PROSPEKT ZA PRODAJO DELNIC ABANKE VIPE D.D., LJUBLJANA, JAVNOSTI

Transkripcija

1 PROSPEKT ZA PRODAJO DELNIC ABANKE VIPE D.D., LJUBLJANA, JAVNOSTI Ljubljana, januar 2008

2

3 POVZETEK PROSPEKTA ZA PRODAJO DELNIC ABANKE VIPE D.D., LJUBLJANA, JAVNOSTI, NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ŠT. 11/378/AG-07-(11) Z DNE Izdajatelj delnic Abanka Vipa d.d., Ljubljana, Slovenska 58, 1517 Ljubljana (v nadaljevanju: banka, Abanka ali izdajatelj). V sodni register vpisan osnovni kapital izdajatelja znaša ,31 EUR in je razdeljen na delnic enega razreda, t.j navadnih, vinkuliranih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKR in navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN. Za prenos vinkuliranih delnic je potrebno soglasje nadzornega sveta izdajatelja. V centralnem registru pri KDD je na dan bilo vpisanih delnic z oznako ABKR in delnic z oznako ABKN, medtem ko je bilo preostalih delnic z oznako ABKN še vedno materializiranih in še niso bile oddane na KDD. 2. Vrsta delnice Delnica je navadna, prosto prenosljiva, imenska, kosovna delnic v nematerializirani obliki z oznako ABKN in ISIN kodo SI Skupna vrednost celotne izdaje Skupna vrednost izdaje delnic, na katere se nanaša ta prospekt, znaša ,00 EUR. 4. Število delnic in vrednost posamezne delnice Število izdanih delnic, na katere se nanaša ta prospekt, je delnic. Delnice bodo izdane v obliki kosovnih delnic brez nominalne vrednosti. 5. Prodajna cena delnice Izdane delnice se bodo prodajale po ceni 60,00 EUR za delnico, tako da bo skupna emisijska vrednost delnic, ki so predmet tega prospekta, ,00 EUR. 6. Pravice iz delnic Novo izdane delnice so po vsebini pravic izenačene z že obstoječimi navadnimi imenskimi delnicami izdajatelja z oznako ABKN, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do: - udeležbe pri upravljanju Abanke Vipe d.d.; - pravico do dividende; - ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju. Prednostna pravica je upoštevana tako, da se delnice ponudijo vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN ali ABKR in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja. Vsak delničar ima pravico vpisati nove delnice v sorazmerju s svojim dosedanjim deležem glede na število izdanih delnic obeh oznak, zmanjšano za število lastnih delnic. Število novih delnic, do katerih so upravičeni obstoječi delničarji, se izračuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstoječih delnic (razmerje 0, ), upoštevaje število obstoječih delnic posameznega upravičenca, pri čemer velja pravilo, da se število novih delnic, do katerih so upravičeni obstoječi delničarji, zaokroži navzgor. Dividende se izplačujejo na način, določen s sklepom skupščine o delitvi bilančnega dobička. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

4 7. Začetek in konec veljavnosti javne ponudbe Prodaja delnic se izvaja v treh krogih. Prvi krog začne teči 1. delovni dan po objavi povzetka prospekta v časniku Delo in traja od do Morebitni drugi krog se začne najkasneje 7. delovni dan od zaključka prvega kroga, t.j. najkasneje od in traja do najkasneje , oziroma se zaključi predčasno, če so pred končnim rokom vpisane in vplačane vse delnice. Morebitni tretji krog se začne najkasneje 7. delovni dan od zaključka drugega kroga, t.j. najkasneje od in traja najkasneje do , oziroma se zaključi predčasno, če so pred končnim rokom vpisane in vplačane vse delnice. Prodaja delnic se opravi z javno ponudbo vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN ali ABKR in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja. Izdajatelj bo vsakega delničarja, ki bo na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetnik delnic z oznako ABKN ali ABKR in bo vpisan v delniško knjigo izdajatelja, pisno obvestil o postopku izdaje in številu dodeljenih delnic, ki jih ima pravico vpisati v prvem krogu. Rok za vpis in vplačilo delnic je 14 dni od dneva objave povzetka prospekta v časniku Delo (prvi krog), s pričetkom teka roka 1. delovni dan od dneva objave povzetka prospekta v časniku Delo. Imetniki materializiranih delnic z oznako ABKN, katere do dneva potrditve prospekta s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) ne bodo vpisane v delniško knjigo izdajatelja, ne bodo imeli pravice koristiti prednostne pravice iz naslova imetništva materializiranih delnic z oznako ABKN do vpisa novo izdanih delnic izdajatelja (prvi krog). Delnice, za katere delničarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem krogu, se ponudijo v odkup vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN ali ABKR in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja. Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za vpis in vplačilo je 7 dni od dneva obvestila izdajatelja, ki bo objavljeno v časniku Delo in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo objavljeno najkasneje 7. delovni dan po zaključku prvega kroga. Ponudba se zaključi predčasno, če so pred končnim rokom vpisane in vplačane vse delnice. V tem primeru so do vpisa in vplačila delnic upravičeni vsi delničarji, ki so delnice vpisali in vplačali do vključno dneva, ko so bile vpisane in vplačane vse delnice. V kolikor bo vpisanih in vplačanih več delnic, kot jih bo na razpolago, se delničarjem, ki bodo delnice vpisali in vplačali na dan, ko bo dosežena kvota razpoložljivih delnic, proporcionalno zniža število delnic, do katerih bodo upravičeni, upoštevajoč število delnic, za katero so oddali ponudbo, morebiten preostanek delnic pa se dodeli delničarjem, ki so vpisali in vplačali najnižje število delnic, pri čemer se najprej dodeli maksimalno število delnic delničarju, ki je vpisal in vplačal najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim delničarjem, vse do alokacije vseh razpoložljivih delnic. V primeru proporcionalnega znižanja se uporabi zaokroževanje navzdol (drugi krog). Delnice, za katere delničarji niso izkoristili pravice vpisa v prvem in drugem krogu, se ponudijo v odkup javnosti. Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za vpis in vplačilo je 7 dni od dneva obvestila izdajatelja, ki bo objavljeno v časniku Delo in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo objavljeno najkasneje 7. delovni dan po zaključku drugega kroga. Ponudba se zaključi predčasno, če so pred končnim rokom vpisane in vplačane vse delnice. V tem primeru so do vpisa in vplačila delnic upravičeni vsi investitorji, ki so delnice vpisali in vplačali do vključno dneva, ko so bile vpisane in vplačane vse delnice. V kolikor bo vpisanih in vplačanih več delnic, kot jih bo na razpolago, se investitorjem, ki bodo delnice vpisali in vplačali na dan, ko bo dosežena kvota razpoložljivih delnic, proporcionalno zniža število delnic, do katerih bodo upravičeni, upoštevajoč število delnic, za katero so oddali ponudbo, morebiten preostanek delnic pa se dodeli investitorjem, ki so vpisali in vplačali najnižje število delnic, pri čemer se najprej dodeli maksimalno število delnic investitorju, ki je vpisal in vplačal najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim investitorjem, vse do alokacije vseh razpoložljivih delnic. V primeru proporcionalnega znižanja se uporabi zaokroževanje navzdol (tretji krog). Šteje se, da so bile delnice vplačane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplačilo delnic na transakcijski račun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po vpisu delnic. Presežna vplačila bo izdajatelj neobrestovana vrnil vpisnikom najkasneje 5. delovni dan od dneva vplačila. Javna prodaja je uspešna, če so v rokih, ki so opredeljeni v prospektu in določeni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, vpisane in vplačane vse delnice. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

