OKUŽBAM PRIPISLJIVI RAKI IN PREPREČEVANJE S CEPLJENJEM

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "OKUŽBAM PRIPISLJIVI RAKI IN PREPREČEVANJE S CEPLJENJEM"

Transkripcija

1 OKUŽBAM PRIPISLJIVI RAKI IN PREPREČEVANJE S CEPLJENJEM Urška Ivanuš 1, Veronika Učakar 2 1 Onkološki inštitut Ljubljana 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje Povzetek Spoznanje, da je skoraj ena petina vseh rakov na svetu posledica okužbe, je porušilo tradicionalno dogmo, da je rak konična nenalezljiva bolezen. To spoznanje je pomembno, saj omogoča nove pristope tako na področju preprečevanja kot zdravljenja rakov. Enajsti nasvet prenovljenega Evropskega kodeksa proti raku priporoča cepljenja proti rakom. Okoli 50 % jetrnoceličnega raka v Evropi je posledica kronične okužbe s HBV ali HCV, večino bi ga z dobro precepljenostjo proti okužbi s HBV lahko preprečili. Cepivo proti HBV je v Sloveniji vključeno v nacionalni program cepljenja otrok od leta 1998, cepljenje je obvezno tudi za druge skupine, ki imajo večje tveganje za okužbo ali težji potek bolezni. 4-valentno cepivo proti HPV je v Sloveniji vključeno v nacionalni program od leta Brezplačno se lahko cepijo deklice v 6. razredu osnovne šole ter zamudnice. Pričakujemo, da bodo cepljene deklice imele za okoli 50 % manj predrakavih sprememb visoke stopnje in za okoli 70 % manj raka materničnega vratu. Če bo Slovenija v prihodnosti uvedla 9-valentno cepivo, se bo to tveganje še dodatno zmanjšalo. Rak materničnega vratu je v Sloveniji redek, predvsem zaradi učinkovitega delovanja presejalnega programa ZORA. Verjetno je, da bodo cepljeni imeli tudi manjše tveganje za druge s HPV-povezane rake. Uvod Spoznanje, da je skoraj ena petina vseh rakov na svetu posledica okužbe (okužbam pripisljivi raki) in da zato te rake po najširši definiciji lahko štejemo med nalezljive bolezni, je porušilo tradicionalno dogmo, da je rak konična nenalezljiva bolezen. To spoznanje je pomembno, saj omogoča nove pristope tako na področju preprečevanja kot zdravljenja rakov. 89

2 Okužbe in rak Okužbe z virusom hepatitisa B in C (HBV, HCV), bakterijo Helicobacter pylori (HP) in onkogenimi humanimi papilomskimi virusi (HPV) so odgovorne za okoli 95 % vseh okužbam pripisljivih rakov (slika 1) (1). Delež posameznega raka, kjer je vzročni dejavnik okužba (okužbam pripisljiv delež raka ali PAF, angl. population attributable fraction), je pri različnih vrstah raka različen. Okužbam s HCV ali HBV lahko pripišemo 77 % jetrnoceličnega raka (v razvitih regijah manj, okoli 50 %), okužbam s HP okoli 75 % želodčnega raka (brez raka kardije) in okužbam s HPV skoraj 100 % raka materničnega vratu (RMV). Okužbe s HPV povzročajo tudi okoli % drugih rakov anogenitalnega področja pri obeh spolih (vulva, vagina, penis, anus) in okoli 26 % rakov orofarinksa, vključno s tonzilami in bazo jezika (tabela 1). RMV v svetovnem merilu predstavlja 87 % vseh z okužbami povezanih rakov. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC - International Agency for Reseach on Cancer) poleg navedenih mikrobov v prvo skupino karcinogenih dejavnikov (dokazano rakotvorni za človeka) prišteva tudi nekatere druge mikrobe, ki pa povzročajo manjši delež okužbam pripisljivih rakov (slika 1). Človeški virus imunske pomanjkljivosti (HIV) ne povzroča raka neposredno, temveč imajo ljudje, okuženi s HIV, večje tveganje nekaterih vrst raka, ker je njihov imunski sistem zaradi okužbe oslabljen. Število okužbam pripisljivih rakov je v svetovnem merilu približno enako pri ženskah in moških, vendar ženske in moški zbolevajo za različnimi vrstami teh rakov: ženske najpogosteje za RMV (50 % vseh okužbam pripisljivih rakov pri ženskah), moški pa za želodčnim in jetrnoceličnim rakom (80 % teh rakov pri moških) (1). Okužbam pripisljivi raki se pogosteje kot vsi raki pojavljajo pri mlajših. Kar 30 % vseh okužbam pripisljivih rakov je odkritih pri mlajših od 50 let, medtem ko je ta delež v Sloveniji za vse rake skupaj okoli 10 % (1,2). Kar 80 % teh rakov se pojavlja v manj razvitih predelih sveta, kjer je je delež okužbam pripisljivih rakov okoli 23 % (slika 1) (1). V razvitem svetu je zaradi učinkovitih ukrepov primarne preventive (preprečevanje okužb s higienskim režimom in cepljenjem) in sekundarne preventive (zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužb in predrakavih sprememb) delež okužbam pripisljivih rakov pomembno manjši, ti raki predstavljajo le okoli 7,5 % vseh rakov. Najmanjši delež okužbam pripisljivih rakov imata Avstralija in Nova Zelandija (3,3 %), največji pa podsaharska Afrika (32,7 %). Večino okužbam pripisljivih rakov bi lahko preprečili s tem, da bi preprečili ali zdravili okužbe s HBV in HCV, HPV in HP (slika 1) (1). Pomanjkanje teh ukrepov v manj razvitih regijah se odseva v večjem bremenu raka v teh regijah. V skladu z Omranovo teorijo o epidemiološki tranziciji so strokovnjaki iz IARC in Ameriškega združenje za raka (American Cancer Society) v posebni projekciji ugotovili, da izvajanje preventivnih ukrepov za zmanjšanje bremena okužbam pripisljivih rakov (kot so izboljšanje higienskega režima, cepljenje in prese- 90

3 Slika 1: Okužbam pripisljiv delež rakov v svetu, glede na razvitost regij in vrsto okužbe. Povzeto po de Martel 2013 (1). janje) vodi do epidemiološke tranzicije, v kateri se v regiji zmanjšuje breme rakov, povzročenih z okužbami, in povečuje breme rakov, povzročenih z nenalezljivimi dejavniki, predvsem reproduktivnimi, prehranskimi in hormonskimi (3). Tako se je v razvitih regijah hkrati z zmanjšanjem incidence RMV in želodčnega raka povečala incidenca raka dojk, prostate in debelega črevesa ter danke. V najmanj razvitih regijah je incidenca RMV večja kot incidenca raka dojk (na drugem mestu po pogostosti) in jetrnega raka (na tretjem mestu) skupaj. Tako v razvitih kot manj razvitih regijah je pogost tudi pljučni rak, predvsem zaradi kajenja. Epidemiološka tranzicija raka je povezana z družbeno in ekonomsko tranzicijo družbe, zato ta teorija dobro pojasnjuje razliko v deležu pripisljivih rakov med bolj in manj razvitimi regijami, hkrati pa napoveduje prihod te tranzicije v tiste manj razvite regije, kjer bodo uspešno uvedli preventivne ukrepe za preprečevanje okužbam pripisljivih rakov. Najbolj razvite države nosijo največje breme raka, kar 40 % vsega raka se pojavlja v teh državah, čeprav imajo le 15 % celotnega prebivalstva. Projekcije kažejo, da se bo breme raka na svetovni ravni do leta 2030 skoraj podvojilo, predvsem na račun povečanja bremena raka v manj razvitih državah, ko se bodo le te družbeno in ekonomsko razvijale ter s tem povzročile epidemiološko tranzicijo raka. V razvitih državah je pomemben dejavnik za večanje bremena raka staranje prebivalstva. Zato je pomembno, da je izvedba preventivnih ukrepov v vseh delih sveta načrtovana tako, da zajema vse pomembne ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo breme raka, pripisljivega bodisi okužbam bodisi drugim, nenalezljivim nevarnostnim dejavnikom. 91

