O B R A Z L O Ž I T E V PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA MESTNE OBINE KOPER (DRUGA OBRAVNAVA)

Transkripcija

1 Komisija za statut obine in poslovnik obinskega sveta Commissione per lo statuto comunale e per il regolamento interno del consiglio comunale O B R A Z L O Ž I T E V PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA MESTNE OBINE KOPER (DRUGA OBRAVNAVA) Obinski svet Mestne obine Koper je predlog sprememb in dopolnitev statuta Mestne obine Koper obravnaval in v prvi obravnavi sprejel na seji dne 14. julija 2005 ter naložil Komisiji za statut obine in poslovnik Obinskega sveta kot predlagateljici, da za eno od naslednjih sej Obinskega sveta pripravi besedilo predloga sprememb in dopolnitev statuta za drugo obravnavo ob upoštevanju stališ, pripomb in predlogov iz prve obravnave. V prvi obravnavi so pred obravnavo na seji Obinskega sveta spremembe in dopolnitve statuta obravnavali vsi odbori, Statutarno pravna komisija ter Komisija za vprašanja italijanske narodnosti. Svoje mnenje je podal tudi Svet Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper. Na sejah delovnih teles ter na seji Obinskega sveta so bile podane pripombe, stališa in predlogi, o katerih je komisija za statut obine in poslovnik Obinskega sveta opravila poglobljeno razpravo ter na tej osnovi doloila predlog sprememb in dopolnitev statuta za drugo obravnavo. Opredelitev komisije do podanih stališ, pripomb in predlogov iz prve obravnave: - Veina pripomb se je nanašala na predvideno spremembo etrtega odstavka 127. lena statuta, ki predvideva nadomestitev sedanje 2/3 veine z veino opredeljenih glasov lanov Obinskega sveta za sprejem odloitev o odsvojitvi delov nepreminega premoženja obine. Tej spremembi so nasprotovali Odbor za krajevno samoupravo, Mojca Kleva v imenu Kluba lanov SD- Socialni demokrati ter Jadran Bajec in Marjan Križman, lana Obinskega sveta. V zvezi s to spremembo je Miran Bavar, vodja Kluba lanov LDS predlagal, da naj se razmisli o doloitvi vsaj kvalificirane veine, e ne 2/3 za sprejem odloitev o bistvenih vprašanjih, oziroma da se doloi 2/3 veina samo za primere nad doloeno višino vrednosti premoženja. Opozoril je tudi na zavajajo stavek iz obrazložitve predloga sprememb in dopolnitev statuta, da so dolobe o nainu

2 odloanja obinskega sveta vsebina zakona in jih ni mogoe drugae urejati s statutom. Dorijan Marši, lan Obinskega sveta, pa je poudaril, da dolobe statuta o veinah, potrebnih za sprejem odloitev obinskega sveta glede na odlobo Ustavnega sodiša (obina Ig), niso v neskladju z zakonom ter predlagal, da se pomembne odloitve, kot je prodaja obinskega premoženja, sprejema s imvišjim konsenzom. Odbor za krajevno samoupravo ter Mojca Kleva v imenu Kluba lanov SD-Socialni demokrati sta v zvezi s predlogom sprememb vein, potrebnih za veljavno odloanje obinskega sveta nasprotovala tudi predlagani spremembi drugega odstavka 145. lena. Predvideno je namre rtanje doloila, da v primeru, ko organ krajevne skupnosti ni dal pozitivnega mnenja k odloitvi o posegu v prostor, ki je širšega pomena, mora obinski svet tako odloitev sprejeti z veino vseh lanov obinskega sveta. Komisija se je po obravnavi navedenih pripomb ob upoštevanju vseh argumentov izraženih v razpravi tako na delovnih telesih kot na seji Obinskega sveta, odloila predlagati, da se v dolobi etrtega odstavka 127. lena sedaj veljavna 2/3 veina potrebna za odloitev o odsvojitvi delov nepreminega premoženja obine nadomesti»z veino glasov vseh lanov«, to je 17 lanov. Komisija je tudi soglašala s pripombo Odbora za krajevno samoupravo in Kluba lanov SD Socialni demokrati, da se doloba drugega odstavka 145. lena ne spremeni. - Odbor za družbene dejavnosti je komisiji predlagal, da do druge obravnave razmisli o spremembi 28. lena statuta, ki naj se spremeni tako, da se povea število lanov Obinskega sveta. V zvezi s tem predlogom je Breda Krašna tudi postavila vprašanje, ali je Urad za lokalno samoupravo in regionalni razvoj opozoril, da bi lahko naš Obinski svet sestavljalo 35 svetnikov. Število lanov prvoizvoljenega obinskega sveta Mestne obine Koper 32, je doloil zakon o ustanovitvi obin ter o doloitvi njihovih obmoij. Skladno z zakonom o lokalni samoupravi šteje obinski svet od 7 do 45 lanov. Zakon o lokalnih volitvah v 116. lenu doloa, da se število lanov obinskega sveta doloi glede na število prebivalcev v obini, tako da obinski svet šteje 32 do 35 lanov v obini s preko 30 tiso prebivalcev, 36 do 45 lanov pa šteje obinski svet v obini s preko 100 tiso prebivalcev. V letu 1994, ko je zakon doloil 32 lanov Obinskega sveta MOK je obina Koper štela prebivalcev, po stanju december 2004 pa šteje obina prebivalcev, to je 2395 ve. Komisija se je seznanila s temi zakonskimi dolobami ter sklenila, da se pristopi k spremembi števila lanov Obinskega sveta ob pripravi naslednjih sprememb in dopolnitev statuta, ki jih bo komisija pripravila še v tem letu glede na to, da je v avgustu priela veljati novela zakona o lokalni samoupravi. Urad za lokalno samoupravo in regionalni razvoj vprašanja glede poveanja števila lanov obinskega sveta ni izpostavil. Komisija za statut obine in poslovnik obinskega sveta Mestne obine Koper je predlog sprememb in dopolnitev statuta Mestne obine Koper doloila na seji dne 7. septembra 2005 ter sklenila predlaga Obinskemu svetu, da ga sprejme v predloženem besedilu. Koper, 7. septembra 2005 PREDSEDNIK KOMISIJE Darko Grad. l.r.