5 V kolikor do povečanje osnovnega kapitala zaradi kakšnih koli razlogov ne bi bilo vpisano v sodni register, postane vpis neobvezujoč in se neobrestovana vplačila vrnejo vpisnikom v roku 14 dni. Izdajatelj bo rezultate ponudbe javno objavil na sistemu SEOnet, v časniku Delo ter na svoji spletni strani. 8. Vpisna mesta Nove delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom vpisne izjave (vpisno potrdilo) na naslednjih vpisnih mestih od ponedeljka do petka v rednem delovnem času poslovalnic med 9:00 in 15:30 EKSPOZITURA, AGENCIJA NASLOV TELEFON TELEFAKS DELOVNI ČAS 1 Sedež ABANKE VIPE D.D. Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana Ekspozitura SLOVENSKA Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana Ekspozitura BEŽIGRAD Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana in Ekspozitura PRAŽAKOVA Kolodvorska cesta 9, 1000 Ljubljana in Ekspozitura SMELT Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana in Ekspozitura ŠIŠKA Celovška cesta 106, 1000 Ljubljana in Ekspozitura TRUBARJEVA Trubarjeva cesta 65, 1000 Ljubljana in Ekspozitura VIČ Tržaška cesta 87, 1000 Ljubljana in Ekspozitura AJDOVŠČINA Goriška 25 a, 5270 Ajdovščina sobota Ekspozitura CELJE I Aškerčeva 10, 3000 Celje in Ekspozitura CELJE II Miklošičeva 1, 3000 Celje in Ekspozitura IDRIJA Lapajnetova 47, 5280 Idrija in Agencija IZOLA Sončno nabrežje 6, 6310 Izola in Ekspozitura JESENICE Maršala Tita 39 A, 4270 Jesenice Ekspozitura KOPER Ferrarska 12, 6000 Koper Ekspozitura KRANJ Nazorjeva 1, 4000 Kranj Ekspozitura KRŠKO Cesta krških žrtev 135 b, 8270 Krško in Agencija LOGATEC Notranjska 4, 1370 Logatec in Agencija LUCIJA Obala 112, 6320 Lucija in Ekspozitura MARIBOR I Glavni trg 18, 2000 Maribor Ekspozitura MARIBOR II Cankarjeva 6 B, 2000 Maribor in Ekspozitura MARIBOR III Kardeljeva 61, 2000 Maribor in Agencija TEZNO Ptujska 95, 2000 Maribor in Ekspozitura MURSKA SOBOTA Kocljeva 16, 9000 Murska Sobota in Ekspozitura NOVA GORICA ERJAVČEVA Erjavčeva 2,5000 Nova Gorica Ekspozitura NOVA GORICA KIDRIČEVA Kidričeva 18, 5000 Nova Gorica sobota: Ekspozitura NOVO MESTO Rozmanova 40, 8000 Novo mesto in Agencija POSTOJNA Gregorčičev drevored 2b, 6230 Postojna in Ekspozitura PTUJ Osojnikova 9, 2250 Ptuj in Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

6 30 Ekspozitura SEŽANA Partizanska 41, 6210 Sežana Ekspozitura SLOVENJ Ronkova 4 A, 2380 Slovenj Gradec GRADEC Ekspozitura ŠEMPETER Cesta prekomorskih brigad 2c, PRI GORICI 5290 Šempeter Ekspozitura TOLMIN Mestni trg 5, 5220 Tolmin Ekspozitura TRŽIČ Cankarjeva 1 a, 4290 Tržič Ekspozitura VELENJE Kersnikova 1, 3320 Velenje Ekspozitura ŽALEC Šlandrov trg 28, 3310 Žalec sobota: in in in in Delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom pisne izjave (vpisno potrdilo). Delnice morajo biti vplačane najkasneje naslednji delovni dan po izpolnitvi vpisne izjave. Delnice se štejejo za vpisane samo, če so tudi v celoti vplačane. Delnice se vplačujejo v denarju, v valuti EUR, na transakcijski račun Abanke Vipe d.d. 9. Druga pomembna dejstva v zvezi z izdajateljem Skupščina izdajatelja je dne pooblastila upravo izdajatelja, da lahko poveča osnovni kapital izdajatelja z izdajo novih rednih delnic v prvih petih letih po vpisu teh sprememb statuta izdajatelja v sodni register, vendar največ do višine ,53 1 EUR oziroma takratnih ,00 SIT (odobreni kapital). Višino povečanja osnovnega kapitala določi uprava s soglasjem nadzornega sveta. Uprava je pooblaščena izključiti prednostno pravico do novih delnic, če za to pridobi soglasje nadzornega sveta. Uprava izdajatelja je prvič izkoristila omenjeno pooblastilo v znesku ,24 2 EUR (oziroma ,00 SIT). To povečanje osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala je bilo vpisano v sodni register dne Dne je uprava izdajatelja sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala za ,29 EUR, nadzorni svet pa je dne izdal soglasje k temu sklepu. Prednostna pravica do novih delnic ne bo izključena. Uprava je s sklepom o povečanju osnovnega kapitala z dne v celoti izkoristila pravico povečati osnovni kapital iz odobrenega kapitala. Če vpis novih rednih delnic ne bi bil uspešen, bi se pravica do uporabe instituta odobrenega kapitala iztekla z dnem , to je pet let po vpisu omenjenih sprememb statuta izdajatelja v sodni register. Tveganja, povezana z izdajateljem in z delnicami Izdajatelj je poslovna banka oziroma depozitni finančni posrednik, ki je pri svojem rednem poslovanju izpostavljen tržnim, poslovnim, finančnim, razvojnim in drugim tveganjem. Omenjena področja tveganj izdajatelj obvladuje v skladu z mehanizmi, postopki in interno politiko, ki so prilagojeni zakonskim standardom in predpisom. Opis potencialnih tveganj in način upravljanja s tveganji, s ciljem njihovega zniževanja, sta podrobneje predstavljena v 2. točki tega prospekta. Delnice izdajatelja niso uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev. Z delnicami je mogoče prosto trgovati izven organiziranega borznega trga, kar pa za imetnika predstavlja tveganje, da delnice ne bo mogoče prodati ob želenem času (likvidnostno tveganje) in po pričakovani ceni (tržno tveganje). Nadzorni svet izdajatelja je sprejel sklep, s katerim je soglašal in potrdil namero uprave, da izvede potrebne postopke za uvrstitev delnice izdajatelja v kotacijo na borzi v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku enega leta od dneva sprejetja sklepa nadzornega sveta izdajatelja dne Delnice z oznako ABKR niso prosto prenosljive in zato ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu. Uprava banke bo skupščini delničarjev predlagala, da se statutarno določene omejitve prenosljivosti delnic z oznako ABKR odpravijo z namenom izpolniti pogoje za uvrstitev vseh delnic izdajatelja v kotacijo na borzi. Druga dejstva, pomembna za odločitev vlagateljev, so navedena v prospektu za prodajo delnic izdajatelja javnosti. 1 Kot faktor preračuna je bil uporabljen tečaj SIT/EUR 239,64 SIT za 1 EUR. 2 Kot faktor preračuna je bil uporabljen tečaj SIT/EUR 239,64 SIT za 1 EUR. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

