih tleh najpogostejøe Salix caprea, Sambucus nigra, Sambucus racemosa, Rubus spp. Na revnih zakisanih tleh najdemo vrsti Betula pendula in Popolus tremula, v iglastih gozdovih pa Vaccinium myrtillus in Sorbus aucuparia. Med zeliøœi je na nevtralnih tleh veliko visokih steblik, kot Salvia glutinosa, Calamagrostis spp., Urtica dioica ipd., na zakisanih pa prevladujejo praproti Pteridium aquilinum, Dryopteris filixmas, Athyrium filix-femina itd Brinovje kot faza zaraøœanja suhih traviøœ Srednjeevropska grmiøœa z brinom (Juniperus communis) v niæinah in montanskem pasu, veœinoma na Primorskem krasu so sukcesijske faze na suhih traviøœih iz razreda Festuco- Brometea. Med brinjem, ki prevladuje, so zastopane vrste iz enote 34 oziroma pripadajoœih podtipov. 31.8C Leøœevje Grmiøœa, kjer prevladuje navadna leska (Coryllus avellana). 31.8C3 Predalpska leøœevja Pogosto velike povrøine grmiøœ z dominantno vrsto Coryllus avellana, lahko so faciesi enote D Grmiœasti gozdovi listavcev in povrøine, zaraøœajoœe se z listnatimi drevesnimi vrstami Zgodnji razvojni stadiji listnatih gozdov - prevladujejo mladi primerki listnatih drevesnih vrst. Grmiœasto obliko gozdov lahko oznaœimo tako, da poleg oznake 31.8D navedemo øe oznako enote 41, ki oznaœuje pripadajoœ tip gozda. 31.8E Panjevci Zgodnji razvojni stadiji gozdov, posekanih na panj. Grmiœasto obliko gozdov lahko oznaœimo tako, da poleg oznake 31.8E navedemo oznako enote 41, ki oznaœuje pripadajoœ tip gozda. 31.8F Meøani grmiœasti gozdovi in povrøine, zaraøœajoœe se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami Zgodnje razvojne stopnje meøanih gozdov - prevladujejo mladi primerki listnatih in iglastih drevesnih vrst. Pri grmiœasti obliki takih gozdov poleg oznake 31.8F lahko navedemo oznako enote 41, ki oznaœuje pripadajoœ tip gozda. 31.8G Grmiœasti gozdovi iglavcev in povrøine, zaraøœajoœe se z iglastimi drevesnimi vrstami Zgodnje razvojne stopnje iglastih gozdov - prevladujejo mladi primerki iglastih drevesnih vrst. Grmiœasto obliko gozdov lahko oznaœimo tako, da poleg oznake 31.8G napiøemo oznako enote 42, ki oznaœuje pripadajoœ tip gozda.

22 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Toploljubna zimzelena grmiøœa Sestoji zimzelenih grmiœev in grmov v Sredozemlju ali na prisojnih legah. 32.B Ilirske garige Sestoji nizkih grmov v niæinskih predelih jadranske obale. 32.B7 Ilirska gariga z derakom Gariga niæjih predelov jadranske obale in griœev balkanskega polotoka v kateri prevladuje vrsta Paliurus spina-christi. 34 Naravna suha traviøœa (stepe) in sekundarna suha traviøœa Primarna traviøœa (stepe) ali sekundarna traviøœa (psevdostepe) z dominantnimi nizkimi ali visokimi øopasto razraslimi travami ali øaøi, ki tvorijo travno ruøo. Razøirjena so v Evraziji, vkljuœujejo tudi sredozemska obmoœja. Znaœilni sta dve obdobji mirovanja (poletna suøa, zima), v Sredozemlju lahko le eno. Vkljuœujejo tudi suha termofilna, veœinoma zoogeno nastala traviøœa in termofilne gozdne robove v niæinah in gorskem pasu zmernih predelov in v Mediteranu, posebej øe na karbonatni podlagi Srednjeevropske pionirske zdruæbe Odprte, termofilne zdruæbe na peøœenih ali kamnitih tleh od niæin do montanskega pasu izven mediteranskega obmoœja iz razreda Koelerio-Corynephoretea Evrosibirska pionirska vegetacija peøœenih in kamnitih tal Odprta rastiøœa zahodne in srednje Evrope ter panonskega griœevja z ruønato pionirsko vegetacijo. Sestavljajo jo enoletnice ali sukulentne do polsukulentne vrste na preperelem povrøju kamnitih povrøin ali peøœeni podlagi na karbonatnih ali silikatnih tleh, kjer se pogosto pojavlja erozija. Vkljuœuje razliœne oblike in izolirane lokalne zdruæbe sestavljene iz starih (reliktnih) in mladih vrst. Skupaj s traviøœi ali vœasih 34.31, in ali grmiøœi 31.8 sestavljajo vegetacijo peœin skalnatih predelov pod gozdno mejo srednje Evrope. Pojavlja se tudi na prodiøœih, predvsem v niæinah. Poraøœa sekundarna rastiøœa, kjer vladajo podobne razmere Traviøœa na s teækimi kovinami bogatih tleh Traviøœa na s teækimi kovinami bogatih tleh. Pokrovnost tal z viøjimi rastlinami je majhna. Prevladujejo liøaji in mahovi; Violetalia calaminariae Evrosibirska suha in polsuha sekundarna traviøœa, preteæno na karbonatih Suha in polsuha sekundarna ekstenzivno gojena traviøœa s sklenjeno øopasto razraslo ruøo na plitkih ali srednje globokih, preteæno karbonatnih tleh subatlantskega, subkontinentalnega in submediteranskega obmoœja. Znaœilne vrste Bromus erectus, Brachypodium pinnatum, B. rupestre, Koeleria pyramidata, Avenula pubescens, Sesleria albicans, Briza media, Carex humilis, Carex caryophyllea, Gentianella germanica, Gentianella ciliata, Gentiana cruciata, Trifolium montanum, Lotus corniculatus, Medicago lupulina, Ranunculus bulbosus, Sanguisorba minor, Cirsium acaule, Euphrasia stricta, Dianthus deltoides, Anthyllis vulneraria, Galium verum, Euphorbia brittingeri, Hippocrepis comosa, Helianthemum nummularium, Thymus praecox, Salvia pratensis, Linum catharticum, Scabiosa columbaria, Centaurea scabiosa, Carlina vulgaris, Viola hirta, Plantago media, Primula veris, med njimi kukaviœnice Coeloglossum viride, Ophrys apifera, Ophrys holosericea, Ophrys insectifera, Ophrys sphegodes, Anacamptis pyramidalis, Orchis morio, Orchis ustulata, Orchis militaris, Orchis simia, Gymnadenia conopsea, Platanthera chlorantha, itd. V submediteransko-ilirskem obmoœju se jim pridruæujejo vrste Festuca rupicola, Sesleria juncifolia, Chrysopogon gryllus, Carex humilis, Stipa eriocaulis itd. od graditeljev ruøe in Centaurea rupestris, C. weldeniana, C. triumfettii, Scorzonera villosa, Leucanthemum liburnicum, Satureja subspicata subsp. liburnica, S. montana subsp. variegata, Plantago argentea subsp. liburnica, Polygala nicaeensis, Euphorbia nicaeensis, Potentilla tommasiniana, Pulsatilla nigricans itd. Obiœajno vrstno bogate zdruæbe lahko v fazi zaraøœanja preraste Brachypodium pinnatum ali B. rupestre. Kasneje se pojavijo tudi visoke steblike, predvsem kobulnice Srednjeevropska suha in polsuha traviøœa s prevladujoœo pokonœno stoklaso Suha in polsuha sekundarna traviøœa srednje Evrope, v Sloveniji izven submediteranskega obmoœja, preteæno na karbonatni podlagi, tudi na fliøu in kisli peøœeni podlagi Srednjeevropska zmerno suha traviøœa s prevladujoœo pokonœno stoklaso Srednjeevropska zmerno suha traviøœa. Praviloma uspevajo na juænih eksponiranih legah. Tla so baziœna na karbonatih, nevtralna do zmerno zakisana na fliøu. Veœinoma so znaœilna za griœevnat svet tradicionalne kulturne krajine in so v ekstenzivni rabi, brez ali z zmernim gnojenjem. Znaœilne so øtevilne orhideje, nageljœki, pojalniki. Nekaj znaœilnih vrst: Bromus erectus, Briza media, Festuca rupicula, Carex caryophyllea, Brachypodium pinnatum agg., Dactylis glomerata, Plantago media, Trifolium montanum, Ranunculus bulbosus, Helianthemum ovatum, Carlina acaulis, Polygala comosa, Sanguisorba minor, Linum catharticum, Pimpinella saxifraga, Peucedanum oreoselinum, Buphthalmum salicifolium itd.

23 22 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Srednjeevropski z orhidejami bogati polsuhi travniki na fliøu ali globljih S1 tleh na apnencu To so polsuha (mezofilnejøa) traviøœa eksponiranih, sonœnih leg griœevnatih pokrajin v glavnem fliøne sestave ki so ostala v ekstenzivni rabi (koønja 1-2 krat letno). Ker so tla globlja in fliø tudi zadræuje vodo, so nevtralna ali rahlo zakisana. Vrste so iz seznama , posebej velja izpostaviti le øe Onobrychis viciifolia, Knautia arvensis in razliœne vrste orhidej, predvsem iz rodu Ophrys in Orchis Srednjeevropski toploljubni ekstenzivni travniki na plitkih tleh S2 apnenœastega hribovja To so ekstenzivni travniki predvsem v montanskem pasu na karbonatnih tleh, v Sloveniji izven submediteranskega obmoœja. Gre za plitva, slabo razvita tla na apnencu in dolomitu, reakcija tal je baziœna, rastiøœa so suha in topla, zato je floristiœna sestava pestra. Poleg vrst najdemo øe naslednje: Hypochoeris maculata, Danthonia alpina, Asperula cynanchica, Scabiosa hladnikiana, Acinos alpinus, Veronica jacquenii, Genista januensis. Takøni travniki se zaradi opuøœanja hitro zaraøœajo; preko stadija s kobulnicami (Laserpitium siler) ali neposredno s toploljubnim grmovjem - brinje, øipek, œrni trn, rdeœi dren ipd.) Srednjeevropska suha traviøœa na kisli peøœeni podlagi S3 To so suhi travniki na strmih bregovih in vrhovih SV dela Slovenije (predvsem Goriœkega) na kisli peøœeni podlagi. Zaradi kisle podlage manjkajo nekatere pomembne vrste, kot sta Bromus erectus in Brachypodium pinnatum agg., orhideje razen Orchis morio. Travno ruøo tvorita vrsti Festuca rupicola, Trisetum flavescens, prisotni so nageljœki (Dianthus deltoideus, D. armeria), Hypochoeris radicata, Moenchia mantica, Luzula campestris, Hieracium pilosella ter nekatere kisloljubnejøe vrste gojenih travnikov Srednjeevropska zmerno suha traviøœa z glotami Srednjeevropska zmerno suha traviøœa z vrstami rodu Brachypodium (Bromion erecti) Srednjeevropska dealpinska suha traviøœa z vilovinami V predalpskem, dinarskem in celo submediteranskem obmoœju (Trnovski gozd) se v montanskem pasu, na skalnatih (plitka, kamnita tla) in vetrovnih legah razvije dealpinska vegetacija, kjer tvori ruøo vrsta Sesleria albicans ali v dinarskem svetu tudi S. kalnikensis. Poleg vrst 34.32, so lahko prisotne nekatere vrste, ki se veœinoma pojavljajo nad gozdno mejo: Primula auricula, Acinos alpinus, Saxifraga crustata, Biscutella laevigata itd Termofilni in mezofilni gozdni robovi Robovi listopadnih gozdov srednje Evrope in submediteranskih predelov s termofilnimi, na suøo odpornimi zelnatimi trajnicami in grmi, ki tvorijo poseben pas med traviøœi in zastornimi zdruæbami na termofilnih legah in slabo hranljivih tleh Kserotermofilni gozdni robovi Robovi kserotermnih hrastovih gozdov srednje Evrope in submediterana iz reda Quercetalia pubescentis in sorodnih zdruæb, ki se pojavljajo vse do zmerno borealnih obmoœij Skandinavije. Znaœilne vrste so Geranium sanguineum, Vincetoxicum hirundinaria, Tanacetum corymbosum, Bupleurum falcatum, Bupleurum longifolium, Origanum vulgare, Dictamnus albus, Anthericum ramosum, Fragaria viridis, Lathyrus pannonicus, Peucedanum officinale, Peucedanum cervaria, Laserpitium latifolium, Polygonatum odoratum, Rosa pimpinellifolia, Trifolium rubens, Clematis recta, Coronilla coronata, Melampyrum cristatum, Campanula bononiensis, Campanula rapunculoides, Campanula persicifolia Mezofilni gozdni robovi Robovi mezofilnih gozdov zvez Carpinion in Fagion na globljih tleh z vrstami Trifolium medium, Trifolium ochroleucon, Origanum vulgare, Melampyrum nemorosum, Melampyrum pratense, Agrimonia eupatoria, Vicia cassubica, Vicia dumetorum, Vicia orobus, Vicia sylvatica, Lathyrus latifolius Evmediteranska suha traviøœa Mezomediteranska in termomediteranska suha, nesklenjena traviøœa z nizkimi travami in enoletnicami ali zdruæbe enoletnic na slabo hranljivih baziœnih tleh na karbonatni podlagi Submediteranska in mediteransko-montanska suha in polsuha traviøœa Suha in polsuha traviøœa od Iberskega do Balkanskega polotoka v submediteranskem pasu hrastov. Pri nas se razvijejo v pasu listopadnih submediteranskih gozdov bukve, œrnega gabra in puhavca ter kraøkega gabra, kjer pokrivajo velike povrøine. Taka traviøœa se vzdræujejo z ekstenzivno koønjo ali paøo, vendar so veœidel zaradi opuøœanja rabe v zaraøœanju. Faze zaraøœanja obsegajo razvoj visokega steblikovja, predvsem kobulnic (Laserpitium siler, L. latifolium), pa tudi vrst Asphodelus albus, Dictamnus albus, Paeonia officinalis, Thalictrum spp., Gentiana lutea subsp. symphyandra, Lilium spp. itd. (pri nas le Scorzoneretalia)

