ROMEO IN JULIJA. Balet Renata Zanelle na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Prva premiera Druga premiera

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "ROMEO IN JULIJA. Balet Renata Zanelle na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Prva premiera Druga premiera"

Transkripcija

1 ROMEO IN JULIJA Balet Renata Zanelle na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva Prva premiera Druga premiera Sezona 2021/2022 PROSIMO, DA OB CITIRANJU DOSLEDNO NAVAJATE AVTORJA. HVALA.

2 Vsebina je iz gledališkega lista, ki ga je uredila dramaturginja Tatjana Ažman. ROMEO IN JULIJA Balet Renata Zanelle na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva Glasba Sergej Sergejevič Prokofjev Koreograf Renato Zanella Dirigent Kevin Rhodes Zasedba vlog Julija Nina Noč / Yaman Kelemet / Nina Kramberger Romeo Kenta Yamamoto / Petar Đorčevski / Filip Jurič / Oleksandr Koriakovskyi Gospa Capulet Tjaša Kmetec / Rita Pollacchi / Tasja Šarler Gospa Monteg Georgeta Capraroiu / Urša Vidmar / Barbara Marič Rosalinda Ana Klašnja / Chie Kato / Tasja Šarler Grofica Regina Križaj / Urša Vidmar Vojvodinja Katja Romšek / Lara Flegar / Neža Rus Pestunja Monika Maja Dedović / Irena Kloboves / Antonija Novotny Monteg Gregor Guštin / Lukas Bareman / Gaj Rudolf Capulet Iulian Ermalai / Yuki Seki Mercutio Hugo Mbeng / Filip Jurič / Filippo Jorio Benvolio Yujin Muraishi / Oleksandr Koriakovskyi / Thomas Giugovaz

3 Tybalt Lukas Zuschlag / Filip Jurič / Petar Đorčevski Paris Petar Đorčevski / Yuki Seki / Lukas Zuschlag Pater Lorenzo Goran Tatar / Tomaž Horvat / Ivan Greguš Meniha Ivan Greguš in Aleks Theo Šišernik Sabljači družine Monteg Thomas Giugovaz, Oleksandr Koriakovskyi, Matteo Moretto, Filippo Jorio Sabljači družine Capulet Lukas Bareman, Aleks Theo Šišernik, Lan Dan Kerštanj k. g., Yuki Seki, Filip Jurič Par norčkov in DJ Yaman Kelemet in Filippo Jorio / Chie Kato in Yujin Muraishi/ Erica Pinzano in Thomas Giugovaz Tri dekleta Gabriela Mede, Chie Kato, Erica Pinzano / Nina Kramberger, Mariya Pavlyukova, Emilie Tassinari Črne lilije Erica Pinzano, Lara Flegar, Gabriela Mede, Emilie Tassinari, Katja Romšek, Tasja Šarler, Neža Rus, Assija Sultanova k. g. Zabava Lara Flegar, Gabriela Mede, Emilie Tassinari, Katja Romšek, Tasja Šarler, Neža Rus, Johanne Monfret, Assija Sultanova a. g., Mariya Pavlyukova, Antoneta Turk, Barbara Potokar, Nina Kramberger, Lukas Bareman, Aleks Theo Šišernik, Matteo Moretto, Yuki Seki, Filip Jurič, Thomas Giugovaz, Oleksandr Koriakovskyi, Yujin Muraishi / Filippo Jorio, Lan Dan Kerštanj a. g., Gregor Guštin / Gaj Rudolf Ples Neža Rus, Tasja Šarler, Emilie Tassinari, Georgeta Capraroiu / Urša Vidmar, Sorina Dimache, Assija Sultanova k. g., Barbara Marič, Barbara Potokar, Romana Kmetič, Olga Kori, Lara Flegar / Katja Romšek, Enisa Hodžić, Yuki Seki / Iulian Ermalai, Gregor Guštin / Alexandru Barbu, Oleksandr Koriakovskyi, Lukas Bareman, Tomaž Horvat / Goran Tatar, Matteo Moretto, Ivan Greguš, Gaj Rudolf, Aleks Theo Šišernik, Filippo Jorio, Filip Jurič, Thomas Giugovaz, Lan Dan Kerštanj k. g. Scenograf Alessandro Camera Kostumografinja Alexandra Burgstaller Oblikovalec svetlobe Jasmin Šehić Asistenti predstave Olga Andreeva, Stefan Capraroiu, Mojca Kalar, Viktor Isajčev, Claudia Sovre, Leonid Kouznetsov

4 Dramaturginja Tatjana Ažman Koncertni mojster Igor Grasselli Asistent dirigenta Dominik Steklasa Inspicient Igor Mede Orkester SNG Opera in balet Ljubljana I. violine: Rahela Grasselli, Domen Lorenz, Polona Ruter, Natalija Čabrunić, Metka Zupančič, Metka Udovč, Tim Demšar, Jelena Pejić*, Sandy Baitkova* II. violine: Margareta Pernar Kenig, Dragana Pajanović, Nastja Dolinar, Saša Kmet, Ana Stadler, Olga Čibej Pletikosić, Katarina Zupan*, Alma Gunzek*, Beti Bratina* Viole: Ana Glišić Dimitrova, Gea Pantner*, Jevgenij Meleščenko, Martin Žužek Kres, Paolo Canarella, Aljaž Mihelač, Laslo Babinski, Yusumici Iwaki*, Tomaž Malej*, Špela Pirnat* Violončela: Damir Hamidulin, Fulvio Drosolini, Barbara Gradišek, Jaroslav Cefera, Aleksandra Čano Muharemović, Urban Marinko, Tamara Gombač*, Bernardo Brizani* Kontrabasi: Jacopo Tarchini, Valerij Bogdanov, Alesandar Blagojević, Luka Brodarić*, Damir Rasiewicz* Harfa: Maria Gamboz Gradišnik, Anja Kožuh* Klavir: Kayoko Ikeda, Jelena Bolyubash* Celesta, orgle: Mija Novak* Mandoline: Tanja Pirc, Urban Logar, Šamsudin Džopa, Dejan PodgorelEc Flavte: Helena Trismegist, Vesna Jan Mitrović, Matjaž Debeljak, Špela Benčina, Barbara Spital*, Aleksandra Pleterski* Oboe: Jonathan Mauch, Claudia Pavarin, Manca Marinko, Darko Jager Klarineti: Tadej Kenig, Jakob Bobek, Borut Turk, David Gregorc Saksofon: Domen Koren*, Vida Vatovec* Fagoti: Jure Mesec, Árpád Balázs Piri, Milan Nikolić Rogovi: Primož Zemljak, Marko Arh, Ana Mir, Erik Košak, Aurellie Roussel*, Edi Bizjak*, Hana Močnik*, Timea Erdei*, Mihajlo Bulajić* Trobente: Uroš Pavlović, Gregor Turk, Jure Močilnik, Matej Kravčar*, Blaž Avbar* Pozavne: Andrej Sraka, Aleš Šnofl, Tine Plahutnik, Leon Leskovšek Tuba: Aleš Plavec Timpani: Tomaž Vouk, Andraž Poljanec* Tolkala: Rudi Podkrajšek, Gašper Gradišek, Petra Vidmar*, Maja Povše*, Katarina Kukovič* Inšpektor orkestra: Bojan Gombač Mojster za zvok

5 Luka Berden Producentka Nives Fras Koordinator baleta Simon Stanojevič Scena in kostumi Gledališki atelje SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana Vodja: Matjaž Arčan Tehnična služba SNG Opera in balet Ljubljana Vodja službe (tehnični vodja) in koordinator del tehnične ekipe po pooblastilu direktorja ter vodja scenske razsvetljave mojster luči: Jasmin Šehić; vodja odrske tehnike: Franci Stanonik; video tehnik: Matija Grošelj*; vodja rekviziterjev: Sandi Dragičević; vodja maskerjev - lasuljarjev: Marijana Sešek; vodja frizerjev - lasuljarjev: Nevenka Zajc; vodja moške garderobe: Vida Markelj; vodja ženske garderobe: Ksenija Šehić *Zunanja sodelavka/zunanji sodelavec. Predstava ima en odmor. PRIZORI V BALETU ROMEO IN JULIJA PRVO DEJANJE Uvertura 1. Ulice Verone 2. Sabljaška šola 3. Palača Capuletov 4. Priprave na ples 5. Ulice Verone 6. Ples pri Capuletih 7. Palača Capuletov DRUGO DEJANJE 1. Zabava pri Montegih 2. Palača Capuletov 3. Zabava pri Montegih 4. Kapela

6 5. Zabava pri Montegih 6. Julijina spalnica 7. Palača Capuletov 8. Julijina spalnica 9. Ulice Mantove 10. Julijin grob Zgodba o ženskah v moškem svetu Renato Zanella o svojem baletu Romeo in Julija Zapisala in uredila Tatjana Ažman Prihajam iz Verone, mesta, ki se identificira s staro zgodbo o Romeu in Juliji in je z njo globoko sentimentalno povezano. Zgodba je prišla na ušesa tudi znamenitemu dramatiku Shakespearju, ki jo je povzel in ustvaril čudovito dramsko predlogo. Julijin balkon v Veroni je gotovo eden najbolj obiskanih kotičkov na svetu. Uteleša nekaj podobnega, kot je zaklepanje ljubezni s ključavnicami na ograje mostov. Je simbol ljubezni in življenja. Ljubezen in življenje sta besedi, ki ljudi zelo privlačita. V naš DNK je položena velikanska želja, da bi ljubili in živeli. V Veroni sem torej odraščal, obiskoval sem balkon pa tudi grob in trge, kjer se dogaja zgodba Romea in Julije, in mnoge druge kraje. V nekem trenutku mojega življenja je zgodba o Romeu in Juliji usmerila mojo umetniško pot. V baselskem baletu, mojem prvem baletnem ansamblu, so uprizorili koreografijo Heinza Spoerlija, potem pa sem v milanski Scali videl Crankov balet z istim naslovom in zaradi te predstave sprejel odločitev, da bom s stuttgartskim ansamblom, ki je izvedel predstavo, sodeloval kot plesalec. V Stuttgartu sem ostal deset let in plesal vse pomembne vloge v tem baletu. Ko sem se preselil na Dunaj, so tudi tam plesali Crankovo koreografijo. Z Romeom in Julijo sem se srečeval še naprej, sodeloval pa sem tudi z ansambli, ki Romea in Julije niso imeli na sporedu. Ko sem se začel ukvarjati s koreografijo, sem že takoj na začetku imel zelo jasno vizijo baleta, ki sem ga želel ustvariti, a žal za njeno uresničitev, za postavitev celotne različice, nisem nikoli imel ustreznih pogojev. Tako v Atenah kot v Bukarešti je bilo z umetniškega stališča to nemogoče. V Ljubljani pa imam končno vse pogoje, da lahko ustvarim celovito različico, o kateri sem razmišljal in si jo želel že toliko let. Končno ustrezata tako velikost ansambla kot tudi njegova kvaliteta. V Ljubljani imam dobre plesalce, s katerimi lahko poustvarim svoje videnje zgodbe. V moji različici baleta je posebej izpostavljen odnos med Julijino mamo in Tybaltom, s katerim sem segel malo dlje od zgodbe, ki jo poznamo. Menim, da moramo ustvarjati sodobna dela, pri čemer ne mislim toliko na sodobni gib kot na ustvarjanje sodobne resničnosti. Zgodba izvira v srednjem veku, stara je več stoletij. Velikokrat sem se vprašal, ali smo spet v srednjem veku, le da bolj digitalni kot ljudje tistega časa. Je emancipacija žensk danes uresničena? Ali imajo danes ženske res moč v svojih rokah? Če jo imajo, ali to res ni več težava? Ženske še vedno izgubljajo svoja življenja, ker si želijo biti svobodne. Še vedno se ne morejo poročiti ali živeti s človekom, ki ga