4 Tabela 1: Ocena števila in deleža (%) okužbam pripisljivih rakov v Sloveniji. Upoštevani so samo raki, povezani s štirimi najpogostejšimi povzročitelji teh rakov: humani papilomski virusi (HPV), hepatitis B in C (HBV in HCV) ter Helicobacter pylori (HP). Vir podatkov o bremenu raka je Register raka RS. Delež posameznega raka, kjer je vzročni dejavnik okužba (PAF), je povzet po viru Martel in sod (1), za raka orofarinksa pa po viru Strojan in sod., 2014 (4). Vrsta raka Mikrob Povprečna letna incidenca ( ) PAF % Letno število rakov pripisljivih okužbi z HPV, HBV, HCV in HP št % vsi raki v Sloveniji / / 597 4,7 RMV HPV ,1 vulva HPV ,2 vagina HPV ,1 penis HPV ,0 anus HPV ,1 orofarinks z bazo jezika in tonzilami HPV ,2 jetrnocelični rak HBV in HCV ,5 ne-hodgkinovi limfomi HCV ,2 želodec brez kardije HP ,4 Slovenijo glede na breme posameznih rakov uvrščamo med bolj razvite države, ki so že prešle epidemiološko tranzicijo. Ocena bremena rakov za Slovenijo, ki jih lahko pripišemo štirim najpogostejšim mikrobnim povzročiteljem (HPV, HBV in HCV ter HP), kaže, da so bile te okužbe v obdobju odgovorne za povprečno okoli 600 novih primerov raka letno, kar predstavlja 4,7 % povprečne letne incidence raka v Sloveniji v tem obdobju (tabela 1). Naša ocena je nekoliko manjša, a še vedno primerljiva povprečni oceni za razvite regije za te štiri povzročitelje, ki znaša 7,0 % (najmanjša ocena je za Avstralijo in Novo Zelandijo. okoli 3,3 %) (slika 1 - brez kategorije»drugi mikrobi«). Ocena kaže, da je pri nas med okužbam pripisljivimi raki največ raka povezanega z okužbami s HP (želodčni rak brez kardije predstavlja polovico vseh rakov, povzročenih s temi okužbami) ter z okužbami s HPV (RMV in drugi anogenitalni raki ter rak orofarinksa, vključno z bazo jezika in tonzilami, ki skupaj predstavljajo dobro tretjino vseh rakov, povezanih s temi okužbami). V primerjavi s povprečjem za razvite regije je pri nas delež rakov (povzročen s štirim najpogostejšimi povzročitelji) pri vseh povzročiteljih manjši. Manjši de- 92

5 lež RMV med okužbam pripisljivimi raki lahko najverjetneje pojasnimo z dobrim delovanjem in učinkom presejalnega programa ZORA, saj se incidenca tega raka po uvedbi programa ZORA zmanjšuje. Mehanizmi, s katerimi mikrobi povzročajo rakave mutacije, so različni. Veliko študij s področja onkogenih virusov kaže, da sta z nastankom raka povezana dva ključna dogodka: vztrajanje okužbe (dolgotrajna okužba) in transformacija celice. Študije na onkogenih HPV so pokazale, da je dolgotrajna okužba povezana z bolj pogostimi poškodbami DNK, ki lahko inaktivirajo gene, ki zavirajo rast tumorja, ali aktivirajo celične onkogene, kar vodi v neoplastično transformacijo okuženih celic (6). Cepiva in rak Cepljenje je učinkovit in varen ukrep za zmanjševanje incidence okužbam pripisljivih rakov. Zelo učinkovita cepiva proti okužbi s HBV so na voljo že več desetletij in v večini evropskih držav je cepljenje proti HBV vključeno v nacionalne programe cepljenja. V zadnjih desetih letih so na voljo tudi cepiva proti okužbi s HPV, tudi to cepljenje je v številnih evropskih državah vključeno v nacionalne programe cepljenja (7). Cepiva so zdravila, ki spodbujajo naravno sposobnost imunskega sistema, da zaščiti telo pred mikrobi, ki lahko povzročijo nalezljivo bolezen. Tradicionalna cepiva običajno vsebujejo neškodljive različice mikrobov, gre za oslabljene ali inaktivirane (mrtve) mikrobe, lahko pa le za delce mikrobov. Ti ne povzročajo bolezni, sposobni pa so spodbuditi odziv imunskega sistema. Novejša cepiva (tudi cepiva proti HBV in HPV) pogosto ne vsebujejo več živih delcev in ne morejo povzročiti bolezni. Ko cepljena oseba pride v stik s povzročiteljem nalezljive bolezni, ga imunski sistem hitro prepozna (aktivirajo se spominske celice imunskega sistema) in takoj proizvede protitelesa, ki so potrebna za obrambo. Tako smo proti določeni nalezljivi bolezni zaščiteni in ne zbolimo (7). Vloga imunskega sistema pri obrambi proti boleznim, ki jih povzročajo mikrobi, je že dolgo poznana. Poleg tega pa so raziskave pokazale, da lahko imunski sistem varuje telo tudi pred nevarnostmi, ki jih povzročijo nekatere poškodovane, bolne ali nenormalne celice, vključno z rakavimi celicami (8). V skladu s temi spoznanji poznamo danes dve vrsti cepiv za raka. Preventivna ali profilaktična cepiva so namenjena preprečevanju nastanka raka pri zdravih in neokuženih ljudeh. Trenutno so po svetu in v Evropi registrirana za splošno uporabo samo profilaktična cepiva za preprečevanje okužb s HPV in HBV. Obstajajo tudi terapevtska cepiva, ki so namenjena za zdravljenje že obstoječega raka s krepitvijo naravne obrambe telesa (imunskega sistema). Terapevtska cepiva so namenjena zdravljenju in ne preprečevanju raka, zato jih v tem prispevku ne bomo podrobneje predstavili (8). 93

6 Jetrnocelični rak in cepljenje proti okužbi z virusom hepatitisa B HBV je prisoten po vsem svetu in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Nahaja se v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, urinu in mleku doječe matere. Do okužbe pride s spolnimi stiki, s krvjo in krvnimi pripravki (pomembno ugotavljanje okužbe pri krvodajalcih), z okuženimi iglami in medicinskimi instrumenti ter z matere na otroka med nosečnostjo in ob porodu. Okužba s HBV poteka večinoma brez kliničnih znakov, le pri % okuženih se pojavi značilna klinična slika akutnega hepatitisa. Prebolela bolezen zagotavlja trajno imunost. Pri nekaterih osebah se lahko razvije kronična okužba s HBV, ki ostane v telesu več let ali desetletij, in sicer pri približno 1-10 % odraslih oseb, % otrok in kar pri 90 % pred ali med porodom okuženih novorojenčkov. Mednarodna stroka ocenjuje, da okoli % oseb s kronično okužbo umre prezgodaj zaradi jetrne ciroze ali jetrnega raka. HBV je endemičen v številnih državah po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo po svetu s HBV okuženih več kot 2 milijardi ljudi, od tega naj bi jih imelo 240 milijonov kronično okužbo. Vsako leto približno ljudi umre za posledicami te okužbe (9). Med letoma 2006 in 2013 so v Evropi poročali o več kot novih primerih okužbe s HBV. Verjetno je, da je dejansko breme te okužbe podcenjeno, saj okužba pogosto poteka brez simptomov, zato številni primeri niso diagnosticirani. Zaradi učinkovitega cepljenja se je v tem obdobju v Evropi prepolovila prijavna stopnja primerov akutnega hepatitisa B (iz 1,3/ prebivalcev v letu 2006 na 0,7/ prebivalcev v letu 2013) (8). Podatki za Slovenijo so primerljivi z evropskimi, letna prijavna stopnja akutnega hepatitisa B se je v obdobju gibala med 0,3 in 1,3/ prebivalcev. Novi primeri okužb se v Sloveniji pojavljajo pretežno pri starejših in ne v predšolskem obdobju (10). Okrog 50 % vseh primerov jetrnoceličnega raka po svetu je posledica kronične okužbe s HBV (9). Pomemben nevarnostni dejavnik za nastanek tega raka je tudi alkohol, poznamo pa tudi številne druge, po pogostosti manj pomembne nevarnostne dejavnike (11). Jetrnega raka je največ v manj razvitih državah sveta, kjer odkrijejo 83 % vseh novih primerov bolezni, največ v V in JV Aziji. Pri moških je v svetovnem merilu peti najpogostejši rak, pri ženskah pa deveti. Je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. V Sloveniji spada jetrni rak med redkejše rakave bolezni, v zadnjih desetih letih je bil po pogostnosti na 18. mestu (12). Jetrnocelični rak predstavlja dve tretjini vseh jetrnih rakov in se pojavlja po 50. letu, več ga je pri moških. V povprečju letno na novo zboli okoli 114 oseb (tabela 1). Kar 40 % bolnikov ob diagnozi nima simptomov ali znakov bolezni, če pa so klinični znaki prisotni, so pogosto neznačilni (zvišana telesna temperatura predvsem v popoldanskem času, utrujenost, neznačilne bolečine v zgornjem delu trebuha, hujšanje in izguba teka) (11). Groba in 94