24 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Vzhodnosubmediteranska (submediteransko-ilirska) suha in polsuha traviøœa Suha in polsuha traviøœa zahodnega Balkana vzdolæ vzhodne Jadranske obale od Træaøkega Krasa do Œrne gore v pasu listopadnih submediteranskih gozdov bukve, œrnega gabra in puhavca ter kraøkega gabra. Razvita so na karbonatih in fliøu, v Sloveniji le v submediteranskem obmoœju. V travni ruøi prevladujejo vrste Chrysopogon gryllus, Stipa eriocaulis, Danthonia alpina, Carex humilis, Festuca rupicola, sicer pa so razen vrst iz razreda Festuco-Brometea (34.32) znaœilne øe naslednje submediteransko-ilirske vrste iz reda Scorzoneretalia villosae: Scorzonera austriaca, Thesium divaricatum, Jurinea mollis, Muscari botryoides, Leontodon crispus, Plantago holosteum, Knautia illyrica, Helianthemum ovatum, Serapias vomeracea itd. Taka traviøœa se vzdræujejo z ekstenzivno koønjo ali paøo, vendar so veœidel zaradi opuøœanja rabe v zaraøœanju. Faze zaraøœanja obsegajo razvoj visokega steblikovja Submediteransko-ilirski paøniki in suhi kamniti travniki Sem spada veœina negozdnih predelov naøega Primorskega krasa ( kraøka gmajna ). To so ekstenzivni paøniki in kamniti suhi travniki kraøkih planot Nizkega Krasa (pas œrnega gabra, puhastega hrasta) in Visokega krasa (pas bukve). Gre za sekundarna traviøœa, ki so zaradi plitke plasti prsti in moœne erozije moœno ogolela, kamnita. Prst je baziœna, z malo hraniv, biomasa je piœla, zaradi kamnitosti ruøa ni sklenjena. Zaradi lastnosti podlage (voda odteœe, moœno segrevanje) najdemo veliko termofilnih in kserofilnih vrst. Na najviøjih legah najdemo tudi vrste iz subalpinskega pasu (Leontopodium alpinum, Gentiana acaulis, Sesleria albicans, Primula auricula). Ruøo gradijo predvsem Carex humilis, Festuca rubra, Bromus erectus, na vetrovnih legah jih zamenja Sesleria juncifolia, na izrazito toplih in suhih pa Stipa eriocaulis. Na ekstremno prepihanih in visokih legah lahko tudi Carex mucronata in/ali Sesleria albicans. Preostale znaœilne vrste so: Centaurea rupestris, Leucanthemum liburnicum, Satureja subspicata subsp. liburnica, Satureja montana subsp. variegata, Plantago holosteum, Jurinea mollis, Crepis chondrilloides, Scorzonera austriaca, Dianthus sanguineus, Teucrium montanum, Gentiana tergestina, Potentilla tommasiniana, Plantago argentea subsp. liburnica, Euphorbia nicaeensis, Leontodon crispus, Centaurea triumfettii, Muscari botryoides, Pulsatilla montana itd. Veœina povrøin je danes v zaraøœanju, prva faza so visoke steblike, najveœ Laserpitium siler, L. latifolium, Dictamnus albus, Paeonia officinalis, Asphodelus albus, Gentiana lutea subsp. symphyandra, Geranium sanguineum itd. Zaraøœajo se v toploljubna listopadna grmiøœa (npr. z rujem) ali v brinovja Submediteransko-ilirski paøniki in suhi kamniti travniki z nizkim øaøem in skalnim glavincem Ekstenzivni paøniki in kamniti suhi travniki od kraøkih planot Nikzega Krasa (pas œrnega gabra, puhastega hrasta) do Visokega krasa (pas bukve). Gre za sekundarna traviøœa, ki so zaradi plitke plasti prsti in moœne erozije moœno ogolela, kamnita. Ruøo gradijo predvsem Carex humilis, Festuca rubra, Bromus erectus, na vetrovnih legah jih zamenja Sesleria juncifolia, na izrazito toplih in suhih pa Stipa eriocaulis. Preostale znaœilne vrste so: Centaurea rupestris, Leucanthemum liburnicum, Satureja subspicata subsp. liburnica, Satureja montana subsp. variegata, Plantago holosteum, Jurinea mollis, Crepis chondrilloides, Scorzonera austriaca, Dianthus sanguineus, Teucrium montanum, Gentiana tergestina, Potentilla tommasiniana, Plantago argentea subsp. liburnica, Euphorbia nicaeensis, Leontodon crispus, Centaurea triumfettii, Muscari botryoides, Pulsatilla montana itd. Veœina povrøin je danes v zaraøœanju, prva faza so visoke steblike, najveœ kobulnica Laserpitium siler, L. latifolium, Dictamnus albus, Paeonia officinalis, Asphodelus albus, Gentiana lutea symphyandra, Geranium sanguineum itd. Zaraøœajo se v toploljubna listopadna grmiøœa (npr. z rujem) ali v brinovja Submediteransko-ilirski paøniki in suhi kamniti travniki Visokega krasa z S1 nizkim øaøem in skalnim glavincem To so suha traviøœa, predvsem (nekdanji) paøniki Visokega krasa, kraøkih planot Nanosa, Trnovskega gozda, predgorja Sneænika od Gomanc do Javornikov, Hruøice, Vremøœice in Œiœarije. To je zgornji del pasu œrnogabrovih gozdov in pas bukovih gozdov od 700 do 1200 m., sneg leæi dalj œasa, poletna suøa je manj izrazita. Razen vrst naøtetih pri prejønjih nadenotah, so za ta traviøœa znaœilne naslednje: Anthyllis jacquenii, Gentiana lutea subsp. symphyandra, Linum narbonense, Lilium carniolicum, Senecio doronicum, Traunstainera globosa, Potentilla alba, Asphodelus albus, Laserpitium siler (zaraøœanje). Na prepihanih povrøinah (vrhovi, grebeni) travno ruøo v celoti gradi vrsta Sesleria juncifolia, floristiœna sestava se zelo osiromaøi Submediteransko-ilirski paøniki in suhi kamniti travniki kraøkih planot S2 Nizkega krasa z nizkim øaøem in skalnim glavincem Tipiœna suha, kamnita kraøka traviøœa, predvsem (nekdanji) paøniki na Kraøkih planotah oziroma niæje leæeœem krasu (Kras, Banjøœice, Istrski kras, Ilirsko-Bistriøki in Pivøki Nizki kras ipd.). Vrste kot pri nadenotah, le da je sestava øe bolj termofilna: Eryngium amethystinum, Euphorbia nicaeensis, Genista sylvestris, Galium purpureum, Melica ciliata, Koeleria splendens, Trinia glauca.

25 24 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Submediteransko-ilirska kamnita traviøœa s celovenœno koøeniœico in ostnatim øaøem Na nekaterih viøjih legah - pri nas le na Œavnu - se pojavljajo alpinske vrste kot Sesleria albicans, Betonica alopecurus, Gentiana clusii, Calamintha alpina, Biscutella laevigata, Leontopodium alpinum, Senecio doronicum, Primula auricula ter nekateri endemiti (Genista holopetala, Hladinikia pastinacifolia), v ruøi Carex mucronata Submediteransko-ilirski polsuhi travniki Polsuhi travniki na nekoliko bolj globokih, zmerno vlaænih in mestoma zakisanih tleh. V Sloveniji je to le v submediteranskem delu in sicer vsepovsod na fliøni podlagi ter na apnencu v ugodnejøih talnih razmerah z veœ prsti, na dekalcificiranih tleh vrtaœ, dolinic, ipd., tudi na roæencu.takøni travniki niso gnojeni, koønja je 1-2 krat letno, veliko travnikov je v opuøœanju in se zaradi ugodnih talnih razmer hitro zaraøœajo. Zaraøœanje poteka preko faze visokih steblik, na fliøu predvsem kobulnice Peucedanum cervaria in ruja. Na kraøkem obmoœju so jedra zaraøœanja v depresijah. Ruøo gradijo poleg vrst Bromus erectus, Briza media, øe Chrysopogon gryllus (na niæjih legah), Danthonia alpina, Dactylis glomerata, znaœilne pa so vrste Ononis spinosa, Lathyrus latifolius, Ferulago galbanifera, Euphorbia verrucosa, Knautia illyrica, Scabiosa grammuntia, Centaurea weldeniana, Scorzonera villosa, Carex flacca, Plantago media ter øtevilne orhideje, predvsem iz rodov Ophrys in Orchis Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki Suhi in polsuhi travniki na nekoliko globljih tleh, kjer podlaga ni kamnita, paœ pa z nekoliko veœ humusa. Podlaga je lahko fliønata ali apnenœasta. Fliø s svojo nepropustnostjo za vodo omogoœa, kljub baziœni apnenœevi komponenti, rahlo do zmerno zakisanje prsti. Œe je travnik na apnencu, pa je vselej v ekoloøko ugodnejøih talnih razmerah: vrtaœah, ulekninah, poljih, dolinicah - tam kjer je prsti in vlage veœ, lahko so to fosilne prsti, ki so zaradi razliœnih vzrokov rahlo nevtralne (ne-baziœne) ali celo zakisane (roæenec, dekalcifikacija zaradi izgube stika z matiœno podlago, spiranja ipd.). Ruøo gradijo trave Bromus erectus, Briza media, Chrysopogon gryllus, Danthonia alpina, Dactylis glomerata, ostale indikatorske vrste pa so: Ononis spinosa, Lathyrus latifolius, Ferulago galbanifera, Euphorbia verrucosa, Plantago media, Carex flacca, Scorzonera villosa, Trifolium rubens, Knautia illyrica, Centaurea weldeniana Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki na fliøu S1 Takøni travniki se razvijejo na fliøu primorskih pokrajin Istre, Goriøkih in Vipavskih brd, Vipavske doline in Brkinov v specifiœnih ekoloøkih razmerah, ki jih lahko oznaœimo kot toplo-vlaæno. Gre za rodovitno globoko baziœno prst, ki pa se pogosto zaradi zadræevanja vode tudi rahlo ali zmerno zakisa. Take travnike kosijo 1-2 krat letno, brez gnojenja. Pogosto pa nastanejo tudi z zaraøœanjem nekdanjih kmetijskih povrøin, na kar kaæe prisotnost nekaterih ruderalnih vrst: Daucus carota, Cichorium intybus, Picris echioides, ipd. Ti travniki so prepoznavni, razen po vrstah iz nadenot, po dominanci vrste Peucedanum cervaria ter nekaterih vrstah, ki so æe znak zakisanosti: Lembotropis nigricans, Centaurium erythrea, ter øtevilnih orhidejah. Faze zaraøœanja obsegajo pojavljanje kobulnice Peucedanum cervaria, vrste Geranium sanguineum ter predvsem ruja Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki primorskega krasa S2 Takøni travniki so znaœilni za posebne talne razmere na krasu in sicer za dolinice, vrtaœe, uleknine in podolja, tako na Kraøki planoti, kot tudi na Visokem krasu. V takønih razmerah je veœ prsti, kamnitosti ni, zato je ruøa sklenjena, reakcija tal pa je zaradi spiranja in dekalcifikacije celo nekoliko kisla (kljub apnenœasti podlagi!). Vrste so iste kot pri nadenoti, le da se pojavljajo na Visokem krasu øe Serratula lycopifolia, Rhinanthus glacialis (dominantna), na Kraøkih planotah pa kisloljubne vrste kot Carex montana, Luzula multiflora, Festuca rubra, Genista germanica. Zaraøœanje poteka prek visokih steblik, predvsem z vrstami Ferulago galbanifera, Laserpitium latifolium (viøje lege), Thalictrum spp., Dictamnus albus, Paeonia officinalis itd. 35 Suha traviøœa na silikatih Nizko rastoœa, veœinoma sekundarna traviøœa ali zdruæbe enoletnic na zakisanih, dobro propustnih tleh niæinskih, griœevnatih in gorskih predelov v zmernih, borealnih, mediteranskih in zmerno toplih obmoœjih Suha volkovja in podobna kisla traviøœa pod gozdno mejo Mezofilna traviøœa s sklenjeno ruøo na zakisanih tleh v atlantskih in subatlantskih niæavjih, griœevnatih in gorskih obmoœjih severne, srednje in juæne Evrope pod gozdno mejo, tudi dealpinska vegetacija z vrsto Nardus stricta. Znaœilne vrste so Nardus stricta, Festuca filiformis (Festuca tenuifolia), Festuca ovina, Festuca rubra, Agrostis capillaris, Danthonia decumbens, Anthoxanthum odoratum, Deschampsia flexuosa, Poa angustifolia, Galium saxatile, Polygala vulgaris, Viola canina, Arnica montana, Centaurea nigra, Dianthus deltoides, Gentianella campestris, Chamaespartium sagittale, Jasione laevis, Potentilla erecta, Carex pilulifera. Vsaka od omenjenih trav lahko prevladuje ali gradi posebne faciese, vœasih se uveljavlja kot dominantna v sestoju. Veœinoma so takøna traviøœa razvita na silikatih ali podobnih kislih podlagah. Razmere so oligotrofne. Kjer se zadræuje voda, prehajajo v zakisana oligotrofna moœvirja.

26 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo Mezofilna in kserofilna traviøœa z dominantno vrsto Nardus stricta, ki se pojavljajo od niæin do montanskega pasu. Na suhem poleg volka prevladujejo Calluna vulgaris, Pimpinella saxifraga, Campanula rotundifolia, na rodovitnejøih globljih tleh pa se pojavljajo vrste gojenih travnikov Zakisana traviøœa s øopuljami in bilnicami Mezofilna in suha traviøœa s sklenjeno ruøo v zmernih in borealnih obmoœjih atlantskih in subatlantskih niæavij ter griœevnatih in gorskih obmoœjih Evrope. Osnovne so vrste iz rodov Agrostis in Festuca v zdruæbah z drugimi travami kot Anthoxanthum odoratum, Deschampsia flexuosa, Danthonia decumbens Sestoji navadne øaøulice Sestoji s prevladujoœo vrsto Calamagrostis epigejos na zaraøœajoœih se zakisanih povrøinah. Ponekod tudi na ruderalnih rastiøœih Srednjeevropska traviøœa z nesklenjeno ruøo na silikatih Zdruæbe z nesklenjeno ruøo na suhih silikatnih tleh atlantskih, subatlantskih in mediteranskomontanskih predelov, øtevilo vrst je pogosto majhno, pogosto prevladujejo enoletnice Pionirske pritlikave enoletne zdruæbe na silikatih Pionirske zdruæbe pritlikavih enoletnic, pogosto prehodnih (efemernih) na silikatni, predvsem peøœeni, podlagi, z vrstami Aira caryophyllea, Vulpia bromoides, V. myuros, Filago arvensis, F. gallica, F. minima, F. pyramidata, F. vulgaris. 36 Alpinska in subalpinska traviøœa Primarna ali sekundarna traviøœa alpinskega in subalpinskega pasu borealnih, zmernih, zmerno toplih vlaænih gorstev, tudi v Alpah in v Dinaridih nad gozdno mejo Zdruæbe sneænih tal ali vegetacija sneænih kotanjic Vegetacija na rastiøœih, kjer dolgo obleæi sneg. Dobro razvita v borealnih in arktiœnih gorah in subarktiœnem niæavju. Na manjøih povrøinah v alpinskem pasu Alp, Pirenejev, Karpatov, Kavkaza in azijskih gorstvih, v mediteranski regiji in drugod Vegetacija sneænih dolinic na kislih tleh Zdruæbe sneænih tal oziroma sneænih dolinic na zakisani podlagi v borealnih in arktiœnih gorah, zahodnih Alpidih na silikatni podlagi ali podzoljenih tleh. Vrste: Salix herbacea, Ranunculus crenatus, Soldanella pusilla Alpske sneæne dolinice z mahovi Manj kot tri mesece kopna tla iz surovega humusa poraøœena z jetrenjaki in mahovi Alpske sneæne dolinice z zelnato vrbo Globoka tla (do 50 cm) so pod sneæno odejo najmanj 8 mesecev. Prevladuje vrba Salix herbacea Borealno-alpske bazifilne zdruæbe sneænih tal Bazifilne zdruæbe sneænih tal in sneænih dolinic borealnih in arktiœnih gorstev in Alpidov na karbonatni podlagi iz reda Arabidetalia caeruleae. Vrste: Potentilla brauneana, Ranunculus alpestris, R. carinthiacus, R. traunfellneri, Soldanella minima, Homogyne discolor, Soldanella alpina, Silene acaulis itd Alpske zeliøœne zdruæbe sneænih tal na karbonatni podlagi Zeliøœne zdruæbe sneænih tal na karbonatni podlagi v Alpidih, dolgo pokrite s snegom. Znaœilne vrste so Arabis caerulea, Carex atrata, Ranunculus alpestris, Saxifraga androsacea Sestoji pritlikavih vrb na karbonatni podlagi Kotanjice in dolinice kjer se nabira sneg in kjer stik z matiœno podlago ni prekinjen. Dominirata vrsti Salix retusa, S. reticulata, pogoste so øe Poa alpina, Selaginella selaginoides, Homogyne discolor, Achillea atrata, Polygonum viviparum, Aster bellidiastrum Alpinska in subalpinska traviøœa na kisli podlagi Alpinska in subalpinska traviøœa na silikatnih (npr. kristalinskih) kamninah in drugih nekarbonatnih podlagah. Znaœilne vrste so Gentiana acaulis, Leontodon helveticus, Potentilla aurea, Carex curvula, Vaccinium spp Alpinska in subalpinska traviøœa s prevladujoœim volkom Sklenjena traviøœa na globokih, kislih tleh v alpinskem in subalpinskem pasu s prevladujoœimi vrstami Nardus stricta, Festuca nigrescens, Festuca rubra agg., Poa violacea, Carex sempervirens, Anthoxanthum odoratum.