7 ljubijo. Prepričan sem, da so, ne glede na časovno odmaknjenost izvirne zgodbe, tegobe še vedno tu. Zgodba o Juliji in Romeu mi je sama ponudila priložnost, da se posvetim univerzalnemu konceptu ljubezni in življenja, vprašanjem o ljubezni in življenju ter ljudem, ki jih poznam. Verono tudi danes obvladuje zgolj nekaj družin. Vsaka od njih ima pod nadzorom svojo panogo tisk, hrano, nepremičnine, banke Če živiš v Veroni, si tega vajen, to je del tamkajšnje kulture in načina življenja. V moji zgodbi imamo tako tri družine, Parisovo, Romeovo in Julijino, in vse tri igrajo pomembno vlogo. Nadalje sem razmišljal o tem, kako v današnjih časih tekmujemo. Najprimernejši odgovor, s katerim bi izrazil tekmovanje, se mi je zdel šport. Družine so bogate in imajo veliko moč, med njimi je precej razlik tudi v političnem pogledu. Capuleti so konservativni, blizu tradicionalnemu, lahko bi rekel, da razmišljajo kot republikanci, na drugi strani pa Montege vidim kot liberalno, odprto mislečo družino iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Capuleti ne sprejmejo Romea, njegova družina Julijo sprejme. To jasno drugačnost med družinama v glasbi zaznamo kot stilsko in estetsko drugačnost. Tekmovanje med družinama je šport. Od tradicionalnih športov, kot so kriket, polo, lov in sabljanje, sem za družinski šport izbral slednjega. To sem povezal z izjemno glasbo, ki me tudi sama spominja na dvobojevanje z meči. Sabljanja sem se tudi sam učil in tako sem lahko ustvaril avtentično tekmovanje z orožjem, ki se stopnjuje v končni spopad med mladimi. To prinese dramatične posledice, spopad se konča s smrtjo. Ena nastopi po naključju, druga pa zavoljo maščevanja in soočimo se z dejstvom, da lahko človek, ki je v družbi najbolj občudovan, v strahu za svoje življenje postane najkrvoločnejši morilec. Na tem mestu sledim pripovedi Prokofjeva, ki jo je sicer težko interpretirati, saj je glasba kompleksna in v vsakem trenutku daje občutek, da bi se potek zgodbe lahko v hipu spremenil. Konca seveda nisem mogel spremeniti, kot koreograf pa sem lahko odločal o tem, kako bom zgodbo pripovedoval. Pripovedujem jo, kot bi opisoval življenje enodnevnega metulja. Začnem ob svitu in jo končam pred jutrom naslednjega dne. V tem dnevu Julija iz otroka odraste v žensko, v nedolžnosti spozna ljubezen, ki je prej še ni poznala, seznani se s smrtjo in umre zaradi ljubezni. Ob koncu Romeo spije strup in Julija se zbudi. Ko se njej življenje vrača, njegovo življenje odhaja. Njena edina želja je, da bi hitro umrla. Tu sem ustvaril čustven in čist trenutek v odnosu med dvema človekoma, brez kompromisov, korupcije trenutek svobode. V naši zgodbi Julija umre zaradi ljubezni. Na lep način, svobodna, kar je močnejše od ponavljanja tradicionalne zgodbe, ki se jo turisti spominjajo na veronskih ulicah. Ena od dramaturških linij govori o pomenu močnih žensk v današnjem času. Vesel sem, da sodobna družba pozna močne ženske. Julijina mati, katere odsev je mlada Julija, je v mladosti sprejela kompromis in se poročila, kot je velela tradicija zdaj pa njeno svobodo izraža odločitev, da se zaljubi v mladega Tybalta. Vsa njena strast in lepota njene ljubezni je usmerjena v človeka, ki ga ubijejo. Tragičnost se v njenem življenju začne v trenutku, ko hčeri pomaga pri pripravah na poroko in v njej uzre svoj odsev ter pomisli, da bo življenjska zgodba njene hčere enaka njeni. A Julija pripada novi generaciji, ki nima strahu in verjame v čisto ljubezen.

8 Tretjo žensko v moji zgodbi, Rosalindo, uvrščam v prostor med gospo Capulet in Julijo. Je elegantna, sofisticirana, vedno vse stori, kot hoče, in uživa življenje, s tem ko ga živi. Prepričana je v svoj prav in se ne trudi razumeti, čemu drama zaradi ljubezni. Rosalinda vnaša v zgodbo malce drugačen, a precej lep občutek. Shakespeare je ustvarjal v času, ko ženske niso smele nastopati na odrskih deskah in naravnost navdušujoče je, kako izrazit vpliv imajo v njegovih zgodbah. Na trenutke se mi zdi, da je opisoval ženske prihodnosti, močne, ki moč obvladajo in znajo z njo ravnati. Lahko bi rekel, da je bil Shakespeare za svoj čas avantgarden pa tudi, da je izrazito sodoben, izjemno povezan z današnjim časom in današnjim načinom razmišljanja. Shakespeare je navdihnil mojo koreografijo Romea in Julije in precej vplival tudi na moje delo s plesalci. Koreografija je prežeta z gibanjem, plesom, veliko je korakov, vpletel sem veliko klasičnih, tehnično zahtevnih elementov, gibanje mora biti natančno in čisto, a prisotne mora biti tudi veliko svobode. Vsak dan se sprašujem, kakšna je zares naša svoboda. Ko ljubimo, ko o nečem govorimo in ko nekaj počnemo, kakšna je naša svoboda, ko o nečem odločamo. Družbeni sistem namreč ni pripravljen na svobodo in vzdržuje okoliščine, v katerih si ljudje ne upajo svobodno odločati in svobodno ravnati. To velja v vseh segmentih, zato menim, da je pomembno braniti svobodo, zavzeti se za naše pravice, spolna prepričanja in hotenja. Vse to moramo graditi in končno zgraditi, saj nazaj ne moremo več. Zgodba o Juliji in Romeu je zgodba o življenju. Tako kot vsako Shakespearovo delo je tudi to namenjeno razumevanju življenja. Gledališče je nadvse ustvarjalna umetniška zvrst. Ne ukvarja se zgolj sama s sabo, temveč seže zelo daleč. Zastavlja si vprašanja o tem, kaj je prav in kaj ne. V vsakem obdobju na specifičen način nagovarja ljudi in tudi naš balet ni zgolj lepa ljubezenska zgodba.

9 Per aspera ad astra: trnova pot baleta Prokofjeva do zvezd Monika Marušič Glasbena upodobitev Shakespearove tragedije o Romeu in Juliji Prokofjeva danes spada med skladateljeva najpriljubljenejša in obenem najpogosteje uprizarjana dela baletnega repertoarja. A pot, ki jo je balet prehodil, preden je dočakal uprizoritev na odru novega režima Sovjetske zveze, je bila dolga in težavna. Ruski skladatelj, ki je komponiral v mnogih glasbenih žanrih in slogih, uprizoritve izvorne različice dela ni dočakal, saj se je zaradi cenzure na odrih uveljavila njemu neljuba redigirana različica baleta. Kljub temu je občinstvo delo posvojilo in ga umestilo med nepogrešljive odrske stalnice. Skladateljeva zgodnja leta, študij na konservatoriju in prvi javni nastopi Sergej Sergejevič Prokofjev ( ) se je rodil kot tretji otrok Sergeja Aleksejeviča Prokofjeva in Marije Zitkove. Obe starejši sestri sta umrli v zgodnjem otroštvu, zato je odraščal kot edinec. V bogatem gospodinjstvu je od hišnih guvernant že od malega prejemal lekcije iz tujih jezikov, mati pa ga je poučevala o umetnosti. Otroštvo je preživljal v družbi otrok družinskih služabnikov, ki so ga kljub vrstništvu formalno naslavljali. To je v njem zasejalo občutek privilegiranosti in nedotakljivosti, ki ju je ohranjal tudi v poznejših letih. Pri štirih letih se je začel učiti klavirske igre, kmalu zatem pa tudi skladati prve kompozicije. Že kot otrok se je seznanil s sočasnim ruskim opernim repertoarjem, kar ga je spodbudilo, da se je pri rosnih desetih letih tudi sam preizkusil v žanru, do katerega je vse življenje gojil posebno naklonjenost, in s pomočjo vrstnikov prirejal operne predstave za družinske člane. Prve resnejše učne ure glasbene teorije, kompozicije in klavirja je pri enajstih letih prejel pri mladem pianistu Reinholdu Glièreju, ki je poletja preživljal v skladateljevem rojstnem kraju. Mladi Prokofjev je po mentorjevem predlogu svoje skladateljske veščine izpopolnjeval v krajših klavirskih kompozicijah, v isto obdobje pa datirajo tudi skladateljevi prvi poskusi simfoničnega ustvarjanja. Leta 1904 je na pobudo Aleksandra Glazunova opravil sprejemne izpite na sanktpeterburškem glasbenem konservatoriju, kjer je študiral naslednjih pet let. V času študija je spoznal Nikolaja Mjaskovskega. Prijateljska vez, ki sta jo spletla na konservatoriju, se je razvila v dolgoletno prijateljstvo in ustvarila prostor za kritično razpravo o delih obeh skladateljev. Po končanem študiju kompozicije, ki je Prokofjevu prinesel naziv svobodnega umetnika, je mladi skladatelj na konservatoriju nadaljeval s študijem klavirja in dirigiranja. V tem času je ustvaril mnogo krajših klavirskih del, ki jih je v poznejših letih večkrat predelal v nove kompozicije. Takšno recikliranje glasbenih idej je postalo skladateljeva navada, ki se jo je posluževal vse do konca svojega ustvarjalnega življenja. Istočasno so nastala tudi njegova prva resnejša orkestralna dela simfonični pesnitvi Sanje, op. 6 (1910) in Jesenska skica, op. 8 (1910) sta nastali pod vplivom del Skrjabina in Rahmaninova, pri čemer se je Prokofjev želel pomeriti z vodilnima ruskima skladateljema starejše generacije. Zasnova operne enodejanke Maddalena, op. 13 (1911), v kateri glavna protagonistka izziva sočasne družbene moralne vrednote, pa že razkriva nekatere značilnosti skladateljevega pozneje izoblikovanega opernega idioma delo zaznamujejo jasni kontrasti, glasbeni motivi, ki karakterizirajo osebe in dogajanje ter glasbeno portretirana

10 kompleksnost ženske protagonistke. Pred sanktpeterburško javnostjo je Prokofjev prvič nastopil na Večerih sodobne glasbe, kjer je od leta 1908 redno izvajal lastne skladbe in skladbe drugih skladateljev. Kot solist se je v Moskvi in Pavlovsku prvič predstavil s svojim Klavirskim koncertom št. 1 v Des-duru, op. 11 (1912) in leto pozneje še s Klavirskim koncertom št. 2 v g-molu, op. 16 (1913). Slednjega so konservativni mediji že obsojali, medtem ko je od naprednih kritikov pridobil pozitivno oceno. Prav s koncerti cikla se je Prokofjev še v času študija uveljavil kot kontroverzni inovator, zaradi česar je sprva le stežka našel založnika. Poletje leta 1913 je preživel na potovanju po Evropi, ki je naznanjalo začetek njegovega rednega obiskovanja velikih evropskih mest in celo poznejšo selitev v Združene države Amerike. Leto pozneje se je na potovanju v Londonu seznanil s sočasnimi deli Ravela in Stravinskega, spoznal pa je tudi vodilnega impresarija Ruskega baleta Sergeja Djagileva, na pobudo katerega je zasnoval balet Ala in Loli. Djagilev je sicer pozneje kompozicijo Prokofjeva zavrnil in skladatelj je baletno glasbo predelal v koncertno Skitsko suito, op. 20 (1915). Delo je ustvaril po vzoru Pomladnega obredja Stravinskega, ki je na mladega Prokofjeva očitno naredilo velik vtis, pri čemer ga je bolj kot sama glasba najbrž navduševal škandal, ki ga je balet ob praizvedbi povzročil med občinstvom. Ritualno pogansko tematiko suite je uglasbil z ostro tonsko barvo, mnogimi disonancami, s ponavljajočimi se pedalnimi toni ter z ostinati, vendar je pri tematski strukturi in formalni ureditvi dela ostal znotraj tradicionalnih okvirjev. O odprtosti Prokofjeva za kompozicijske novosti priča tudi slogovno precej drugačna Simfonija št. 1 v D-duru, op. 25 (1917), poznana tudi kot»klasična«, ki že napoveduje skladateljev prestop v neoklasicizem v njej je tradicionalne formalne vzorce združil s sodobnejšimi harmonskimi prijemi. Slogovno heterogenost in neoklasicistično potujevanje starih oblik je Prokofjev ohranjal v vseh svojih ustvarjalnih obdobjih. Selitve v tujino in prvi večji (ne)uspehi Zaradi naklonjenosti novostim in želje po kompozicijskem eksperimentiranju je Prokofjev v času približujoče se državljanske vojne, ki jo je napovedovala ruska revolucija, spomladi leta 1918 iz domovine emigriral v Združene države Amerike. Skladateljevo prvotno upanje, da bodo ameriška tla ugodna za plodovit razvoj njegove skladateljske in pianistične kariere, pa je naletelo na drugačno resničnost. S klavirskimi recitali, na katerih je prvotno interpretiral le lastna dela, je trčil ob še vedno preveč konservativen okus ameriškega občinstva, ki je bilo bolj naklonjeno»klasičnemu«repertoarju. Poleg tega je kot vodilnega ruskega pianista že posvojilo Rahmaninova, ki je po ruski revoluciji prav tako emigriral v obljubljeno deželo.»tu občinstvo ni navajeno celoten večer poslušati del enega samega skladatelja. Ljudje želijo raznolik program priljubljenih skladb. Rahmaninov je sprejel ta kompromis. Niti v sanjah si ne bi mogel zamisliti neizmernega uspeha, ki ga žanje s svojimi koncerti.«tako je Prokofjev v želji po uspehu svoja nadaljnja dela pisal z ozirom na estetski okus ameriškega občinstva. Opero Zaljubljen v tri oranže, op. 33 (1919), ki je nastala kmalu po prihodu v Združene države, je ustvaril kot kompromis in jo napisal v preprostejšem glasbenem jeziku, brez goste kromatike in številnih disonanc. Delo obenem zaznamuje parodična mešanica slogov, pri čemer se je skladatelj (ironično) približal poslušalcem najbrž prav z neoklasicistično izrabo avtomatiziranih šablon. Kljub uspehu, ki ga je opera in nekaj drugih del poželo v Združenih državah, je Prokofjev svojo pozornost kmalu spet usmeril na evropsko občinstvo. Leta 1922 se je preselil v južno Nemčijo, ki mu je nudila ugodno okolje za komponiranje novih del, vendar tudi z