7 10. Borznoposredniške družbe, ki sodelujejo pri prodaji delnic javnosti Izdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo vpisa in vplačila delnic. 11. Pomembno opozorilo Povzetek prospekta vključuje le osnovne informacije o izdajatelju, zato ga je potrebno razumeti kot uvod k prospektu, vsaka odločitev o vlaganju v ponujene delnice pa mora temeljiti na vlagateljevi presoji prospekta kot celote. Izdajatelj odškodninsko odgovarja samo v primeru, če je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen, če se ga presoja skupaj z ostalimi deli prospekta. Lahko se zgodi, da bo vlagatelj moral, če bo kot tožnik začel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, v drugi državi, na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišča še pred začetkom takega postopka. Prospekt je objavljen na izdajateljevi spletni strani ( in bo ves čas trajanja ponudbe brezplačno na razpolago v poslovnih prostorih izdajatelja na naslovu Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1571 Ljubljana ter na vseh vpisnih mestih. Ponudba (povzetek prospekta) bo objavljena v časopisu Delo. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

8 KAZALO OKRAJŠAV Okrajšava: Celoten naziv: Abanka Abanka Vipa d.d. EU Evropska skupnost EUR Evro KDD KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana Ljubljanska borza Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana Delnice Abanke Delnice Abanke Vipe d.d., Ljubljana Presečni dan Dan izdaje odločbe ATVP o potrditvi prospekta za prodajo delnic Abanke Vipe d.d. javnosti Prospekt Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d. javnosti SIT Slovenski tolar SOD Slovenska odškodninska družba d.d. Zdoh-2 Zakon o dohodnini ZDDPO-2 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb KAZALO SKLICEVANJ Sklicevanje: _1_del_poslovno_porocilo2006.pdf&name=1_del _poslovno_porocilo2006.pdf&document_id= _2_del_nekonoslidirano_racunovodsko_porocilo2 006.pdf&name=2_del_nekonoslidirano_racunovodsk o_porocilo2006.pdf&document_id= _3_del_konsolidirano_letno_porocilo2006.pdf&na me=3_del_konsolidirano_letno_porocilo2006.pdf&do cument_id= _Pol_por0607.pdf&name=Pol_por0607.pdf&docu ment_id=27445 Podatki: Letna poročila Abanke Vipe d.d. za leta 2004, 2005 in 2006 Letno poročilo Abanke Vipe d.d. za leto 2006 Računovodsko poročilo Abanke Vipe d.d. za leto 2006 Konsolidirano računovodstvo poročilo Abanke Vipe d.d za leto 2006 Poročilo o poslovanju Abanke Vipe d.d. za prvo polletje 2007 Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

9 KAZALO 1. ODGOVORNE OSEBE DEJAVNIKI TVEGANJA TVEGANJA, POVEZANA Z IZDAJATELJEM Tveganja povezana s konkurenco Tveganja povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi okoliščinami Tveganja povezana s prevzemom evra Tveganja povezana z boniteto komitentov in zapadlimi terjatvami Tveganja povezana s spremembo obrestne mere in drugi tržni faktorji so neizogibni pri bančnem poslovanju Bančno poslovanje je podvrženo pravnim, regulatornim in državnim obveznostim ter nadzoru Uvedba kapitalske ureditve Basel II Sistematično tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje Abanke Operativno tveganje je tesno povezano z bančnim poslovanjem Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv večji delničarji banke Neuspeh uprave banke pri uresničevanju strategije banke lahko ima negativne posledice NAČIN UPRAVLJANJA S TVEGANJI Kreditno tveganje Tržno tveganje Likvidnostno tveganje Operativno tveganje Obrestno tveganje Valutno tveganje TVEGANJA, POVEZANA Z DELNICAMI KLJUČNE INFORMACIJE IZJAVA O GIBLJIVIH SREDSTVIH KAPITALIZACIJA IN ZADOLŽENOST INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, KI SODELUJEJO PRI PONUDBI RAZLOGI PONUDBE IN UPORABA PRIHODKOV INFORMACIJE O PONUJENIH DELNICAH OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA ZAKONODAJA, PO KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI IZDANI OBLIKA DELNIC VALUTA, V KATERI BODO DELNICE IZDANE OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z DELNICAMI IZJAVA S SKLEPI, POOBLASTILI IN ODOBRITVAMI, NA TEMELJU KATERIH BODO DELNICE IZDANE PRIČAKOVANI DATUM IZDAJE DELNIC PRENOSLJIVOST DELNIC OBVEZNI PREDPISI GLEDE PONUDB ZA ODKUP IN PRODAJO DELNIC PREVZEMNE PONUDBE ZA LASTNIŠKI KAPITAL IZDAJATELJA INFORMACIJA O DAVKIH Obdavčitev prometa Obdavčitev donosov pravne osebe Obdavčitev donosov fizične osebe Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru POGOJI PONUDBE POGOJI PONUDBE, PRIČAKOVAN ČASOVNI RAZPORED IN POSTOPEK SPREJEMA PONUDBE Pogoji, pod katerimi poteka ponudba Skupni znesek ponudbe Trajanje ponudbe Vpisovanje in vplačevanje delnic Opis možnosti za zmanjšanje vpisa in način vračila presežnih zneskov, ki jih plačajo prijavljeni Uspešnost in objava izida javne ponudbe...18 Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