27 26 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Alpinska zakisana traviøœa Veœinoma sklenjena traviøœa silikatnih tal z vrstami Carex curvula, Festuca spp., in Juncus trifidus; v Julijskih Alpah, redka Alpinska in subalpinska traviøœa na karbonatni podlagi, Bolj ali manj suha ali mezofilna traviøœa nad gozdno mejo v alpinskem in subalpinskem pasu, vœasih kot dealpinske zdruæbe pod gozdno mejo na izpostavljenih legah in primitivnih tleh; vselej na baziœni podlagi, torej apnencih in dolomitih. Znaœilne vrste so Sesleria albicans, Calamagrostis varia, Gentiana clusii, Globularia cordifolia, Globularia nudicaulis, Aster alpinus, Aster bellidiastrum, Carex mucronata, Nigritella spp., Pedicularis rostratospicata, Peducularis rostratocapitata, Polygala alpestris, Anthyllis vulneraria subsp. alpestris, Senecio abrotanifolius Alpinska in subalpinska traviøœa z rjastorjavim øaøem na karbonatni podlagi Mezofilna traviøœa na globokih tleh v subalpinskem in spodnjem alpinskem pasu, tudi na sekundarnih motenih rastiøœih (planine, plazovi ipd.) pod gozdno mejo. V naøih Alpah prepoznavna po vrstah Carex ferruginea, Campanula thrysoides, Pedicularis julica, Senecio doronicum, Trifolium badium, Allium victoriale, Ligusticum mutellina, Rhodiola rosea, Trollius europaeus Alpinska in subalpinska traviøœa na karbonatni podlagi v Juænih Apneniøkih Alpah Mezofilna traviøœa subalpinskega in spodnjega alpinskega pasu, lahko tudi kot dealpinske zdruæbe do montanskega pasu. Znaœilne vrste so Festuca alpestris, Festuca calva, Sesleria albicans, Laserpitium peucedanoides, Leucanthemum heterophyllum, Carex austroalpina, Allium ochroleucum, Achillea clavenae, Polygonum viviparum, Betonica alopecurus in druge Suha termofilna subalpinsko-alpinska traviøœa Kserotermofilna rastiøœa z nesklenjeno ruøo v Alpah, Karpatih, Pirenejih, gorah Balkanskega polotoka, Mediterana in lokalno v Juri. V Sloveniji praktiœno isto kot Blazinasta traviøœa œvrstega øaøa Blazinasta nizkoruønata traviøœa s prevladujoœim œvrstim øaøem (Carex firma) na primitivnih, skalnatih apnenœastih tleh v alpinskem do subnivalnem pasu. Znaœilne vrste v Sloveniji so øe: Androsace chamaejasme, Chamorchis alpina, Dryas octopetala, Minuartia sedoides, Helianthemum alpestre, Saussurea pygmaea, Saxifraga caesia, Gentiana terglouensis, Primula wulfeniana, Sesleria sphaerocephala, Silene acaulis, Leontopodium alpinum Subalpinska in alpinska gnojena traviøœa Koøeni in gnojeni travniki in paøniki subalpinskega in spodnjega alpinskega pasu zahodnih Alpidov in okoliøkih gorovjih. Red Poo alpinae-trisetetalia Gorski, s hranili bogati (evtrofizirani) travniki z zlatim ovsencem Travniki s prevladujoœo vrsto Trisetum flavescens v subalpinskem pasu Alp, Karpatov in Jure. Koøeni evtrofni do mezotrofni travniki z zlatim ovsencem so znaœilni za montanski pas in so uvrøœeni v enoto Subalpinske travnike tega tipa uvrstimo v enoto 36.51, kadar æelimo zagotoviti njihovo varovanje v sklopu subalpinskega kompleksa habitatnih tipov. Znaœilne vrste so Trisetum flavescens, Trollius europaeus, Phyteuma ovatum, Poa alpina, Agrostis capillaris, Geranium sylvaticum, Ranunculus acris, Silene dioica, Anthoxanthum odoratum, Veronica chamaedrys, Rumex spp., Geranium phaeum itd Gorski, s hranili bogati (evtrofizirani) paøniki Obiœajno z vrstami revni paøniki za govedo v subalpinskem in spodnjem alpinskem pasu zahodnih Alpidov in sosednjih gorstev z vrstami iz zveze Poion alpinae: Agrostis alpina, Phleum alpinum, Poa alpina, Cerastium fontanum, Crepis aurea, Leontodon hispidus, Trifolium badium, Trifolium thalii. 37 Mokrotna ali vlaæna antropogena traviøœa in visoko steblikovje Sekundarno nastala moœvirna, mokrotna ali vlaæna traviøœa Evrope, ki vkljuœujejo tudi razliœne oblike visokega steblikovja Niæinska visoka steblikovja Gosti sestoji visokih ali srednjevisokih higrofilnih steblik, ki se v pasovih pojavljajo na s hranili bogatih naplavinah vodotokov v niæinah. Lahko so visoka steblikovja kot stadij zaraøœanja na opuøœenih vlaænih travnikih in paønikih. Podobne formacije subalpinskega in alpinskega obmoœja so vkljuœene v enoto 37.8.

28 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Visoka steblikovja z brestovolistnim osladom Zdruæbe visokih steblik obreæij rek, potokov, jarkov, vlaænih uleknin in opuøœenih vlaænih travnikov v obmoœju listopadnih gozdov zmernega pasu z dominantno vrsto Filipendula ulmaria na oglejenih tleh s humusnim zgornjim horizontom. Znaœilne vrste so øe: Hypericum tetrapterum, Mentha longifolia, Thalictrum flavum Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali paøniki Traviøœa na zmerno ali zelo hranljivih naplavinah ali razliœno gnojeni travniki na mokrih ali vlaænih tleh, pogosto ali vsaj pozimi so poplavljeni. Ekstenzivna koønja ali paøa. Razøirjeni so v listopadnih in stepskih predelih Evrazije Mezotrofni mokrotni travniki Ekstenzivno gojeni mezotrofni veœinoma travniki (redkeje paøniki) na stalno vlaænih tleh v niæinskih predelih. V Sloveniji najpogosteje na rastiøœih jeløevij. Na oglejenih tleh s humusnim zgornjim horizontom so to vlaæna rastiøœa z zastajajoœo vodo na povrøini. Pogostejøe vrste so Caltha palustris, Cirsium palustre, Cirsium rivulare, Cirsium oleraceum, Carduus personata, Epilobium parviflorum, Lychnis flos-cuculi, Mentha aquatica, Scirpus sylvaticus, Stachys palustris, Bromus racemosus, Crepis paludosa, Fritillaria meleagris, Geum rivale, Polygonum bistorta, Senecio aquaticus, Gratiola officinalis, Inula salicina, Succisella inflexa, Dactylorhiza majalis, Ranunculus acris, Rumex acetosa, Holcus lanatus, Alopecurus pratensis, Festuca pratensis, Festuca gigantea, Juncus effusus, Juncus spp., Angelica sylvestris, Myosotis palustris Mehko osatovje Travniki z vrsto Cirsium oleraceum poraøœajo s hranili bogata in vlaæna tla ob potokih v viøjih predelih. Prevladujejo øe Angelica sylvestris,, Carex acutiformis, Caltha palustris Potoœno osatovje Potoœno osatovje uspeva na dnu dolin na oglejenih vlaænih do sveæih tleh, ki so dobro hranljiva. Prevladuje vrsta Cirsium rivulare, sicer vrste iz Gozdno sitœevje Gozdno sitœevje poraøœa majhne povrøine ob potokih, v ulekninah na glinasto-ilovnatih tleh. Dominira vrsta Scirpus sylvaticus. Ekstenzivna koønja, poœasno zaraøœanje z visokimi steblikami Vlaæni travniki, zaraøœajoœi se z visokimi steblikami Opuøœeni vlaæni travniki, ki se zaraøœajo. V prvi fazi se pojavita vrsti Filipendula ulmaria in Phragmites australis Vlaæni travniki z ruønato masnico Mokrotni mezotrofni travniki, pogosto s prevladujoœo vrsto Deschampsia caespitosa Oligotrofni mokrotni travniki Travniki na mokrih, vlaænih ali obœasno vlaænih tleh v dolinah, kotlinah, ravnicah ali kraøkih poljih. Tla so mezotrofna ali oglejena oligotrofna. Koønja 1-2 krat letno, predvsem za steljo. Znaœilne vrste so Betonica officinalis, Carex nigra, Cirsium oleraceum, Cirsium palustre, Deschampsia caespitosa, Equisetum palustre, Juncus spp., Lysimachia vulgaris, Lythrum salicaria, Molinia coerulea, Sanguisorba officinalis, Succisa pratensis, Valeriana officinalis, Valeriana dioica Oligotrofni mokrotni travniki z modro stoæko in sorodne zdruæbe Oligotrofni, negnojeni mokrotni travniki na tleh s spreminjajoœo viøino talne vode v zahodni, severni in srednji Evropi. Prevladujejo vrste Molinia coerulea, M. arundinacea, Deschampsia cespitosa idr Mokrotni travniki z modro stoæko Vlaæna traviøœa na slabøe hranljivih tleh s spreminjajoœo se viøino talne vode (pomladi lahko poplavljena, poleti suøna), negnojena. Tla so bogata s humusom v zgornjem horizontu, sicer so preteæno oglejena. Prevladujejo vrste Molinia caerulea, Succisa pratensis, Deschampsia cespitosa, Potentilla erecta, Allium angulosum, A. suaveolens, Betonica officinalis, Galium boreale, Gentiana asclepiadea, Gentiana pneumonanthe, Gladiolus palustris, G. illyricus Silaum silaus, Selinum carvifolia, Inula salicina, Iris sibirica, Laserpitium prutenicum, Lathyrus pannonicus, Tetragonolobus maritimus, Serratula tinctoria, Carex tomentosa, Carex panicea, Carex pallescens, Parnassia palustris, Platanthera bifolia, Colchicum autumnale, Ophioglossum vulgatum itd. Po opuøœanju koønje se zaraøœajo z visokimi steblikami (Angelica sylvestris, Filipendula ulmaria), nato se pojavijo lesne vrste (Salix cinerea, Frangula alnus, Alnus glutinosa) Mezofilni do vlaæni travniki s trstikasto stoæko Travniki s prevladujoœo vrsto Molinia arundinacea v juæni srednji Evropi, predvsem v ilirskem fitogeografskem obmoœju, predpanonskem prostoru in drugod.

29 28 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Vlaæni travniki s trstikasto stoæko S1 Vlaæni tavniki s prevladujoœo vrsto Molinia arundinacea, praviloma na ravni podlagi, z vrstami Gentiana pneumonanthe, Betonica officinalis, Serratula tinctoria Mezofilni travniki s trstikasto stoæko S2 Travniki s prevladujoœo vrsto Molinia arundinacea na globljih, zakisanih tleh, veœinoma na poboœjih, z vrstami Gladiolus palustris, G. illyricus, Potentilla erecta, Sieglingia decumbens Nitrofilni gozdni robovi in vlaæno obreœno visoko steblikovje Zeliøœna vegetacija, ki obroblja gozdove, reœne in potoœne bregove, kanale ipd., vendar le na globokih, s hranili, posebno øe z duøikom, bogatih tleh. Znaœilne vrste so: Chaerophyllum bulbosum, Galium aparine, Urtica dioica, Artemisia spp. ter neofiti kot Fallopia spp., Rudbeckia spp., Helianthus tuberosus Obvodni zastori visokih steblik Zastori trajnih visokih steblik, grmov, vzpenjavk in ponekod øtevilnih neofitov iz zvez Senecion fluviatilis in Petasition officinalis. Znaœilne vrste so Calystegia sepium, Alopecurus pratensis, Barbarea vulgaris, Phalaris arundinacea, Symphytum officinale Zasenœeni obvodni zastori z repuhom Naravni obvodni zastor, obiœajno zasenœen z gozdom, poraøœa nestabilna (erozija) obreæja. Prevladuje vrsta Petasites hybridus. Prisotne so øe vrste Aegopodium podagraria, Chaerophyllum hirsutum, Chrysosplenium alternifolium, Aruncus dioicus, Cardamine amara, Petasites albus Obreœno visoko steblikovje Visoko steblikovje kot zastor veœjih vodotokov v niæinah in veœjih dolinah. Gre za hranljiva aluvialna tla s pestro sestavo visokih steblik, ki letno producirajo veliko biomaso: Eupatorium cannabinum, Alliaria petiolata, Lycopus europaeus, Calystegia sepium, Humulus lupulus, Solanum dulcamara in neofiti: Impatiens glandulifera, Fallopia spp., Rudbeckia spp., Bidens spp., Helianthus tuberosus, Solidago gigantea, Aster spp Zasenœeni nitrofilni gozdni robovi (obronki) Nitrofilno-higrofilne zdruæbe obiœajno velikolistnih zeliøœ ob robu gozdov na globokih rodovitnih tleh z vrstami Galium aparine, Glechoma hederacea, Geum urbanum, Aegopodium podagraria, Silene dioica, Carduus crispus, Chaerophyllum hirsutum, Lamium album, Alliaria petiolata, Lapsana communis, Geranium robertianum, Chelidonium majus, Glechoma hirsuta, Viola alba, Viola odorata itd Subalpinska in alpinska visoka steblikovja Bujno visoko steblikovje na globokih humusnih tleh v subalpinskem (redko alpinskem) pasu. Ob potokih, plaziøœih, ipd. se lahko spustijo nizko v pas montanskega gozda. Pogosto tudi na gozdni meji. Lahko uspeva na baziœni ali kisli geoloøki podlagi in drugotno na intenzivno poteptanih tleh. Znaœilne vrste so Cicerbita alpina, Cirsium spinosissimum, Cirsium flavispina, Geranium sylvaticum, Polygonatum verticillatum, Ranunculus platanifolius, Aconitum vulparia, Aconitum napellus, Adenostyles alliariae, Senecio elodes, Veratrum album, Trollius europaeus, Peucedanum ostruthium, Doronicum austriacum, Eryngium alpinum, Centaurea rhapontica, Tozzia alpina itd Subalpinska visoka steblikovja Subalpinska in alpinska zmerno higrofilna visoka steblikovja v vlaænih jarkih in vrtaœah iz zveze Adenostylion alliariae v Alpah, Karpatih, Dinaridih, Juri. Znaœilne vrste so kot pri enoti 37.8 in naslednje: Adenostyles alliariae, Heracleum sphondyllium, Gentiana lutea subsp. vardjanii, Astrantia spp., Myrrhis odorata, Veratrum album Gorsko in subalpinsko visoko steblikovje s øaøulicami Visoko steblikovje v montanskem in subalpinskem pasu na kislih tleh, kjer prevladuje øaøulice (Calamagrostis spp.) in kisloljubne visoke steblike (Luzula luzuloides, Solidago virgaurea, Campanula scheuchzeri, Rubus idaeus, Senecio nemorensis agg., Epilobium angustifolium Nitrofilno subalpinsko in alpinsko visoko steblikovje Alpinsko in subalpinsko evtrofno, veœinoma nitrofilno, bolj ali manj ruderalizirano visoko steblikovje, nastalo pod vplivom domaœih æivali (paøa, planine, staje), ali prostoæiveœih æivali ali na gozdni meji. Znaœilne vrste so Rumex alpinus, Achillea millefolium, Agrostis stolonifera, Veratrum album, Galeopsis tetrahit, Lamium album, Ranunculus repens, Aconitum napellus, Urtica dioica, Chenopodium bonus-henricus, Cirsium spinosissimum, Deschampsia caespitosa, Alchemilla spp. 38 Mezotrofna do evtrofna gojena traviøœa Mezotrofna do evtrofna zmerno ali intenzivno gojena traviøœa od niæin do montanskega pasu v zmernem in sredozemskem podnebju. V rabi so kot paøniki ali travniki. Ruøo gradijo trave, floristiœna pestrost je odvisna od vnosa (predvsem duøiœnih) gnojil: veœ je gnojil, manjøa je pestrost, veœ je visokoproduktivnih trav.