7 starostno standardizirana (SS) incidenčna stopnja se v zadnjih desetih letih večata pri obeh spolih; pri moških se groba stopnja veča za 5,5 % povprečno letno in SS za 3,1 %; pri ženskah pa groba stopnja za 8,3 % in SS za 5,5 % povprečno letno (12). Približno polovica primerov jetrnoceličnih rakov je odkritih v omejenem stadiju. Preživetje bolnikov je majhno: petletno relativno preživetje moških, zbolelih v obdobju , je bilo 5,6-%, zbolelih v obdobju pa 8,6-%; pri ženskah je bilo podobno, 6,0-% in 8,0-%. Cepivo proti HBV je varno in učinkovito, poznamo ga že od leta Narejeno je s tehnologijo rekombinantne DNA in ne vsebuje živih delcev. Serokonverzija (odstotek cepljenih, ki po cepljenju pridobijo protitelesa) je pri zdravih odraslih med 80 in 100 %, medtem ko je pri otrocih po popolnem cepljenju (po prejemu treh odmerkov) med 95 in 100 %. Po več desetletjih uporabe cepiva je dokazano, da je zaščita po cepljenju zelo dobra in dolgotrajna. Zaščita pred boleznijo ali kronično okužbo traja zaradi zelo dobrega spominskega odgovora še dolgo po tem, ko protitelesa v serumu z uveljavljenimi laboratorijskimi preiskavami niso več zaznavna. Cepiva proti hepatitisu B so zelo varna, večina neželenih učinkov je blagih in kratkotrajnih (npr. bolečina na mestu cepljenja, blaga vročina). Resni neželeni učinki se pojavijo zelo redko (od 1/1000 do 1/1 milijon cepljenj), bistveno redkeje kot težki zapleti bolezni, proti kateri cepimo (13). Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1992 državam članicam priporočila, naj najpozneje do leta 1997 vključijo cepljenje proti HBV v nacionalni program cepljenja (13). Leta 1998 je bilo obvezno cepljenje proti HBV uvedeno v Sloveniji. Otroci prejmejo tri odmerke cepiva proti HBV. Prva dva odmerka dobijo pred vstopom v šolo, tretji odmerek pa ob sistematskem pregledu v 1. razredu (14). Precepljenost s tremi odmerki cepiva je od šolskega leta 2010/11 naprej okrog 90-% (15). Poleg vstopnikov v osnovno šolo je cepljenje proti HBV obvezno tudi za novorojenčke HBsAg-pozitivnih mater, dijake in študente, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni možnosti okužbe z virusom hepatitisa B, zdravstvene in druge delavce, ki so pri opravljanju svojega dela izpostavljeni možnosti okužbe z HBV, za osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena HBV, za bolnike na hemodializnih oddelkih in bolnike s kronično ledvično odpovedjo v preddializnem obdobju, varovance zavodov za duševno in telesno prizadete, uživalce drog z injiciranjem, hemofilike, bolnike s kroničnim jetrnim obolenjem, bolnike s HIV/aids, bolnike s spolno prenesenimi boleznimi ter osebe, ki so bile izpostavljene okužbi s HBV, in sicer preko kože ali sluznice (14). 95

8 S HPV-povezani raki in cepljenje proti okužbi s HPV Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno aktivnih oseb se tekom svojega življenja okuži s HPV. HPV najdemo na koži ali sluznicah in običajno ne povzročajo nobenih težav. Okužba s HPV se prenaša s tesnim stikom kože ali sluznice. Genitalna okužba s HPV je pri necepljenih, spolno aktivnih ženskah in moških zelo pogosta, vsaj enkrat v življenju se okuži večina spolno aktivnih oseb (16). Poznamo okoli 200 različnih genotipov HPV, od tega jih je 12 uvrščenih v prvo skupino na seznamu rakotvornih snovi IARC (dejavnik je rakotvoren za človeka): 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58 in 59 (5, 17). Genotipa 6 in 11, ki povzročata vsaj 90 % genitalnih bradavic, nista umeščena med rakotvorne dejavnike. Predrakave spremembe visoke stopnje CIN 2+ in RMV najpogosteje povzročata genotipa 16 in 18 (skupaj vsaj 50 % CIN 2+ in vsaj 70 % RMV). Prevalenca okužb s HPV se med evropskimi državami razlikuje (od 2,2 % v Španiji do 22,8 % na Danskem) (18). V slovenski presečni raziskavi iz leta 2010, v katero je bilo vključenih okoli žensk, je prevalenca okužb materničnega vratu z onkogenimi genotipi HPV znašala 12,2 %, največja je bila med ženskami, starimi let (25,0 %) (19). Okužba z onkogenimi HPV povzroča različne vrste rakov, med katerimi je tako v svetovnem merilu kot v Sloveniji (tabela 1) najpogostejši RMV (20). RMV je četrti najpogostejši rak med ženskami po svetu, z več kot novimi primeri letno. V Evropski zvezi za rakom na materničnem vratu letno zboli okoli žensk, jih umre (21). V Sloveniji se je število primerov raka materničnega vratu v desetih letih delovanja Državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA zmanjšalo skoraj za polovico, z 211 novih primerov leta 2003 na 122 novih primerov leta Prva tako se manjša umrljivost zaradi raka materničnega vratu. V zadnjih desetih letih se umrljivost povprečno zmanjšuje za okoli 2 % na leto. Še vedno pa v Sloveniji zaradi te bolezni umre okoli žensk letno (2). Po uvedbi presejalnega programa ZORA se je v Sloveniji pričakovano povečalo odkrivanje predrakavih sprememb visoke stopnje CIN 2 in CIN 3. Letno odkrijemo in zdravimo okoli žensk s CIN 2 ali 3. Ker nikjer na svetu še ne znajo ločiti, kateri CIN bodo nazadovali in kateri se bodo z leti razvili v RMV, je povsod po svetu v veljavi doktrina, da se CIN 2 in CIN 3 vedno zdravita. Zdravljenje je operativno, najpogostejša uporabljena metoda je konizacija, bodisi kot ekscizija s široko diatermično zanko, LLETZ (angl. large loop excision of the transformation zone) ali konizacija s skalpelom. Poseg je zelo učinkovit (lezijo praviloma v celoti odstranimo), razmeroma enostaven in se lahko opravi ambulantno, v lokalni anesteziji. Čeprav s tem pri marsikateri ženski preprečimo razvoj RMV, pa rezultati mednarodne metaanalize in tudi slovenski rezultati kažejo, da imajo ženske po konizaciji nekoliko povečano tveganje za prezgodnji porod (22,23). Okužba s HPV povzroča tudi druge anogenitalne predrakave spremembe in rake (vulve, vagine, penisa in anusa) ter tudi rake orofarinksa, vključno z bazo jezika in tonzilami pri obeh spolih, vendar je delež 96