10 Način in roki vplačila vrednostnih papirjev in dostave vrednostnih papirjev Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa novih delnic in prenosljivost pravic do vpisa NAČRT PORAZDELITVE IN DODELITVE Različne kategorije potencialnih investitorjev, ki so jim delnice ponujene Vpis delnic s strani večjih delničarjev, članov uprave ali nadzornega sveta ter vpis več kot 5 % ponudbe s strani ene osebe Razkritje pred dodelitvijo Postopek obveščanja vpisnikov o dodeljenem znesku Čezmerna dodelitev in opcija»green shoe« OBLIKOVANJE CENE Navedba cene PRODAJA IN ODKUP PRVE IZDAJE DELNIC SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ MESTO TRGOVANJA OSTALI TRGI ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI STABILIZACIJA PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV STROŠKI PONUDBE SKUPNI PRIHODEK OCENA SKUPNIH STROŠKOV PONUDBE REDČENJE ZAKONITI REVIZORJI FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE IZBRANE PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU PODATKI O IZDAJATELJU POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA Pravno in poslovno ime izdajatelja Kraj registracije izdajatelja in številka registracije Datum ustanovitve in čas obstoja Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja INVESTICIJE Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajo Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodni organi že trdno zavezali PREGLED POSLOVANJA OSNOVNE DEJAVNOSTI Opis izdajateljevih osnovnih dejavnosti Novi proizvodi in storitve OSNOVNI TRGI PATENTI, LICENCE IN POMEMBNE POGODBE KONKURENČNI POLOŽAJ IZDAJATELJA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA POLOŽAJ IZDAJATELJA V SKUPINI ABANKA PREMOŽENJE, OBRATI IN OPREMA OPREDMETENA STALNA SREDSTVA...37 Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

11 16. POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED POSLOVNI REZULTATI KAPITALSKA SREDSTVA INFORMACIJE O KAPITALSKIH SREDSTVIH VIRI IN ZNESKI DENARNIH TOKOV ZAHTEVE PO ZADOLŽEVANJU IN STRUKTURA FINANCIRANJA INFORMACIJE O TRENDIH NAJPOMEMBNEJŠI TRENDI TRENDI, NEJASNOSTI, ZAHTEVE, OBVEZNOSTI IN DOGODKI, KI LAHKO POMEMBNO VPLIVAJO NA IZDAJATELJEVO POSLOVANJE PODATKI O ORGANIH UPRAVLJANJA IZDAJATELJA ORGANI UPRAVLJANJA Uprava Nadzorni svet NAVZKRIŽJE INTERESOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA PLAČILA IN DAJATVE PLAČILA IZDAJATELJA ČLANOM UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA PLAČILA ODVISNIH DRUŽB IZDAJATELJA ČLANOM UPRAVE ZNESKI ZA POKOJNINSKE DAJATVE ORGANIZACIJSKA PRAKSA ZAČETEK IN POTEK MANDATA ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA POGODBE O STORITVAH ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA INFORMACIJA O IZDAJATELJEVEM ODBORU ZA REVIZIJO IN PLAČILA REŽIM UPRAVLJANJA PODJETIJ USLUŽBENCI ŠTEVILO ZAPOSLENIH LASTNIŠTVO IN MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA DELNIC UDELEŽBA ZAPOSLENIH PRI KAPITALU IZDAJATELJA VEČJI DELNIČARJI IMETNIKI IZDAJATELJEVIH DELNIC, KI IMAJO LASTNIŠKI DELEŽ ALI GLASOVALNE PRAVICE, KI JIH JE POTREBNO PRIJAVITI DRUGAČNE GLASOVALNE PRAVICE ZA VEČJE DELNIČARJE POSREDNI ALI NEPOSREDNI NADZOR ALI LASTNIŠTVO IZDAJATELJA UREDITVE, KATERIH DELOVANJE LAHKO V PRIHODNOSTI POVZROČI SPREMEMBO NADZORA (OBVLADOVANJE) IZDAJATELJA TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH DO VIROV, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE FINANČNA POROČILA VMESNE IN DRUGE FINANČNE INFORMACIJE REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH IN POLLETNIH FINANČNIH INFORMACIJ POLITIKA DIVIDEND Znesek dividende na delnico PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI Tožbe zoper banko Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj tožeča stranka, in seštevek vrednosti sporov Upravni postopki, ki lahko pomembno vplivajo na premoženje ali dejavnost izdajatelja...70 Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

12 25.7. ZNATNA SPREMEMBA FINANČNEGA ALI TRŽNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA DODATNE INFORMACIJE DELNIŠKI KAPITAL Osnovni kapital Izdane delnice Lastne delnice Knjigovodska vrednost delnice Abanke Zamenljivi vrednostni papirji Omejitve pravic iz delnic Odobreni kapital Pogojno povečanje kapitala Zgodovina delniškega kapitala STATUT IZDAJATELJA Cilji in nameni izdajatelja Povzetek določb statuta, ki veljajo za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstoječih delnic Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev, z navedbo primerov, kjer so pogoji strožji kot zahteva zakon Način sklicevanja letnih skupščin in izrednih skupščin ter pogoji sprejema Določbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora izdajatelja Določbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delničarjev Določbe statuta, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalaga zakonodaja POROČILO REVIZORJA ZA OBDOBJE, KI SE JE KONČALO NA DAN POMEMBNE POGODBE INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH RAZKRITI DOKUMENTI INFORMACIJE O DELEŽIH...82 Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

13 1. ODGOVORNE OSEBE Abanka Vipa d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka, Abanka ali izdajatelj) odgovarja za informacije prikazane v prospektu. Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije v skladu z dejstvi ter da poleg informacij, navedenih v prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem položaju. Izdajatelj sam organizira, pripravlja in izvaja aktivnosti, ki so potrebne za ponudbo novo izdanih delnic Abanke. Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoževanje prospekta v druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, ni dovoljeno. Ljubljana, januar 2008 Gregor Hudobivnik mag. Radovan Jereb mag. Aleš Žajdela član uprave član uprave predsednik uprave Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 1