11 naslednjo opero, Ognjeni angel, op. 37, ni dosegel željenega uspeha (delo je odrsko premiero doživelo šele dve leti po skladateljevi smrti), zato je ustvarjanje v opernem žanru opustil za več kot deset let. Prokofjev se je kmalu po poroki s špansko pevko Lino Llubero leta 1923 ponovno preselil, tokrat iz nemškega Ettala v Pariz. V francoskem okolju, ki je bilo nekoliko bolj naklonjeno njegovi glasbi, je po naročilu ustvaril kar nekaj novih del. Kljub opustitvi opere se ni v celoti odpovedal ustvarjanju glasbeno-gledaliških žanrov. V pariški čas tako datirajo nova baletna dela, izmed katerih sta dve nastali v sodelovanju z Djagilevom. Vrnitev v domovino in geneza baleta Romeo in Julija Ves čas bivanja v Evropi je Prokofjev redno ohranjal stike z domovino. V dvajsetih letih so nekatera skladateljeva dela začeli redno izvajati na sovjetskih koncertnih odrih, prav tako so se zanje začeli zanimati sovjetski založniki, leta 1927 pa je Prokofjev celo izvedel dvomesečno koncertno turnejo po deželah Sovjetske zveze. Do tridesetih let dvajsetega stoletja se je v domovini tako že dodobra uveljavil kot vodilni ruski skladatelj sloves, ki ga je pred tem skušal doseči že v Združenih državah Amerike in Evropi, a sta ga tam zasedala že Rahmaninov in Stravinski, kar je poleg domotožja in mikavnih obljub sovjetskih oblasti gotovo botrovalo njegovi odločitvi za dokončno vrnitev v rojstno deželo. Nova politična ureditev je v času njegove vrnitve od umetnikov zahtevala pokoritev estetiki socialističnega realizma, a prilagoditev zapovedanemu slogu se je Prokofjevu kazala le kot delni kompromis, saj oblasti v njegovih neoklasicističnih delih očitno niso prepoznale grožnje, bilo je celo obratno poleg drugih privilegijev, ki naj bi jih bil deležen ob vrnitvi v domovino, so mu obljubljale naročila in postavitve novih del. Prava resničnost se je pozneje izkazala za precej drugačno, saj so bile kompozicije Prokofjeva deležne stroge cenzure in mnogih alteracij. Kljub temu ali morda prav zaradi tega je marsikatero delo med občinstvom poželo velik uspeh. Eno od takšnih del je tudi lirični balet Romeo in Julija, op. 64, ki spada med redke kompozicije Prokofjeva brez političnih konotacij skladatelj je po vrnitvi v domovino večinoma pisal po naročilu politično zaznamovana dela. Kljub naročilu partiture je gledališče Boljšoj delo sprva zavrnilo in balet je premiero doživel šele konec leta 1938 v češkem Brnu. Do prve postavitve baleta v tedanjem gledališču Kirov v Leningradu (danes Marijino gledališče v Sankt Peterburgu) je prišlo šele januarja 1940, ko je Prokofjev partituro temeljito redigiral. Skladatelj je že pred premiero glasbo baleta predelal v dve simfonični suiti op. 64a in op. 64b (skoraj deset let pozneje jima je dodal še tretjo, op. 101) in zbirko desetih klavirskih skladb (op. 75) ter jih uspešno predstavil javnosti. Po številnih predelavah in leningrajski premieri je velik uspeh požel tudi balet in se kmalu zatem uvrstil na mednarodni baletni repertoar. Težavna geneza dela se je sčasoma prelevila v enega od največjih uspehov skladateljske kariere Prokofjeva. Po večmesečnem dogovarjanju z dramaturgom Adrianom Piotrovskim se je komponiranja lotil poleti leta 1935 ter do konca jeseni delo tudi orkestriral. O skladateljevem kompozicijskem procesu pričajo pisma Mjaskovskemu, v katerih se je Prokofjev pritoževal nad časovno zamudnim orkestriranjem (pozneje je klavirske osnutke svojih kompozicij začel opremljati z natančnimi navodili za orkestracijo, s čimer si je olajšal delo in izpisovanje celotnih partitur pogosto prepuščal drugim). V pismih, ki jih je pošiljal svoji sošolki s konservatorija in dolgoletni prijateljici Veri Alpers, je poročal, da je balet sestavil iz 58 točk:»[s]eznam sem temeljito dodelal in anotiral v času bivanja

12 v Leningradu in nič mi ne prinaša večjega zadoščenja kot to, da lahko ob skomponiranih točkah narišem križec; črnega narišem ob točkah, ki so samo zasnovane, rdečega pa ob tistih, ki so že izpisane.«ob predstavitvi klavirskega izvlečka gledališču Boljšoj je delo prejelo vse prej kot zaželene odzive. Izvorna glasba Prokofjeva je bila označena za neplesno in preveč zapleteno spremenljiva metrika, sodobnejši harmonični in melodični prijemi ter neoklasicistična racionalizacija»romantične«zgodbe niso prepričale dirigenta, največji spor pa je povzročil konec četrtega dejanja. Prokofjev si je namreč zamislil, da bi zgodbi nadel srečen konec, v kateri zaljubljenca preživita, a takšna sprememba se je sovjetskim oblastem očitno zdela preveč drzna in Prokofjev je idejo zaradi cenzure pozneje opustil. Cenzuro je doživelo kar nekaj točk baleta, ki se je ob leningrajski premieri precej razlikoval od skladateljeve izvorne kompozicije. Obe različici dela vsebinsko sledita Shakespearovi tragediji o sporu med veronskima družinama ter v ospredje postavljata razdvojenost med notranjim svetom čustev in zunanjim svetom družbenih pravil. Prokofjev naj bi Shakespearovo menjavanje med različnimi verzifikacijskimi sistemi v glasbi ponazoril z rabo raznolike metrike (primabalerina leningrajske postavitve je od skladatelja zahtevala ritmično poenostavitev dela, saj se ji je prvotna ritmična podoba zdela preveč zahtevna). Moč usode je uglasbil v ostrih disonancah Vojvodovega povelja ter v znanem Plesu vitezov (za slednjo točko je recikliral glasbeni material ene od različic opere Ognjeni angel). Protagoniste je portretiral s premišljenimi glasbenimi temami, pri čemer je poleg karakterizacije likov skušal zajeti tudi njihova čustvena in duševna stanja. Preprosta Romeova tema v tempu andante z artikulacijo staccato tako portretira živahnega, a obenem samozavestnega mladeniča. Ternarna forma prinaša kontrastni temi in kodeto, ki z naraščajočo melodijo, menjavo instrumentacije in upočasnitvijo tempa namiguje na protagonistovo sanjavo stran. Julijina tema je formalno zahtevnejša, kar kaže na dekletovo kompleksnejšo osebnost rondojska forma prinaša ponavljajoči refren in kuplete, vendar od pravilne oblike odstopa z odlašanjem zadnjega nastopa teme, pred katerega je vrinjen nov odsek. Začetnemu portretu mladega in živahnega dekleta sledi nežnejša tema v partu flavte, spremljana s kontrapunktno melodijo violončela, ki nakazuje dekletovo zrelejšo čustveno stran. Julijina in Romeova tema si delita ista tonalna središča, ki ljubezenski par tudi zvočno povezujejo. Fragmenti njunih tem se pozneje ponovno pojavijo v Ljubezenskem plesu, ki sledi precej nejasni in kompleksni formi. Zapletene frazne strukture, nejasne kadence in na videz naključno strukturiranje glasbenih idej portretirajo večdimenzionalnost ljubezenskega odnosa med protagonistoma. Redigirana verzija baleta je z mnogimi popravki in zamenjavo vrstnega reda nekaterih točk izgubila prvotni dramaturški smisel in v primerjavi z izvorno kompozicijo pridobila podobo nekakšnega poskusnega osnutka. Na pobudo koreografa Leonida Lavrovskega je Prokofjev kar nekaj točk skrajšal in v balet vključil dve novi (Julijine in Romeove variacije), ki sta plesalcem ponudili možnost za izkazovanje tehničnih sposobnosti. Poleg drugih popravkov je Lavrovski od skladatelja zahteval dodatno skupinsko plesno točko na začetku prvega dejanja, v katerem so sicer prevladali pantomimični prizori. Skladatelj se je zahtevi koreografa odločno upiral, a se na koncu vseeno vdal pritisku ter skomponiral Jutranji ples. Mnogi popravki, ki so svoje mesto dobili v redigirani različici baleta, so bili izvedeni proti skladateljevim željam, a lahko bi dejali, da je velikanski uspeh baleta skladatelju služil kot

13 nadomestilo za vse njegove neudejanjene zamisli. Prvotna podoba dela, cenzurirana s strani sovjetskih oblasti, pa je javnosti postala dostopna šele dolgo po skladateljevi smrti.

14 Romeo in Julija na baletnih odrih Jakob Ribič Sergej Sergejevič Prokofjev je novembra leta 1934 še živel v Parizu, ko se je v Leningradu dogovarjal za morebitno uprizoritev svojih opernih del Igralec in Ognjeni angel ter hkrati z upravo tamkajšnjega baletnega in opernega gledališča skušal tudi že določiti temo za svoj naslednji umetniški projekt. Izrazil je željo, da bi ustvaril balet in pozneje si je med več različnimi možnostmi, ki jih je preigraval, za temo izbral znamenito Shakespearovo igro Romeo in Julija. Prvotni načrti so kmalu padli v vodo, saj je bil dogovor, domnevno zaradi napetosti in internih spopadov v gledališču, prekinjen, a upanje za uprizoritev baleta je ostalo, saj se je takratni direktor moskovskega gledališča Boljšoj Vladimir Mutnikh ponudil, da bi balet uprizoril tamkajšnji baletni ansambel: premiera naj bi se tako zgodila spomladi leta Do takrat se je Prokofjev z družino že preselil v Sovjetsko zvezo, kamor se je sicer po letu 1927 vračal vse pogosteje. Po mnenju Deborah Annette Wilson te okoliščine pojasnjujejo,»zakaj je bila uprizoritev Romea in Julije zanj tako pomembna. To delo ga je vrnilo v domovino, zato je njegova uprizoritev, četudi v spremenjeni različici, zanj postala prednostna naloga«(3 4). Naposled pa do premierne uprizoritve ni prišlo niti v gledališču Boljšoj. Pozneje je Prokofjev kot razlog za odpoved premiere navedel očitek, da je balet nemogoče odplesati, hkrati pa naj bi na širok odpor in ogorčenje javnosti naletela tudi predelava Shakespearovega besedila, ki jo je Prokofjev pripravil skupaj s Sergejem Radlovom in Adrianom Piotrovskim. V libretu je bil namreč»iz povsem koreografskih razlogov«namesto tragičnega razpleta, po katerem Romeo in Julija umreta, predviden srečen konec, saj»[ž]ivi pač lahko plešejo, ne morejo pa plesati umirajoči, ki ležijo«(prokofjev, 18). Pozneje si je Prokofjev premislil in v libretu ohranil Shakespearov konec, toda pri tej odločitvi je, kot je poudaril, nanj»vplivalo nekaj drugega. Nekdo je dejal: 'Pravzaprav v vaši glasbi na koncu ni slišati pravega veselja.' To je bilo res«(prav tam). A zdi se, da odzivi niso bili povsem enostranski. Simon Morrison navaja libretu naklonjeno mnenje Sergeja Dinamova, ki je imel v gledališču Boljšoj kot član odbora za repertoar prav gotovo nekaj vpliva. Po njegovem prepričanju bi moralo občinstvo gledališče zapuščati polno veselih in radostnih občutkov, zato se je strinjal z odločitvijo, da Romeo in Julija ne umreta. Pritegnila sta mu tudi dramatik Osaf Litovski in novinar David Zaslavski (prim. Morrison, 36 37), zaradi česar Morrison in Wilson namigujeta, da (domnevno ne najbolje sprejeta) predelava Shakespearove zgodbe ni mogla biti razlog za odpoved premiere. Podobno opozarjata, da se je tudi očitek o neuprizorljivosti baleta pojavil pozneje, šele v času, ko je predstavo (tokrat vendarle uspešno) uprizoril leningrajski balet, ne pa že leta 1935 in V podkrepitev tej tezi Wilson navaja članka iz tega obdobja, ki se posebej navdušujeta prav nad tem, kako»resnično plesna«naj bi bila glasba Prokofjeva (prim. Wilson, 36). Pravi razlog za odpoved premiere naj bi tako bil politične narave, s previdnostjo in morda tudi s strahom pred represijo oblasti pa bi bilo nazadnje mogoče pojasniti, zakaj je avtor neuspeh produkcije razlagal z dvomljivimi ali s celo povsem napačnimi teorijami. Predstavo so s sporeda gledališča Boljšoj umaknili precej nenadno; konec januarja je bila v javnosti še objavljena notica o skorajšnji premieri Romea in Julije, aprila pa je Prokofjev v pismu Veri Alpers že poročal o težavah. Odločitev za odpoved predstave ni bila nikoli pojasnjena, pravzaprav ni bila sploh nikoli objavljena