9 teh rakov, pripisljiv okužbi s HPV, manjši kot pri RMV (tabela 1) (5). Možno je, da so s HPV povezani tudi nekateri drugi raki (na primer grla in ustne votline), vendar IARC ocenjuje, da dokazi za to še niso dovolj trdni (20). Slika 2: Tri stopnje razvoja RMV: akutna okužba s HPV, vztrajanje okužbe ter razvoj predrakavih sprememb in invazija, ki je značilna za RMV. Slika je prilagojena po (26). Ukrepi za preprečevanje RMV temeljijo na poznavanju zakonitosti naravnega poteka okužbe s HPV in razvoja bolezni. Okužba s HPV je nujen, vendar ne zadosten dejavnik za nastanek RMV (24). RMV se razvija postopoma, preko predrakavih sprememb (CIN) do raka. Proces je dolgotrajen, v povprečju traja 10 ali več let. Začne se z okužbo anogenitalnega področja z onkogenimi HPV (okužba s HPV), ki vztraja (dolgotrajna okužba) ter sčasoma povzroči predrakave spremembe v celicah materničnega vratu (produktivna okužba), ki postopoma preko predrakavih sprememb nizke stopnje (CIN 1) in nato visoke stopnje (CIN 2, CIN 3) napredujejo v RMV (transformirajoča okužba) (slika 2) (24). Okužbo s HPV testi z visoko analitično občutljivostjo (PCR) potrdijo pri okoli 99 % RMV (25). Več kot 90 % okužb s HPV je prehodnih, klinično nepomembnih, in se očistijo same po sebi v enem do dveh letih. Ko se okužba očisti, praviloma nazaduje tudi CIN, ki ga je okužba povzročila. Nazaduje (odvisno od starosti ženske) okoli 90 % CIN 1, % CIN 2 in okoli % CIN 3 (16). Nekaj let po vrhu prevalence HPV se v populaciji pojavi vrh incidence CIN 3, v Sloveniji pri ženskah okoli 30. leta. Z zamikom 10 in več let pa nato v populaciji pojavi še vrh incidence RMV, v Sloveniji pri ženskah med letom (27). Tovrsten naravni potek okužbe s HPV in RMV omogoča različne načine preprečevanja in zgodnjega odkrivanja RMV, ki so komplementarni. To so predvsem zdrav življenjski slog, vključno z zdravo in varno spolnostjo, cepljenje proti okužbi s HPV in zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih in začetnih rakavih sprememb materničnega vratu v okviru organiziranih populacijskih presejalnih programov, kot je slovenski državni program ZORA. Razvoj cepiv, ki preprečujejo okužbe z najpogostejšimi genotipi HPV, se je začel pred več kot dvajsetimi leti (28). Cepiva proti HPV proizvajajo s pomočjo tehnologije rekombinantne DNA, ti ne vsebujejo virusne DNA, zato ne morejo povzročiti okužbe in niso onkogeni (29, 30). 2-valentno cepivo vsebuje virusom podobne delce genotipov HPV-16 in HPV valentno cepivo vse- 97

10 buje virusom podobne delce genotipov HPV-6, HPV-11, HPV-16 in HPV-18 (29). Pred nekaj meseci je Evropska agencija za zdravila podelila dovoljenje za uporabo tudi 9-valentnemu cepivu, ki vsebuje virusom podobne delce enakih genotipov kot štirivalentno cepivo in še petih dodatnih genotipov HPV-31, HPV-33, HPV-45, HPV-52 in HPV-58 (30). Učinkovitost cepiv je bila potrjena v številnih dobro načrtovanih raziskavah. V teh raziskavah se je pokazalo, da so cepiva zelo učinkovita pri ženskah, ki še niso bile okužene z genotipi, vsebovanimi v cepivu. 2- in 4-valentno cepivo nudita zaščito pred okužbami z visoko rizičnima genotipoma HPV-16 in HPV- 18, ki povzročita vsaj 70 % vsega raka materničnega vratu po svetu, 9-valentno pa pred okužbami s sedmimi visoko rizičnimi genotipi HPV-16, HPV-18, HPV-31, HPV-33, HPV-45, HPV-52 in HPV-58, ki skupaj povzročijo okrog 90 % RMV (31, 32). 4- in 9-valentno cepivo nudita zaščito tudi pred genotipoma HPV-6 in HPV-11, ki povzročita do 90 % anogenitalnih bradavic. Pomembna je tudi zaščita pred predrakavimi spremembami materničnega vratu, saj je njihovo zdravljenje povezano s povečanim tveganjem za prezgodnji porod (22, 23). 2- in 4-valentno cepivo zaščiti proti genotipoma, ki povzročata okoli 50 % CIN visoke stopnje (CIN 2 in CIN 3), medtem ko 9-valentno zaščiti pred genotipi, ki skupaj povzročajo vsaj 70 % CIN 2 in vsaj 85 % CIN 3 in adenokarcinoma in situ (AIS) (31). Vsa tri cepiva so profilaktična in ne zdravijo že obstoječih okužb s HPV in njihovih zapletov (29, 30). Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita dolgotrajna, saj so ugotovili dober odziv spominskih celic imunskega sistema ob ponovni izpostavitvi angitenu, vsebovanem v cepivu. Poživitveni odmerki za enkrat niso predvideni (29). Cepiva proti HPV so varna, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki iz programov cepljenja, ki potekajo v številnih državah po svetu. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. V eni od študij se je pokazalo zvečano tveganje za omedlevico (sinkopo) po cepljenju proti HPV, nobena pa za enkrat ni pokazala varnostnih zadržkov za cepljenje (29, 33, 34). Prostovoljno in brezplačno cepljenje deklic šestih razredov osnovne šole s 4-valentnim cepivom proti HPV je v Sloveniji vključeno v rutinski program cepljenja od jeseni leta Zamudnice se lahko cepijo brezplačno (tiste, ki v 6. razredu od šolskega leta 2009/10 niso bile cepljene). Precepljenost (s tremi odmerki cepiva) je znašala 48,7 % v šolskem letu 2009/10, 55,2 % v šolskem letu 2010/11, 54,9 % v šolskem letu 2011/12, 48,9 % v šolskem letu 2012/13 in 45,5 % v šolskem letu 2013/14, z velikimi razlikami med posameznimi zdravstvenimi regijami (15). V petih letih izvajanja tega programa se v Sloveniji cepi manj kot polovica deklic, ki jim je to cepljenje ponujeno v času šolanja. Programi cepljenja proti okužbam s HPV po svetu, kjer imajo visoko 98

11 precepljenost, se že kažejo kot uspešni tudi na ravni populacije. Iz različnih držav po svetu, ki so uvedle cepljenje, tako poročajo o zniževanju prevalence okužb materničnega vratu z genotipi HPV, vsebovanimi v cepivu, pojavnosti predrakavih sprememb materničnega vratu (oboje pri mladih ženskah) in zmanjševanju anogenitalnih bradavic pri mladih ženskah in moških (35 38). Zaključek Trenutno so po svetu in v Evropi registrirana za splošno uporabo samo profilaktična cepiva za preprečevanje okužb s HPV in HBV. Programi cepljenja s temi cepivi že vrsto let potekajo v številnih državah po svetu. Cepiva za preprečevanje okužb s HPV in HBV so se do sedaj izkazala za zelo učinkovita in varna. Precepljenost proti okužbi s HBV je med šolskimi otroci v Sloveniji okrog 90 %. Precepljenost proti okužbi s HPV pa še vedno ni zadovoljiva, saj znaša manj kot 50 %. Zato je nujna promocija obeh cepljenj, ki varujeta tudi pred rakom, in je smiselno vlagati napore v ozaveščanje in izobraževanje vseh javnosti na tem področju, saj bomo le tako še dodatno zmanjšali zbolevnost za raki in predrakavimi boleznimi, ki jih s celjenjem lahko preprečimo. S tem bomo zmanjšali tudi neželjene stranske učinke po zdravljenju in umrljivost zaradi rakov pripisljivih okužbam s HPV in HBV. Implementacija ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in rakov mora biti vedno široko zastavljena. Ukrepi za zmanjševanje okužbam pripisljivih rakov bodo sicer najbolj učinkoviti v manj razvitih državah, ker je tam breme teh rakov največje. Pri tem pa zaradi pričakovane epidemiološke tranzicije v teh državah ne smemo zanemariti ukrepov za preprečevanje škodljivih učinkov drugih nevarnostnih dejavnikov. V državah, kjer je breme okužbam pripisljivih rakov majhno, je treba vzdrževati učinkovite preventivne ukrepe, s katerimi smo uspeli zajeziti te rake, hkrati pa lahko breme teh rakov dodatno zmanjšamo z uvedbo sodobnih cepljenj. Ker pa je v razvitih državah več rakov, povezanih z nenalezljivimi nevarnostnimi dejavniki, bomo v teh državah največ naredili z novimi ukrepi za zmanjševanje vpliva teh dejavnikov. Literatura 1. De Martel C, Ferlay J, Franceschi S, Vignat J, Bray F, Forman D, Plummer M. Global burden of cancers attributable to infections in 2008: a review and synthetic analysis. Lancet Oncol. 2012;13(6): Rak v Sloveniji Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, Bray F, Jemal A, Grey N, Ferlay J, Forman D. Global cancer ransitions according to the Human Development Index ( ): a population-based study. Lancet Oncol. 2012;13(8):