14 2. DEJAVNIKI TVEGANJA V nadaljevanju so navedeni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na izdajateljevo poslovanje. Vlagatelji morajo pred sprejemom odločitve o investiciji natančno preučiti vse informacije, ki so navedene v tem prospektu, vključno s predstavitvijo dejavnikov tveganja. Seznam v nadaljevanju navedenih dejavnikov tveganja ne zajema vseh možnih dejavnikov, zato morajo vlagatelji pri sprejemanju odločitve o investiranju upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev o investiranju Tveganja, povezana z izdajateljem Tveganja povezana s konkurenco Trgi, na katerih deluje Abanka, veljajo za zelo konkurenčne, na konkurenčnost banke pa vplivajo tako cene, produkti in storitve, kakor tudi dostopnost banke in prepoznavnost. Na trgu je prisotnih več bank in drugih finančnih institucij, med katerimi imajo nekatere širši produktni spekter in konkurenčne cene. S 1. majem 2004, je Slovenija postala članica Evropske unije, kar je že vplivalo na povečanje konkurenčnosti, pričakuje pa se, da bodo tuje banke poskušale vstopiti na trg oziroma okrepiti položaj z bolj agresivno cenovno politiko. Povečanje konkurenčnosti ima lahko negativne posledice na rezultate banke, če ne bo uspela slediti razvoju produktov in storitev konkurence Tveganja povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi okoliščinami Na rezultate banke vplivajo splošne gospodarske in druge poslovne okoliščine. V primeru oslabitve gospodarske rasti v Sloveniji in/ali evropskih gospodarstvih se to lahko negativno odrazi na poslovanju banke Tveganja povezana s prevzemom evra Uvedba oziroma prevzem evra za nacionalno valuto s 1. januarjem 2007 je pomembneje omejila vodenje svobodne monetarne politike in ukrepov Banke Slovenije, saj le-ta ne more vplivati na menjalne valutne tečaje. To lahko negativno vpliva na mednarodno konkurenčnost Slovenije. Nadalje bo slovensko gospodarstvo zaradi uvedbe evra izpostavljeno ekonomskemu ciklu EU, kar se bo odrazilo na tečajni vrednosti evra. Kot posledica prevzema evra je Abanka zabeležila zmanjšanje prihodkov, predvsem v segmentu menjalnic in storitev plačilnega prometa. Abanka si bo prizadevala nadomestiti tovrstna zmanjšanja z uvedbo novih storitev in produktov. Ne glede na navedeno, pa Abanka ne more zagotoviti, da bodo takšni nadomestni prihodki ustvarjeni in pričakovane izgube zaradi uvedbe evra ustrezno nadomeščene Tveganja povezana z boniteto komitentov in zapadlimi terjatvami Tveganja, ki nastanejo zaradi spremembe bonitete komitentov in kvalitete terjatev, so za pretežen del bančnih storitev neizogibna. Neugodne spremembe v boniteti komitentov bančnih komitentov lahko zmanjša kvaliteto zapadlih terjatev in vrednost sredstev banke ter lahko povzroči kreditne izgube. Strategija Abanke predvideva nadaljnjo širitev na področju poslovanja s fizičnimi osebami ter v segmentu poslovanja z majhnimi in srednje velikimi podjetji (SME) v Sloveniji. Uprava banke ocenjuje, da bodo ti sektorji v prihodnosti nadpovprečno rasli in omogočali višje obrestne marže. Ker v Sloveniji ni centralnega registra zamudnikov pri poplačilih, lahko takšna strategija negativno vpliva na kvaliteto sredstev v portfeljih fizičnih oseb in SME. Koncentracija 10 največjih upnikov Abanke, merjeno kot odstotek kapitala, je znotraj predpisanih limitov. Največja izpostavljenost posameznega komitenta je na dan 30. junij 2007 znašala 18,4 odstotkov, kar je blizu maksimalno dovoljene izpostavljenosti posameznika ali skupine v višini 25 odstotkov. Ta in druge velike izpostavljenosti komitentov lahko v primerjavi z ostalimi finančnimi institucijami, ki niso podvržene takšni izpostavljenosti, povečajo potencialne kreditne izgube Abanke v primeru nelikvidnosti teh komitentov. Dolgoročna strategija Abanke predvideva širitev na trgu jugovzhodne Evrope, predvsem v države nekdanje Jugoslavije. Upoštevajoč gospodarske, poslovne in pravne okvirje v teh regiji, kakovost dosegljivih podatkov Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 2

