ELEKTRIČNA ENERGIJA GRADIVO ZA TEKMOVANJE IZ EKOZNANJA ZA 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE EKOKVIZ ZA OSNOVNE ŠOLE 2021/2022

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "ELEKTRIČNA ENERGIJA GRADIVO ZA TEKMOVANJE IZ EKOZNANJA ZA 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE EKOKVIZ ZA OSNOVNE ŠOLE 2021/2022"

Transkripcija

1 ELEKTRIČNA ENERGIJA GRADIVO ZA TEKMOVANJE IZ EKOZNANJA ZA 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE

2 KAZALO NAMESTO UVODA - KAJ JE ENERGIJA 1. KOLIKO ENERGIJE PORABIMO V SLOVENIJI 2. POMEN ELEKTRIČNE ENERGIJE 2.1. Električna energija: gonilo družbenega razvoja 2.2. Prednosti električne energije 2.3. Električna energija, tok, naboj KJE PROIZVAJAMO ELEKTRIČNO ENERGIJO? 3.1. Viri energije za oskrbo Slovenije Jedrska energija Vodna energija Fosilna energija 3.2. Elektroenergetski sistem v Sloveniji (EES) Seznam večjih proizvajalcev električne energije v Sloveniji Povezave EES z drugimi državami 4. KAKO POTUJE ELEKTRIKA OD ELEKTRARNE DO DOMA? 5. VARČEVANJE S FOSILNIMI GORIVI 5.1. Kako merimo porabo električne energije 5.2. Primeri porabe energije 5.3. Cene električne energije 6. ENERGETSKA OSKRBA SLOVENIJE 6.1. Oskrba z energijo danes 6.2. Oskrba z energijo jutri 7. PROJEKTI IN UKREPI ZA ENERGETSKO PRIHODNOST 7.1. Učinkovita raba energije (URE) in elektrifikacija 7.2. Kako lahko izboljšamo energetsko učinkovitost 7.3. Tehnološki izzivi za izboljšanje URE 7.4. Nove elektrarne v Sloveniji 8. ZAKLJUČEK 9. VIRI IN LITERATURA

3 NAMESTO UVODA - KAJ JE ENERGIJA Energije ni mogoče ustvariti iz nič. Tudi izničiti je ni mogoče. Lahko pa jo prenesemo iz enega sistema v drugega ter jo v različnih sistemih prepoznamo v različnih oblikah. Energijo lahko tudi shranimo in zato si jo lahko predstavljamo kot "snovi podobno količino". Za sodoben način življenja, za opravljanje najrazličnejših del in poganjanje procesov, potrebujemo čedalje več energije. HRANA - Za proizvodnjo hrane, še pred tem pa tudi za proizvodnjo gnojil, za izdelavo in delovanje kmetijske mehanizacije itd. DOM - Potrebujemo jo v našem domu: za ogrevanje, pomivanje posode in pranje perila, za pripravo hrane, razsvetljavo, delovanje zabavne elektronike itd. INDUSTRIJA - Pomemben člen je v industriji: za proizvodnjo železa in aluminija, za visokotemperaturne procese, za nadomeščanje fizičnega dela itd. PROMET - Nujna je za promet: za potovanje z osebnimi avtomobili, tovornjaki, vlaki, ladjami in letali itd Energijo potrebujemo tudi za številne druge dejavnosti in navade vsakdanjega življenja. Zelo težko najdemo stvar, ki ni povezana z energijo! 2

4 1. KOLIKO ENERGIJE PORABIMO V SLOVENIJI Kakšna je razlika med primarno in končno rabo energije? Primarna poraba energije v Sloveniji, razdeljena med vse prebivalke in prebivalce, znaša 113 kwh na dan na prebivalca. Enako rabo bi v enem dnevu povzročili s 113 nepretrgoma gorečimi 40- vatnimi žarnicami. Števec porabe električne energije Primarna poraba energije zajema rabo energije za: - vse oblike prometa (dobrih 33 kwh/d/preb.) - ogrevanje (v gospodinjstvih in industriji: skupaj 28 kwh/d/preb.) - rabo električne energije (v gospodinjstvih in industriji: skupaj 20 kwh/d/preb.) - izgube pri pretvorbah (med drugim tudi odpadna toplota: slabih 32 kwh/d/preb.) Skupaj torej 113 kwh na dan na prebivalca. Končna poraba energije v Sloveniji je poraba, ki ne upošteva izgub pri pretvorbah (med drugim tudi odpadne toplote). Znaša slabih 82 kwh na dan na prebivalca. Struktura končne rabe (zaokrožene številke): - promet: 33,5 kwh/d/preb. - ogrevanje (gospodinjstva in industrija): 28 kwh/d/preb. - elektrika (gospodinjstva in industrija): 20 kwh/d/preb. 3