15 novica o sami odpovedi. Očitno je prišlo do precej abruptnega posega v načrtovani repertoar, kar Wilson in Morrison pripisujeta škandalu, ki se je pripetil v gledališču Boljšoj konec januarja leta 1936, ravno v času intenzivnih priprav na premiero Romea in Julije. Stalin je prišel na ogled Šostakovičeve opere Lady Macbeth Mcenskega okraja in predstavo ogorčen zapustil že pred njenim koncem, nekaj dni zatem pa je bil v uvodniku časopisa Pravda objavljen žolčen napad tako na opero kot na Šostakoviča. Slab teden pozneje se je v Pravdi pojavil še en nepodpisan uvodnik, ki si je to pot za tarčo vzel Šostakovičev balet Bistri potok, oba uvodnika pa sta bila seveda jasno sporočilo in opozorilo glasbeni ter umetniški srenji tedanje Sovjetske zveze. Po dogodku so se razmere spremenile tudi v gledališču Boljšoj in začelo se je obdobje Stalinovega terorja, katerega žrtev sta bila le leto pozneje tudi Mutnikh in Piotrovski. S premiero v gledališču Boljšoj tako ni bilo nič, zato je Prokofjev iz baletne glasbe ustvaril simfonične suite (leta 1936 dve, deset let pozneje pa še tretjo) in Deset skladb za klavir, s katerimi je še pred uprizoritvijo baleta uspešno nastopal doma in v tujini. Morda je prav uspeh obeh v tridesetih letih napisanih suit pripomogel k temu, da je naposled vendarle prišlo do praizvedbe baleta zanjo so se leta 1938 odločili v Brnu. Ker naj bi bila večina arhivskih dokumentov, povezanih z brnsko predstavo, izgubljenih v požaru med drugo svetovno vojno, o njej ni veliko znanega. Kljub temu se zdi, da je bil balet uprizorjen le v skrajšani različici. Ali je bila glasba, uporabljena v predstavi, črpana iz obeh suit ali pa je šlo nemara zgolj za nabor nekaj glasbenih točk iz partiture, napisane leta 1935, ni znano. Kakorkoli, balet je bil kmalu po brnski premieri prvikrat uprizorjen tudi v Sovjetski zvezi, leta 1940 ga je na oder gledališča Kirov postavil koreograf Leonid Lavrovski. Vendar tudi pri tej produkciji ni šlo brez težav. Galina Ulanova, ki je plesala v vlogi Julije, je poročala o napetih odnosih med skladateljem in baletnim ansamblom. Prokofjev se jim je»zdel nedostopen in aroganten kot 'nejeverni Tomaž' v odnosu do baleta in plesalcev«(23). Od prve vaje dalje naj bi temačno in neprijazno sedel v parterju ter»sovražno pogledoval naokrog in posebej na nas umetnike«(prav tam), plesalci so se ga bali, motila pa jih je tudi njegova glasba»svojevrstna instrumentacija«in»nenavaden ritem, ki se je stalno spreminjal in povzročal številne plesne težave«(prav tam). Tik pred premiero je ansambel celo zagrozil s stavko, toda naposled je ustvarjanje danes slavnega baleta vendarle uspešno prešlo»vse faze napornih razmerij med ustvarjalci dveh med seboj povezanih umetnosti, med katerimi na začetku nihče ni verjel, da bi lahko kdajkoli razumeli drug drugega«(prav tam, 24).»Občinstvo je delo sprejelo iskreno doživeto in nadvse prisrčno«(lavrovski, 22), uspeh pa je bil, kot se spominja Lavrovski,»[z] vsakim dnem in z vsako predstavo [ ] večji«(prav tam). Tudi Prokofjev je na koncu zadovoljno ugotavljal, da je bilo izkazano vse mojstrstvo plesnega znanja, čeprav ni mogel mimo nekoliko jedke pripombe, da bi lahko to mojstrstvo morda»še bolj cenili, če bi koreografija natančneje sledila glasbi«(wilson, 166). Čeprav se je uprizoritev razlikovala od načrtov, ki sta jih za svoj libreto imela Prokofjev in Radlov sredi tridesetih let, in čeprav so bile razlike tudi vzrok številnim konfliktom in napetostim med Prokofjevom in Lavrovskim, je bila nazadnje prav leningrajska izvedba Romea in Julije tista, ki je baletu prinesla svetovni sloves in uspeh tako pri kritikih kot pri širši gledališki javnosti.

16 Romeo in Julija v Sloveniji Balet je torej moral od ideje do prvih uprizoritev na sovjetskih baletnih odrih prehoditi dolgo in naporno pot, slabih osemindvajset let po premierni izvedbi v gledališču Kirov pa je bil prvikrat predstavljen tudi v Ljubljani. Tedaj ga je koreografiral Henrik Neubauer, ki ga je na ljubljanski oder postavil tudi leta Kot je povedal v intervjuju za gledališki list, si je prizadeval čim bolj verno slediti Shakespearovemu izvirniku, zaradi česar se ni popolnoma držal prvotnega scenarija. V svoji koreografiji je črtal»tisti del glasbe, ki se večkrat ponavlja«in s tem skušal»doseči bolj naraven tok dogajanja«(oblak, 18). Poleg Neubauerja je balet Romeo in Julija v Ljubljani dvakrat koreografiral tudi Youri Vámos, prvič leta 2006, drugič deset let pozneje, ko je predstavo obnovil. Če so se nosilci glavnih vlog v obeh Neubauerjevih baletih zamenjali z izjemo Mija Basailovića, ki je obakrat interpretiral vlogo Mercutia, sta v obeh predstavah Yourija Vámosa glavni vlogi odplesala Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Ker je med predstavama minilo deset let, sta bila plesalca, čeprav še vedno mlada, pri drugi postavitvi tudi že bolj zrela, zaradi česar naj bi jima bilo po Vámosovih besedah po eni strani»veliko lažje izraziti vso dramo Shakespearove brezčasne zgodbe«, po drugi strani pa»tudi veliko težje pričarati rosno mladost, vihravost in lahkotnost likov«(jelić, 21). Njuna uspešnost pri tem je bila zato odvisna predvsem od njunih igralskih sposobnosti, ki pa so pri uprizarjanju tega baleta po koreografovem prepričanju tako ali tako vselej zelo pomembne. Vámos je že leta 2006 ocenil, da»pri baletu Romeo in Julija [ ] sama tehnika še zdaleč ni dovolj«, da je»treba [tu] pokazati nadpovprečno igralsko znanje«in da so v idealnem primeru»glavni izvajalci plešoči igralci, ki govorijo in pojejo s svojim telesom in zmorejo odplesati misli«(8). Pri svoji koreografiji se je zato ogibal izumetničenosti,»[k]ajti Julija je v resnici deklica z ulice, ne balerina, in Romeo je navaden deček z ulice, ne baletnik«(jelić, 25), pri tem pa je navdih črpal zlasti v koreografiji Johna Cranka. Svojo zgodbo je postavil v 20. oziroma 30. leta prejšnjega stoletja, v Italijo, za koreografijo znamenitega Plesa vitezov pa je izbral tango, s katerim je lahko ustvaril takšno vzdušje, ki se je»zlilo z dvema močnima italijanskima družinskima klanoma«(prav tam), o katerih pripoveduje baletni libreto. Podobno kot Neubauer se je tudi Vámos od izvirnega libreta oddaljil, kjer je ocenil, da je lahko dogajanje moteče za dinamiko dela in tek pripovedi. Zato je izpustil lik dojilje in Rosalinde, podobno je ravnal tudi s plesom deklic z lilijami, vlogo patra Lorenza pa je skrajšal in potisnil nekoliko v ozadje. Prav nasprotno je več teže tej vlogi namenil István Herczog, ki je Romea in Julijo prvič postavil v dortmundskem gledališču, nato balet v nekoliko spremenjeni različici predstavil v Pécsu, nazadnje pa leta 1998 še v Ljubljani. Za Vámosa»pater Lorenzo ni le razumevajoč zaveznik obeh ljubimcev, temveč predvsem zavesten branitelj cerkvene morale«(11), zaradi česar je po njegovi oceni Romea in Julijo sicer res poročil zato, ker jima je stal ob strani, hkrati pa tudi iz strahu pred tem, da se njuna»strastna ljubezen ne bi 'izrodila v smrtni greh'«(prav tam). Herczoga pa je posebej zanimalo,»kaj se je moglo zgoditi z Lorenzom, potem ko sta Romeo in Julija umrla«, ter»kako je živel s svojo vestjo in s svojimi spomini«(herczog, nepaginirano). Njegovega Lorenza»tare spoznanje, da ni zmogel pravočasno pomiriti sporov med Capuleti in Montegi in je ob svojih najboljših namenih pomagati mladima zaljubljencema povzročil gorje obema rodbinama in posredno vsej Veroni«(Tauber, 5). Lorenzo je tako postal ena od osrednjih osebnosti v Herczogovi postavitvi, kar je razvidno tudi v gledališkem listu, kjer je njegova vloga navedena na prvem mestu.

17 Na oder ljubljanskega operno-baletnega gledališča so leta 1987 postavili še skrajšano različico baleta Romeo in Julija slavne švedske koreografinje Birgit Cullberg. Šlo je za baletni večer v dveh delih: v prvem je ansambel predstavil Gospodično Julijo (libreto je bil zasnovan po drami Augusta Strindberga, koreografija pa je nastala ob glasbi Tureja Rangströma), v drugem pa balet Romeo in Julija. Izvirno različico slednjega je Cullberg ustvarila že leta 1969, v Ljubljano pa je njeno koreografijo ob asistenci Vlasta Dedovića prenesel Vlado Juras. Iz libreta so bili črtani romantični elementi koreografija je namreč predstavila le šest prizorov, s katerimi je Cullberg skušala prikazati nasilje in oblastiželjnost na eni ter človečnost na drugi strani, koncept pa so dodatno podčrtali kostumi: Montegi so bili oblečeni v rdečo, Capuleti v temno modro, Julija pa v belo barvo. Poleg šestih postavitev v Ljubljani je bil slavni balet večkrat uprizorjen tudi v Mariboru: Henrik Neubauer je koreografijo pripravil leta 1972, Tiit Härm leta 1995, Valentina Turcu leta Romeo in Julija sta pri nas nekajkrat plesala tudi na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, vsem tem na slovenskih baletnih odrih uprizorjenim predstavam Shakespearove igre pa se zdaj pridružuje še ena, čisto sveža. Avtor članka (šifra 54771) je vključen v program»mladi raziskovalci«in (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna ter v raziskovalni program»gledališke in medumetnostne raziskave«(p6 0376), (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Viri in literatura: István Herczog, 1997/1998. Gledališki list SNG Opera in balet Ljubljana, let. 32, št. 4, nepaginirano. Nataša Jelić, 2016/2017: Živimo v sedanjosti! Pogovor s koreografom. Gledališki list SNG Opera in balet Ljubljana, let. 51, št. 2, Leonid Lavrovski, 2005/2006: Veliko časa, moči in potrpljenja Gledališki list SNG Opera in balet Ljubljana, let. 40, št. 5, Simon Morrison, 2009: The People's Artist: Prokofiev's Soviet Years. New York: Oxford Univeristy Press. Pavel Oblak, 1981/1982. Razgovor z dr. Henrikom Neubauerjem, koreografom baleta»romeo in Julija«skladatelja Sergeja Prokofjeva. Gledališki list SNG Opera in balet Ljubljana, let. 16, št. 2, /2006. Zaplesane misli. Pogovor z Yourijem Vámosom. Gledališki list SNG Opera in balet Ljubljana, let. 40, št. 5, Sergej S. Prokofjev, 2005/2006. Spomini. Gledališki list SNG Opera in balet Ljubljana, let. 40, št. 5, 18. Andreja Tauber, Veronska zgodba v luči patra Lorenza. Delo, let. 40, 5. Galina Ulanova, 2005/2006.»Nič ni hujšega na svetu «. Gledališki list SNG Opera in balet Ljubljana, let. 40, št. 5,