15 potrebnih za preudarno upravljanje s tveganji in poslovnimi običaji, Abanka ne more dati zagotovila, da takšna širitev pri neposrednem čezmejnem kreditiranju in drugih storitvah ne bo povečalo tveganja, tako poslovnega, kakor tudi v smislu povečanja deleža zapadlih neplačanih terjatev v portfelju Abanke Tveganja povezana s spremembo obrestne mere in drugi tržni faktorji so neizogibni pri bančnem poslovanju Spremembe obrestne mere, referenčne krivulje donosov vrednostnih papirjev (yield curve) in obrestni razmik lahko vplivajo na obrestno maržo Abanke. Sestava sredstev in obveznosti Abanke in z njimi povezanimi tržnimi tveganji se lahko v času spremeni. Na dan 30. junija 2007 je bilo 49,7 odstotkov obveznosti in kapitala Abanke kratkoročne narave. Posledica tega je določena stopnja neujemanja strukture sredstev in obveznosti vseeno pa je Abanka imela relativno visok delež sredstev (44,3 odstotkov na dan 30. junija 2007), ki so po naravi kratkoročne. Do pretežnega dela neujemanja sredstev in obveznosti je prišlo pri kratkoročnih depozitih in vlogah na vpogled, ki so predstavljale 45,1 odstotkov obveznosti in kapitala Abanke na dan 30. junija Uprava banke verjame, da je pretežni del teh depozitov stabilnih in prihajajo iz vrst cenovno neobčutljivih komitentov, vendarle pa je strukturno neujemanje do določene mere občutljivo na spremembe obrestne mere. Sestava sredstev in obveznosti Abanke ter z njimi povezano poslovno tveganje, lahko povzroči spremembo dobička in uspešnosti skladno s spremembo obrestnih mer. Abanka ne more zagotoviti, da bodo ukrepi pri upravljanju tovrstnih tveganj v celoti uspešni Bančno poslovanje je podvrženo pravnim, regulatornim in državnim obveznostim ter nadzoru Banka je podvržena močni regulativi in nadzoru Banke Slovenije. Na bančno poslovanje vplivajo tudi spremembe državnih politik, zakonodaje ali predpisov regulatorja na delih finančnih trgov, na katerih banka deluje. Ni zagotovil, da takšna spremembe pravnega in regulatornega okolja ne bo negativno vplivala na poslovanje banke, pravno obliko ter produkte in storitve ali vrednost sredstev Uvedba kapitalske ureditve Basel II Izdajatelj se je lotil projekta za uskladitev z novimi slovenskimi predpisi o bančništvu, Zakonom o bančništvu (ZBan-1, Uradni list RS, št. 131/2006), ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 2007 in v slovenski pravni red vnaša direktivi 2006/48/ES in 2006/49/ES, skupno imenovani nova kapitalska direktiva (Basel II). Skladno s prvim odstavkom 405. člena Zakona o bančništvu bo izdajatelj izkoristil možnost odloga in pričel z izračunom kapitalske ustreznosti pri kreditnem tveganju po novih določbah s 1. januarjem Izdajatelj se je odločil za uporabo standardnega pristopa pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditna tveganja in za uporabo pristopa osnovnega indikatorja za izračun kapitalsko zahtev za operativna tveganja. Izdajatelj je ocenil najverjetnejšo stopnjo sprememb na kapitalske zahteve kot posledico uvedbe nove kapitalske ureditve. Vendar pa v času priprave tega dokumenta ni mogoče podati kvantitativne ocene takšne spremembe Sistematično tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje Abanke Na razmere na kreditnem trgu lahko negativno vplivajo goljufije in neizpolnjevanje plačilnih obveznosti. Zaskrbljenost glede katere koli finančne institucije ali njeno neizpolnjevanje plačilnih obveznosti lahko pripeljeta do likvidnostnih težav, izgub ali neizpolnjevanja plačilnih obveznosti drugih finančnih institucij, saj je zaradi kreditnih, trgovinskih, klirinških ali drugih razmerij med finančnimi institucijami poslovna trdnost ene finančne institucije pogosto tesno povezana s poslovno trdnostjo drugih finančnih institucij. To tveganje se pogosto opisuje kot "sistematično tveganje" in lahko negativno vpliva na finančne posrednike, kot so klirinške agencije, klirinške hiše, banke, podjetja, ki poslujejo z vrednostnih papirji, in borze, s katerimi banka dnevno sodeluje, ter bi zato lahko negativno vplivalo na banko Operativno tveganje je tesno povezano z bančnim poslovanjem Poslovanje banke temelji na sposobnosti procesiranja velikega števila transakcij učinkovito in natančno. Kljub temu, da Abanka verjame, da so procesi in sistemi ustrezni, ne more dati zagotovila, da ne bo prišlo do izgub Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 3

16 zaradi neustrezne notranje kontrole procesov in sistemov, človeških napak, prevar in zunanjih dogodkov, ki prekinjajo normalno poslovanje banke. Abanka trenutno uvaja načrt poslovne kontinuitete in drugih varnostnih mehanizmov za zmanjšanje operativnega tveganja povezanega z informacijsko tehnologijo in njenim poslovanjem. Ne glede na implementirane mehanizme lahko napaka v IT sistemu banke negativno vpliva na njeno poslovanje in finančne rezultate Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv večji delničarji banke 10. decembra 2007 je imelo deset največjih delničarjev banke skupaj v lasti približno 89,7 odstotka delniškega kapitala izdajatelja. Največji posamezni delničar izdajatelja je družba Sava, d.d. ("Sava"), s 23,8- odstotnim deležem na dan 10. decembra Skupaj z delničarji povezani z Zavarovalnico Triglav pa ima Zavarovalnica Triglav, ki ima sama v neposredni lastni na dan 10. decembra 2007 približno 21,3-odstotni delež izdajatelja, približno 33-odstotni skupni delež v lastniškem kapitalu izdajatelja. Na podlagi odredbe Agencije za zavarovalni nadzor z dne 4. decembra 2006, izdane v skladu z Zakonom o finančnih konglomeratih, ki izvaja Direktivo 2002/87/ES, je izdajatelj član finančnega konglomerata, na vrhu katerega je Zavarovalnica Triglav in se imenuje Skupina Triglav. Nad Zavarovalnico Triglav kot osebo, ki je na vrhu konglomerata, Agencija za zavarovalni nadzor izvaja dopolnilni nadzor na ravni konglomerata, zlasti v zvezi z njenim stanjem solventnosti in kapitalske ustreznosti, koncentracijo tveganj ter posli v skupini na ravni konglomerata. Za zdaj to še ni vplivalo na izdajatelja. Več podatkov je v poglavju Večji delničarji. Sava in Zavarovalnica Triglav lahko zaradi imetništva lastniških deležev individualno izvajata vpliv na izdajatelja in njegovo strategijo. Omeniti je potrebno, da med Savo in Zavarovalnico Triglav ni nobenega dogovora o kakršnem koli skupnem obvladovanju izdajatelja Neuspeh uprave banke pri uresničevanju strategije banke lahko ima negativne posledice Uprava banke je bila imenovala leta 2005 po odstopu prejšnjih članov uprave. Nova uprava je pripravila dolgoročno strategijo banke, ki predvideva širitev tako na področju poslovanja s prebivalstvom kakor tudi z malimi in srednjimi podjetji v Sloveniji ter širitev na trge jugovzhodne Evrope. Ni zagotovila, da bo Uprava uspešna pri uresničevanju te strategije, neuspeh pri uresničevanju strategije pa ima lahko negativne vplive na banko, njeno finančno stanje in rezultate poslovanja Način upravljanja s tveganji Abanka ima oblikovano celovito politiko upravljanja s tveganji, ki je sestavljen iz dveh enot Sektor upravljanja s tveganji in Odbora za upravljanje z bilanco banke (»ALCO«). Sektor upravljanja s tveganji je neodvisen od bančnega poslovanja in poroča neposredno Upravi Banke in odboru za upravljanje z bilanco banke (»ALCO«). Njegove glavne naloge so: - identifikacija tveganj banke in spremljanje ustreznosti in konsistentnosti postopkov upravljanja s tveganji; - definiranje in preverjanje delovnih okvirjev, ki se uporabljajo pri analiziranju, ocenjevanju, potrjevanju in spremljanju tveganj; - določanje omejitev kreditnih, deželnih in tržnih tveganj in spremljanje skladnosti omejitev; - redno pregledovanje kreditnega portfelja banke in profila tveganja; ter - analiziranje, merjenje in nadzorovanje tveganje povezanih z novimi produktu. Nadalje, profil tveganja banke je ovrednoten mesečno na sejah ALCO. ALCO sestavljajo: - Aleš Žajdela predsednik odbora, predsednik uprave, odgovoren za področje splošnih poslov in področje financ in podpore poslovanju; - Gregor Hudobivnik namestnik predsednika odbora, član uprave, odgovoren za področje finančnih trgov in področje informatike in bančne tehnologije; - Radovan Jereb član odbora, član uprave, odgovoren za področje poslovanja s podjetji, bančno mrežo in področje Primorske; - Nada Mertik članica odbora, izvršna direktorica za področje financ in podpore poslovanju; - Anica Vehovar Žnidaršič članica odbora, izvršna direktorica za področje poslovanja s podjetji Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 4