12 4. Strojan P, Zadnik V, Šifrer R, Lanišnik B, Didanović V, Jereb S, Poljak M,Kocjan BJ, Gale N. Incidence trends in head and neck squamous cell carcinoma in Slovenia, : role of human papillomavirus infection. 5. IARC. Monographs on the evaluation of carcinogenic risks to humans, volume 100. A review of carcinogen Part B: biological agents. Lyon: International Agency for Research on Cancer, International Agency for Research on Cancer. European Code Against Cancer. Vaccinations and Infections. Dostopno na: iarc.fr/index.php/en/ecac-12-ways/vaccination-recommendation 7. Kraigher A, Ihan A, Avčin T. Cepljenje in cepiva, dobre prakse varnega cepljenja. Ljubljana; Sekcija za preventivno medicino SZD, Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe SZD, Inštitut za varovanje zdravja RS Pazdur MP, Jones JL. Vaccines: an innovative approach to treating cancer. J Infus Nurs 2007; 30 : Hepatitis B. In: Heymann DL ed: control of communicable diseases manual, 20th ed. Washington; American Public Health Association, Nacionalni inštitut za javno zdravje. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila Dostopno na: si/epidemiolosko-spremljanje-nalezljivih-bolezni-letna-porocila 11. Štabuc B. XVII. Okužbe in rak jeter. V: Štabuc et al. (ur). Okužbe in rak - seminar»in memoriam dr. Dušana Reje«. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku, 2009; Primic Žakelj M, Jarm K, Žagar T. Epidemiološke značilnosti raka prebavil v Sloveniji v zadnjem desetletju. V: Ivanecz et al. (ur.). Simpozij z mednarodno udeležbo na temo Smernice in problemi zdravljenja malignomov želodca, trebušne slinavke in debelega črevesa ter danke. Maribor: Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo, Kirurška klinika UKC, 2014, str World Health Organization. Hepatitis B vaccines. WHO position paper. Weekly epidemiological record 2009; 40: Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto Uradni list RS, št. 40/ Nacionalni inštitut za javno zdravje. Analiza izvajanja cepljenja v Sloveniji v Dostopno na: -cepljenih 16. Moscicki AB, Schiffman M, Burchell A, Albero G, Giuliano AR, Goodman MT, et al. Updating the natural history of human papillomavirus and anogenital cancers. Vaccine. 2012;30 Suppl 5:F Poljak M, Kocjan BJ, Oštrbenk A, Hošnjak L. Značilnosti okužbe s HPV. In: Ivanuš et al. (ur). 5. izobraževalni dan programa ZORA; Brdo pri Kranju: Onkološki inštitut Ljubljana; p De Vuyst H, Clifford G, Li N, Franceschi S. HPV infection in Europe. Eur J Cancer 2009; 45: Učakar V, Poljak M, Klavs I. Pre-vaccination prevalence and distribution of high- -risk human papillomavirus (HPV) types in Slovenian women: a cervical cancer screening based study. Vaccine 2012; 30:

13 20. Forman D, de Martel C, Lacey CJ, Soerjomataram I, Lortet-Tieulent J, Bruni L, Vignat J, Ferlay J, Bray F, Plummer M, Franceschi S. Global burden of human papillomavirus and related diseases. Vaccine Nov 20;30 Suppl 5:F International Agency for Research on Cancer. GLOBOCAN Cancer fact sheet: Cervical cancer Dostopno na: Sheets/cancers/cervix-new.asp 22. Kyrgiou M, Mitra A, Arbyn M, Stasinou SM, Martin-Hirsch P, Bennett P, et al. Fertility and early pregnancy outcomes after treatment for cervical intraepithelial neoplasia: systematic review and meta-analysis. BMJ 2014;349:g Jančar N, Mihevc Ponikvar B, Tomšič S. Tveganje prezgodnjega poroda po konizaciji: pregled literature in slovenski podatki. In: Ivanuš et al. (ur). 6. izobraževalni dan programa ZORA; Brdo pri Kranju: Onkološki inštitut Ljubljana; Bosch FX, Lorincz A, Muñoz N, Meijer CJ, Shah KV. The causal relation between human papillomavirus and cervical cancer. J Clin Pathol Apr;55(4): Walboomers JM, Jacobs MV, Manos MM, Bosch FX, Kummer JA, Shah KV, et al. Human papillomavirus is a necessary cause of invasive cervical cancer worldwide. The Journal of Pathology. 1999;189(1): Schiffman M, Wentzensen N, Wacholder S, Kinney W, Gage JC, Castle PE. Human papillomavirus testing in the prevention of cervical cancer. Journal of the National Cancer Institute. 2011;103(5): Ivanuš U, Primic Žakelj M. Klinična uporaba in pomen testa za humani papilomski virus v Državnem presejalnem programu ZORA Medicinski razgledi. 2013;52(supl. 3): Uršič Vrščaj M, Poljak M, Matičič M et al. Novosti in pregled precepljenosti proti okužbam s humanimi papilomskimi virusi v Sloveniji in v svetu. In: Beović B., Strle F, Tomažič J, eds: Infektološki simpozij Novosti v infektologiji. Preprečevanje okužb: imunoprofilaksa in kemoprofilaksa. Ljubljana; Sekcija za protimikrobno zdravljenje SZD 2012, World Health Organization. Human papillomavirus vaccines. WHO position paper. Weekly epidemiological record 2014; 43: European Medicines Agency. Gardasil 9 Summary product characteristics. Dostopno na: EPAR_-_Product_Information/human/003852/WC pdf 31. Joura EA, Ault KA, Bosch FX, Brown D, Cuzick J, Ferris D et al. Attribution of 12 high-risk human papillomavirus genotypes to infection and cervical disease. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev Oct;23(10): de Sanjose S, Quint WG, Alemany L, et al; Retrospective International Survey and HPV Time Trends Study Group. Human papillomavirus genotype attribution in invasive cervical cancer: a retrospective cross-sectional worldwide study. Lancet Oncol 2010; 11: World Health Organization. Global Advisory Committee on Vaccine Safety (GA- CVS). Global Advisory Committee on Vaccine Safety Statement on the continued safety of HPV vaccination March dostopno na: who.int/vaccine_safety/committee/topics/hpv/gacvs_statement_hpv_12_ Mar_2014.pdf?ua=1 34. Stillo M, Carrillo Santisteve P, Lopalco PL. Safety of human papillomavirus vacci- 101

14 nes: a review. Expert Opin Drug Saf 2015; 14 : Tabrizi SN, Brotherton JM, Kaldor JM, et al. Assessment of herd immunity and cross-protection after a human papillomavirus vaccination programme in Australia: a repeat cross-sectional study. Lancet Infect Dis 2014; 14 : Kavanagh K, Pollock KG, Potts A, et al. Introduction and sustained high coverage of the HPV bivalent vaccine leads to a reduction in prevalence of HPV 16/18 and closely related HPV types. Br J Cancer 2014; 110: Baldur-Felskov B, Dehlendorff C, Junge J, et al. Incidence of cervical lesions in Danish women before and after implementation of a national HPV vaccination program. Cancer Causes Control 2014; 25: Ali H, Donovan B, Wand H, et al. Genital warts in young Australians five years into national human papillomavirus vaccination programme: national surveillance data. BMJ 2013; 346: f

Cepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše)

Cepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše) Cepljenje proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavitev za starše Cepljenje in cepiva S cepljenjem izzovemo imunost tako, da s cepivom v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

ZORA_ZBORNIK PREDAVANJ 2014.indd

ZORA_ZBORNIK PREDAVANJ 2014.indd Onkološki inštitut Ljubljana Ministrstvo za zdravje republike Slovenije Zveza slovenskih društev za boj proti raku 5. IZOBRAŽEVALNI DAN PROGRAMA ZORA Brdo pri Kranju, 15. oktober 2014 ZBORNIK PREDAVANJ

Prikaži več

PREDLOG PROGRAMA

PREDLOG PROGRAMA Navodila za izvajanje Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2014 KAZALO 1 CEPLJENJE IN ZAŠČITA S SPECIFIČNIMI IMUNOGLOBULINI ZA PREDŠOLSKE OTROKE... 5 tetanusu... 5 1.1 CEPLJENJE... 5 1.1.1

Prikaži več

Tekst

Tekst Služba za odnose z javnostmi Sporočilo za medije Zaloška cesta 2 1525 Ljubljana E soj@kclj.si W www.kclj.s Ob poteku mednarodnega srečanja v Ljubljani:»3. konferenca o virusnih hepatitisih in sookužbi

Prikaži več

Bolnišnični register tumorjev prsnega koša klinike golnik

Bolnišnični register tumorjev prsnega koša klinike golnik POROČILO BOLNIŠNIČNEGA REGISTRA TUMORJEV PRSNEGA KOŠA KLINIKE GOLNIK 2010 2017 Razlaga uporabljenih kratic KG OP RT KT + RT ST KT BSC RP N Me Univerzitetna klinika Golnik Operacija, kirurško zdravljenje