18 Deborah Annette Wilson, Prokofiev s Romeo and Juliet: History of a Compromise. Ohio.

19 popolna, lahko se zdi, da sta večna. Zato lahko ljubita, tudi ko vsak sam, vendar prevzet z drugim, odpleše v smrt. USTVARJALCI Kevin Rhodes Dirigent Kevin Rhodes je začel dirigirati pri šestnajstih letih v rojstnem Evansvillu (Indiana, ZDA). Diplomiral je iz klavirja na Michiganski državni univerzi, kjer je študiral tudi dirigiranje v razredu maestra Leona Gregoriana, magistriral pa je iz orkestrskega dirigiranja na univerzi v Illinoisu pod vodstvom Paula Vermela. Danes se lahko pohvali z nadvse sijajno in raznoliko kariero mednarodno uveljavljenega koncertnega, opernega in baletnega dirigenta, ki je vodil nad petdeset orkestrov v več kot petnajstih državah. Deluje v vseh pomembnejših opernih gledališčih po Evropi, kakor tudi na številnih koncertnih odrih v Združenih državah Amerike. V zadnjih petindvajsetih letih je gostoval v pariški Narodni operi, Dunajski državni operi, Državni operi v Berlinu, milanski Scali, Nizozemskem nacionalnem baletu, Veronskem baletu, Stuttgartskem baletu, Newyorškem baletu in drugje. Dvajset let je tudi glasbeni vodja dveh ameriških orkestrov Simfoničnega orkestra v Traversu (Michigan) in Simfoničnega orkestra v Springfieldu (Massachusetts). Kot zelo iskanega baletnega dirigenta ga k sodelovanju vabijo priznani baletni ansambli in orkestri po vsem svetu. Številni njegovi koncerti z mednarodno uveljavljenimi orkestri so bili predvajani po televiziji, zlasti v Evropi, z uvedbo kinematografskih predvajanj oper in baletov pa je njegovo delo postalo znano tudi širšemu občinstvu drugod po svetu. Številne produkcije, v katerih je nastopil, so bile posnete na DVD. Kariero v Evropi je začel graditi kot hišni dirigent Mestnega gledališča v Baslu (Švica). Zatem je v Nemški operi na Renu v Düsseldorfu deloval kot prvi dirigent in vodil na stotine predstav železnega opernega repertoarja, od Čarobne piščali in Trubadurja do Kavalirja z rožo. V istem obdobju je deloval tudi kot glavni dirigent baleta Dunajske državne opere, kamor ga je po zelo uspešni debitantski sezoni, v kateri je dirigiral baleta Hrestač ter Romeo in Julija, povabil takratni umetniški vodja baleta Renato Zanella. Sledili so angažmaji v mnogih drugih evropskih operno-baletnih gledališčih: v Berlinu, Wiesbadnu, Heidelbergu, Neaplju, Veroni, Milanu, Parizu, Stuttgartu in drugih. Leta 2021 je praznoval dvojno dvajseto obletnico delovanja kot glasbeni vodja Simfoničnega orkestra v Springfieldu in tistega v Traversu. Vsa ta leta se je posvečal tako njunemu razvoju kot tudi številnim dejavnostim, ki so pripomogle k njuni širši uveljavitvi, tudi znotraj institucionalnega izobraževanja. Pod njegovim vodstvom ansambla beležita izjemen napredek, ki botruje tudi njuni vse večji prepoznavnosti in navdušenju občinstva nad klasično glasbo. V začetku sezone 2010/2011 je Rhodes postal še glavni dirigent Komornega orkestra Pro Arte v Bostonu in v njegovo delovanje vnesel svojo pregovorno ustvarjalno in navdihujočo energijo. Kot gostujoči dirigent vodi tudi simfonični orkester v Houstonu, Jacksonvillu (Florida), Cantonu (Ohio), Queensu (New York) in mnoge druge. Zelo se zavzema za to, da koncertne dvorane ne bi bile namenjene le poslušanju glasbe, temveč da bi bile prostor edinstvenega doživljanja umetnosti. Med trenutnimi maestrovimi projekti velja omeniti zlasti produkciji v milanski Scali in Norveškem nacionalnem baletu v Oslu pa tudi novo sodelovanje z orkestrom Rimskega opernega gledališča, ki se je začelo z izjemno uspešnim neposrednim radijskim prenosom baleta Maurica Jarra Notre-Dame de Paris.

20 Renato Zanella Koreograf Renato Zanella prihaja iz Verone, kjer se je tudi začel plesno izobraževati. Šolanje je nadaljeval in uspešno zaključil v Cannesu v Mednarodnem plesnem centru Roselle Hightower. Leta 1982 se je pridružil baletnemu ansamblu v Baslu, ki ga je vodil Heinz Spoerli in leta 1985 odšel v ansambel Stuttgartskega baleta. Tam ga je umetniška vodja Marcia Haydée leta 1993, potem ko je ustvaril vrsto uspešnih koreografskih kreacij (Die andere Seite, Triptychon, Stati d animo, Empty Place, Black Angels, Man im Schatten in Mata Hari), imenovala za rezidenčnega koreografa. To je bil zanj začetek mednarodne kariere in čas, ko je ustvaril nove koreografije za številne priznane ansamble, kot so: Nacionalni balet v Istanbulu, Balet v Monte Carlu, Švedski kraljevi balet, Balet Dunajske državne opere, berlinski baletni ansambel, Madžarski državni balet, Balet HNK, Operno gledališče v Rimu, Gledališče San Carlo v Neaplju in Balet San Francisco. Leta 1995 je postal vodja in glavni koreograf baletnega ansambla Dunajske državne opere, kjer je ostal vse do leta V desetih letih je pod njegovim vodstvom na tamkajšnjem odru zaživelo skoraj 40 njegovih avtorskih koreografij, vse od kratkih pa do celovečernih (Wolfgang Amadé, Hrestač, Straussova Pepelka, Spartak in enodejanke Alles Walzer, Posvetitev pomladi, Bolero, Renard in Petruška). V tem času je tamkajšnji ansambel preobrazil v izjemen kolektiv, ki je lahko svoje plesalce zasedal tudi v najzahtevnejših vlogah v predstavah največjih koreografov. Uprizorili so koreografije Kyliana, van Manena, Forsytha, Neumeierja, Balanchina, McMillana, Righta in Ashtona pa tudi klasične koreografije Petipaja in Nurejeva. Ljubitelji baleta so cenili njegov izjemen občutek za ravnovesje med pomembnim klasičnim repertoarjem, njegovimi avtorskimi kreacijami in novoklasičnim repertoarjem. Znotraj ansambla, ki ga je vodil, je ponudil priložnost mladim plesalcemkoreografom, da so se lahko tudi sami izrazili, prav tako pa je veliko pozornosti namenjal izobraževanju novih generacij baletnih plesalcev v baletni šoli Dunajske državne opere, ki jo je vodil med letoma 2001 in Na baletni šoli je poleg rednega baletnega izobraževanja uvedel tudi t.i. intenzivni inkluzivni program, ki ga še danes nadgrajuje tako v Avstriji kot drugod po svetu. Med septembrom 2011 in decembrom 2015 je bil ravnatelj baleta Grške nacionalne opere, med letoma 2013 in 2015 baleta Arene v Veroni, med septembrom 2016 in decembrom 2017 pa Nacionalnega baleta v Bukarešti. Od februarja 2018 vodi oddelek za koreografijo na glasbeni šoli v Sankt Pöltnu, kamor ga je povabil župan mesta, da bi vzpostavil poseben izobraževalni program za plesalce. Evropsko koreografsko središče (Choreo Center Europe) je mednarodna izobraževalna platforma za mlade koreografe, ki deluje v sodelovanju z Europaballett ter Akademijo za glasbo in umetnost. Leta 2021 je Staš Ravter Zanello imenoval za umetniškega direktorja baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 2009 je svoje umetniško izražanje razširil še z operno režijo. Na festivalu Attersee Klassik je s postavitvijo Mozartove opere Così fan tutte prejel odlične ocene tako občinstva kot kritike. Leta 2010 je režiral Carmen, Traviato, Medejo in Elektro na Egejskem mednarodnem festivalu v Grčiji, sledile so Sicilijanske večernice in Faust v Grški nacionalni operi, Vesela vdova, Cavalleria rusticana in Netopir v Mannheimu, Veroni in Tirani. Italijanska plesna revija Danza&Danza mu je leta 1995 podelila naziv najboljšega italijanskega koreografa v tujini. Leta 2000 je kot umetnik leta v Rimu prejel mednarodno nagrado Gina Tanija. Leta 2001 je prejel nagrado Jakoba Prandtauerja v Sankt Pöltnu. Istega leta in leta 2007 mu je revija Danza&Danza za delo v Dunajski državni operi podelila naziv najboljšega umetniškega direktorja. Leta 2001 ga je predsednik Avstrije odlikoval s križem časti za dosežke v znanosti in

21 umetnosti, leta 2010 pa z nazivom profesor. Julija 2021 je Renato Zanella za svojo bogato umetniško pot prejel eno najprestižnejših italijanskih nagrad za življenjsko delo Premio AcquiDanza. Sebe in svoje delo opisuje kot rezultat radovednosti in odvisnosti od nenehnega preizkušanja novega ter srečevanja novih osebnosti in talentov, ki mu dajejo neusahljiv navdih za delo. Alessandro Camera Scenograf Italijanski scenograf Alessandro Camera je študiral na Akademiji lepih umetnosti Brera (Accademia di belle arti di Brera) v Milanu. Kmalu je začel ustvarjati operne scenografije po vsem svetu: v milanski Scali, Operi v San Franciscu, v gledališčih La Fenice v Benetkah, Teatro Massimo v Palermu, San Carlo v Neaplju, Teatro Comunale v Bologni, v Thèatre du Capitole Toulouse, Suntory Hall v Tokiu pa tudi v opernih gledališčih v Helsinkih, Lozani, Budimpešti, Monte Carlu, Oviedu, Pragi, Seulu, Muscatu, Oslu, Vilni, Atenah in v mnogih drugih. Oblikoval je scenografije za produkcije, kot so Attila, Sicilijanske večernice, Nabucco, Plašč, Razbojniki, Sestra Angelika, Gianni Schicchi, Luisa Miller, Kralj iz Lahoreja, Capuleti in Montegi, Falstaff, Rigoletto, La traviata, Manon, Pikova dama, Carmen, Faust, Figarova svatba, Don Giovanni, Così fan tutte in Kavalir z rožo. Izdelal je tudi vrsto scenografij za dramsko gledališče, na primer za Brechtovo Galilejevo življenje, Ibsenove Stebre družbe, Pirandellove drametutto per bene, Šest oseb išče avtorja in Človek s cvetom v ustih, Molièrovo igro Namišljeni bolnik, Evripidovo Medejo in Sofoklejevo Elektro. Ustvaril je tudi scenografije za muzikale, kot so Sweet Charity, Cabaret in Flashdance. Sodeloval je s številnimi uglednimi režiserji in koreografi, med njimi so Gilbert Deflo, Gabriele Lavia, Henning Brockhaus, Arnaud Bernard, Gianni Santucci in Renato Zanella. Za svoje ustvarjalno delo je prejel vrsto nagrad. Alexandra Burgstaller Kostumografinja Alexandra Burgstaller je rojena leta 1972 v Avstriji. Kot scenografinja in kostumografinja deluje od leta Živi na Dunaju. Prvič je z nami kot kostumografinja sodelovala pri predstavi Dunajski večer, tokrat drugič sodeluje s koreografom Renatom Zanello. Jasmin Šehić Oblikovalec svetlobe Oblikovalec svetlobe Jasmin Šehić je od leta 1999 član ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, kjer od leta 2006 dalje deluje kot mojster luči vodja scenske razsvetljave. V vlogi oblikovalca svetlobe je sodeloval pri številnih koncertih in projektih matičnega gledališča (opereti Kneginja čardaša in Vesela vdova, baletne predstave Don Kihot, Picko in Packo ter Gusar, operne predstave Apotekar, Ženitna pogodba, Gledališki direktor, mladinska pravljična opera Pastir, Carmen, Deseta hči, monoopera Dnevnik Ane Frank, Katja Kabanova, Pepelka, Fidelio, Don Giovanni, Hoffmannove pripovedke, koda L, Devica Orleanska, Luisa Miller, Capuleti in Montegi) in v opernih gledališčih na Poljskem (Vroclav), kjer je oblikoval svetlobo za opero Fidelio, in v Franciji (Nantes, Angers in Rennes), kjer je oblikoval svetlobo za opero Katja Kabanova in za klasično francosko opero Hamlet skladatelja Ambroisa Thomasa. Na gostovanju v Madridu in Portorožu

22 avgusta 2021 je oblikoval svetlobo za baletno predstavo Veter. Sodeloval je tudi pri baletnem diptihu Dunajski večer na odru Gallusove dvorane, pri večeru, posvečenem Stravinskemu in baletnemu triptihu Strune. Za svoje delo je prejel odlične ocene. Igor Grasselli Koncertni mojster Violinist Igor Grasselli je rojen leta 1965 v Kranju. Od leta 1994 je koncertni mojster v našem opernem orkestru. Kot solist je koncertiral z različnimi orkestri in komornimi ansambli. Poleg nastopanja z matičnim orkestrom ljubljanske Opere je nastopil na solističnem koncertu z vodilnim nemškim komornim orkestrom v okviru ljubljanskega poletnega festivala v Križankah, na recitalih v Milanu (Amici della Scala), v veliki dvorani Kijevske filharmonije (Ukrajina), v Carrari (Italija), na Dunaju ter na koncertu v Almerii (Španija). Kot gostujoči koncertni mojster je ob dveh priložnostih vodil Pekinški simfonični orkester ter Filharmonijo iz Vidma (Udine) na dveh različnih koncertih. Solistične koncerte je imel med drugim tudi v Ljubljani, Murski Soboti, Celju, na Ptuju, v Kopru, Novem mestu, Banjaluki, v Banskih dvorih, Novem Sadu in v Beogradu. Kot solist je nastopal tudi na Kitajskem, v Italiji, Avstriji in Angliji. Posnel je vrsto zgoščenk za Glasbeno dediščino Slovenije. Biografije solistov so objavljene na spletni strani ***