30 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Mezofilni paøniki Mezotrofni do evtrofni paøniki z redno paøo, gnojeni in na dobro propustnih tleh z vrstami Lolium perenne, Cynosurus cristatus, Poa spp., Festuca spp., Trifolium repens, Leontodon autumnalis, Bellis perennis, Prunella vulgaris, Ranunculus repens, Ranunculus acris, Taraxacum officinale agg., Cardamine pratensis itd. Podobna floristiœna sestava se pojavlja na parkovnih tratah, kjer je ravno tako velik vnos duøiœnih snovi Ograjeni neprekinjeni paøniki Intenzivno gojeni mezotrofni do evtrofni paøniki od niæinskega do submontanskega pasu, obiœajno ograjeni zaradi stalnega zadræevanja æivine in drobnice. Znaœilne vrste so Cynosurus cristatus, Lolium perenne, Capsella bursa-pastoris, Poa pratensis, Poa trivialis, Achillea millefolium, Plantago major, Plantago lanceolata, Prunella vulgaris, Ranunculus acris, na izrazito kislih tleh pa Luzula campestris, Potentilla erecta, Festuca nigrescens Ruderalizirana opuøœena traviøœa Opuøœena intenzivna traviøœa, ki se zaraøœajo z ruderalnimi zelnatimi vrstami Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki Mezofilni, zmerno do intenzivno gnojeni travniki na propustnih, bogatih, bolj ali manj sveæih do vlaænih in rahlo kislih do nevtralnih tleh od niæin do submontanskega pasu. To so visokoproduktivni, floristiœno srednje bogati travniki z vrstami Arrhenatherum elatius, Trisetum flavescens, Anthriscus sylvestris, Heracleum sphondylium, Daucus carota, Crepis biennis, Knautia arvensis, Leucanthemum vulgare, Pimpinella major, Trifolium dubium, Geranium pratense Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni niæinski travniki Mezofilni mezotrofni do evtrofni niæinski (od niæin do submontanskega pasu) koøeni travniki srednjeevropskih in sosednjih obmoœij v zmernem pasu na propustnih, bogatih, bolj ali manj sveæih do vlaænih tleh od niæin do submontanskega pasu. Znaœilne vrste so (poleg vrst, znaœilnih za enoto 38.2): Daucus carota, Crepis biennis, Knautia arvensis, Leucanthemum vulgare, Pimpinella major, Trifolium dubium, Geranium pratense, Campanula patula, Pastinaca sativa, Galium album, Equisetum arvense, Medicago sativa, Picris hieracioides, Sanguisorba officinalis, Alopecurus pratensis, Glechoma hederacea, Lychnis flos-cuculi, Rumex acetosa, itd. Veljajo za relikt tradicionalne kulturne krajine polintenzivnega do intenzivnega tipa Srednjeevropski kseromezofilni niæinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujoœo visoko pahovko Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni niæinski travniki na razmeroma suhih tleh se pojavljajo na nagnjenih legah (ne prestrmih bregovih) na rodovitnih tleh, preteæno na baziœni podlagi. Biomase je manj, kosijo obiœajno 2-krat letno. Floristiœno bogati sestoji. Prevladujejo vrste Helictrotrichon pubescens, Anthoxanthum odoratum, Carex montana, Filipendula vulgaris, Arrhenatherum elatius, Plantago media, Lotus corniculatus, Briza media, Campanula patula, Veronica chamaedrys, Festuca rubra, Trifolium montanum Srednjeevropski higromezofilni niæinski travniki na srednje vlaænih tleh s prevladujoœo visoko pahovko Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni niæinski travniki, bolj ali manj redno gnojeni z umetnim ali naravnim gnojilom, obiœajno 3-krat letno koøeni. Uspevajo na srednje (zmerno) vlaænih tleh, obiœajno na ravnem na nevtralnih ali zmerno kislih ali zmerno baziœnih tleh. Floristiœno razmeroma bogata zdruæba, prevladujejo vrste: Arrhenatherum elatius, Campanula patula, Achillea millefolium, Dactylis glomerata, Festuca pratensis, Holcus lanatus, Leontodon hispidus, Leucanthemum ircutianum, Plantago lanceolata, Tragopogon orientalis, Crepis biennis, Centaurea jacea; œe uspeva v visokodebelnem sadovnjaku (senca) je veœ kobulnic (Chaerophyllum spp., Anthriscus spp. Heracleum sphondyllium itd.), pri intenzivnejøem gnojenju je vrst manj. V (hladnejøih) alpskih dolinah je prisotna vrsta Geranium pratense Gorski gojeni travniki Koøeni travniki v viøjih legah, od montanskega do subalpinskega pasu, mezotrofni do evtrofni, pogosto floristiœno bogati. Prevladuje vrsta Trisetum flavescens Srednjeevropski gorski gojeni travniki Vrstno bogati travniki v montanskem do subalpinskem pasu v Alpah, vendar tudi v sosednjih gorovjih (Jura, Karpati, Tatre). Razviti so na sveæih, globokih, nevtralnih ali rahlo kislih oziroma baziœnih tleh, koøeni 1-3 krat letno. Prevladujoœe vrste so Trisetum flavescens, Heracleum sphondylium, Astrantia major, Carum carvi, Polygonum bistorta, Silene dioica, Silene vulgaris, Campanula glomerata, Anthoxanthum odoratum, Crocus albiflorus, Geranium phaeum, Geranium sylvaticum, Narcissus poeticus, Trollius europaeus, Pimpinella major, Lilium bulbiferum, Phyteuma orbiculare, Primula elatior, Chaerophyllum hirsutum.

31 30 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Gozdovi Naravni ali polnaravni sestoji v katerih prevladujejo drevesa. Vkljuœeni so sklenjeni ali presvetljeni naravni gozdovi, naravnim podobni ali gojeni gozdovi in gozdni otoki na suhih tleh, na stalno ali obœasno vlaænih ter na stalno ali obœasno z vodo poplavljenih tleh. Vkljuœeni so tudi gozdovi z nizkimi drevesi ali grmi reœnih in moœvirnih rastiøœ, kot tudi nasadi dreves v njihovem naravnem obmoœju pojavljanja (za nasade izven naravnega obmoœja glej 83.3). V podrasti so avtohtone in/ali alohtone vrste. 41 Listopadni gozdovi Gozdovi in gozdni otoki listopadnih dreves zmernih in submediteranskih obmoœij. Vkljuœeni so tudi gozdovi s prevladujoœimi listopadnimi in primeøanimi vednozelenimi drevesi Bukovja Gozdovi v katerih prevladuje vrsta Fagus sylvatica s primesjo drugih listavcev. Mnogi montanski gozdovi so bukovo-jelovi ali bukovo-jelovo-smrekovi gozdovi in bi morali biti uvrøœeni v enoto 43 (meøani gozdovi), vendar so obravnavani z dodatnimi priponami med ustreznimi listopadnimi gozdovi Srednjeevropska kisloljubna bukovja Bukovi gozdovi, ali v gorskem pasu bukovo-jelovi ali bukovo-jelovo-smrekovi gozdovi na kislih tleh v srednji Evropi z vrstami Luzula luzuloides, Polytrichum formosum in pogosto Deschampsia flexuosa, Calamagrostis villosa, Vaccinium myrtillus, Pteridium aqulinum idr. iz podzveze Luzulo-Fagenion Kolinska kisloljubna bukovja Bukovi gozdovi na zmerno zakisanih rastiøœih griœevnatih predelov Slovenije, s primeøanim rdeœim borom, gradnom ali redkeje dobom Montanska kisloljubna bukovja Bukovi, bukovo-jelovi ali bukovo-jelovo-smrekovi gozdovi na zakisanih rastiøœih gorskega pasu. 41.1C Ilirska bukovja Bukovi gozdovi Dinaridov, ki segajo tudi v obrobje jugovzhodnih Alp in v subpanonsko griœevje. V zadnjih dveh obmoœjih so v kontaktu s srednjeevropskimi bukovimi gozdovi. Pogostejøe vrste v podrasti so Dentaria spp., Cyclamen purpurascens, Hacquetia epipactis, Lamium orvala idr. 41.1C1 Ilirska kisloljubna bukovja Bukovi gozdovi na moœno zakisanih tleh v Dinaridih, okoliøkih obmoœjih in griœevjih, z nekoliko manj izazitim ilirskim znaœajem v jugovzhodnih Alpah in subpanonskem griœevju. V zeliøœni plasti so pogosti indikatorji kislih tal vrste Luzula spp., Vaccinium myrtillus, Blechnum spicant. 41.1C2 Ilirska nevtrofilna bukovja Nevtrofilni, zmerno kisli do baziœni bukovi gozdovi Dinaridov, okoliøkih obmoœij in griœevij, jugovzhodnih Alp in subpanonskih griœevij (podzvezi Epimedio-Fagenion in Lamio orvalae- Fagenion). 41.1C21 Ilirska kolinska bukovja Nevtrofilni in zmerno baziœni bukovi gozdovi na karbonatni podlagi, na peøœenjakih in fliøu po vsej Sloveniji do nadmorske viøine okrog 600 m. Znaœilne vrste so Hacquetia epipactis, Aposeris foetida, Acer campestre, Dentaria enneaphyllos, Anemone trifolia, Prunus avium, Quercus petraea, Primula vulgaris, Vicia oroboides, Lathyrus venetus in v Primorju Ruscus hypoglossum, Ornithogalum pyrenaicum. 41.1C22 Ilirska montanska bukovja in jelova bukovja Nevtrofilni, zmerno kisli do baziœni bukovi gozdovi gorskega pasu predalpskega, preddinarskega in dinarskega obmoœja. Uspevajo na nadmorskih viøinah od 500 do 900 m na apnencih in dolomitih. Carex sylvatica, Dentaria bulbifera, D. enneaphyllos, Polygonatum multiflorum, Cardamine trifolia, Aremonia agrimonioides, Calamintha grandiflora in Omphalodes verna. 41.1C221 Ilirska predalpska in preddinarska montanska bukovja Nevtrofilni in zmerno kisli bukovi gozdovi s primeøano jelko in smreko v spodnjem gorskem pasu predalpskega in preddinarskega obmoœja v viøinah od 500 do 900 m na apnencih in dolomitih na zelo humoznih rjavih pokarbonatnih tleh. Pogoste so mezofilne vrste: Lamium orvala, Galium odoratum, Carex sylvatica, Dentaria bulbifera, D. enneaphyllos, Polygonatum multiflorum ter ponekod vrste zmerno kislih tal Oxalis acetosella, Calamagrostis arundinacea, Luzula luzuloides.

32 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS C222 Ilirska bukovja v Alpah Bukovi gozdovi v alpskem obmoœju na karbonatni podlagi na nadmorski viøini od 650 do 1350 m in ponekod do 1500 m. Tla so rendzine ali skeletna rjava tla, pogosto izprana in zmerno zakisana. V veœjih viøinah se pojavlja macesen. Pogoste vrste so Saxifraga rotundifolia, Ranunculus platanifolius, Adenostyles glabra, Polygonatum verticillatum, Anemone trifolia, Picea abies, Larix decidua, Vaccinium myrtillus in V. vitis-idaea, v drevesnem sloju sta vœasih primeøani jelka ali smreka. 41.1C223 Ilirska altimontanska bukovja Altimontanski bukovi gozdovi uspevajo v zgornjem gorskem pasu predalpskega obmoœja od 900 do 1450 m na rjavih pokarbonatnih tleh in rendzinah na apnencu in dolomitu. Pogoste vrste so Adenostyles glabra, A. alliariae, Polygonatum verticillatum, Ranunculus platanifolius, Cicerbita alpina, Luzula sylvatica subsp. sylvatica in Veratrum album. 41.1C22 Ilirska altimontanska jelova bukovja S1 Meøani jelovo-bukovi gozdovi uspevajo na visokih kraøkih planotah od 700 do 1200 m na karbonatni podlagi, prevladujejo apnenci. Koliœina padavin je visoka. Pogostejøe vrste so, poleg bukve in jelke, Acer platanoides, Daphne laureola, Rhamnus fallax, Calamintha grandiflora, Omphalodes verna, Senecio ovatus. 41.1C3 Ilirska termofilna bukovja Termofilni bukovi gozdovi veœinoma na karbonatni podlagi v Dinaridih in okoliøkih griœevjih, na juænih obrobjih Alp, predalpskem obmoœju in delno v subpanonskem obmoœju. 41.1C31 Primorska ilirska bukovja Termofilni primorski bukov gozd poraøœa topla karbonatna rastiøœa na meji med submediteranskim in dinarskim obmoœjem od 800 do 1000 (1100) m. Niæje se pojavlja na fliøu na hladnih legah v Istri. Pogoste vrste so Sesleria autumnalis, Iris graminea, Lathyrus venetus, Tanacetum corymbosum, Dictamnus albus, Sorbus aria, Ostrya carpinifolia idr. 41.1C32 Kalcifilna ilirska bukovja v notranjosti Termofilni bukovi gozdovi notranjih predelov Dinaridov in pripadajoœega griœevja, juænih obronkov Alp in subpanonskega griœevja z vrstami zvez Ostryo-Carpinion orientalis in Orno-Ostryon. 41.1C4 Subalpinska ilirska bukovja Lokalno razviti bukovi gozdovi na gozdni meji v zgornjem montanskem in subalpinskem pasu Dinaridov in zelo omejeno v jugovzhodnih Alpah. Ne gradijo posebnega viøinskega pasu. Pogosto je prisotna vrsta Acer pseudoplatanus, v podrasti visoke steblike in grmi Sorbus chamaemespilus, Salix appendiculata, Myrrhis odorata, Cicerbita alpina, Aconitum degenii subsp. paniculatum, Chaerophyllum hirsutum, Petasites albus, Stellaria nemorum Hrastova belogabrovja Gozdovi z dominantnima vrstama Quercus robur ali Quercus petraea na dobro ali srednje hranljivih tleh z obiœajno dobro razvito zeliøœno plastjo ter pogosto prisotnim belim gabrom (Carpinus betulus). Gozdove najdemo v obmoœjih, kjer je podnebje preveœ suho ali so tla preveœ suha ali mokra, da bi uspevala bukev. Lahko nastanejo kot posledica gospodarjenja in pospeøevanja doba. 41.2A Ilirska hrastova belogabrovja Gozdovi doba (Quercus robur), gradna (Quercus petraea) ali ponekod cera (Quercus cerris) in belega gabra (Carpinus betulus) v poreœjih Drave, Save, Mure v Sloveniji, Hrvaøki, severni Bosni in Hercegovini, na Madæarskem juæno od Blatnega jezera, juæni Øtajerski in Koroøki, Furlanski niæini, severnih Apeninih in v kraøkih dolinah in na griœevjih zahodnega Balkanskega polotoka do Œrne gore, Albanije in Makedonije. Podnebje je hladnejøe kot v submediteranskem obmoœju in toplejøe kot v srednji Evropi. Na severu se meøajo s panonskimi hrastovimi gozdovi. Znaœilno je veœje bogastvo vrst kot v srednjeevropskih hrastovih gozdovih. Znaœilne vrste so Acer tataricum, Cyclamen purpurascens, Epimedium alpinum, Erythronium dens-canis, Helleborus atrorubens, Knautia drymeia. 41.2A1 Ilirska gradnova belogabrovja Gozdovi hrastov Quercus petraea, Quercus robur ali Quercur cerris in belega gabra (Carpinus betulus) na apneni podlagi, tla so pogosto skeletna. V poreœjih Drave, vkljuœno s Koroøko, in Save. 41.2A11 Ilirska gradnova belogabrovja v notranjosti Hrastovo-belogabrovi gozdovi ravninskih in griœevnatih predelov preddinarskega, predalpskega in subpanonskega obmoœja na karbonatni podlagi, na ilovnatih in peøœenih tleh na nadmorskih viøinah do 350 ali 400 m. Pogoste vrste so Crocus neapolitanus, Lonicera caprifolium, Erythronium dens-canis, Helleborus odorus, Primula vulgaris, Galanthus nivalis, Anemone trifolia, Helleborus niger ssp. niger, Prunus padus, Geum rivale, Ficaria verna, Carex brizoides, Galium aparine, Leucojum vernum, Alnus glutinosa, Hacquetia epipactis, Aposeris foetida, Stellaria holostea, Cruciata glabra, Euonymus europaea.

33 32 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS A12 Primorska gradnova belogabrovja Submediteranski belogabrovi in gradnovi gozdovi poraøœajo eocenski fliø ali apnenec, kjer so srednje globoka do globoka, zmerno kisla tla. Pogoste vrste so Quercus petraea, Carex umbrosa, C. montana, C. pilulifera, C. ornithopoda, Calamagrostis arundinacea, Molinia arundinacea, Colchicum autumnalis, Sesleria autumnalis, Ornithogalum pyrenaicum, Crocus neapolitanus, Erythronium dens-canis, Primula vulgaris, Lonicera caprifolia, Galanthus nivalis in Helleborus odorus. 41.2A2 Ilirska poplavna dobova belogabrovja Gozdovi doba (Quercus robur) in belega gabra (Carpinus betulus) na obœasno poplavljenih nekarbonatnih psevdooglejenih in oglejenih tleh v ravnicah poreœja Save in Drave, ki tvorijo povezavo s poplavnimi obreœnimi gozdovi (44.42), vendar uspevajo na nekoliko dvignjenih predelih. Pomembni vrsti sta Carex remota in Pseudostellaria europea Javorovja, jesenovja, brestovja in lipovja Javorovi, jesenovi in lipovi gozdovi na vlaænih, hladnih rastiøœih v grapah in na gruøœnatih poboœjih, povsod tam, kjer bukev ni konkurenœna. Pogostejøe vrste so Tilia platyphyllos, Ulmus glabra, Aruncus dioicus, Lunaria rediviva, Peltaria alliacea idr Kisloljubna hrastovja Gozdovi doba ali gradna na kislih tleh. V podrasti prevladujejo Deschampsia flexuosa, Vaccinium myrtillus, Pteridium aquilinum, Holcus mollis, Maianthemum bifolium, Convallaria majalis, Hieracium sabaudum, Luzula pilosa in mahovi Polytrichum formosum in Leucobryum glaucum Srednjeevropska kisloljubna hrastovja Gozdovi z gradnom (Quercus petraea), vœasih z dobom (Quercus robur) ali z obema. Poleg obeh vrst hrastov so od drevesnih vrst prisotne øe Fagus sylvatica, Pinus sylvestris, Carpinus betulus. Znaœilni za suønejøa rastiøœa juænih poboœij na silikatnih kamninah v severovzhodni Sloveniji Ilirsko-panonska kisloljubna toploljubna hrastovja Zmerno do izrazito termofilni acidofilni gradnovi gozdovi griœevnatih predelov celinske Slovenije na glinastih skrilavcih in peøœenjakih, od niæin do 1000 m nad morjem. Znaœilne so kisloljubne mezofilne rastlinske vrste Toploljubna in primorska hrastovja Gozdovi in gozdiœi submediteranskega obmoœja in zahodnih evrazijskih step in polstep v katerih prevladujejo listopadne in delno listopadne termofilne vrste hrastov. Pojavljajo se lahko lokalno v ugodnih mikroklimatskih ali edafskih razmerah in nadomestijo vednozelene hrastove gozdove v zmernem in pravem Mediteranu. Segajo na sever v srednjo in subatlantsko Evropo Termofilni gozdovi meøanih listavcev Sestoji z dominantnimi vrstami Ostrya carpinifolia, Carpinus orientalis ali raznimi vrstami rodov Acer, Fraxinus, Tilia in Celtis australis podgorskega in gorskega mediteranskega obmoœja iz zveze Ostryo-Carpinion orientalis Œrnogabrovje v notranjosti Celinsko termofilno grmiøœe ali nizki gozd œrnega gabra in hrastov, ki uspeva na nadmorski viøini od 800 do 1000 m na karbonatni podlagi. Pogostejøe vrste so Quercus pubescens, Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Amelanchier ovalis, Cotinus coggygria, Geranium sanguineum, Polygonatum odoratum, Mercurialis ovata, Buglossoides purpurocaerulea, Orchis purpurea idr Gozdiœi kraøkega gabra Termofilni sestoji z dominantnim kraøkim gabrom (Carpinus orientalis), pogosto na rastiøœih termofilnih gozdov iz enot 41.73, 41.74, v Grœiji, na Balkanskem polotoku in Kavkazu. Velikokrat je sekundarni gozd na degradiranih karbonatnih tleh Kostanjevja Veœinoma sekundarni gozdovi ali nasadi submediteranskega in gorskega mediteranskega obmoœja z dominantnim kostanjem (Castanea sativa) in podrastjo avtohtonih vrst Vzhodnojadranski kostanjevi gozdovi Gozdovi z dominantnim kostanjem na kislih tleh v obmoœju zveze Ostryo-Carpinion orientalis v Slovenskem primorju, Istri, na Krku, Cresu, obalnih gorah Hrvaøke, Bosne in Hercegovine.