3 BESEDILO LENOV STATUTA MESTNE OBINE KOPER, KI SE SPREMINJAJO OZIROMA DOPOLNJUJEJO S T A T U T MESTNE OBINE KOPER III. ORGANI OBINE 1. SKUPNE DOLOBE 26. len Organi obine lahko veljavno sklepajo, e je na seji navzoa veina njihovih lanov. Odloitve sprejemajo z veino opredeljenih glasov navzoih lanov, e ni z zakonom ali s tem statutom drugae doloeno. O vseh odloitvah organi obine odloajo javno, e ni z zakonom ali tem statutom doloeno tajno glasovanje. Posamezni organ lahko z veino navzoih lanov sprejme sklep, da bo o doloenih zadevah odloal tajno. 2. OBINSKI SVET 38. len Obinski svet sprejema odloitve z veino opredeljenih glasov navzoih lanov, zakonom ali tem statutom drugae doloeno. e ni z 3. ŽUPAN 45. len Obina ima enega ali ve podžupanov, vendar najve tri. Število podžupanov in nain opravljanja njihove funkcije doloi na predlog župana obinski svet s sklepom. Podžupana imenuje obinski svet izmed lanov obinskega sveta s tajnim glasovanjem na predlog župana z veino glasov vseh lanov obinskega sveta. ob imenovanju obinski svet na predlog župana odloi o poklicnem opravljanju funkcije podžupana. e obinski svet odloi o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, le-ta opravlja tudi funkcijo lana obinskega sveta. Obinski svet lahko odloi, da bo imenovanje podžupana opravil z javnim glasovanjem. Podžupan mora biti pripadnik italijanske narodne skupnosti, imenovan izmed lanov obinskega sveta izvoljenih na posebnih listah pripadnikov italijanske narodne skupnosti, e ni pripadnik italijanske narodne skupnosti župan. S sklepom o imenovanju podžupana doloi obinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v asu od sprejema