23 ROMEO AND JULIET A Ballet by Renato Zanella to the Music by Sergey Sergeyevich Prokofiev First Premiere: Second Premiere: Music Sergey Sergeyevich Prokofiev Choreographer Renato Zanella Conductor Kevin Rhodes Cast Juliet Nina Noč / Yaman Kelemet / Nina Kramberger Romeo Kenta Yamamoto / Petar Đorčevski / Filip Jurič / Oleksandr Koriakovskyi Lady Capulet Tjaša Kmetec / Rita Pollacchi / Tasja Šarler Lady Montague Georgeta Capraroiu / Urša Vidmar / Barbara Marič Rosaline Ana Klašnja / Chie Kato / Tasja Šarler Countess Regina Križaj / Urša Vidmar Duchess Katja Romšek / Lara Flegar / Neža Rus The Nurse Monika Maja Dedović / Irena Kloboves / Antonija Novotny Lord Montague Gregor Guštin / Lukas Bareman / Gaj Rudolf Lord Capulet Iulian Ermalai / Yuki Seki Mercutio Hugo Mbeng / Filip Jurič / Filippo Jorio Benvolio Yujin Muraishi / Oleksandr Koriakovskyi / Thomas Giugovaz Tybalt Lukas Zuschlag / Filip Jurič / Petar Đorčevski Paris

24 Petar Đorčevski / Yuki Seki / Lukas Zuschlag Friar Laurence Goran Tatar / Tomaž Horvat / Ivan Greguš Monks Ivan Greguš and Aleks Theo Šišernik Fencers of the Montague Family Thomas Giugovaz, Oleksandr Koriakovskyi, Matteo Moretto, Filippo Jorio Fencers of the Capulet Family Lukas Bareman, Aleks Theo Šišernik, Lan Dan Kerštanj a. g., Yuki Seki, Filip Jurič A Couple of Jesters and a DJ Yaman Kelemet and Filippo Jorio / Chie Kato and Yujin Muraishi/ Erica Pinzano and Thomas Giugovaz Three Girls Gabriela Mede, Chie Kato, Erica Pinzano / Nina Kramberger, Mariya Pavlyukova, Emilie Tassinari Black Lilies Erica Pinzano, Lara Flegar, Gabriela Mede, Emilie Tassinari, Katja Romšek, Tasja Šarler, Neža Rus, Assija Sultanova a. g. The Clubbing Lara Flegar, Gabriela Mede, Emilie Tassinari, Katja Romšek, Tasja Šarler, Neža Rus, Johanne Monfret, Assija Sultanova a. g., Mariya Pavlyukova, Antoneta Turk, Barbara Potokar, Nina Kramberger, Lukas Bareman, Aleks Theo Šišernik, Matteo Moretto, Yuki Seki, Filip Jurič, Thomas Giugovaz, Oleksandr Koriakovskyi, Yujin Muraishi / Filippo Jorio, Lan Dan Kerštanj a. g., Gregor Guštin / Gaj Rudolf The Ball Neža Rus, Tasja Šarler, Emilie Tassinari, Georgeta Capraroiu / Urša Vidmar, Sorina Dimache, Assija Sultanova a. g., Barbara Marič, Barbara Potokar, Romana Kmetič, Olga Kori, Lara Flegar / Katja Romšek, Enisa Hodžić, Yuki Seki / Iulian Ermalai, Gregor Guštin / Alexandru Barbu, Oleksandr Koriakovskyi, Lukas Bareman, Tomaž Horvat / Goran Tatar, Matteo Moretto, Ivan Greguš, Gaj Rudolf, Aleks Theo Šišernik, Filippo Jorio, Filip Jurič, Thomas Giugovaz, Lan Dan Kerštanj a. g. Set Designer Alessandro Camera Costume Designer Alexandra Burgstaller Lighting Designer Jasmin Šehić Assistants Performance Olga Andreeva, Stefan Capraroiu, Mojca Kalar, Viktor Isajčev, Claudia Sovre, Leonid Kouznetsov Dramaturge

25 Tatjana Ažman Concert Master Igor Grasselli Assistant Conductor Dominik Steklasa Stage Manager Igor Mede Orchestra of the SNG Opera in balet Ljubljana Orchestra Inspector Bojan Gombač Sound Master Luka Berden Producer Nives Fras Ballet Coordinator Simon Stanojevič Sets and Costumes Theatre Workshop SNG Opera in balet Ljubljana and SNG Drama Ljubljana Head of Workshop: Matjaž Arčan Technical Department SNG Opera in balet Ljubljana Head of Department (Head Technician) and Coordinator of the Technical Team under the Authority of the Director General: Jasmin Šehić The performance has one intermission.

26 About the Performance The tragedy of the lovers from Verona, written by William Shakespeare in 1593, is a love story for all eternity. The fame of the unfortunate lovers, who, despite their youth and possible naivety, persistently follow their deep feelings of love, regardless of the consequences, was conveyed to the ballet stage by one of the greatest composers of the 20th century Sergey Prokofiev. After the Russian Revolution of 1917, Prokofiev lived abroad, predominantly in Paris. Although he had already composed several ballet pieces by then, Romeo and Juliet was the first one he created for staging in the Soviet Union, where he returned in the summer of Yet, this creation's path to the stage turned out to be quite thorny. It was first planned in its production by the Kirov Ballet in Leningrad (today's Mariinsky Theatre in St Petersburg). However, the collaboration with the Kirov Theatre ended even before the composer set himself to composing. Therefore, Prokofiev offered his ballet to the Bolshoi Theatre in Moscow, but the dancers there rejected it, claiming it was impossible to dance. The composer then turned his work into orchestral suites, first performed in front of the audience in 1936 and The ballet Romeo and Juliet, Op. 64 was brought to the world in 1938, in Brno (Czechoslovakia), and it was premiered in the Soviet Union, at the Kirov Theatre, only in It is written in the tradition of classical ballet, which is related to Tchaikovsky and Delibes; in the musical sense, it brought much more than just an elaborate musical form that was supposed to accompany dance. What stands out everywhere is the composer's exceptional talent for musical characterisation and moods creation. The lyrical element did not flourish in such a way in any other of Prokofiev's works. The reason why Prokofiev s creation became the finest classical work of art and a significant part of the repertoire of every ballet ensemble in the world undoubtedly lies in his intensive, expressive love music, reminiscent of 18 th century Romanticism in its atmosphere, technique and style. This time the admired story from the classical ballet literature will be created on our stage by Renato Zanella. Based on his performances from the Greek National Opera and the Romanian National Opera, it will come to life in Ljubljana as an improved interpretation created for our ballet ensemble. The Orchestra of the Ljubljana Opera will be led by Maestro Kevin Rhodes. Tatjana Ažman

27 THE SCENES IN ROMEO AND JULIET ACT ONE Overture 1. The Streets of Verona 2. The Fencing School 3. The Capulet's Palace 4. Getting Ready for the Ball 5. The Streets of Verona 6. The Capulet Ball 7. The Capulet's Palace ACT TWO 1. Clubbing at Montagues 2. The Capulet's Palace 3. Clubbing at Montagues 4. The Chapel 5. Clubbing at Montagues 6. Juliet's Bedroom 7. The Capulet's Palace 8. Juliet's Bedroom 9. The Streets of Mantua 10. Juliet's Grave

28 The Story of Women in the Men s World Renato Zanella about his Ballet of Romeo and Juliet Written and Edited by Tatjana Ažman I come from Verona, the city that identifies with the old story of Romeo and Juliet, to which it is deeply, sentimentally related. The tale reached the famous playwright William Shakespeare, who recapitulated it and thus created excellent literary material. Juliet s balcony in Verona is undeniably one of the most visited corners of the world. It embodies something similar to the locking of love we admire on the railings of bridges in many cities around the world. It is a symbol of love and life - the two words that strongly attract people. This infinite desire to love and live is rooted in our DNA. So, I grew up in Verona, visiting the balcony, the tombs, the squares and many other sites, where the story of Romeo and Juliet takes place. At some point in my life, it was also the story of Romeo and Juliet that steered my artistic path. The Basel Ballet Theatre, where I danced first, staged Spoerli's choreography, and then I saw Cranko's ballet of the same title at La Scala in Milan. And, it made me decide to become a dancer in the Stuttgart Ensemble! For the next ten years, I stayed in Stuttgart, where I danced all the leading roles. When I moved to Vienna, they danced to Cranko's choreography there as well. So, I kept encountering Romeo and Juliet in my professional life, and I also collaborated with ensembles that did not have this ballet on their repertoires. When I star-ted choreographing myself, I instantly had a clear vision of the ballet I wanted to create, but I never had the right opportunity to realize it and stage its complete version. It was rather impossible to do it from the artistic point of view both in Athens and Bucharest. In Ljubljana, I finally have all the necessary conditions to create the version of the ballet I have been dreaming of for so many years. I am finally working with the ensemble that corresponds both in quality and size. The quality of dancers here enables me to offer my interpretation of the story at last. Particularly highlighted in my reding of the ballet is the relationship between Juliet s mother and Tybalt, with which I went a little further from the story we know. I am convinced that we need to create contemporary works, and I do not mean so much in terms of the movement vocabulary, but rather in terms of creation of contemporary reality. The story originates in the Middle Ages; it is centuries old. I often wonder whether we are back to the Middle Ages, only a bit more digital than the people of that time. Are women emancipated today? Do women truly have power in their hands? If they do, is it honestly not an issue anymore?

29 Women are still losing their lives because they want to be free. They still cannot marry or live with the man they love. I believe that regardless of the remoteness of the original story, difficulties remain. The story of Juliet and Romeo offered me the opportunity to focus on the universal concept and questions of love and life and the people I know. Even today, Verona is ruled by a few families that control one of its industries - the press, food, real estate, banks, etc. If you live in Verona, you are used to it. It is a part of its culture and way of life. So, there are three families in my story, those of Paris, Romeo and Juliet, and all three play a vital role. Further on, I thought about how we compete these days. The most appropriate answer to the question of how to express the competition seemed a sport. The families are wealthy and have plenty of power in their hands, and there are also a lot of political differences between them. The Capulets are conservative, close to traditional, and I could even say that their way of thinking resembles that of the Republicans; on the other hand, I see the Montagues as a liberal, open-minded family from the 1970s. Although the Capulets do not accept Romeo, his family embraces Juliet. In the stylistic and aesthetic contrast, reflected in the music, we also perceive this apparent distinction between the families. The competition between the families is a family sport. When choosing between traditional sports like cricket, polo, hunting and fencing, I opted for the latter and presented it as a family sport. I associated this with exceptional music, which reminds me of sword fighting. I also learned to fence myself, which enabled me to create an authentic arms competition that escalates into the final battle between the young people. The consequences are rather dramatic; the conflict ends in death. One of them occurs by chance and the other one out of revenge, and we are faced with the fact that when in fear for his life, the most admired man in society can turn into a most bloodthirsty murderer. At this point, I follow Prokofiev's narrative, which is otherwise quite complicated to interpret, as the music is complex and constantly gives the impression that the course of the story could change in an instant. Of course, I could not change the ending, but as a choreographer, I had the freedom to decide how I was going to tell the story. I tell the story as if I were describing the life of a one-day-old butterfly. I start at dawn and finish it before the morning of the next day. On this day, Juliet grows from a child to a woman. In her innocence, she gets to know the love she had never experienced before. She encounters death and dies of love. In the end, Romeo takes poison, and Juliet wakes up. As her life returns, his life fades away. Her only wish is to die quickly. Here, I created a pure and passionate moment in a

30 relationship between two people, where there is no place for compromise or corruption - a moment of overwhelming freedom. In our story, Juliet dies of love. In a beautiful way and as a free person, which I find much stronger than repeating that old, traditional story the tourists remember on the streets of Verona. One of the dramaturgical lines of the ballet reveals the importance of strong women in our time. I am glad that modern society knows strong women. Juliet s mother, whose reflection we see in her young daughter, made a compromise in her youth and agreed to be given in marriage, as tradition dictates now, however, her freedom is conveyed by her decision to fall in love with young Tybalt. She focuses all her passion and the beauty of her love on the man they kill. The tragedy in her life begins the moment she helps Juliet prepare for the wedding and recognizes her reflection in it. This leads to her conclusion that her daughter will follow her steps and repeat her life story. But Juliet belongs to a new, fearless generation that strongly believes in pure love. I place the third woman in my story, Rosalinde, between Lady Capulet and Juliet. The lady is elegant, sophisticated and she always does everything the way she wants it; she enjoys life by living it. She is convinced of her right and does not even bother to understand all the drama about love. Rosalinde brings a slightly different but quite beautiful feeling to the story. Shakespeare created when women were not allowed to perform on stage; therefore, it is quite impressive how influential women are in his stories. At times, it even seems that he was describing women of the future. Women who are strong and know how to handle their powers. I am sure that Shakespeare was avant-garde for his time and distinctly modern, and thus, significantly connected to today's time and way of thinking. Shakespeare inspired my choreography of Romeo and Juliet and greatly influenced my work with the dancers. The choreography is filled with movement, dance and quite a handful of steps. I have incorporated many classical, technically demanding elements; the movement needs to be precise and clean but still involve a lot of freedom. Every day I wonder what our freedom is. When we are in love and talk about something or do something, how much power do we have when deciding on one thing or the other? The social system is not ready for liberty and thus maintains the circumstances in which people do not dare to decide or act freely. This is true in all segments of life, so I think it is essential that we defend our freedom and stand up for our rights, sexual beliefs and desires. We need to build all this now because there is no way back.