34 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS B Brezovja Pionirski sestoji breze, razen barjanskih brezovih gozdov (44.A). 41.B1 Kolinska brezovja Pionirski ali subklimaksni sestoji navadne breze (Betula pendula) ali puhaste breze (Betula pubescens) v niæinah na ilirskem obmoœju hrastovih gozdov na kislih tleh. 41.B11 Vlagoljubna brezovja Sestoji s puhasto brezo (Betula pubescens) in vrstama Molinia caerulea ali vœasih Deschampsia caespitosa na vlaænih rastiøœih. Pogosto so razviti na degradiranih rastiøœih ali na zaraøœajoœih se mokrotnih travnikih (37.3). 41.B17 Steljniøka brezovja Svetli gozdovi navadne breze (Betula pendula) na posekah in degradiranih rastiøœih zakisanih hrastovih gozdov - steljniki (enota ). Pogoste vrste so Betula pendula, Frangula alnus, Pteridium aquilinum, Molinia arundinacea, Calamagrostis arundinacea, C. epigeios, Calluna vulgaris, Genista pilosa, G. germanica idr. 42 Iglasti gozdovi zmernega pasu Gozdovi in gozdiœi preteæno avtohtonih iglavcev borealnih, zmernih, Irano-Turanskih, zmerno toplo-vlaænih in mediteranskih obmoœij. Vkljuœeni so tudi sestoji s prevladujoœimi iglavci in primeøanimi listavci Jelovja Gozdovi z vrsto Abies alba od niæin do gornjega montanskega pasu na karbonatnih ali nekarbonatnih kamninah Nevtrofilna jelovja Jelovi in jelovo-smrekovi gozdovi na nevtralnih ali skoraj nevtralnih tleh v Alpah, Dinaridih pa tudi v Karpatih, Pirenejih, Juri, Hercinskem hribovju, severnih Apeninih v obmoœju bukovih gozdov iz zvez Fagion medioeuropaeum, Aremonio-Fagion ali Fagion dacicum Kalcifilna jelovja Jelovi, jelovo-bukovi in jelovo-smrekovi gozdovi na karbonatnih tleh v Alpah in Dinaridih Dinarska jelovja na zakraselem apnenœastem skalovju Gozdovi z dominantno jelko na skalnih blokih in strmih skalnih osojnih poboœjih, z vrstami Clematis alpina, Rhamnus fallax in øtevilnimi mahovi, npr. Neckera crispa Kisloljubna jelovja Jelovi in jelovo-smrekovi gozdovi na zakisanih tleh v Alpah, Dinaridih, Karpatih, Pirenejih, Juri, Hercinskem hribovju in severnih Apeninih znotraj obmoœja bukovih gozdov Smrekovja Gozdovi z dominantno navadno smreko (Picea abies), omoriko (Picea omorika) ali vzhodno smreko (Picea orientalis) v Alpah, Karpatih, Dinaridih, Balkanskem gorstvu, Kavkazu Alpska subalpinska smrekovja Smrekovi gozdovi spodnjega subalpinskega pasu in izjemoma montanskega pasu v Alpah in Karpatih. V podrasti pogosto pritlikavih in zakrnelih smrek so izrazito subalpinske vrste Subalpinska in altimontanska smrekovja z visokimi steblikami Zmerno vlagoljubni smrekovi gozdovi z visokimi steblikami v podrasti v subalpinskem in ponekod v zgornjem montanskem pasu. Sneg obleæi dolgo, pogosta je megla. Znaœilne vrste so Adenostyles spp., Chaerophyllum hirsutum, Aconitum vulparia, Aconitum paniculatum, Stellaria nemorum, Cicerbita alpina, Viola biflora, Saxifraga rotundifolia, Sorbus chamaemespilus Øotniøka smrekovja S øotnimi mahovi bogati smrekovi gozdovi v Alpah na øotnih, vlaænih podlagah z vrstami Listera cordata, Sphagnum acutifolium, Spahgnum quinquefarium, Sphagnum girgheshonii. Smrekovi gozdovi na robovih moœvirij in visokih barij so vkljuœeni v enoto 44.A Mraziøœna smrekovja Smrekovi gozdovi mraziøœ v montanskem ali subalpinskem pasu v Alpah, na visokih kraøkih planotah (Trnovski gozd), posebej na kamnitih blokih, v dolinah, vrtaœah in ulekninah, kjer se zbira hladen zrak

35 34 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Ekstraconalna smrekovja Montanski avtohtoni smrekovi gozdovi na skalovitih, hladnejøih rastiøœih v obmoœju drugih tipov gozdov v Alpah in Dinaridih Montanska edafogena smrekovja Edafsko pogojene smrekove zdruæbe z vrsto Bazzania trilobata, ki se kot enklave pojavljajo v montanskem in submontanskem pasu predalpskega obmoœja na kamnitih blokih, produ ali vlaænih tleh Montanska smrekovja v obmoœju bukovja Smrekovi gozdovi v montanskem in submontanskem pasu zunanjih Alp, panonskih griœev, Karpatov, Jure, Hercinskega hribovja s primeøano jelko in/ali bukvijo Dinarska smrekovja Smrekovi gozdovi subalpinskega, montanskega ali submontanskega pasu Dinaridov od Slovenije do Œrne gore. Primeøani so lahko jelka in/ali bukev. Vkljuœujejo subalpinska smrekovja, edafsko ali mikroklimatsko pogojena smrekovja ali jelovo-smrekove gozdove ali s smreko prevladujoœe faciese jelovo-bukovih gozdov Mraziøœna dinarska smrekovja Smrekovi gozdovi montanskega in subalpinskega pasu na kamnitih blokih na poboœjih in v vrtaœah v Dinaridih Slovenije, Hrvaøke, Bosne in Hercegovine znotraj obmoœja uspevanja bukovih gozdov iz zveze Aremonio-Fagion Pogozditve s smreko z avtohtonimi vrstami v podrasti Pogozditve smreke v obmoœju njenega sedanjega uspevanja z avtohtonimi vrstami v podrasti. Intenzivni, gosti nasadi so vkljuœeni v enoto Macesnovje Gozdovi subalpinskega in vœasih montanskega pasu v Alpah z dominantno vrsto Larix decidua Sekundarna alpska macesnovja Sestoji macesna na opuøœenih paønikih v niæjih predelih Alp. Nasadi macesna izven obmoœja naravnega uspevanja so uvrøœeni v enoto Zahodnopaelarktiœna rdeœeborovja Gozdovi rdeœega bora zmernih predelov Mediterana, Zahodne Evrazije in prehodov v stepo. Vkljuœeni so gozdovi Økotske, Alp, mediteranskih polotokov in niæavij srednje in vzhodne Evrope Srednjeevropska rdeœeborovja Avtohtoni gozdovi z vrsto Pinus sylvestris v niæinah zmerne Evrope in na silikatnih tleh montanskega ali kolinskega pasu hercinskega hribovja in vzhodnih Alp Vzhodnoalpska kisloljubna rdeœeborovja Acidifilni gozdovi z vrsto Pinus sylvestris niæinskega in montanskega pasu vzhodnih Alp, severovzhodnih Dinaridov in griœevnatega subpanonskega in panonskega obmoœja, ki so nastali veœinoma antropogeno ali zaradi specifiœnega podnebja Bazifilna rdeœeborovja Mezofilni, veœinoma kalcifilni borovi gozdovi (Pinus sylvestris) vmesnih in notranjih Alp, severnih in jugovzhodnih zunanjih Alp, predalpskih obmoœij, Jure, Karpatov; z znaœilno prisotnostjo spomladanske rese (Erica carnea). 42.5C Jugovzhodnoevropska rdeœeborovja Gozdovi rdeœega bora (Pinus sylvestris) na Blakanskem polotoku in vzhodnih Karpatih. Pogosto so omejeni na edafsko pogojene enklave. 42.5C5 Dinarska rdeœeborovja Termofilni gozdovi rdeœega bora na dolomitih ali serpentinih dinarskega gorstva od Slovenije do Bosne in Hercegovine in zahodne in juæne Srbije z vrstami Erica carnea, Galium lucidum, Aquilegia vulgaris. 42.5C52 Dinarska rdeœeborovja na dolomitu Gozdovi rdeœega bora na dolomitu predvsem v dinarskem gorstvu z vrstami Erica carnea, Teucrium chamaedrys, Polygala chamaebuxus idr. Razvili so se znotraj obmoœja ilirskih bukovih gozdov. V Sloveniji uvrøœamo sem gozd rdeœega bora in trirobe koøeniœice (Genisto januensis-pinetum sylvestris). Rastiøœa so strma, suha in topla, prevladujejo plitve rendzine na nadmorskih viøinah od m. Znaœilnice so: Genista januensis, Chamaecytisus purpureus, Crepis incarnata, Potentilla carniolica, Viola collina, Cotoneaster tomentosa.

36 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS E Pogozditve z rdeœim borom Pogozditve rdeœega bora v sedanjem obmoœju uspevanja vrste v zmernih in sredozemskih predelih Evrope. Intenzivne nasade uvrøœamo pod Œrnoborovja Gozdovi œrnega bora (Pinus nigra) Alpsko-apeninsko œrnoborovje Gozdovi Pinus nigra subsp. austriaca na suhih, sonœnih strmih skalnatih poboœjih v soteskah vzhodne Italije, Avstrije in slovenskih Alp Juænoalpsko œrnoborovje Gozdni sestoji z vrsto Pinus nigra na suhih, sonœnih strmih skalnatih poboœjih, v soteskah predalpskih predelov Karnijskih in Julijskih Alp med 200 in 1200 m, z vrstama Cyclamen purpurascens in Aquilegia einseleana Pogozditve s œrnim borom Gozdovi œrnega bora z avtohtono vegetacijo v podrasti na karbonatni podlagi predvsem v Primorju. 44 Logi in moœvirni gozdovi ter grmiøœa Gozdovi in grmiøœa poplavnih niæin, moœvirij, barij zmernega, borealnega, Irano-Turanskega, toplo-zmerno vlaænega mediteranskega, Saharo-Mediteranskega in Saharo-Indijskega obmoœja. V zadnjih dveh obmoœjih, kjer veœina dreves raste vzdolæ stalnih vodnih teles, so vkljuœeni sestoji, ki so vezani na najviøji nivo vode Obreæna vrbovja Sestoji razliœnih vrst vrb vzdolæ tekoœih voda in obœasno poplavljenih predelov Orogena obreæna vrbovja Obreœna grmiøœa na prodiøœih hitro tekoœih gorskih rek v Alpah in drugih gorstvih s podobnim podnebjem. Prevladujejo vrbe, ponekod je prisoten nemøki strojevec (Myricaria germanica) Vrbovja niæavja in griœevij Obreæna vrbovja na obœasno poplavljenih reœnih bregovih na mestih, kjer se odlagajo drobnejøi pesek in ostali sedimenti. Rastiøœa so v niæinah, griœevju in niæjem hribovju z vrstami Salix triandra, Salix viminalis, Salix purpurea Obreæna belovrbovja Drevesasta vrbovja z vrstama Salix alba in Salix fragilis na redno poplavljenih rastiøœih vzdolæ rek in ob drugih vodah v niæinah Vzhodnoevropska belovrbovja s topoli Drevesasta vrbovja z vrstama Salix alba, Salix fragilis in primeøanimi topoli (Populus alba ali vœasih P. nigra) na redno poplavljenih rastiøœih vzdolæ rek v niæinah Borealno-alpinski logi Obreœni, objezerski ali obmorski logi jelø, brez ali borov v borealnem, zmernoborealnem, borealnostepskem obmoœju, v gorah in dolinah zmernega obmoœja. Vzdolæ montanskih in submontanskih rek v Alpah, Karpatih, Apeninih, Dinaridih, balkanskih gorah, Rodopih prevladuje Alnus incana, v borealnih predelih skandinavskih in severovzhodno evropskih dræav prevladujeta vrsti Alnus incana ali Alnus glutinosa in v zahodni Sibiriji Betula pendula ali Pinus sylvestris Gorska sivojeløevja Logi z vrsto Alnus incana ob zgornjem delu vodotokov alpskega in predalpskega sveta ter Dinaridov Dealpinsko obreæno sivojeløevje Sestoji sive jeløe (Alnus incana) v srednjem toku alpskih rek Srednjeevropska œrnojeløevja in jesenovja ob tekoœih vodah Obreœni logi velikega jesena (Fraxinus excelsior) in œrne (Alnus glutinosa) ali vœasih sive jeløe (A. incana) na obœasno poplavljenih rastiøœih, ki so prek poletja dobro prezraœena in se razlikujejo od moœvirnih gozdov iz enote Jeløevja in jesenovja ob potokih in izvirih Logi jeløe in jesena ob izvirih in potokih, pogosto z vrstami Carex remota, Carex pendula, Carex strigosa, Equisetum telmateia, Rumex sanguineus, Cardamine amara, Chrysosplenium alternifolium, Impatiens noli-tangere.

37 36 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Œrnojeløevja in jesenovja ob hitro tekoœih vodah Logi ali zastori z vrstama Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior ob hitro tekoœih rekah in potokih v predalpskem griœevnatem obmoœju, kjer ne uspeva veœ gorsko sivojeløevje Œrnojeløevja in jesenovja ob poœasi tekoœih vodah Logi ali zastori jesena in œrne jeløe z bogato podrastjo zeliøœ in grmov ob poœasi tekoœih rekah in potokih v niæinah in griœevnatem obmoœju Hrastovo-jesenovo-brestovi logi ob velikih rekah Logi trdih listavcev, Quercus robur, Fraxinus excelsior in vrste rodu Ulmus v srednjem toku velikih rek, poplavljeni samo ob velikih vodah Ostanki srednjeevropskih hrastovo-jesenovo-brestovih logov Ostanki hrastovo-jesenovo-brestovih gozdov ob velikih rekah; so zelo spremenjeni in z zmanjøanim øtevilom vrst, npr. asociacija Querco roboris-ulmetum laevis Jugovzhodno-evropski hrastovo-jesenovo-brestovi logi Meøani gozdovi ob rekah pontsko-panonskega in submediteranskega obmoœja jugovzhodne Evrope z vrstami Quercus robur, Fraxinus angustifolia, Ulmus minor, Ulmus laevis, Carpinus betulus, Acer campestre, Alnus glutinosa, Fraxinus excelsior, Salix alba, Populus alba Ilirski hrastovo-jesenovo-brestovi logi Meøani gozdovi trdih listavcev v povodju Save in Drave s prevladujoœim dobom (Quercus robur) ali, kjer so poplave dolgotrajnejøe, z vrstama Fraxinus angustifolia in Alnus glutinosa Moœvirni listnati gozdovi Jeløevi, vrbovi, hrastovi, topolovi gozdovi in grmiøœa na moœvirnih, skozi vse leto vlaænih tleh, na barjih in na stalno poplavljanih obreœnih terasah v niæinskih predelih Moœvirna œrnojeløevja Sestoji z vrsto Alnus glutinosa na moœvirnih tleh, pogosto z grmiœastimi vrbami v podrasti Moœvirna in barjanska vrbovja Nizki gozdovi ali grmiøœa na moœvirjih, barjih, bregovih stojeœih voda z dominantnimi vrstami Salix aurita, Salix cinerea, Salix pentandra ali skupaj z vrstami Frangula alnus, Rhamnus cathartica, Alnus glutinosa in Betula pubescens, od katerih lahko vsaka vrsta obœasno prevladuje v zgornjem sloju. 44.A Brezovi in iglasti barjanski gozdovi Gozdiœi z vrsto Betula pubescens, vrstami rodov Pinus ali Picea na visokih barjih in moœvirjih v borealnem in subborealnem obmoœju in loœeno, veœinoma kot borealni relikti v visokogorju zmernih obmoœij in v gozdnih stepah ali stepah. 44.A3 Gorska barjanska ruøevja Grmiøœa v Alpah in predalpskem obmoœju s prevladujoœo vrsto Pinus mugo in pogostimi vrstami Eriophorum vaginatum, Oxycoccus palustris, Vaccinium uliginosum, Vaccinium myrtillus in øotnimi mahovi (Sphagnum spp.). Sem uvrøœamo tudi vse sestoje ruøja na visokih barjih v Sloveniji. 44.A4 Barjanska smrekovja Smrekovi gozdovi v zahodni Evraziji bogati z vrstami rodu Sphagnum v mahovni plasti. 45 Vednozeleni listnati gozdovi zmernega pasu Gozdovi zmernega pasu s prevladujoœimi vednozelenimi drevesi ali palmami. Znaœilni so za mediteransko in toplo, zmerno vlaæno obmoœje Gozdovi œrniœevja Gozdovi v katerih prevladuje Quercus ilex (ali Quercus rotundata), na preteæno karbonatnih tleh Zmernomediteranski gozdovi œrniœevja Gozdovi z vrsto Quercus ilex v zmernomediteranskih obmoœjih, ki v soteskah segajo v evmediteransko obmoœje in kot fragmenti na tople lege v submediteranskem obmoœju. Pogosto so degradirani v grmiœaste sestoje Ilirski gozdovi œrniœevja Gozdovi s prevladujoœo vrsto Quercus ilex v ozkem pasu na vzhodni jadranski obali v Dalmaciji, Istri do Træaøkega zaliva na severu z vrstami Pistacia terebinthus, Fraxinus ornus, Coronilla emerus, Ostrya carpinifolia, Carpinus orientalis. Pogosto so degradirani v grmiœasto makijo. V Sloveniji so le majhni fragmenti z nekaj primerki œrniœevja v submediteranskem obmoœju.