17 - Franc Bračun član odbora, izvršni direktor za bančno mrežo; - Boštjan Herič član odbora, izvršni direktor za finančne trge; - Simona Kogovšek, članica odbora, izvršna direktorica za področje informatike in bančne tehnologije; ter - Zvonka Črmelj, članica odbora, direktorica za poslovanje s podjetji in področja Primorske Kreditno tveganje Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke, kar pomeni, da nasprotna stranka ne bo mogla od zapadlosti deloma ali v celoti poplačati svojih obveznosti. Ocenjevanje kreditnega tveganje temelji na predpisanih standardnih, sprejeti metodologiji za ocenjevanje kreditnega tveganja ter obvladovanju obstoječe in potencialne izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju. Ocenjevanje kreditnega tveganja vključuje oceno finančnega položaja komitenta in njegove sposobnosti ustvarjanja zadostnih denarnih tokov za poplačilo kredita v prihodnosti, finančno disciplino in kakovost zavarovanja terjatev. Pri ocenjevanje bonitete komitenta Banka upošteva tako objektivne kakor tudi subjektivne ocene komitenta. Ocena tveganja je podana glede na interno lestvico za določanje bonitete komitentov. Oddelek upravljanja s tveganji posreduje vse predloge bonitetne ocene za pravne osebe, banke in kmetovalcev kreditnemu odboru v diskusijo in potrditev. Spodnja tabela prikazuje razvrstitev finančnih sredstev in prevzetih zunajbilančnih obveznosti glede na interno bonitetno oceno izdajatelja na dan Tabela 1: Razvrstitev finančnih sredstev in prevzetih zunajbilančnih obveznosti glede na interno bonitetno oceno na dan v 000 EUR Bilančne terjatve Finančna sredstva po odplačni vrednosti Finančna sredstva po pošteni in nabavni vrednosti Drugo Zunajbilančne obveznosti Skupaj izpostavljenost Struktura (v %) Oslabitve in rezervacije Neto izpostavljenost A , B , C , D , E , Skupaj razvrščene terjatve , Nerazvrščene terjatve , Skupaj , Pred odobritvijo kreditnega zahtevka, mora pooblaščena oseba v banki odgovorna za komitenta pridobiti njegovo bonitetno oceno. Pooblaščena oseba v banki je odgovorna za celoten postopek vodenja postopka od kreditnega zahtevka do poplačila. Banka ima predpisano enotno obliko kreditnega zahtevka in kreditne mape, ki se vodi za vsakega komitenta. Standardni kreditni zahtevki se predložijo v odločanje kreditnemu odboru banke ali pooblaščeni osebi v banki v skladu s sklepi o individualnih pooblastilih (ločeno za pravne osebe, samostojne podjetnike in kmete ter ločeno za fizične osebe). Odgovornost pooblaščenih oseb seže do sprejema odločitve o naložbi v skupni višino do 5,8 milijonov EUR za posamezno naložbo, v odvisnosti od bonitete in ročnosti naložbe ter kvalitete zavarovanj. Pooblaščene osebe morajo mesečno obveščati kreditni odbor o izvajanju pooblastil v obliki standardiziranega poročila. Pooblaščene osebe lahko odločajo le o naložbah, za katere velja skupinska slabitev v skladu s predpisi Banke Slovenije. Odločitve kreditne odbora in kreditne komisije se sprejemajo na podlagi glasovanja z večino. Sektorji, ki so povezani s pregled kreditnega zahtevka so: sektor upravljanja s tveganji, področje poslovanja s podjetji, področje poslovanja s fizičnimi osebami, sektor medbančnih odnosov in pravni oddelek. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah ima upravni odbor Banke možnost veta na odločitve sprejete s strani kreditnega odbora in kreditne komisije. Banka strukturira ravni prevzetega kreditnega tveganja tako, da določa limite izpostavljenosti tveganju za Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 5