31 The story of Juliet and Romeo is the story of life. Like any other Shakespearean work, this one is about understanding it too. Theatre is a very creative form of art. It is not just concerned with itself but goes far further. Theatre asks questions about what is right and what is not. In each period, it addresses people in a specific way; therefore, our ballet is not just another beautiful love story either. ***

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja

Prikaži več

Joseph Haydn Kazalo Uvod...2 Življenjepis...2,3 Zaključek...4 Joseph Haydn

Joseph Haydn Kazalo Uvod...2 Življenjepis...2,3 Zaključek...4 Joseph Haydn Kazalo Uvod...2 Življenjepis...2,3 Zaključek...4 Uvod V tem referatu vam bom predstavil, avstrijskega skladatelja Joseph-a Haydn-a. O njem boste izvedeli, kako in kje je živel, v katerem obdobju je deloval,

Prikaži več

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2

Prikaži več

ROMEO IN JULIJA 3.DOMAČE BRANJE ŠOLSKO LETO: 2012/2013

ROMEO IN JULIJA 3.DOMAČE BRANJE ŠOLSKO LETO: 2012/2013 ROMEO IN JULIJA 3.DOMAČE BRANJE ŠOLSKO LETO: 2012/2013 William Shakespeare (1564-1616) -William Shakespeare je največji angleški dramatik, ki je bil še za časa svojega življenja priznan in cenjen književnik

Prikaži več

tekmovalci_kat

tekmovalci_kat kategorija: Mulčki 1 13 Urh Luznar 2008 100 100 100 100 90 100 100 100 100 90 90 0 1070 2 12 Vid Šolar 2008 90 90 80 80 100 80 90 90 70 100 80 0 950 3 11 Miha Lušina 2008 60 80 90 90 70 90 80 80 40 70

Prikaži več

PRVA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA

PRVA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA DRUGA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA PISNI TEST 1. kategorija ime in priimek tekmovalca/tekmovalke Ljubljana, 10. marec 2013 SPLOŠNI PODATKI SPOL M Ž STAROST ŠOLA SEM ČLAN ŠOLSKEGA PEVSKEGA ZBORA DA NE

Prikaži več

Adolphe Adam Giselle Balet v dveh dejanjih Sezona 2018/2019 Premiera

Adolphe Adam Giselle Balet v dveh dejanjih Sezona 2018/2019 Premiera Adolphe Adam Giselle Balet v dveh dejanjih Sezona 2018/2019 Premiera 11. 4. 2019 Adolphe Adam GISELLE Balet v dveh dejanjih Premiera 11. 4. 2019 Glasba Adolphe-Charles Adam Libreto Jules-Henri Vernoy de

Prikaži več

Uvod v makedonsko-slovenske gledališke vezi ( ) 31 Aldo Milohnić in Ana Stojanoska Prispevki v pričujoči skupni številki revij Amfiteater in A

Uvod v makedonsko-slovenske gledališke vezi ( ) 31 Aldo Milohnić in Ana Stojanoska Prispevki v pričujoči skupni številki revij Amfiteater in A Uvod v makedonsko-slovenske gledališke vezi (1990 2015) 31 Aldo Milohnić in Ana Stojanoska Prispevki v pričujoči skupni številki revij Amfiteater in Ars Academica so nastali v okviru bilateralnega projekta

Prikaži več

Slovenska glasba v 20. Stoletju

Slovenska glasba v 20. Stoletju Slovenska glasba v 20. Stoletju UVOD Naši glasbeni ustvarjalci so v 20. Stoletju ujeli korak s sodobnimi tokovi v svetovni glasbi. Vemo namreč, da so pred tem slovenski klasicistični in romantični skladatelji

Prikaži več

Opis poti

Opis poti Operni festival Arena di Verona S Padovo, Montagnano in Petrarcinim mestom Arquà Petrarca S Padovo, Montagnano in Petrarcinim mestom Arquà Petrarca Poletni operni festival Arena di Verona vsako leto privabi

Prikaži več

Športni dosežki v šolskem letu 2017/2018 Prvenstvo OŠ Ljubljane v tenisu Učenka Nika Završki je usvojila prvo mesto v kategoriji mlajših deklic. Prven

Športni dosežki v šolskem letu 2017/2018 Prvenstvo OŠ Ljubljane v tenisu Učenka Nika Završki je usvojila prvo mesto v kategoriji mlajših deklic. Prven Športni dosežki v šolskem letu 2017/2018 Prvenstvo OŠ Ljubljane v tenisu Učenka Nika Završki je usvojila prvo mesto v kategoriji mlajših deklic. Prvenstvo OŠ Ljubljane v krosu (skupina B) 1. mesto Žiga

Prikaži več

Bilten LJUBLJANSKA LIGA I LIGA_docx

Bilten LJUBLJANSKA LIGA I LIGA_docx 72. LJUBLJANSKA LIGA 2019 SUPER LIGA Komenda:, 10. 1. 2019-11. 4. 2019 Pripravil in razmnožil: Franc Poglajen I. REZULTATI Rezultati 4. kola 1. 6/2 ŠD DOMŽALE TAJFUN (8) 3:1 (6) ŠK IG 4/2 1/2 Plaskan Jure

Prikaži več

STORYLINE PROJEKT – OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - KrašnjA)

STORYLINE PROJEKT – OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - KrašnjA) STORYLINE PROJEKT OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - Krašnja) ULICA S TRGOVINAMI Tekst: Marta Per, vodja projekta, učenci v OPB Krašnja, gospa Brigita Rožič Foto: Helena Urbanija, Katarina

Prikaži več

Poročilo - april 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje:

Poročilo - april 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: 1. 4. 2019 30. 4. 2019 Račun: SI56 6100 0001 3621 087 Začetno stanje: 15.776,91 EUR Breme: 12.345,49

Prikaži več

Albert Einstein in teorija relativnosti

Albert Einstein in teorija relativnosti Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15

Prikaži več

Opis poti

Opis poti Operni festival Arena di Verona S Padovo, Montagnano in Petrarcinim mestom Arquà Petrarca Poletni operni festival Arena di Verona vsako leto privabi veliko število opernih ljubiteljev, ki se vedno znova

Prikaži več

KULTURNI DAN, PETEK, , DEJAVNOSTI PO RAZREDIH razred: 1. a spremljevalca: Aleksander Jezernik, Metka Čede Ciglar Dejavnost ura prostor Ta ve

KULTURNI DAN, PETEK, , DEJAVNOSTI PO RAZREDIH razred: 1. a spremljevalca: Aleksander Jezernik, Metka Čede Ciglar Dejavnost ura prostor Ta ve 1. a spremljevalca: Aleksander Jezernik, Metka Čede Ciglar Dejavnost ura prostor Ta veseli dan ali je to Matiček 7.45-8.30 telovadnica Živeti v Celju 9.00-10.00 Muzej novejše zgodovine Malica 10.00-10.30

Prikaži več

MARIE SKŁODOWSKA CURIE ( )

MARIE SKŁODOWSKA CURIE ( ) MARIE SKŁODOWSKA CURIE (1867-1934) OTROŠTVO Rodila se je v Varšavi 7. 11. 1867 kot Marya Salomee Skłodowska, kot peti otrok v družini učiteljev Imela je neverjeten spomin, pri petih letih je znala brati

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH

MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH www.konservatorium.steiermark.at www.belabartok.at 6. MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK 11. 17. NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH KONSERVATORIJA JOHANNA JOSEPHA FUXA DEŽELE ŠTAJERSKE

Prikaži več

Microsoft Word - N M-mod.docx

Microsoft Word - N M-mod.docx Državni izpitni center *N18157132M* 9. razred GLASBENA UMETNOST Sreda, 9. maj 2018 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N181-571-3-2M

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

Siddharta je šest članska slovenska rockovska skupina Nastala je leta 1995 Je najuspešnejša in najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Poim

Siddharta je šest članska slovenska rockovska skupina Nastala je leta 1995 Je najuspešnejša in najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Poim Siddharta je šest članska slovenska rockovska skupina Nastala je leta 1995 Je najuspešnejša in najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Poimenovala se je po znanem romanu nemškega pisatelja Hermana

Prikaži več

UČENCI oš Cirkovce smo posvojili folkloro v Cirkovcah

UČENCI oš Cirkovce  smo posvojili folkloro v Cirkovcah POSVOJENI SPOMENIK FOLKLORA Spoznavanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja je eden od sestavnih delov vzgojno-izobraževalnega procesa. Z učenci smo se zato odločili, da v projektu Mladi posvojijo

Prikaži več

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

Štev

Štev Agencija za šport Novo mesto, Kettejev drevored 2, 8000 Novo mesto Tel.: 07 393 29 30, Fax.: 07 393 29 39, SI 44436513, www.as-nm.si Novo mesto, 28. 9. 2013 ŽENSKE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 2013 - KOLESARJENJE

Prikaži več

1. OBČINSKO TEKMOVANJE V ERGOMETRIČNEM VESLANJU IZOLA OPEN INDOOR ROWING 2013 REZULTATI OŠ Livade, 4 marec 2013 VK ARGO

1. OBČINSKO TEKMOVANJE V ERGOMETRIČNEM VESLANJU IZOLA OPEN INDOOR ROWING 2013 REZULTATI OŠ Livade, 4 marec 2013 VK ARGO 1. OBČINSKO TEKMOVANJE V ERGOMETRIČNEM VESLANJU IZOLA OPEN INDOOR ROWING 2013 REZULTATI, 4 marec 2013 WWW.VKARGO.SI Razvrtitev šol po prejetih medaljah Mesto Osnovna šola Zlate Srebrne Bronaste Skupaj

Prikaži več

Microsoft Word - Razpis_Temsig_2020

Microsoft Word - Razpis_Temsig_2020 R A Z P I S Na podlagi 10. člena Pravil tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev Komisija za glasbena in baletna tekmovanja (TEMSIG) In Zveza slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) razpisujeta

Prikaži več

ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH ZA ČLANSKI IN MLAJŠI MLADINSKI KATEGORIJI Domžale sobota, 22. februar 2014 REZULTATI ORGANIZATOR Kopališka cesta 4,

ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH ZA ČLANSKI IN MLAJŠI MLADINSKI KATEGORIJI Domžale sobota, 22. februar 2014 REZULTATI ORGANIZATOR Kopališka cesta 4, ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH ZA ČLANSKI Domžale sobota, 22. februar 2014 REZULTATI ORGANIZATOR Kopališka cesta 4, Domžale ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH ZA ČLANSKI in MLAJŠI MLADINSKI KATEGORIJI

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Certificates

Certificates 13. Straški teki Straža pri Novem mestu, 27.5.2018 Tek na 10km Člani A do 19 let 1. 164 Žan Vozelj 2002 0:41:59 -- 2. 217 Žiga Šenica 1999 0:42:52 +00:53 3. 137 Jan Perme 2000 0:48:59 +07:00 4. 144 Nik

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

Letak_Maxi_catering_210x148mm_2015_09.indd

Letak_Maxi_catering_210x148mm_2015_09.indd Za gurmanske užitke Maxi catering, Trg republike 1, 1000 Ljubljana Tel: +386 (0)51 285 336, www.maxi.si/catering Maxi catering V življenju so priložnosti, ob katerih želimo svojim najbližjim, prijateljem,

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

Untitled-1

Untitled-1 -$-... 1 100 95 75 25 5 0...... -$- -$web slo prospekt KOLOFON 9. december 2016 18:29:46 Narodna galerija Narodna galerija v Ljubljani, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRAVLJICE UČENCEV 4. c RAZREDA NAROBE PRAVLJICE SREČANJE S PEPELKO NAROBE PRAVLJICA Nekoč, pred davnimi časi, je živel kraljevič. Imel je dve sestri, Pepelko in Trnuljčico. Prirejal je zabavo za dvajseti

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska sm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska sm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Study programme and level Study

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija 2 1. januar NEDELJA, Bravo orkester!: Klasične uspešnice s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Kultu

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija 2 1. januar NEDELJA, Bravo orkester!: Klasične uspešnice s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Kultu 1. januar NEDELJA, 1. 1. 8.00 Bravo orkester!: Klasične uspešnice s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Kulturni vrhovi Mali volkodlak nizozemski film 18:00 Vse je mogoče na silvestrovo Z glasbo in plesom

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Prijetno dopoldan v vrtcu

Prijetno dopoldan v vrtcu DOPOLDANSKO DRUŽENJE TREH GENERACIJ V VRTCU (BRALNA DELAVNICA Z USTVARJANJEM) VRTEC PRI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ DIPL. VZG. VLADKA ŽAJBER PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA V 2018/19 GOVORNO JEZIKOVNO Opažamo,

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Drugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE

Drugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA MAKETA LJUBLJANA, PRIPRAVLJALNA DELA, ZAKLJUČEK IZVLEČNEGA TIRA ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA

Prikaži več

Seminarska naloga: MUZIKAL ALI MJUZIKEL Gimnazija Škofja Loka

Seminarska naloga: MUZIKAL ALI MJUZIKEL Gimnazija Škofja Loka Seminarska naloga: MUZIKAL ALI MJUZIKEL Gimnazija Škofja Loka Kaj je muzikal? Muzikal ali mjuzikel (angleško musical) je glasbeno-scensko delo severnoameriškega izvora, ki se je razvilo iz operete. Za

Prikaži več

DRŽAVNO PRVENSTVO V KAJAKU SPRINT Tekma št. 1 Ml. dečki K m štart ob 9:00 Q1 Proga Ime in priimek Klub Čas 1 Rok Štefič KKK Orka 5:32:

DRŽAVNO PRVENSTVO V KAJAKU SPRINT Tekma št. 1 Ml. dečki K m štart ob 9:00 Q1 Proga Ime in priimek Klub Čas 1 Rok Štefič KKK Orka 5:32: Tekma št. 1 Ml. dečki K-20 1000m štart ob :00 Q1 1 Rok Štefič KKK Orka :32: 1. Rihard Colja KKK Orka ::33 2. Miha Hajduk BD Ranca Ptuj ::33 3. 2 Darjan Vezovnik KKK Ankaran DNS 3 David Franca KKK Žusterna

Prikaži več

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

PDF generator

PDF generator RadoSt 22.03.2016 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: RADO STOJAVNOVIČ FESTIVAL KULINARIKE Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax:

Prikaži več

Robert Hooke

Robert Hooke Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je

Prikaži več

Glasbena šola Risto Savin Žalec Keblič Maja, :59:23 Skupina Ura: 13:00 Prostor: Žalec IZPIT Čembalo, Harmonika, Klavi

Glasbena šola Risto Savin Žalec Keblič Maja, :59:23 Skupina Ura: 13:00 Prostor: Žalec IZPIT Čembalo, Harmonika, Klavi Skupina 1-12. 6. 2019 IZPIT Čembalo, Harmonika, Klavir 1. Arh Nika Klavir, 2. razred Avšič Damijana 2. Bogataj Larisa Klavir, 2. razred Avšič Damijana 3. Lobanova Ekaterina Klavir, 2. razred Gorišek Regoršek

Prikaži več

Klasifikacijski znak 037

Klasifikacijski znak 037 Klasifikacijski znak 037 Maribor, 28.11.2018 Z A P I S N I K Konstitutivne seje ŠTUDENTSKEGA SVETA Fakultete za strojništvo UM, ki je potekala v torek, 28. novembra 2018, ob 18.00 uri v prostoru B-202.