38 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Barja in moœvirja Moœvirja, barja, vkljuœno s povirji in obvodnimi moœvirji s helofiti. Vkljuœujejo tudi rastlinske formacije, ki so navedene v enotah 22, 37, Visoka barja Oligotrofne, kisloljubne zdruæbe øotnih mahov, ki tvorijo øoto in dobivajo hranila samo s padavinsko vodo. Nastajajo v hladnem podnebju z visoko koliœino padavin. Poleg razliœnih vrst øotnih mahov so znaœilne vrste øe: Eriophorum vaginatum, Trichophorum cespitosum, Oxycoccus palustris, Andromeda polifolia, Drosera rotundifolia, 51.1 Naravna in naravnim podobna visoka barja Ohranjena ali malo spremenjena visoka barja. So zelo redka in jih sestavlja veœje øtevilo zdruæb odvisno od oblike barja. Zdruæbe so med seboj povezane v celoto, zato ne moremo obravnavati vsake zase kot poseben habitani (pod)tip. S hkratnim oznaœevanjem podenot na terenu dobimo natanœnejøi opis barjanskega sistema Dvignjeni predeli in robovi visokih barij, barjanske trate Ohranjena barja niæin severne Evrope in hribovij srednje in vzodne Evrope na katerih se izmenjujejo kupœki øotnih mahov na vlaænih delih z nizkimi grmiœi na bolj suhih delih ter barjanskimi tratami. Glej tudi: 44.A Barjanske uleknine Stalno ali obœasno z deæevnico napolnjene uleknine visokih barij, kjer so zdruæbe podobne tistim na prehodnih barjih iz enot 54.5 ali Barjanska jezerca in okna Globlja, veœja stalna vodna telesa obiœajno v sredini visokega barja. Znaœilne so planktonske zdruæbe. Vœasih se razvije plavajoœa vegetacija, (Utricularia spp. - enota 22.45). Glej tudi distrofne vode. 53 Moœvirska vegetacija obreæij Moœvirske zdruæbe obreæij stojeœih in tekoœih voda ter moœvirij in nizkih barij, ki jih sestavljajo predvsem vrste trav, øaøev in loœkov Trstiøœa in podobne zdruæbe Sestoji, v katerih prevladujejo visoke moœvirske enokaliœnice (Phragmites australis, Phalaris arundinacea, Typha spp., Sparganium spp., Schoenoplectus spp.) in preslice (Equisetum spp.). V njih navadno prevladuje ena vrsta, na œemer temelji nadaljnja klasifikacija (Phragmition) Navadna trstiœja Zdruæbe obreæij sladkih stojeœih voda, morskih obreæij, tekoœih voda in evtrofnih moœvirij s prevladujoœo vrsto Phragmites australis: zdruæba Phragmitetum australis Stalno ali preteæno poplavljena trstiœja Sestoji vrste Phragmites australis na stalno ali vsaj dalj œasa poplavljenih bregovih jezer, rek, potokov in morskih kanalov Sladkovodna stalno ali preteæno poplavljena trstiœja Sestoji vrste Phragmites australis na bregovih stojeœih in tekoœih sladkih voda Slanoljubna stalno ali preteæno poplavljena trstiœja Sestoji vrste Phragmites australis na bregovih morskih kanalov in obalnih lagun Preteæno kopna trstiœja Stalno ali preteæno kopni, vrstno bogatejøi sestoji vrste Phragmites australis na rastiøœih brez zastajojoœe vode, pogosto je veœji deleæ drugih rastlin Jezersko biœkovje Trajno poplavljeni sestoji vrste Schoenoplectus lacustris na obreæjih stojeœih in tekoœih voda. V veœjih stojeœih vodah tvorijo pas med trstiœjem in odprto vodno povrøino Rogozovja Vrstno revni sestoji obreæij stojeœih in tekoœih voda s prevladujoœimi vrstami rogoza (Typha spp.). Odporni so na krajøe izsuøitve, zmerno zaslanjenje ali onesnaæenje Øirokolistno rogozovje Sestoji vrste Typha latifolia na obreæjih stojeœih in tekoœih voda.

39 38 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Ozkolistno rogozovje Sestoji vrstetypha angustifolia na obreæjih stojeœih in tekoœih voda Schuttleworthovo rogozovje Zdruæba s prevladujoœo vrsto Typha schuttleworthii na obreæjih stojeœih voda in jarkov Ostale visoke obreæne zdruæbe Zdruæbe obreæij jezer, rek, potokov z drugimi, veœinoma niæjimi zelnatimi vrstami v mezotrofnih do evtrofnih stojeœih ali poœasi tekoœih vodah. V posameznih sestojih prevladujejo naslednje vrste: Sagittaria sagittifolia, Sparganium spp., Acorus calamus, Butomus umbellatus, Oenanthe aquatica, Rorippa amphibia (glej øe 22.3), Equisetum fluviatile, Sium latifolium, Hippuris vulgaris, Iris pseudacorus Zdruæba navadne streluøe Zdruæba s prevladujoœo vrsto Sagittaria sagittifolia ob poœasi tekoœih ali stojeœih mezotrofnih ali evtrofnih vodah Zdruæba sladike in mlahavega jeæka Zdruæbe obreæij stojeœih in tekoœih voda s prevladujoœima vrstama Sparganium neglectum in Glyceria fluitans. Znaœilne so za stojeœe in poœasi tekoœe, z minerali bogate vode z blatnim dnom Zdruæba pokonœnega jeæka Zdruæbe obreæij stojeœih in tekoœih voda s prevladujoœo vrsto Sparganium erectum, znaœilne za stojeœe, s karbonati bogate vode z blatnim dnom Kolmeæevje Zdruæbe obreæij stojeœih in tekoœih voda s prevladujoœo vrsto Acorus calamus Zdruæba vodnega sovca in prave potoœarke Zdruæbe obreæij stojeœih in tekoœih voda, pogosto ob trstiœju. Prevladujeta vrsti Oenanthe aquatica in/ali Rorippa amphibia Sestoji z vodno preslico Sestoji vrste Equisetum fluviatile na obiœajno poplavljenih povrøinah ob stojeœih in tekoœih vodah Zdruæbe s øirokolistno koøœico Zdruæbe z vrsto Sium latifolium ob stojeœih in tekoœih vodah Sestoji z vodno smreœico Sestoji s prevladujoœo vrsto Hippuris vulgaris na bregovih stojeœih in tekoœih vod ali poplavnih obmoœij z veœjo vsebnostjo hranil v vodi A Sestoji z moœvirsko sito Sestoji s pogosto izrazito prevladujoœo vrsto Eleocharis palustris, razviti preteæno na obreæjih z moœnim nihanjem vodne gladine B Sestoji z moœvirsko peruniko Sestoji s pogosto izrazito prevladujoœo vrsto Iris pseudacorus Obvodni robovi srednjevisokih trav Zdruæbe s prevladujoœimi srednje visokimi travami vrst Glyceria aquatica, Leersia oryzoides, vendar ne Phalaris arundinacea (glej 53.16) Zdruæba velike sladike Zdruæba s prevladujoœo vrsto Glyceria maxima v evtrofnih plitvih vodah Zdruæba navadne riæolice Zdruæbe s prevladujoœo vrsto Leersia oryzoidis na blatnih bregovih stojeœih in tekoœih voda Trstiœno pisankovje Zdruæbe obreæij stojeœih in tekoœih voda ali moœvirij s prevladujoœo vrsto Phalaris arundinacea; vœasih so z znatnim deleæem zastopani navadni trst ali visoki øaøi. Odporne na izsuøitev, onesnaæenje vode, prenesejo znatno degradirana okolja Zdruæbe visokih ostriœevk Zdruæbe visokih ostriœevk iz rodov Carex in Cyperus (œe je prisotna vrsta Cladium mariscus, glej 53.31). Navadno tvorijo prehodni pas med trstiœjem in bolj suholjubnimi zdruæbami, lahko so razvite tudi v vlaænejøih ulekninah. Prenesejo obœasno izsuøitev; zveza Magnocaricion.

40 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Zdruæbe visokih øaøev Zdruæbe visokih øaøev, v katerih obiœajno dominira ena vrsta in tvori sklenjene ruønate ali øopaste sestoje. Enoto podrobneje delimo glede na prevladujoœo vrsto le, œe jo lahko zanesljivo prepoznamo Ostro øaøje in sorodne zdruæbe Homogeni sestoji s øaøi, predvsem Carex acuta, Carex acutiformis idr. na moœvirjih, ob jezerih, ribnikih z mineralnimi, baziœnimi ali zmerno kislimi tlemi Ostro øaøje Sestoji vrste Carex acuta v ulekninah na vlaænih, baziœnih ali zmerno kislih mineralnih tleh. Ne prenesejo daljøega suønega obdobja Ostrolusko øaøje Zdruæba s prevladujoœo vrsto Carex acutiformis, ki je bolj odporna na suøo kot vrsta Carex acuta. Øotna ali mineralna tla so baziœna do zmerno kisla Buekovo øaøje Sestoji vrste Carex buekii na mezotrofnih glinastih tleh Obreæno øaøje Sestoji vrste Carex riparia na stalno vlaænih ali poplavnih mineralnih ali zmerno organskih tleh Kljunasto in mehurjasto øaøje Zdruæbe, v katerih prevladujeta vrsti Carex vesicaria in Carex rostrata na zmerno do zelo kislih, veœinoma poplavljenih tleh Kljunasto øaøje Gosti, homogeni sestoji vrste Carex rostrata na zelo vlaænih, srednje do malo hranljivih tleh. (Œe je sestoj te vrste razvit v sklopu nizkih barij glej ) Mehurjasto øaøje Sestoji vrste Carex vesicaria na zmerno hranljivih vlaænih tleh. Pogosto v povezavi s sestoji vrste Carex rostrata na bolj suhih delih rastiøœ Togo øaøje in sorodne zdruæbe Zdruæbe v katerih prevladuje vrsta Carex elata in sorodne vrste Togo øaøje Sestoji øopasto razraslega togega øaøa (Carex elata) v evtrofnih stojeœih ali poœasi tekoœih vodah, pogosto z znaœilno terestriœno fazo Latasto øaøje Sestoji øopasto razraslega latastega øaøa (Carex paniculata) na baziœnih do kislih, mezotrofnih tleh. Rastiøœa so nekoliko zasenœena, zato uspeva tudi v moœvirnih gozdovih Nenavadno øaøje Sestoji vrst Carex appropinquata in Carex diandra na bregovih stojeœih voda in na moœvirjih Øopi lisiœjerepega in podlesnega øaøa Sestoji vrst Carex vulpina ali Carex otrubae na evtrofnih glinenih tleh, ki so del leta poplavljena Lisiœjerepo øaøje Sestoji z vrsto Carex vulpina na vlaænih, obœasno poplavljenih tleh Podlesno øaøje Sestoji z vrsto Carex otrubae na vlaænih, obœasno poplavljenih tleh Sestoji navadne rezike Sestoji, v katerih prevladuje vrsta Cladium mariscus. Pogosto v kontaktu z ostalimi zdruæbami oz. sestoji nizkih barij (54.2) Navadno rezikovje Sestoji, v katerih prevladuje vrsta Cladium mariscus na rahlo baziœnih nizkih barjih, obiœajno v stiku z zdruæbami nizkih barij Pri nas je vrstna sestava moœno osiromaøena.

41 40 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Nizki helofiti manjøih tekoœih voda Zdruæbe nizkih (navadno niæje od 0,5 m) moœvirskih rastlin Glyceria spp., Leersia oryzoides, Sparganium spp., Nasturtium officinale agg., Veronica beccabunga, Veronica anagallisaquatica agg., Sium erectum. Razvite na obreæjih manjøih rek, potokov ali izvirov Moœvirja z loœki Zdruæbe z loœki (Juncus spp.) na moœno popasenih in pohojenih moœvirjih ali barjih; Podobne formacije se razvijejo tudi v okviru enote Obreæna sredozemska trsja Zdruæbe visokih trav, podobnih trstu. V Sredozemlju Sestoji kanele Sekundarni sestoji vrste Arundo donax. 54 Nizka barja, prehodna barja in izviri Zdruæbe nizkih øaøev in drugih ostriœevk na nizkih in prehodnih barjih, ob izvirih in na povirjih Izviri Reokreni, limnokreni ali helokreni izviri z ohranjeno okoliøko zdruæbo vezano na specifiœne mikroklimatske in hidroloøke razmere. Vkljuœene so zdruæbe razreda Montio-Cardaminetea, kot tudi redov Caricetalia davallianae (enota 54.2) in Caricetalia fuscae (enota 54.4) Izviri z mehko vodo Izviri s kislo ali nevtralno vodo. Sestoji pripadajo razliœnim zdruæbam razreda Montio- Cardaminetea. Navezujejo se na moœvirne zdruæbe reda Caricetalia fuscae (54.4) Izviri s trdo vodo Izviri z vodo, bogato s karbonati, pogosto lehnjakotvorni. Prevladujejo mahovne zdruæbe zveze Cratoneurion, ter vrste Equisetum telmateia, E. variegatum, Pinguicula vulgaris. Moœvirne zdruæbe pripadajo redu Caricetalia davallianae Lehnjakotvorni izviri Lehnjakotvorni izviri z mahovi Cratoneuron spp.; prisotne øe vrste Carex lepidocarpa, Sesleria caerulea S karbonati bogati izviri brez lehnjaka S karbonati bogati izviri, kjer se lehnjak ne tvori Baziœna nizka barja Talna voda je lahko tik pod povrøino ali na povrøini in je bogata s karbonati, vendar revna s hranili. Øota se tvori pod vodo, ne tvorijo je øotni mahovi, kot na visokem barju. V veliki veœini primerov uspevajo nizkobarjanske vrste skupaj z vrstami mokrotnih travnikov (glej tudi 37.3), ponekod so primeøane vrste trstiœij (53.11), predvsem Phragmites australis Nizka barja s œrnikastim sitovcem Zdruæbe, kjer prevladuje vrsta Schoenus nigricans. Pogoste vrste so Carex lepidocarpa, C. hostiana, C. panicea, Eriophorum latifolium, Molinia caerulea, Dactylorhiza incarnata, Epipactis palustris, Parnassia palustris, Pinguicula alpina in mahovi; Schoenetum nigricantis s.lat Srednjeevropska nizka barja s œrnikastim sitovcem Zdruæbe s prevladujoœim œrnikastim sitovcem (Schoenus nigricans) na karbonatnih nizkih barjih z opaznim nihanjem talne vode v toplejøih alpskih in predalpskih obmoœjih Ilirska nizka barja s œrnikastim sitovcem Kot , z manjøim deleæem srednjeevropskih in s prisotnostjo ilirskih vrst Nizka barja z rjastim sitovcem Zdruæbe nizkih barij s prevladujoœo vrsto Schoenus ferrugineus; Schoenetum ferruginei s. lat Predalpska nizka barja z rjastim sitovcem Nizka barja s prevladujoœim rjastim sitovcem. Lahko je primeøana vrsta S. nigricans. Pogoste vrste so øe: Eriophorum latifolium, E. angustifolium, Carex hostiana, C. davalliana, Molinia caerulea; Schoenetum ferruginei, Primulo-Schoenetum ferruginei.