Prikaži več

28 ONKOLOGIJA ISSN IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK LETO XXIII ŠT. 1 JUNIJ 2019 Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta Ljubljana T

28 ONKOLOGIJA ISSN IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK LETO XXIII ŠT. 1 JUNIJ 2019 Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta Ljubljana T 28 ONKOLOGIJA ISSN 1408-1741 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK LETO XXIII ŠT. 1 JUNIJ 2019 Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta Ljubljana The role of Hospital-based Cancer Registry of the Institute

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program

Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program Priloga PROGRAM CEPLJENJA IN ZAŠČITE Z ZDRAVILI ZA LETO 2019 na podlagi 25. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS št. 33/06) I. Program cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019 (v nadaljnjem

Prikaži več

21st century? RE-THINK DEVELOPMENT

21st century? RE-THINK DEVELOPMENT Redni letni strokovni posvet, Rogaška Slatina, 13. november 2015 SKUPINE OTROK, KI SO POSEBEJ OGROŽENE ZA RESEN POTEK RESPIRATORNIH OBOLENJ Kornhauser Cerar Lilijana, KO za perinatologijo, UKC Ljubljana

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701

Prikaži več

IMUNOONKOLOGIJA Nov pristop k zdravljenju raka

IMUNOONKOLOGIJA Nov pristop k zdravljenju raka IMUNOONKOLOGIJA Nov pristop k zdravljenju raka Ne bojte se napredovati počasi, bojte se le tega, da bi se ustavili. Kitajska modrost Imunoonkologija je nov način zdravljenja raka, ki prinaša novo upanje

Prikaži več

Številka: 62-4/2014

Številka: 62-4/2014 OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO

Prikaži več

(Regijsko_poročilo_SVIT)

(Regijsko_poročilo_SVIT) ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V LETU 2016 Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, ker je v Sloveniji to druga najpogosteje odkrita oblika raka. Pomembno

Prikaži več

Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija

Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija Izdalo: Združenje Europacolon Slovenija Strokovni pregled vsebine: doc. dr. Janja Ocvirk dr. med. Pozdravljeni,

Prikaži več

Nika

Nika šč š š č š č š š č č č šč ž č š ž š ž š š č š č č ž š š č ž š ž č š š č č č č šč č š č ž š ž šč č š č šč ž š č č č č šč č š č šč žč č č ž č š Š Š Č č č š š š š č š č š Š Ž Ž Č š š š ž č č Ž Ž Č Š Ž Č Č

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Antibiotična kirurška profilaksa Prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana European Centre for Disease Prevention and Control. Point prevalence

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

Tysabri, INN: natalizumab

Tysabri, INN: natalizumab 25/04/2016 EMA/266665/2016 EMA potrjuje priporočila za zmanjševanje tveganja za možgansko okužbo PML pri Pri bolnikih s povečanim tveganjem je treba razmisliti o pogostejšem magnetnoresonačnem slikanju.

Prikaži več

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,

Prikaži več

Kronični Nebakterijski Osteomielitis/Osteitis (ali CRMO) Različica 1. KAJ JE CRMO? 1.1. Kaj je t

Kronični Nebakterijski Osteomielitis/Osteitis (ali CRMO) Različica 1. KAJ JE CRMO? 1.1. Kaj je t https://www.printo.it/pediatric-rheumatology/si/intro Kronični Nebakterijski Osteomielitis/Osteitis (ali CRMO) Različica 1. KAJ JE CRMO? 1.1. Kaj je to? Kronični rekurentni multifokalni osteomielitis (angl.

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo

Prikaži več

Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA ZORA 2017 Presejalni register DP ZORA danes Maja Primic Žakelj, Mojca Florjančič, Urška Ivanuš P

Zbornik predavanj, 7. izobraževalni dan programa ZORA ZORA 2017 Presejalni register DP ZORA danes Maja Primic Žakelj, Mojca Florjančič, Urška Ivanuš P Presejalni register DP ZORA danes Maja Primic Žakelj, Mojca Florjančič, Urška Ivanuš Program in register ZORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana Povzetek Za nemoteno delovanje presejalnega

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice

Prikaži več

zdravljenje s trombocitnimi koncentrati

zdravljenje s trombocitnimi koncentrati KO za hematologijo, UKCL zdravljenje s trombocitnimi koncentrati Barbara Skopec poraba KT na KOH 2012 2013 2014 Trombo afereza 2159 2048 1712 trombo zlitje 1551 1822 1781 skupaj 3710 3870 3493 indikacije

Prikaži več

Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019

Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Presaditev ledvice je najboljši način nadomestnega zdravljenja KOL... ...za bolnike, ki so

Prikaži več

IPI

IPI Navodilo za uporabo Encepur za odrasle 1,5 mikrograma/0,5 ml suspenzija za injiciranje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu z inaktiviranimi virusi Pred začetkom uporabe cepiva natančno preberite

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Neža Lesjak, Tadeja Palčič OSVEŠČENOST ŠTUDENTK ZDRAVSTVENE NEGE O RAKIH DOJK

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Neža Lesjak, Tadeja Palčič OSVEŠČENOST ŠTUDENTK ZDRAVSTVENE NEGE O RAKIH DOJK UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Neža Lesjak, Tadeja Palčič OSVEŠČENOST ŠTUDENTK ZDRAVSTVENE NEGE O RAKIH DOJK IN MATERNIČNEGA VRATU diplomsko delo NURSING STUDNET

Prikaži več

LASTNOSTI BOLNIKOV Z AKUTNIMI LEVKEMIJAMI, ZDRAVLJENIH NA ODDELKU ZA HEMATOLOGIJO UKC MARIBOR V OBDOBJU 2014 – 2015

LASTNOSTI BOLNIKOV Z AKUTNIMI LEVKEMIJAMI, ZDRAVLJENIH NA ODDELKU ZA HEMATOLOGIJO UKC MARIBOR V OBDOBJU 2014 – 2015 Jasmina Hauptman, Maja Majal UKC Maribor Laško,7.4. - 9.4.2016 AKUTNE LEVKEMIJE Heterogena skupina klonskih bolezni, ki so posledica pridobljene somatske mutacije in nato nenadzorovane rasti multipotentne

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Letno poročilo 2017 ISSN

Okužba s HIV v Sloveniji Letno poročilo 2017 ISSN Okužba s HIV v Sloveniji Letno poročilo 2017 ISSN 2350-3734 Pri pripravi poročila smo na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v Centru za nalezljive bolezni sodelovale Irena Klavs, Tanja Kustec,

Prikaži več

RE_QO

RE_QO Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0514/2018 5.11.2018 PREDLOG RESOLUCIJE k vprašanju za ustni odgovor B8-0417/2018 v skladu s členom 128(5) Poslovnika o lymski boreliozi (2018/2774(RSP))

Prikaži več

Daleron za otroke susp PIL

Daleron za otroke susp PIL NAVODILO ZA UPORABO Daleron za otroke 120 mg/5 ml peroralna suspenzija paracetamol proti vročini in bolečinam Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je

Prikaži več

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)

PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.

Prikaži več

a Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pom

a Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pom Navodilo za uporabo LEKADOL 1000 mg tablete paracetamolum Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno

Prikaži več

Somatropin Art Annexes I-II-III-IV-SL

Somatropin Art Annexes I-II-III-IV-SL Priloga II Znanstveni zaključki in podlaga za dopolnilo povzetkov glavnih značilnosti zdravila in navodil za uporabo, ki jih je predstavila Evropska agencija za zdravila 75 Znanstveni zaključki Splošni

Prikaži več

220 Slov Pediatr 2018; 25: Pregledni članek / Review article PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI SPREMEMB ČASOVNICE CEPLJENJA PROTI HEPATITISU B IN O

220 Slov Pediatr 2018; 25: Pregledni članek / Review article PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI SPREMEMB ČASOVNICE CEPLJENJA PROTI HEPATITISU B IN O 220 Slov Pediatr 2018; 25: 220-227 Pregledni članek / Review article PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI SPREMEMB ČASOVNICE CEPLJENJA PROTI HEPATITISU B IN OMR ADVANTAGES AND DISADVANTAGES OF HEPATITIS B AND

Prikaži več

GARJE V USTANOVI

GARJE V USTANOVI IZBRUH GARIJ V USTANOVI (domovi za ostarele, bolnišnice) Dokument je v elektronski obliki objavljen na spletni strani www.nijz.si Ljubljana, november 2017 1/11 November 2017 UVOD Zgodnja zaznava, zdravljenje