18 posameznega posojilojemalca ali skupino posojilojemalcev in limite velike izpostavljenosti, limiti pa so postavljeno tudi do bank in tujih držav ter gospodarskih panog. Ta tveganja banka redno spremlja in limite preverja enkrat na leto ali pogosteje ter s tem skrbi za razpršenost kreditnega tveganja. Limite izpostavljenosti banke, gospodarske panoge ali države odobri odbor za upravljanje z bilanco banke, limite velike izpostavljenost pa potrjuje nadzorni svet. Del kreditnega tveganja je tudi deželno tveganje. Za uravnavanje deželnega tveganja je banka izdelala pravilnik, s katerim sta določena postopek določitve in spremljanja tveganosti tujih držav ter postopek določitve in spremljanja limitov do tujih držav. Po pravilniku se tveganost posamezne države določi kvartalno na podlagi pridobljenih bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij. Tuje države se razvrsti v sedem internih bonitetnih razredov, ki posledično določajo limit zadolževanja. Na ta način banka skrbi za primerno razpršenost naložb in s tem doseganje optimalnega donosa ob zanjo še sprejemljivem tveganju. Limit zadolževanja do tujih držav potrdi ALCO Tržno tveganje Trgovanje s finančnimi instrumenti je povezano s tržnimi tveganji. Tržno tveganje je izpostavljenost banke tržnim spremenljivkam, ki povzročajo tveganja in nanje banka ne more vplivati. Te spremenljivke so obrestne mere, tečaji tujih valut, cenovna gibanja lastniških in dolžniških instrumentov ter drugih finančnih instrumentov, s katerimi banka trguje. Tvegane pozicije nastajajo v oddelkih zakladništva in investicijskega bančništva. Banka upravlja tržna tveganja z internimi pravili, ki določajo: - postopke trgovanja, dolžnosti, pooblastila in odgovornost znotraj posamezne organizacijskega enote; - oddvojitev dolžnosti med večini organizacijskimi enotami, ki vključujejo obvezne razmejitve odgovornosti med oddelkov trgovanja in podpornim oddelkom; - zahteve notranje kontrole z namenom zagotavljanja varnosti in pazljivosti; - metode poročanja; - trgovalne limite ter - investicijsko in trgovalno strategijo. Politika tržnih tveganje je periodično pregleda, revizijo politike pa potrdi uprava izdajatelja. Sektor upravljanja s tveganji je odgovoren za neodvisen nadzor tržnih tveganj, vključno z identifikacijo vseh tržnih tveganj, vzpostavitvijo potrebnih nadzorov in limitov, spremljanje pozicij in izpostavljenosti in zagotavljanjem, da se tržna tveganja ustrezno vključijo v sistem upravljanja s tveganji in poročanja. Politiko tržnih tveganj periodično pregleda ALCO. Banka meri pozicijsko tržno tveganje pri postavkah trgovanja v kotaciji na domačem in tujih trgih z metodologijo, ki temelji na metodi tveganje vrednosti (t.i. metodi VAR). Za izračun mere tveganja VaR banka uporablja metodo historične simulacije, ki upošteva kvantitativne standarde Banke Slovenije (95-odstotno in 99-odstotno stopnjo zaupanja, enoletno časovno vrsto podatkov ter 10 dnevno obdobje držanja). Limite VaR za različne trgovalne portfelje določa ALCO, ki tudi mesečno preverja njihovo izkoriščenost. Upravljanje s tržnim tveganjem skrbi tudi za kapitalsko ustreznost z napovedmi in izračuni kapitalske ustreznost na četrtletni bazi. Abanka je pričela s projektom uvedbe nove programske opreme za trgovanje ter tudi za spremljanje in upravljanje s tveganji operacij zakladništva. Poleg merjenja tveganja bo ta programska oprema omogočala tudi spremljanje limitov, analizo tržnih tveganj, simulacije in testiranje izrednih situacij ter pregled učinkovitosti testiranje za nazaj (back-testing). Zaključek projekta je predviden v drugi polovici Likvidnostno tveganje Banka upravlja z likvidnostnim tveganjem v skladu s politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem, ki ga sprejme Uprava banke najmanj enkrat letno in ki zagotavlja, da se upoštevajo vse zahteve Banke Slovenije v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti. Likvidnostno stanje Banke se spremlja na mesečnih sestankih ALCO, kjer Banka tudi prilagaja in sprejema merila za upravljanja s tveganji. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 6

19 Oblikovanje tekoče likvidnostne politike je v pristojnosti likvidnostne komisije, ki ji predseduje Gregor Hudobivnik, član upravnega odbora. Likvidnost komisija dnevno spremlja denarne tokove v domači in tuji valuti v tekočem obdobju izpolnjevanja obvezne rezerve, izpolnjevanje ukrepov denarne politike s področja uravnavanja likvidnosti, odprto devizno pozicijo, zadolženosti banke na medbančnem trgu in pri centralni banki, gibanje depozitov, gibanje presežkov in količnikov likvidnostne lestvice, deviznih tečajev itd. Za izvajanje likvidnostne politike je zadolžen sektor zakladništva Operativno tveganje Banka bo v letu 2008 pristopila k uporabi enostavnega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje. Ne glede na odločitev za uporabo tega pristopa, je banka že v letu 2005 k upravljanju operativnega tveganja pristopila na način, ki ji bo brez večjih naporov omogočil preiti na višje razvit standardiziran pristop. Tako je bila zastavljena tudi strategija razvoja in implementacije okvira upravljanja z operativnim tveganjem. Abanka je v letu 2006 vzpostavila sistem za spremljanje škodnih dogodkov po vseh organizacijskih enotah banke in za njihovo poročanje službi za uravnavanje tveganj, ki je pristojna za centralizirano zbiranje škodnih dogodkov in za njihovo zbirno poročanje upravi, višjemu vodstvu ali službi notranje revizije. Podatki o škodnih dogodkih so podlaga za vzpostavitev interne baze podatkov o nastalih škodnih dogodkih ter izvajanje ukrepov kontrolo in zmanjšanja operativnega tveganja ter približevanje dejanskega profila operativnega tveganja želenemu profilu. Profil operativnega tveganja ni statičen in je posodobljen dvakrat letno ter preverjen vsakokrat, ko se pojavi novo tveganje. Prepoznavanje in ocena operativnega tveganja je zato periodičen in stalen proces. V letu 2006 je bila pripravljena Krovna varnostna politika, ki je podlaga za varno poslovanje z vseh vidikov varnosti in utemeljuje vse specifične politike in navodila varovanja po posameznih področjih dela (fizično varovanje, poslovna tveganje, varovanje informacij ), ki so že sprejeti ali pa še bodo. Izdelani so bili načrti neprekinjenega poslovanja za vse produkte in organizacijske enote banke, ki se stalno ažurirajo. V okviru projekta Okrevalni načrti so bili pripravljeni analiza tveganj katastrof, program zmanjševanja tveganj katastrof in analiza strategij okrevanj po lokacijah izdajatelja. Slednja vsebuje identificirane strategije okrevanja organizacijskih enot po lokacijah in pogoje za uspešno izvedbo strategij v primeru katastrofe Obrestno tveganje Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost finančnega položaja banke neugodnim spremembam tržne ravni obrestnih mer. Spremembe obrestnih mer vplivajo na neto obrestne prihodke in na raven drugih obrestno občutljivih prihodkov ter operativnih stroškov. Banka meri vplive spremembe tržne obrestne mere glede na poštene vrednosti in obrestno tveganje denarnega toka. Obrestno tveganje denarnega toka je tveganje, da bodo prihodnji denarni tokovi iz finančnega instrumenta nihali zaradi spremembe tržnih obrestnih mer. Obrestno tveganje poštene vrednosti pa je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer Valutno tveganje Valutno tveganje pomeni izpostavljeni banke posledicam sprememb deviznih tečajev, ki v primeru neugodnih gibanj negativno vplivajo na dohodek banke. Uravnavanje valutnega tveganje poteka v skladu s sprejeto politiko, ki določa pristojnosti in odgovornosti posameznih organizacijskih enot, način merjenja in spremljanje valutnega tveganja ter limite za omejevanje tveganja. Izvajanje poslovne politike in usmeritev spremlja ALCO. Uprava določa limite izpostavljenosti po valutah in v skupnem znesku za pozicije preko noči in znotraj dneva, ki so dnevno nadzorovane. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 7