42 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Nizka barja s srhkim øaøem Nizka barja s prevladujoœo vrsto Carex davalliana Predalpska nizka barja s srhkim øaøem Zdruæbe karbonatnih tal na nizkih barjih, kjer prevladuje vrsta Carex davalliana. Pogoste vrste so øe: C. panicea, C. hostiana, C. nigra, C. flava agg., Eriophorum latifolium, Molinia caerulea, Tofieldia calyculata, Parnassia palustris, Pinguicula alpina, Dactylorhiza incarnata, Epipactis palustris in nekateri mahovi. Lahko se navezuje ali meøa s sestoji vlaænih traviøœ - enota (Molinion) Dinarska nizka barja s prosenim øaøem Dinarska nizka barja z vrsto Carex panicea. Pogosto prisotna tudi vrsta Molinia caerulea. 54.2A Nizka barja z malocvetno sito Vrstno revni sestoji z vrsto Eleocharis quinqueflora. Razviti na majhnih povrøinah. 54.2I Z visokimi steblikami zaraøœajoœa se nizka barja Barja, ki se zaraøœajo z vrstami Peucedanum palustre, Eupatorium cannabinum, Lysimachia vulgaris, Phragmites australis Zakisana nizka barja Talna voda je tik pod povrøjem, ali na povrøju zastaja. Je revna s karbonati. Øota nastaja pod vodo, kot pri baziœnih nizkih barjih. Barjanske zdruæbe tvorijo predvsem nizki øaøi in mahovi (tudi øotni mahovi). Pogosto se navezujejo na zdruæbe reda Molinietalia caeruleae ali zvez Magnocaricion in Phragmition. Vse te kode uporabljamo skupaj s podenotami 54.4 za popolnejøi opis barij, kadar je to mogoœe; Caricion fuscae Nizka barja s Scheuchzerjevim muncem Sestoji vrste Eriophorum scheuchzeri na barjih in bregovih stojeœih voda Nizka barja s œrnim øaøem Zdruæbe zakisanih nizkih barij s prevladujoœo vrsto Carex nigra in pogostimi vrstami C. canescens, C. echinata, Eriophorum angustifolium, loœki in mahovi, znaœilnimi za nizka barja in/ali øotnimi mahovi Nizka barja z ruønatim mavœkom Zakisana nizka barja s prevladujoœo vrsto Trichophorum cespitosum Prehodna barja Voda, ki vsebuje malo ali skoraj niœ mineralov in hranil, sega do povrøine ali na njej zastaja. Najznaœilnejøe so zdruæbe nizkih in srednje visokih øaøev, skupaj s øotnimi in nekaterimi drugimi mahovi. Razvite so prehodne zdruæbe, ki vodijo do zdruæb baziœnih in zakisanih nizkih barij (54.2, 54.4), visokih barij (51.11) ali vlaænih traviøœ (37). V sklopu prehodnih barij se lahko pojavljajo tudi trstiœja ali visoka øaøja (53), ter moœvirni sestoji vrb in jelø (44) Dlakavoplodno øaøje Prehodna barja z vrsto Carex lasiocarpa, s øotnimi mahovi in pogosto z vrstami Eriophorum gracile, Menyanthes trifoliata; Caricetum lasiocarpae Kljunasto øaøje Zdruæbe prehodnih barij z vrsto Carex rostrata, obiœajno na øotnih mahovih; Caricetum rostratae Kaluæno øaøje Prehodna barja z vrsto Carex limosa, øotnimi in drugimi mahovi Barje øotnega mahu in bele kljunke Prehodna barja z vrstami Rhynchospora alba, Drosera spp., Carex limosa, C. rostrata, Eriophorum latifolium, Scheuchzeria palustris. 54.5A Moœvirsko kaœunkovje Zdruæbe s prevladujoœo ali øtevilœno zastopano vrsto Calla palustris Zdruæbe bele kljunke na øotnem blatu Pionirske zdruæbe vrste Rhynchospora alba na blatnih øotnih tleh, pogosto poplavljenih in vlaænih tudi v suønem obdobju. Znaœilne vrste: Rhynchospora alba, Rhynchospora fusca, Drosera intermedia, Drosera rotundifolia, Lycopodiella inundata. Podobne so zdruæbam plitvih barjanskih uleknin (enota ).

43 42 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Goliœave (skalovja, meliøœa in peøœine) Azonalne zdruæbe skalnih razpok, meliøœ, stalnih sneæiøœ in ledu, celinskih peøœin (z izjemo puøœav), jam in vulkanskih tvorb. 61 Meliøœa Bogato ali delno porasli, pogosto neustaljeni predeli zaradi erozije navaljenih skal, kamenja, gruøœa ali peska na strmih poboœjih preteæno v gorskem svetu, segajo pa vse do niæin Silikatna meliøœa Silikatna meliøœa v visokogorju in hladnih obmoœjih severne Evrazije Alpska silikatna meliøœa Silikatna alpska meliøœa. V Sloveniji redka Karbonatna meliøœa V glavnem karbonatna meliøœa ali drugaœna plaziøœa s kamnitim drobirjem ali prodniki vse od kraøkih meliøœ dinarskega, predalpskega in alpskega obmoœja. Rastiøœe je slabo poraøœeno, nestabilno, najveœkrat pod strmim naklonom. Vrste, ki ta tip oznaœujejo v viøjih legah so Achillea atrata, Arabis alpina, Linaria alpina, Pritzelago alpina, Rumex scutatus, Minuartia austriaca, Thlaspi rotundifolium, Thlaspi kerneri, Papaver alpinum agg. V niæjih legah pa nastopajo vrste kot Scrophularia canina, Aethionema saxatilis, Chaenorhinum minus, Drypis spinosa subsp. jacquiniana ipd Karbonatna meliøœa z debelim gruøœem Meliøœa grobega gruøœa in kamnitih balvanov v gorskih dolinah z redko vegetacijo. Posebno izrazito v nagnjenih dolinah, ki jih od strani zasipajo meliøœa Karbonatna meliøœa z drobnim gruøœem Nestabilna meliøœa iz apnenca ali dolomita z drobnim gruøœem Montanska do subalpinska karbonatna meliøœa Meliøœa in podobna plaziøœa od montanskega do subalpinskaga pasu na apneni ali dolomitni podlagi, z veœ humusa in vlage, nekoliko bolj ustaljena kot alpinska meliøœa. Znaœilne so vrste Petasites paradoxus, Adenostyles glabra, Atamantha cretensis, Gypsophylla repens, Valeriana montana, Biscutella laevigata, Tussilago farfara, Silene vulgaris., Festuca laxa, Gymnocarpium robertianum. Glede na nadmorsko viøino, hranljivost podlage, vlago in osonœenost vrste zelo variirajo Alpinska karbonatna meliøœa Meliøœa v alpinskem pasu z vrstami Papaver alpinum, Linaria alpina, Arabis alpina, Pritzelago alpina, Thlaspi rotundifolium, Thlaspi kerneri Zahodnomediteranska in termofilna srednjeevropska meliøœa Meliøœa na toplih legah v Srednji Evropi, v glavnem v montanskem pasu na karbonatni podlagi, tudi v mediteranskih gorovjih, npr. v Pirenejih Srednjeevropska montanska in submontanska apnena termofilna meliøœa Topla in suha meliøœa na apnencih in karbonatih v predgorju Alp izven dinarskega in submediteranskega obmoœja v Sloveniji. Ta tip oznaœujejo vrste Achnatherum calamagrostis, Origanum vulgare, Vincetoxicum hirundinaria, Calamintha nepetoides, Reseda lutea, Rumex scutatus, Geranium robertianum, Buphthalmum salicifolium, Galeopsis angustifolia, Sedum album itd Meliøœa z navadno srøico Meliøœa z vrsto Achnatherum calamagrostis v toplih, niæje leæeœih delih alpskih dolin in v jugozahodnem delu zunanjih Alp Ilirska meliøœa Karbonatna in serpentinska meliøœa alpinskega, subalpinskega in montanskega pasu Dinaridov, Pelagonijskih gora, mezijsko-makedonskih in mediteranskih obmoœij Istre, Dalmacije in Œrne gore.

44 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Ilirska montanska meliøœa na karbonatni podlagi Karbonatna meliøœa od montanskega do subalpinskegaa pasu Dinaridov, v Sloveniji v submediteranskem in dinarskem obmoœju na kraøkih terenih. Znaœilne vrste so Peltaria alliacea, Scrophularia laciniata, Drypis spinosa subsp. jacquiniana, Allium globosum, Micromeria thymifolia, Festuca carniolica itd Kraøka meliøœa z bodiœnikom Meliøœa v Dinaridih in severnih grøkih gorah s prevladujoœo vrsto Drypis spinosa subsp. jacquiniana. Pri nas je to zdruæba Festuco carniolicae-drypidetum jacquinianae. Znaœilne vrste so Festuca carniolica, Drypis spinosa subsp. jacquiniana, Galeopsis angustifolia, Chaenorrhinum minus. 62 Skalne stene in skalovje Prepadne stene in izpostavljeno skalovje, kjer uspevajo rastline predvsem v skalnih razpokah Apnenœaste ali dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok Apnenœaste ali dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok od montanskega do alpinskega pasu Apnenœaste ali dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok v Alpah, submediteranskem in zahodnodinarskem obmoœju Karbonatne stene in skalovje v Alpah, Karpatih in Dinarskem obmoœju vse od alpinskega do montanskega pasu oziroma niæin, tudi v submediteranskem pasu Alpsko skalovje z vegetacijo skalnih razpok Dobro osvetljene karbonatne stene in skalovja z vegetacijo skalnih razpok. Pogoste vrste: Potentilla caulescens, P. clusiana, P. nitida, Primula auricula, Androsace helvetica Srednjeevropsko in dinarsko vlaæno in senœno skalovje Vlaæno in senœno skalovje preteæno na apnencu, vendar je prst v razpokah lahko zakisana. Preteæno v montanskem pasu. Prevladujejo sencoljubne rastline, predvsem praproti: Cystopteris fragilis, Asplenium trichomanes, A. viride, Phyllitis scolopendrium, Gymnocarpium robertianum itd. Zelo znaœilna je Moehringia muscosa, na Krasu Corydalis ochroleuca, v viøjih legah Valeriana tripteris. Veliko je mahov Vegetacija silikatnega skalovja Vegetacija skalnih razpok silikatnega skalovja Srednjeevropska gorska silikatna skalovja Silikatna skalovja in silikatne skalne razpoke Skalni podi Skalni podi s økrapljami, veœinoma v visokogorju. Redka povrøinska vegetacija je omejena na liøaje. V økrapljah zdruæbe z vrstami iz rodu Sedum in drugih vrst s sosednjih skalnih travnikov Strme skalnate stene Strme stene ali izpostavljeno skalovje v zmernih ali viøjih nadmorskih viøinah. Predvsem v veœjih nadmorskih viøinah so brez viøjih rastlin, ki jih nadomestijo liøaji. V niæjih predelih so znaœilne vrste skalnih razpok Apnenœaste stene in skalovja Apnenœaste stene in skalovja od niæin do montanskega pasu. Porasli so z mahovi in liøaji, semenke in praprotnice so prisotne le izjemoma v razpokah Apnenœaste stene in skalovja v visokogorju Apnenœaste stene in skalovja v ostrih klimatskih razmerah visokogorja Palearktika porasli z mahovi in liøaji. Semenke in praprotnice zaradi ostre klime ne uspevajo Apnenœaste stene in skalovja v sredogorju Apnenœaste stene v sredogorju, ki jih poraøœajo zdruæbe skalnih razpok Apnenœaste stene in skalovja v niæinah Apnenœaste stene in skale v niæinah, griœevju s skromno vegetacijo skalnih razpok.

45 44 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Sredozemske apnenœaste stene in skalovja Apnenœaste stene in skalovja v submediteranskem obmoœju, ki jih poraøœa specifiœna vegetacija skalnih razpok z nekaterimi submediteranskimi vrstami Nekarbonatne (silikatne, serpentinitne in vulkanske) stene in skalovja Nekarbonatne (silikatne, serpentinitske in vulkanske) stene in skalovja Palearktika Nekarbonatne stene in skalovja montanskega pasu Nekarbonatne (silikatne, serpentinitske in vulkanske) stene in skalovja v montanskem pasu, redko v niæinah, vijøe pa tovrstne kamnine v Sloveniji praktiœno ne segajo. Redko! Silikatno skalovje poraslo z liøaji, serpentinit z Asplenium septentrionale, stare kamnine z vrstami iz rodu Woodsia., vulkanske kamnine, porasle s kisloljubno vegetacijo Nekarbonatne stene in skalovja v niæinah Silikatna in druga nekarbonatna skalovja in stene v niæinah in griœevju z vegetacijo skalnih razpok Vlaæne, mokre in povirne skalnate stene Vlaæne, mokre in povirne skalnate stene, predvsem na apnenih tleh Vlaæne, mokre in povirne skalnate stene in travertinske tvorbe s prevladujoœo praprotjo venerini laski Vlaæne, mokre in povirne apnene stene in travertinske tvorbe. Poraøœajo jih predvsem alge in mahovi, od teh v glavnem jetrenjaki (Eucladium spp., Pellia spp.), nekaj praproti, predvsem pa Adiantum capillus-veneris. Od semenk le Parietaria judaica. V Sloveniji na fliøu Slovenske Istre in redkeje na Krasu. 62.S1 Fliøne erozijske oblike Redko porasle ali gole povrøine brez prsti na fliøni podlagi, razen obmorskih fliønih klifov (18.221). 63 Stalna sneæiøœa in ledeniki Visokogorska obmoœja, pokrita s stalnimi sneæiøœi in ledeniki. Naseljujejo jih alge in nevretenœarji Sneæiøœa Sneæiøœa na mestih, kamor se stekajo sneæni plazovi Ledeniki Ledeniki, ki se jeziœasto iztezajo iz osrednjega dela proti niæjim legam. Pri nas le ostanki nekdaj veœjih ledenikov. 65 Jame Jame, jamski sistemi, podzemne vode in podzemni intersticielni prostori Jame s troglobiontskimi vretenœarji Jame, v katerih najdejo zavetje specifiœne in redke troglobiontske dvoæivke ali ribe Jame z moœerilom Jame jadranskega kraøkega sistema v Italiji, Sloveniji, Hrvaøki, Œrni gori v katerih æivi vrsta Proteus anguinus Celinske jame s subtroglofilnimi vretenœarji Jame Evrazije v katerih poteka del æivljenjskega cikla subtroglofilnih vretenœarjev Jame z netopirji Jame s stalnimi ali obœasnimi kolonijami netopirjev Jame s troglobiontskimi nevretenœarji Jame v katerih so specifiœni in redki troglobiontski nevretenœarji. Gastropoda, Opiliones, Chilopoda (Lithobiidae), Collembola, Coleoptera (Bathysciinae in Trechinae) so znaœilne skupine terestriœnih prebivalcev, Turbellaria, Gastropoda predstavljajo vodne skupine.