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

3. izobraževalni dan programa ZORA - ZORA 2012 Nosečnost po zdravljenju cervikalne intraepitelijske neoplazije (CIN) in začetnega raka materničnega vr

3. izobraževalni dan programa ZORA - ZORA 2012 Nosečnost po zdravljenju cervikalne intraepitelijske neoplazije (CIN) in začetnega raka materničnega vr Nosečnost po zdravljenju cervikalne intraepitelijske neoplazije (CIN) in začetnega raka materničnega vratu (RMV) Branko Cvjetićanin, Borut Kobal, Leon Meglič Ginekološka klinika UKC Ljubljana Ključne besede:

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Značilnosti odzivanja ciljne populacije v Program Svit Tatjana Kofol Bric, Marcel Kralj, Aleš Korošec, Dominika Novak Mlakar, Tanja Metličar, Ana Lucija Škrjanec SVITOVI DNEVI 2014 Vključevanje oseb v

Prikaži več

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo

Malabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo –  izziv za prehransko podporo Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/

Prikaži več

PARTICULARS TO APPEAR ON <THE OUTER PACKAGING> <AND> <THE IMMEDIATE PACKAGING>

PARTICULARS TO APPEAR ON <THE OUTER PACKAGING> <AND> <THE IMMEDIATE PACKAGING> NAVODILO ZA UPORABO Olicef 2 g prašek za raztopino za infundiranje ceftriakson Pred uporabo natančno preberite navodilo! - Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. - Če imate dodatna

Prikaži več

NAVODILO ZA UPORABO Canesten3 200 mg vaginalne tablete klotrimazol Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

NAČRT IZVAJANJA UKREPOV V PRIMERU PANDEMIJE GRIPE

NAČRT IZVAJANJA UKREPOV V PRIMERU PANDEMIJE GRIPE Cepljenje: izzivi, priložnosti in novosti Alenka Trop Skaza, OE CELJE Ukrepi za zmanjšanje pojavljanja NB Splošni preventivni ukrepi: Izobraževanje in higienski standardi CEPLJENJE obvezno, priporočljivo

Prikaži več

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.

Prikaži več

NAČRT IZVAJANJA UKREPOV V PRIMERU PANDEMIJE GRIPE

NAČRT IZVAJANJA UKREPOV V PRIMERU PANDEMIJE GRIPE Zakaj cepiti otroke in mladostnike? Alenka Trop Skaza, OE CELJE Izhodišča Z dokazi je podprto: zaradi cepljenja se je zmanjšala obolevnost in smrtnost za mnogimi nalezljivimi boleznimi; s cepljenjem smo

Prikaži več

Lekadol 500 mg tablete

Lekadol 500 mg tablete Navodilo za uporabo LEKADOL 500 mg tablete PARACETAMOLUM proti bolečinam in zvišani telesni temperaturi Pred začetkom uporabe natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri jemanju

Prikaži več

Kvartarna preventiva- Mateja Bulc

Kvartarna preventiva- Mateja Bulc PREVEČ MEDICINE? Mateja Bulc Kvartarna preventiva WONCA 2003 - identifikacija bolnikov, ki jih ogroža pretirano zdravljenje - varovanje bolnikov pred invazivnimi ukrepi - svetovanje takšnega zdravljenja,

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

Microsoft Word - 01splmed.doc

Microsoft Word - 01splmed.doc 1. V okviru splošne medice spremljamo število izvajalcev splošne medice, zdravstvene delavce po številu izobrazbi, opravljene efektivne delovne ure število obiskov (kurativne - prve ponovne, preventivne

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

RAS-acting agents

RAS-acting agents Priloga IV Znanstveni zaključki, podlaga za spremembo pogojev dovoljenj za promet z zdravilom ter podrobna obrazložitev znanstvenih razlogov za odstopanja od priporočila odbora PRAC 1 Znanstveni zaključki

Prikaži več

8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p

8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri jemanju tega zdravila

Prikaži več

210X297

210X297 Health at a Glance: Europe 2010 Summary in Slovenian HEALTH AT GLANCE: EUROPE 2010 ISBN 978-92-64-090309 OECD 2010 1 Povzetek Evropske države so v zadnjih desetletjih dosegle velik napredek na področju

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Anja Brglez ZDRAVSTVENA NEGA ŽENSK Z GENITALNIMI BRADAVICAMI diplomsko delo NU

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Anja Brglez ZDRAVSTVENA NEGA ŽENSK Z GENITALNIMI BRADAVICAMI diplomsko delo NU UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Anja Brglez ZDRAVSTVENA NEGA ŽENSK Z GENITALNIMI BRADAVICAMI diplomsko delo NURSING CARE OF A WOMEN WITH GENITAL WARTS diploma work

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Onkološko genetsko svetovanje in testiranje dedni rak debelega črevesa in danke Mateja Krajc Onkološki inštitut Ljubljana SVITOV DAN 2015 Ogroženost za raka debelega črevesa in danke Splošna populacija

Prikaži več

AIDS A - aquired - pridobljen I - immuno - imunski D - deficiency - pomanjkljivost S - syndrome sindrom O aidsu (sindromu pridobljene imunske pomanjkl

AIDS A - aquired - pridobljen I - immuno - imunski D - deficiency - pomanjkljivost S - syndrome sindrom O aidsu (sindromu pridobljene imunske pomanjkl AIDS A - aquired - pridobljen I - immuno - imunski D - deficiency - pomanjkljivost S - syndrome sindrom O aidsu (sindromu pridobljene imunske pomanjkljivosti) govorimo, kadar virus HIV tako oslabi bolnikov

Prikaži več

Promotion of Health at the Workplace

Promotion of Health at the Workplace SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve

Prikaži več

Letno porocilo 2006 APRIL - Onkoloski institut z ovitkom.qxd

Letno porocilo 2006 APRIL - Onkoloski institut z ovitkom.qxd EPIDEMIOLOGIJA IN REGISTER RAKA EPIDEMIOLOGY AND CANCER REGISTRY REGISTER RAKA ZA SLOVENIJO CANCER REGISTRY OF SLOVENIA INCIDENCA RAKA V SLOVENIJI CANCER INCIDENCE IN SLOVENIA Poročilo RR št. 45 Report

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

Spremembe v patologiji kolorektuma v slovenskih bolnišnicah 5 let po uvedbi programa SVIT

Spremembe v patologiji kolorektuma v slovenskih bolnišnicah 5 let po uvedbi programa SVIT Spremembe v patologiji raka debelega črevesa in danke v slovenskih bolnišnicah 5 let po uvedbi programa SVIT (kirurski aspekt) S. Potrč, F. Jelenc*, U. Marolt Oddelek za abdominalno in splosno kirurgijo,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

rešuje življenja dr žavni progr a m pre se janja in zgodnjeg a odkrivanja predr ak avih sprememb in r ak a na debelem čre ve su in danki Čas je, da po

rešuje življenja dr žavni progr a m pre se janja in zgodnjeg a odkrivanja predr ak avih sprememb in r ak a na debelem čre ve su in danki Čas je, da po rešuje življenja dr žavni progr a m pre se janja in zgodnjeg a odkrivanja predr ak avih sprememb in r ak a na debelem čre ve su in danki Čas je, da pomislite nase. 1 Rak debelega črevesa in danke prikriti

Prikaži več

Microsoft Word - 6.1splmed.doc

Microsoft Word - 6.1splmed.doc 6.1. Zdravstve služba splošne medice je e od zdravstvenih služb, ki izvaja dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva. Uporabniku zdravstvenega varstva je dostop brez potnice praviloma predstavlja prvi

Prikaži več

Zdrav način življenja

Zdrav način življenja o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,

Prikaži več

NAVODILO ZA UPORABO

NAVODILO ZA UPORABO Navodilo za uporabo LEKADOL 500 mg filmsko obložene tablete PARACETAMOLUM proti bolečinam in zvišani telesni temperaturi Pred začetkom uporabe natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke!