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

Predmetnik 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje Sam. delo študen ta Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj ECTS 1. Os

Predmetnik 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje Sam. delo študen ta Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj ECTS 1. Os Predmetnik 1. semester študen ta skupaj ECTS 1. Osnove solfeggia Tomaž Svete 30 30 120 180 6 2. Osnove dirigiranja Tadeja Vulc 30 30 15 105 180 6 3. Elementi glasbenega stavka Tomaž Svete 45 15 120 180

Prikaži več

program-ivz

program-ivz Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,

Prikaži več

Lutkovno gledališče Ljubljana Tunel LGL Premieri 11. in 12. maj 2017 Sezona 2016/17

Lutkovno gledališče Ljubljana Tunel LGL Premieri 11. in 12. maj 2017 Sezona 2016/17 Lutkovno gledališče Ljubljana Tunel LGL Premieri 11. in 12. maj 2017 Sezona 2016/17 Avtorji: Tin Grabnar, Nina Šorak, Zala Dobovšek, Asja Kahrimanović Babnik Režiser: Tin Grabnar Likovna podoba: Matija

Prikaži več

Claude-Oscar Mone Francoski slikar Rodil 14. novembra 1840 v Parizu Umrl 6. decembra 1926 v Givernyju

Claude-Oscar Mone Francoski slikar Rodil 14. novembra 1840 v Parizu Umrl 6. decembra 1926 v Givernyju Claude-Oscar Mone Francoski slikar Rodil 14. novembra 1840 v Parizu Umrl 6. decembra 1926 v Givernyju ŽIVLJENJEPIS Claude - Oscar Monet se je rodil v Parizu, očetu Adolphu Monetu in materi Louise - Justine

Prikaži več

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA 2019 16. 18. maj 2019, GH Bernardin, Portorož www.adma.si/kongres 2 ADMA KONGRES www.adma.si/kongres Kongres ADMA bo od 16. do 18. maja 2019 v

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

SD ŽELEZNIKI REGIJSKO PRVENSTVO 2014 ŠKOFJA LOKA,

SD ŽELEZNIKI REGIJSKO PRVENSTVO 2014 ŠKOFJA LOKA, SD ŽELEZNIKI REGIJSKO PRVENSTVO 2014 ŠKOFJA LOKA, 8.3.2014 ŠKOFJA LOKA, 8.3.2014 POROČILO Tekmovanje je potekalo, po pravilih ISSF in SZS, na 12. mestnem strelišču v Škofji Loki. FUNKCIONARJI NA REGIJSKO

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted 1. - 4. junij ČETRTEK, 1. 6. PETEK, 2. 6. SOBOTA, 3. 6. NEDELJA, 4. 6. 6:00 Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor 11.00 Vina sveta Na obisku redni blok 12:20 (6,0 EUR) redni blok

Prikaži več

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela

Prikaži več

Impresioniz em

Impresioniz em Impresioniz em Uvod: Impresionizem je umetniško gibanje, ki se je je razvilo v Franciji v poznem 19. stoletju. Impresionistično gibanje pogosto smatrajo za začetek modernega obdobja umetnosti. Ta umetnostna

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

PDF generator

PDF generator Poročilo medijskih objav OVERNET D.O.O. Pripravljeno: Pojavnost: 11.09.2017 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: AKCIJA USTAVI.SE 1 USTAVI.SE 1 Press CLIPPING d.o.o., Tržaška cesta 65, 2000 Maribor, Slovenija,

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Obrazec B: KULTURNI PROJEKT PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV IZVAJALCEM PROJEKTOV NA PODROČJU KULTURE V OBČINI KAMNIK ZA LET

Obrazec B: KULTURNI PROJEKT PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV IZVAJALCEM PROJEKTOV NA PODROČJU KULTURE V OBČINI KAMNIK ZA LET Obrazec B: KULTURNI PROJEKT PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV IZVAJALCEM PROJEKTOV NA PODROČJU KULTURE V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2018 I. PODATKI O PRIJAVITELJU: 1. Ime oziroma naziv

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka

Prikaži več

Bilten 4 - I ČLANSKE LIGE ZAHOD ZA LETO 2018_docx

Bilten 4 - I ČLANSKE LIGE ZAHOD ZA LETO 2018_docx 19. OSREDNJA SLOVENSKA LIGA 2018 SUPER LIGA Komenda: 13.9.2018 25.10.2018 Pripravil in razmnožil: Franc Poglajen I. REZULTATI Rezultati 5. kola 1. 5.5/2 ŠK TRZIN BUSCOTRADE (3) 2:2 (8) ŠK VIŠNJA GORA-STIČNA

Prikaži več

Območne izpostave JSKD SLOVENJ GRADEC JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skrbi tudi za

Območne izpostave JSKD SLOVENJ GRADEC JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skrbi tudi za Območne izpostave JSKD SLOVENJ GRADEC JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skrbi tudi za aktivno ustvarjalnost, razvoj ustvarjalnih kapacitet

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

EPAS_1_usposabljanje_program_razlaga

EPAS_1_usposabljanje_program_razlaga Šola ambasadorka Anton Kokalj Ljubljana, 19. 10. 2017 Navdih Naslednji dan (9. maja 1950)je francoski vladni kabinet zaključeval z dnevnim redom sestanka. Schuman je ves čas srečanja o svojem predlogu

Prikaži več

DRŽAVNO PRVENSTVO KAJAK SPRINT BLED 2014 Tekma št. 1 K-1 U23 Finale 200m štart ob 12:00 Uvrstitev Proga Ime in priimek Klub Čas Zaostanek 1. 7 Vid Deb

DRŽAVNO PRVENSTVO KAJAK SPRINT BLED 2014 Tekma št. 1 K-1 U23 Finale 200m štart ob 12:00 Uvrstitev Proga Ime in priimek Klub Čas Zaostanek 1. 7 Vid Deb Tekma št. 1 K-1 U23 Finale 200m štart ob 12:00 1. 7 Vid Debeljak KKK Tacen 0:36,30 2. 6 Rok Šmit KKK Bohinj 0:37,13 +0,83 3. 2 Malin Titorič KKK Orka 0:38,72 +2,42 4. 5 Matija Odar KKK Bohinj 0:44,38 +8,08

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040

Prikaži več

Šolski center Velenje

Šolski center Velenje Šolski center Velenje, Gimnazija Velenje in Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje INFORMACIJE ZA VPIS V PROGRAM UMETNIŠKE GIMNAZIJE za šolsko leto 2017/2018 1 Na Gimnaziji Velenje izvajamo program

Prikaži več

WWC SPRINT ECA CUP 2 Seniors & Juniors SPRINT Official results Rank Bib. Name Club Run 1 Rank Run 2 Rank Time Gap MC-1 Juniors Maj OŠTRBENK KKK

WWC SPRINT ECA CUP 2 Seniors & Juniors SPRINT Official results Rank Bib. Name Club Run 1 Rank Run 2 Rank Time Gap MC-1 Juniors Maj OŠTRBENK KKK MC-1 Juniors 1 205 Maj OŠTRBENK KKK ČATEŽ 53.14 (1) 53.14 2 204 Nejc GRADIŠEK KK SIMON 54.60 (2) 57.47 (1) 54.60 1.46 3 202 Martin GALE KK SIMON 56.81 (3) 58.29 (2) 56.81 3.67 4 203 Maks SMADILO KK KONČAR

Prikaži več

Vsebinska analiza medijskega pojavljanja

Vsebinska analiza medijskega pojavljanja KOMU SO JANUARJA 2011 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskovanje je bila njihova branost ter gledanost po presoji

Prikaži več

LV5_12 Občina: 061 Ljubljana Stran: 1 od 5 ČS: Četrtna skupnost Polje Datum: :25:44 Volitve v svet ČS / Proporcionalni - 1 VE Čas izr.10.

LV5_12 Občina: 061 Ljubljana Stran: 1 od 5 ČS: Četrtna skupnost Polje Datum: :25:44 Volitve v svet ČS / Proporcionalni - 1 VE Čas izr.10. Občina: 061 Ljubljana Stran: 1 od 5 VOLILNA ENOTA 01 Ime liste: 1 LISTA ZORANA JANKOVIĆA Preferenčnih glasov: 114 Glasov lista: 1879 6.07% 1 Anton Podobnik 56 2.98 2 Sonja Vegelj 7 0.37 3 Mirko Prapertnik

Prikaži več

Microsoft Word - Document1

Microsoft Word - Document1 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, 17. 3. 2016 KLIKNITE IN SI OGLEJTE CELOTNO ZBIRKO OBJAV SEZNAM OBJAV V ZBIRKI 24ur.com Doseg: 810.459, Avtor: Svet... Ljubljana, 16.03.2016, 19:05 SVET Na Fakulteti za elektrotehniko

Prikaži več

ADOLF ( ) REFERAT HITLER

ADOLF ( ) REFERAT HITLER ADOLF (1889-1945) REFERAT HITLER Adolf Hitler se je rodil 20. aprila 1889 v mestu Braunau am Inn v deželi Zgornja Avstrija (tedanja Avstro- Ogrska). Oče Alois Hitler je bil carinski uradnik, mati je bila

Prikaži več

Hirohito Predstavitev za zgodovino

Hirohito Predstavitev za zgodovino Hirohito Predstavitev za zgodovino Splošno Rodil se je 29. aprila 1901 v Tokiu Umrl je 7. januarja 1989 prav tako v Tokiu 25. decembra 1926 je postal 124. japonski cesar Nasledil je duševno bolnega očeta

Prikaži več

Poročilo - maj 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje:

Poročilo - maj 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: 1. 5. 2019 31. 5. 2019 Račun: SI56 6100 0001 3621 087 Začetno stanje: 16.089,09 EUR Breme: 13.842,03

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

1

1 1. razred Minimalni učni smotri Razumevanje in izvajanje ustno danih navodil Poimenovanje in prepoznavanje barv, števil, družinskih članov, stanovanjskih prostorov, šolskih potrebščin Predstavitev samega

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE je v sodelovanju z ZAVODOM ZA ŠPORT RS PLANICA IN KOŠARKARSKO ZVEZO SLOVENIJE priredila DRŽAVNO ČETRTFINALN

OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE je v sodelovanju z ZAVODOM ZA ŠPORT RS PLANICA IN KOŠARKARSKO ZVEZO SLOVENIJE priredila DRŽAVNO ČETRTFINALN OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE je v sodelovanju z ZAVODOM ZA ŠPORT RS PLANICA IN KOŠARKARSKO ZVEZO SLOVENIJE priredila DRŽAVNO ČETRTFINALNO TEKMOVANJE V KOŠARKI ZA MLAJŠE UČENCE 2018/19 53.

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

Predlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4

Predlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4 OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,

Prikaži več

v v studio VTV STUDIO, d.o.o. Žarova cesta 10, 3320 Velenje ID: SI , MŠ: TRR: tel.: (03) , /fax: (03)

v v studio VTV STUDIO, d.o.o. Žarova cesta 10, 3320 Velenje ID: SI , MŠ: TRR: tel.: (03) , /fax: (03) v v studio VTV STUDIO, d.o.o. Žarova cesta 10, 3320 Velenje ID: SI 57097259, MŠ: 5495016 TRR: 24302-9003866089 tel.: (03) 898 60 00, /fax: (03) 898 60 20 E-mail: vtv.studio@siol.net, http://www.vtvstudio.com

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Umetniško doživetje v galeriji Robi Kroflič Narodna galerija, 27. 9. 2018 V predavanju nameravam odgovoriti na vprašanja: Kaj so osnovne značilnosti umetnosti kot posebne človeške prakse? Kaj si lahko

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,

Prikaži več