4 sklepa o predasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati o odloitvah obinskega sveta. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in po pooblastilu opravlja posamezne naloge iz njegove pristojnosti. Župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti nadomeša tisti podžupan, ki ga doloi župan, e ga ne doloi, pa najstarejši podžupan. V asu nadomešanja opravlja podžupan tekoe naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomeša župana lan obinskega sveta, ki ga doloi župan, e ga ne doloi, pa najstarejši lan obinskega sveta. V asu nadomešanja opravlja lan obinskega sveta tekoe naloge iz pristojnosti župana. 46. len Predlog za razrešitev podžupana lahko poda župan. Podžupan je razrešen, e je za razrešitev glasovala veina vseh lanov obinskega sveta. Postopek glasovanja o razrešitvi podžupana se opravi po postopku doloenem za njegovo imenovanje. 4. NADZORNI ODBOR 49. len Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v obini. Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 3 lani. Predsednika, namestnika predsednika in lane nadzornega odbora imenuje obinski svet z javnim glasovanjem z veino glasov vseh lanov obinskega sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 60. len Obinski svet razreši nadzorni odbor po postopku doloenem za njegovo imenovanje. Obinski svet lahko razreši nadzorni odbor v celoti, njegovega predsednika, namestnik predsednika in posameznega lana. Predlog za razrešitev lahko poda najmanj etrtina lanov obinskega sveta. Predlog za razrešitev namestnika predsednika in posameznega lana nadzornega odbora lahko poda tudi predsednik nadzornega odbora. Obrazložen predlog za razrešitev se predloži komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki o tem obvesti župana, ki je dolžan predlog uvrstiti na dnevni red prve predvidene seje obinskega sveta, najkasneje pa v roku treh mesecev.

5 Nadzorni odbor oziroma predsednik, namestnik predsednika in posamezen lan nadzornega odbora so razrešeni, e je za razrešitev glasovala veina vseh lanov obinskega sveta. Za predasno razrešitev predsednika, namestnika predsednika in lana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predasno prenehanje mandata lana obinskega sveta, pri emer opravi razrešitev obinski svet na predlog nadzornega odbora. 7. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOANJA OBANOV 75. len Odloitve, predloge, pobude, stališa in mnenja zbora obanov so obinski organi, v katere pristojnost spada posamezna zadeva, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog praviloma upoštevati. e obinski organ meni, da jih ni mogoe upoštevati, je obanom dolžan na primeren nain in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. Obinski svet pa je v tem primeru dolžan odloitev sprejeti z veino glasov vseh lanov obinskega sveta. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE NALOG OBINE 127. len Premoženje obine sestavljajo nepremine in premine stvari v lasti obine, denarna sredstva, deleži na kapitalu pravnih oseb in pravice. Obina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Odsvojitev delov premoženja obine je dopustna le proti plailu, ki postane del premoženja obine, razen e se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in druge tovrstne namene. Odloitev o odsvojitvi delov nepreminega premoženja obine sprejme obinski svet z dvotretjinsko veino glasov lanov obinskega sveta na predlog župana, oziroma po njegovem predhodnem mnenju, e ni predlagatelj. Vrednost premoženja izkazuje obina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom len Prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proraunu obine, ki ga sprejme obinski svet z odlokom z veino glasov vseh lanov. Proraun obine je akt obine, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki obine za eno leto. Za izvrševanje prorauna je odgovoren župan len Župan lahko pooblasti doloene osebe za izvrševanje prorauna.

6 V proraunu se prejemki in izdatki izkazujejo skladno s predpisi s podroja javnih financ. VIII. KRAJEVNE SKUPNOSTI 156. len Obinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora obine, etrtine lanov sveta krajevne skupnosti ali zbora krajanov razpusti svet krajevne skupnosti: - e se ugotovi, da oitno nezakonito razpolaga s sredstvi ter - e ne izvršuje svojih nalog oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti obine in kljub opozorilom pristojnih organov nezakonitosti ne odpravi. Pred obravnavo predloga na obinskem svetu mora župan sklicati zbor obanov za obmoje krajevne skupnosti. Odloitev o razpustitvi sveta krajevne skupnosti sprejme obinski svet z veino glasov vseh lanov. IX. SPLOŠNI IN POSAMINI AKTI OBINE 1. SPLOŠNI IN POSAMINI AKTI 172. len S poslovnikom obinskega sveta se ureja organizacija in nain dela obinskega sveta ter uresnievanje pravic in dolžnosti lanov obinskega sveta. Poslovnik sprejme obinski svet z dvotretjinsko veino glasov vseh lanov obinskega sveta len Statut, odloki in drugi splošni akti obine se objavijo v uradnem glasilu v slovenskem in italijanskem jeziku, veljati pa zanejo petnajsti dan po objavi, e ni v njih drugae doloeno. Splošne akte obinskega sveta razglaša župan. XII. SPREMINJANJE STATUTA 205. len e obinski svet z veino vseh lanov sprejme pobudo za spremembo statuta, naloži komisiji za statut obine in poslovnik obinskega sveta, da pripravi predlog sprememb statuta.