46 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Zmerno tople jame s troglobiontskimi nevretenœarji Jame z zagotovljenim prezraœevanjem, suhe ali vodne, vendar v njih ni ledu. Znaœilna je favna troglobiontskih nevretenœarjev Sneæne jame s troglobiontskimi nevretenœarji Jame z normalnim prezraœevanjem v katerih se zaradi posebnih mikroklimatskih razmer vsaj veœji del leta zadræuje led in je razvita specifiœna favna troglobiontskih nevretenœarjev Jame s troglofilnimi nevretenœarji Jame s troglofilnimi nevretenœarji. Veœinoma vodne jame, v katerih je dovolj organskih substanc Jame s trogloksenimi nevretenœarji Jame v katerih se odvija del æivljenjskega cikla trogloksenih nevretenœarjev, npr. iz skupin Lepidoptera, Diptera, Hymenoptera, Coleoptera. Veœinoma je v njih stalna temperatura in visoka vlaga Jame brez æivali Manjøe, veœinoma suhe jame v katerih ni troglobiontskih ali troglofilnih zdruæb æivali, niti se ne pojavljajo obœasne troglofilne vrste Intersticielne biocenoze v obmoœju talne vode Zdruæbe v intersticielnih prostorih napolnjenih s talno vodo. Prevladujejo majhni, podolgovato oblikovani organizmi: bakterije in predstavniki naslednjih skupin æivali: Protozoa, Turbellaria, Rotatoria, Nematoda, Copepoda in Amphipoda Intersticielne biocenoze s slano talno vodo (hipohaline biocenoze) Zdruæbe, ki naseljujejo intersticielne prostore, napolnjene s slano vodo v tleh, ki so blizu morja. Opazni so morski in kopni vplivi. Najpogostejøe so razliœne vrste rakov Intersticielne biocenoze s sladko talno vodo (freatiœne biocenoze) Zdruæbe vodnih podzemnih æivali v intersticielnih prostorih pod zgornjim nivojem (sladke) talne vode Hiporeiœne intersticielne biocenoze Zdruæbe æivali v intersticielnih prostorih s sveæo vodo (pesek, prod) v bliæini tekoœih voda. 65.A Talne intersticielne biocenoze Zdruæbe, ki naseljujejo drobne podzemne prostore tik pod povrøjem tal do globine nekaj metrov. Glavne vrste so iz æivalskih skupin Coleoptera, Aranea, Myriapoda, Isopoda, Pseudoscorpiones. 66 Vulkanski in geotermalni pojavi Skalnate povrøine, tla in vodna telesa, ki so rezultat preteklega ali sedanjega vulkanskega delovanja. So brez vegetacije ali pa jih poraøœajo liøaji, mahovi ali redke zelnate ali grmovne zdruæbe Fumarole, solfatare in mofete Maloøtevilni, toda specifiœni pojavi v obmoœjih z vulkanskim delovanjem, npr. fumarole, solfatare, odprtine iz katerih izhaja metan ali duøik v atmosfero. Morske in podzemne odprtine so vkljuœene v enotah 11 in Naravni izviri ogljikovega dioksida (mofete) Izvir œistega ogljikovega dioksida, ali primeøanega drugim plinom, predvsem v niæinskem pasu Termalni izviri Kisli ali baziœni izviri s toplo vodo, ogreto z geotermalno energijo v predelih sedanje ali pretekle vulkanske aktivnosti. Pretoki vode so stalni, temperatura je opazno viøja kot (povpreœna) temperatura zraka. Znaœilne so specializirane vrste æivali, alg in bakterij Predalpski termalni izviri Termalni izviri v Alpah in drugih gorstvih.

47 46 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Kmetijska in kulturna krajina Obdelana ali pozidana obmoœja z izrazitim œlovekovim vplivom. Naravno vegetacijo so popolnoma nadomestile kmetijska raba, urbanizacija in industrializacija. Naravna flora in favna se ohranja v obmoœjih z ekstenzivno in tradicionalno obdelavo. Mnoge rastline in æivali lahko preæivijo le, œe se stalnemu œlovekovemu vplivu prilagodijo (npr. pleveli, ruderalne vrste). 81 Intenzivno gojeni ter dosejevani ali v celoti sejani travniki Floristiœno osiromaøeni moœno gnojeni in umetno dosejevani ali v celoti umetno nasejani travniki; primerjaj z Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki Zmerno suhi, floristiœno osiromaøeni, moœno gnojeni in umetno dosejevani ali v celoti umetno nasejani travniki. Znaœilne vrste so Lolium multiflorum, Festuca pratensis, Dactylis glomerata, Phleum pratense Vlaæni intenzivno gojeni travniki Vlaæni intenzivno gojeni travniki, pogosto prepredeni z melioracijskimi jarki. Znaœilne vrste so Alopecurus pratensis, Trifolium hybridum, lahko tudi loœki (Juncus spp.). 82 Obdelovane povrøine Obdelana polja za redno pridelovanje in pobiranje pridelkov. Vkljuœujejo æitna polja, polja sonœnic in drugih oljœnic, pese, stroœnic, krmnih rastlin, krompirja 82.1 Intenzivno obdelovane povrøine Intenzivno obdelovane povrøine, øtevilo plevelnih vrst nizko, obiœajno manjøe od Njive Æita, okopavine in ostali pridelki gojeni na velikih povrøinah Zelenjavne njive Zelenjava, cvetje in jagodiœnice, pogosto gojeni kombinirano na njivi v ozkih pasovih. Za razliko od vrtov (85.3), navadno odmaknjeno od naselij ali hiø Njive z omejki in ozarami Kulture z ozkimi pasovi negojene (spontane) vegetacije, navadno pasovi traviøœ Ekstenzivno obdelane njive Tradicionalno in/ali ekstenzivno gojene kulture, predvsem æita s øtevilnimi, tudi redkimi plevelnimi vrstami. 83 Sadovnjaki, oljœni nasadi, drevesne plantaæe Nasadi lesnatih rastlin. Ekstenzivni sadovnjaki in stari nasadi imajo lahko bogato floro in favno, npr. v starih oljœnih ali topolovih nasadih z visokimi steblikami v podrasti Visokodebelni sadovnjaki in podobni nasadi drevesnih vrst Drevesne vrste, ki jih gojimo zaradi pridobivanja plodov Oljœni nasadi Tradicionalni ali plantaæni oljœni nasadi Nasadi pravega kostanja Nasadi pravega kostanja Orehovi nasadi Orehovi nasadi Nasadi mandljevcev Nasadi mandljevcev Sadovnjaki Nasadi jablan, sliv, marelic, breskev, hruøk in drugih roænic Ekstenzivno gojeni senoæetni sadovnjaki Visokodebelni sadovnjaki, pogosto ekstenzivno vzdræevani, drevesa so razmeroma daleœ vsaksebi in pod njimi je navadno travnik.

48 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki Visokodebelni sadovnjaki predvsem v submediteranu, pogosto intenzivno obdelani. Drevesa so nasajena v gostih vrstah Drugi nasadi Nasadi listopadnih ali vednozelenih dreves, gojenih zaradi plodov, listov ali cvetov. Izkljuœene so enote od do Nizkodebelni in grmiœasti sadovnjaki in podobni nasadi grmiœastih vrst in vzpenjalk Nizkodebelni in grmiœasti sadovnjaki in podobni nasadi grmiœastih vrst in vzpenjalk Vinogradi Nasadi vinske trte Tradicionalno gojeni vinogradi Tradicionalno gojeni vinogradi z znaœilno bogato plevelno floro, ekstenzivno obdelovani, navadno na majhnih povrøinah Intenzivni vinogradi Intenzivno obdelovani (orani) vinogradi z osiromaøeno plevelno floro, navadno na velikih povrøinah Nizkodebelni in grmiœasti sadovnjaki Plantaæe nizkih dreves ali grmov razliœnih sadnih vrst (npr. roænic, ribeza). Glej tudi Drevesni nasadi Nasadi lesnih (vsaj lokalno) alohtonih vrst, namenjenih predvsem za pridobivanje lesa Nasadi iglavcev Gojeni (vsaj lokalno) alohtoni iglavci Nasadi avtohtonih iglavcev Nasadi domaœih vrst iglavcev na rastiøœih izven obmoœja naravnega uspevanja (npr. smrekovi nasadi v niæinah). Œe gre za pogozditve, glej enote 42.26, 42.5E, Nasadi in gozdni sestoji alohtonih vrst iglavcev Nasadi in subspontani sestoji tujih vrst iglavcev, predvsem severnoameriøke (npr. Pinus strobus) in vzhodnoazijske vrste Nasadi listopadnih dreves Nasadi vednozelenih ali listopadnih listavcev za pridobivanje lesa. Vrste so avtohtone ali alohtone Topolovi nasadi Nasadi razliœnih vrst ali kriæancev topola Nasadi alohtonih vrst hrastov Nasadi (vsaj lokalno) alohtonih vrst hrasta za pridobivanje lesa, npr.nasadi vrste Quercus rubra Nasadi in gozdni sestoji robinije Nasadi ali subspontano nastali sestoji s prevladujoœo vrsto Robinia pseudacacia Drugi nasadi listopadnih dreves Nasadi drugih vrst listavcev za pridobivanje lesa, razen Populus spp., Quercus spp. in Robinia pseudacacia. Po poreklu so vrste vsaj lokalno alohtone. 84 Drevoredi, mejice, gozdni otoki, podeæelski mozaik Lesnati nizki sestoji v pasovih ali otokih, obkroæeni s travnatimi in obdelovalnimi povrøinami. Lahko so prisotne tudi zelnate vrste v podrasti. Naravnim podobne zdruæbe veœjega obsega obravnavamo kot gozdove ali grmiøœa Drevoredi V vrsti rastoœa drevesa, navadno brez podrasti Mejice in manjøe skupine dreves in grmov Sestoji grmovja in dreves v obliki ozkih pasov, ali mreæasto razporejeni, ohranjeni kot meje med parcelami travnikov ali obdelovalnih povrøin Gozdni otoki Majhni sestoji lesnatih rastlin kot otoœki med obdelovalnimi povrøinami. (po moænosti doloœimo tip gozdnega ali grmiøœnega habitata).

49 48 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Podeæelski mozaik Mozaiœno prepletena struktura æivih meja, mejic, gozdiœev, paønikov in obdelovalnih povrøin v kulturni krajini. Kategorija je uporabna le pri zelo grobem kartiranju! 84.5 Posevki in paøniki v drevesnih nasadih Posevki ali paøniki v sadovnjakih ali drugih drevesnih nasadih. Obiœajno kombinirani s habitatnimi tipi enote Mestni parki in veliki vrtovi Razliœno oblikovani sestoji za rekreativne in dekorativne namene. Vegetacija je v glavnem nasajena, lahko pa so primeøane tudi avtohtone vrste Veliki parki Veliki parkovni nasadi drevesnih vrst Parkovni gozdovi Manjøi gozdovi, gaji ali grmiøœa kot sestavni del parka. Podrast veœinoma parkovno vzdræevana Parkovne trate (zelenice) Pogosto (veœ kot 3x letno) koøene, veœinoma nasejane trate iz avtohtonih in/ali alohtonih vrst Parkovna jezera Vodna telesa kot sestavni del parkov. Œe so v njih razvite naravnim podobne zdruæbe, jih oznaœimo z enotami iz skupine Okrasne parkovne gredice in nasadi grmov Nasadi okrasnih cvetlic in grmov v parkih Delno naravni parkovni sestoji Naravne zdruæbe vkljuœene kot sestavni del parkov. Tipe habitatov po moænosti uvrstimo v druge skupine Majhni parki in zelenice Majhni mestni parki in zelenice z enostavno strukturo habitatnih tipov. Floristiœno in favnistiœno revni Vrtovi Vrtovi z nasadi okrasnih rastlin ali zelenjave Okrasni vrtovi Vrtovi z nasadi grmov, dreves, cvetoœih rastlin in trat ob hiøah Zelenjavni vrtovi Vrtovi za pridelovanje sadja, zelenjave Zelene povrøine med bloki in skupinami hiø Kompleks vrtov ali drugih zelenih povrøin med mestnimi bloki ali skupinami hiø Pokopaliøœa Pokopaliøœa. 86 Pozidana obmoœja (mesta, vasi, industrijska obmoœja) Obmoœja naselij in industrijskih objektov. Poseljujejo jih le zelo prilagojene rastlinske in æivalske vrste Mesta Gosto pozidana obmoœja s slabo povezavo z okoliøkimi naravnimi ali podeæelskimi obmoœji Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe Manjøe skupine hiø z znaœilno povezavo z obdajajoœimi naravnimi ali sonaravnimi habitatnimi tipi (tako lahko deklariramo tudi robne dele predmestij...). Sem sodijo tudi osamljene zgradbe, npr. posamezne kmetije, seniki, lovske koœe, planinski domovi in podobno Delujoœa industrijska obmoœja Industrijski obrati v delovnju in njihova okolica Opuøœena industrijska obmoœja Trajno ali zaœasno opuøœena industrijska obmoœja. Opazno spontano zaraøœanje.

50 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Opuøœeni kamnolomi, peskokopi, gramoznice Trajno ali zaœasno opuøœena obmoœja z dotedanjim/nekdanjim povrøinskim odvzemom materiala. Œe je razvita vegetacija, oznaœimo ustrezen habitatni tip Opuøœeni peskokopi, glinokopi Trajno ali zaœasno opuøœena mesta z dotedanjim/nekdanjim izkopom peska ali gline Opuøœene gramoznice Trajno ali zaœasno opuøœena mesta za izkop gramoza Opuøœeni kamnolomi Trajno ali zaœasno opuøœena mesta za lomljenje ali rezanje kamna. Pogosto nastanejo ugodne razmere za razvoj vegetacije skalovij Razliœna odlagaliøœa odpadkov Mesta, kjer odlagajo razliœne odpadke in je na njih, vsaj v manj vzdræevanih predelih, opazno spontano zaraøœanje Æelezniøki nasipi, postaje, premikaliøœa in ostale odprte povrøine Razmeroma ozki pasovi nasutih povrøin, kjer se naseljujejo v glavnem enoletne pionirske zdruæbe, ki jih vzdræujejo z redno uporabo herbicidov Rastlinjaki in ostale kmetijske konstrukcije Objekti (rastlinjaki, farme, asfaltirane povrøine) v kulturni krajini za razliœne kmetijske dejavnosti Ruøevine, opuøœeni objekti in arheoloøke izkopanine Ruøevine, opuøœene zgradbe ali izkopanine na katerih se lahko razvije vegetacija skalnih razpok. 87 Neobdelane, opuøœene povrøine Opuøœene njive, pasovi ob cestah in druge neobdelane povrøine, ki se spontano zaraøœajo Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane povrøine Opuøœene njive, intenzivni paøniki ali vrtovi, ki se zaraøœajo z nitrofilnimi pionirskimi vrstami; tudi njive v prahi Ruderalne zdruæbe Sestoji pionirskih nitrofilnih, navadno tudi øtevilnih tujih vrst rastlin na zapuøœenih mestih, ob cestah in na drugih zmerno motenih mestih, na katerih se zaradi stalnega œlovekovega vpliva ne more razviti naravna ali sonaravna vegetacija. 88 Opuøœeni rudniøki in drugi umetni podzemski rovi Umetno izkopani podzemni prostori. So nadomestni habitat za mnoge jamske æivali. 89 Industrijske vode Umetne vodne tvorbe narejene in vzdræevane zaradi potreb industrije. V primeru pojavljanja naravnim podobnih zdruæb uporabimo tipologijo za vodne zdruæbe Morske industrijske lagune in kanali Obmorske umetne vodne tvorbe Morska pristaniøœa Kompleks obale in bazenov za pristajanje ladij Soline Aktivne ali nedavno opuøœene soline; umetno zgrajena mreæa bazenov in kanalov za pridobivanje soli. Œe so na njih æe razvite naravnim podobne zdruæbe, jih uvrstimo v enoto Sladkovodna industrijska vodna telesa in kanali Umetni vodni bazeni s sladko vodo in kanali za potrebe industrije Kanali Ravni umetni kanali za namakanje ali osuøevanje Industrijska jezera, bazeni in okrasni ribniki Umetna jezera, bazeni in okrasni ribniki, ki so stalno vzdræevani, tako da se na njih ne razvijejo naravnim podobne zdruæbe Bazeni œistilnih naprav Prezraœevalni, usedalni in drugi bazeni, zgrajeni in delujoœi za potrebe preœiøœevanja odpadnih voda.

51 50 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Poplavljani muljasti poloji s sredozemskimi sestoji slanuø enoletnic v katerih prevladuje osoœnik M. Simiå Sredozemski obmorski klifi v obmoœju delovanja valov in prøca M. Simiå

52 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Neporasli prodnati bregovi in prodiøœa N. Jogan Zdruæbe vodnih leœ N. Jogan

53 52 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Obœasne stojeœe vode M. Jakopiœ Postrvji pas J. Dobravec

54 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Vzhodnosubmediteranska (submediteransko-ilirska) suha in polsuha traviøœa N. Jogan Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo N. Jogan

55 54 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Visoka steblikovja z brestovolistnim osladom N. Jogan Gozdne œistine M. Jakopiœ

56 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Sestoji orlove praproti N. Jogan

57 56 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Kolinska kisloljubna bukovja N. Jogan Moœvirna œrnojeløevja M. Jakopiœ

58 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Mraziøœna dinarska smrekovja M. Simiå 41.8 Termofilni gozdovi meøanih listavcev J. Dobravec

59 58 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Prehodna barja N. Jogan Sestoji visokih øaøev N. Jogan

60 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Sladkovodna stalno ali preteæno poplavljena trstiœja M. Simiå Barjanska jezerca in okna M. Simiå

61 60 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Karbonatna meliøœa z drobnim gruøœem M. Simiå 62.1 Apnenœaste ali dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok N. Jogan

62 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Skalni podi M. Simiå 65 Jame J. Dobravec

63 62 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Tradicionalno gojeni vinogradi N. Jogan 85.1 Veliki parki N. Jogan

64 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS Æelezniøki nasipi, postaje, premikaliøœa in ostale odprte povrøine N. Jogan 82.3 Ekstenzivno obdelane njive M. Jakopiœ

65 64 HABITATNI TIPI SLOVENIJE HTS 2004

66