Prikaži več

PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin

PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tina Kamhi Trop, Anja Koren Jeverica, Nataša Marčun Varda,

Prikaži več

Hidrasec 100 mg kapsule

Hidrasec 100 mg kapsule NAVODILO ZA UPORABO 100 mg trde kapsule racekadotril Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri jemanju tega zdravila natančno upoštevajte napotke

Prikaži več

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce

Prikaži več

Anja ŠTERBENC MOLEKULARNA OPREDELITEV, KLINIČNI POMEN IN TKIVNI TROPIZEM NOVEGA ČLOVEŠKEGA PAPILOMAVIRUSA, HPV-204 IN SORODNIH GENOTIPOV DOKTORSKA DIS

Anja ŠTERBENC MOLEKULARNA OPREDELITEV, KLINIČNI POMEN IN TKIVNI TROPIZEM NOVEGA ČLOVEŠKEGA PAPILOMAVIRUSA, HPV-204 IN SORODNIH GENOTIPOV DOKTORSKA DIS Anja ŠTERBENC MOLEKULARNA OPREDELITEV, KLINIČNI POMEN IN TKIVNI TROPIZEM NOVEGA ČLOVEŠKEGA PAPILOMAVIRUSA, HPV-204 IN SORODNIH GENOTIPOV DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2018 Anja ŠTERBENC MOLECULAR CHARACTERIZATION,

Prikaži več

Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu 1 Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu Ljubljana 2019

Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu 1 Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu Ljubljana 2019 Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu 1 Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu Ljubljana 2019 2 Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu ZDRUŽENJE

Prikaži več

Canespor - navodilo za uporabo - lekarnanaklik.si

Canespor - navodilo za uporabo - lekarnanaklik.si Canespor 10 mg/g krema bifonazol Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate uporabljati pazljivo in skrbno, da

Prikaži več

Canesten 3 - navodilo za uporabo - lekarnanaklik.si

Canesten 3  - navodilo za uporabo - lekarnanaklik.si NAVODILO ZA UPORABO Canesten3 200 mg vaginalne tablete klotrimazol Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate

Prikaži več

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/0

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/0 Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/08 ZZdrS-E in 77/08 ZDZdr) ter drugega odstavka 4. člena

Prikaži več

Protokol preiskav za presaditev ledvice Manca Oblak Klinični oddelek za nefrologijo Center za transplantacijo ledvic Ljubljana,

Protokol preiskav za presaditev ledvice Manca Oblak Klinični oddelek za nefrologijo Center za transplantacijo ledvic Ljubljana, Protokol preiskav za presaditev ledvice Manca Oblak Klinični oddelek za nefrologijo Center za transplantacijo ledvic Ljubljana, 28.03.2019 Uvod Načini izboljšanja izbire bolnikov za zdravljenje s presaditvijo

Prikaži več

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S

Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,

Prikaži več

Predlog stališča Republike Slovenije

Predlog stališča Republike Slovenije Program cepljenja proti bolezni modrikastega jezika (BTV 4) v letu 2017 Sestanek VA in OU, Ljubljana, 15. november 2016 Vsebina Situacija glede BT v Sloveniji in EU Program cepljenja Tehnična podpora izvedbi

Prikaži več

National mozobil expirirence

National mozobil expirirence Zdravljenje z azacitidinom - naše izkušnje Matjaž Sever, dr. med. KO za hematologijo Univerzitetni klinični center Ljubljana Uvod Mielodisplastični sindromi so heterogena skupina klonskih bolezni. Značilna

Prikaži več

NAVODILO ZA UPORABO 1

NAVODILO ZA UPORABO 1 NAVODILO ZA UPORABO 1 Navodilo za uporabo Lomexin 20 mg/g vaginalna krema fentikonazolijev nitrat Pred začetkom uporabe zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri uporabi

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Zagotavljanje kakovosti v Programu Svit na področju patohistologije Snježana Frković Grazio Patologija v presejanju za raka DČD dejavnost patologije igra v presejanju pomembno vlogo, saj je obravnava udeležencev

Prikaži več

NAVODILO ZA UPORABO

NAVODILO ZA UPORABO Navodilo za uporabo LEKADOL PLUS C 500 mg/300 mg zrnca za peroralno raztopino za pripravo toplega napitka pri gripi in prehladu PARACETAMOLUM/ACIDUM ASCORBICUM Pred začetkom uporabe zdravila natančno preberite

Prikaži več

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere

Prikaži več

New product information wording - Dec 2018_SL

New product information wording - Dec 2018_SL 4 January 2019 1 EMA/PRAC/855010/2018 Pharmacovigilance Risk Assessment Committee (PRAC) Novo besedilo informacij o zdravilu izvlečki iz priporočil odbora PRAC o signalih Sprejeto na seji odbora PRAC,

Prikaži več

Angiotensin-II- receptor antagonists (sartans) containing a tetrazole group EMEA/H/A-31/1471

Angiotensin-II- receptor antagonists (sartans) containing a tetrazole group EMEA/H/A-31/1471 Priloga IV Znanstveni zaključki 1 Znanstveni zaključki Zdravila, ki vsebujejo sartan, so pomembna možnost za zdravljenje resnih in morebitno resnih stanj, kot so hipertenzija in določene bolezni srca ali

Prikaži več

ODNOS DO TELESA PRIROČNIK ZA IZVAJALCE VZGOJE ZA ZDRAVJE V OKVIRU PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

ODNOS DO TELESA PRIROČNIK ZA IZVAJALCE VZGOJE ZA ZDRAVJE V OKVIRU PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ODNOS DO TELESA PRIROČNIK ZA IZVAJALCE VZGOJE ZA ZDRAVJE V OKVIRU PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ODNOS DO TELESA PRIROČNIK ZA IZVAJALCE VZGOJE ZA ZDRAVJE V OKVIRU PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Uredila:

Prikaži več

Kako organizirati smotrno rabo antibiotikov v bolnišnicah

Kako organizirati smotrno rabo antibiotikov v bolnišnicah Kako organizirati nadzorovano (smotrno) rabo antibiotikov (NRA) (antibiotic stewardship) v bolnišnicah Bojana Beović UKC Ljubljana Velike razlike v predpisovanju antibiotikov v Evropi: posledica drugačne

Prikaži več

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:

Prikaži več

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36 Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu

Prikaži več

Microsoft Word - 13 Strategija razvoja varovanja zdravja v MOL od 2007 do 2011.doc

Microsoft Word - 13 Strategija razvoja varovanja zdravja v MOL od 2007 do 2011.doc Ž U P A N Mestni trg 1, Ljubljana Številka: 170-17/07-14 Datum: 14.11.2007 MESTNI SVET ZADEVA: PRIPRAVIL: PREDLOG ZA OBRAVNAVO NA SEJI MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Mestna uprava Mestne občine

Prikaži več

Porcilis Porcoli, INN Adjuvanted vaccine against enterotoxicosis of piglets due to E. coli

Porcilis Porcoli, INN Adjuvanted vaccine against enterotoxicosis of piglets due to E. coli DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1/22 1. IME ZDRAVILA ZA UPORABO V VETERINARSKI MEDICINI Porcilis Porcoli Diluvac Forte 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA V odmerku po dva ml: Zdravilne

Prikaži več

DIALIZNI KATETRI KOT DOLGOTRAJNI ŽILNI PRISTOP IN PRI AKUTNI HD/MPF PRI

DIALIZNI KATETRI KOT DOLGOTRAJNI ŽILNI PRISTOP IN PRI AKUTNI HD/MPF PRI DIALIZNI KATETRI KOT DOLGOTRAJNI ŽILNI PRISTOP IN PRISTOP PRI AKUTNI HD/PF PRI OTROCIH Rina Rus Klinični oddelek za nefrologijo Pediatrična klinika KRANJSKA GORA, november 2013 Otroci, ki potrebujejo zaradi

Prikaži več

Microsoft Word - V-145-PI-sl.doc

Microsoft Word - V-145-PI-sl.doc DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1/17 1. IME ZDRAVILA ZA UPORABO V VETERINARSKI MEDICINI ZULVAC 8 Bovis suspenzija za injiciranje za govedo 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Vsak odmerek

Prikaži več

NAVODILO ZA UPORABO JAZMP-IB/

NAVODILO ZA UPORABO JAZMP-IB/ NAVODILO ZA UPORABO JAZMP-IB/002-29.09.2017 1 Navodilo za uporabo Lomexin 200 mg mehke vaginalne kapsule Lomexin 600 mg mehke vaginalne kapsule fentikonazolijev nitrat Pred začetkom uporabe zdravila natančno

Prikaži več

Rak TREBUŠNE SLINAVKE Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni 1

Rak TREBUŠNE SLINAVKE Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni 1 Rak TREBUŠNE SLINAVKE Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni 1 V življenju ni rešitev. So sile na poti: treba je verovati vanje in rešitve bodo sledile. Antoine de Saint-Exupery Želimo, da vas uvodna misel,

Prikaži več