5 a) Poraba za ogrevanje: V slovenskih gospodinjstvih porabimo več kot 80 % energije za: ogrevanje (62 %) in pripravo tople vode (19,5 %) Preostalih slabih 20 % energije porabimo za: delovanje malih električnih naprav, delovanje velikih gospodinjskih aparatov, kuhanje in razsvetljavo. b) Poraba energije v industriji: V industriji največ energije porabimo v: predelovalni dejavnosti (95,8 %) gradbeništvu (2,5 %) rudarstvu (1,7 %). Največji porabniki energije v industriji so peči, motorji, tekoči trakovi, sesalni sistemi in ogrevanje. c) Poraba energije v prometu: Več kot 95 % energije v prometu porabimo za vožnje z: avtomobili (62 %) tovornimi vozili (33,5 %) Preostalih slabih 5 % energije porabimo za vožnje z avtobusi, vlaki, letali in motornimi kolesi. d) Poraba energije v storitvenem in javnem sektorju: Največ energije v javnem sektorju porabimo za ogrevanje, poleg tega pa tudi za: pripravo tople vode, osvetlitev, pogon električnih naprav (predvsem pisarniške opreme), hlajenje in prezračevanje ter ostale namene, ki so specifični za posamezne dejavnosti javnega sektorja, kot so bolnišnice, šole, športne dvorane itd. V javnem sektorju so med največjimi porabniki energije vzgojno-izobraževalne institucije (vrtci, šole, študentski in dijaški domovi). Ti porabijo kar 36 % vse energije javnega sektorja. Sledijo bolnišnice, zdravstveni domovi in domovi za starejše, ki porabijo 32 %. Preostala tretjina je razdeljena med druge ustanove javnega sektorja. 4

6 2. POMEN ELEKTRIČNE ENERGIJE 2.1. : GONILO DRUŽBENEGA RAZVOJA Električna energija je eden temeljev sodobnega načina življenja in dejavnik, ki omogoča tehnološki razvoj. Razvoj na področju električne energije je skozi zgodovino omogočal razvoj družbe v smeri udobnejšega in kakovostnejšega bivanja. Danes si težko predstavljamo življenje brez elektrike. V vsakdanjem življenju smo se navadili na uporabo raznolikih električnih naprav: v industriji, za domačo rabo, ALI VEŠ: v zdravstvu, v prometu in 21 % svetovnega prebivalstva na številnih drugih področjih našega življenja. nima dostopa do električne energije. Predvidoma bo poraba električne energije v prihodnje še naraščala, ker: postaja naše delovanje vse kompleksnejše in se potrebe po električni energiji zaradi uporabe vedno novih električnih naprav povečujejo (kljub upoštevanju učinkovitejše rabe energije naprav z boljšim izkoristkom), pomeni uresničevanje ciljev učinkovite rabe energije prehod z uporabe okolju manj prijaznih virov energije (npr. naftnih derivatov) na povečanje uporabe električne energije (npr. električna vozila in uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje). Seveda pa je z okoljskega vidika pomembno, iz katerih virov oziroma s kakšnimi tehnologijami proizvajamo električno energijo. 5

7 2.2. PREDNOSTI ELEKTRIČNE ENERGIJE Električna energija je med najuporabnejšimi vrstami energije, saj: jo znamo proizvesti iz primarnih virov energije, kot so jedrska energija, energija fosilnih goriv, vodna, sončna in vetrna energija, ter iz drugih oblik; jo lahko brez večjih izgub prenašamo na velike razdalje; jo lahko enostavno pretvarjamo v druge vrste energije: toploto, svetlobo in kinetično energijo za uporabo doma in v industriji; spreminjanje električne energije v druge vrste energije ne onesnažuje okolja. Zaradi navedenih lastnosti pravimo, da je električna energija kakovostna oblika energije. Slabost električne energije je, da je neposredno ne moremo skladiščiti, saj gre pravzaprav za tok energije, kar pomeni tudi, da mora v elektroenergetskem sistemu vedno veljati ravnovesje med proizvodnjo in porabo električne energije. Za to ravnovesje skrbijo operaterji sistema (v Sloveniji to nalogo opravlja ELES) po principu primarne, sekundarne in terciarne regulacije. 2.3., TOK, NABOJ Električna energija je energija, ki jo prenaša električni tok. Električni tok je usmerjeno gibanje (tok) nabitih delcev, ki so lahko pozitivno ali negativno nabiti. Prav gotovo so v povezavi z električnimi tokovi danes najbolj poznani negativno nabiti elektroni, ki se gibljejo po električnih vodnikih, ki jih imamo v hišni električni napeljavi in vseh električnih napravah. 6

8 Električni naboj imajo različni delci, kot so npr. že omenjeni elektroni. Niso pa to edini nosilci električnega toka. V našem telesu so za električne tokove pomembni še drugi nabiti delci ali ioni, kot jih imenujemo, npr. Na+, K+, Cl-, Ca2+, Mg2+... Vse te nabite delce moramo redno zaužiti s hrano in pijačo, da lahko naše telo normalno deluje. Električni tok teče v smeri od višjega električnega potenciala proti nižjemu. Potrebna je torej razlika električnega potenciala ali napetost, kot to razliko imenujemo. Ker so fiziki to vedeli, še preden so odkrili elektron, so električni tok pač definirali za pozitivno nabite delce. Zato kadar govorimo o toku negativno nabitih elektronov, pravimo, da se elektroni gibljejo v nasprotno smer, kot teče električni tok. Ampak tak je le dogovor glede smeri, ki so si jo fiziki v zgodovini izbrali za smer električnega toka. Tudi če bi to danes, ko se sploh v tehniki večinoma srečujemo s tokom elektronov, obrnili, samega razumevanja električnih tokov in celotnega področja elektrike ne bi prav nič spremenilo. Zato se še vedno (iz navade) držimo prvotne definicije. Enota za električni tok je amper (A). Pri enosmernem toku se elektroni neprestano gibljejo v isti smeri, pri izmeničnem toku pa je smer gibanja elektronov izmenična. Torej se smer gibanja elektronov periodično spreminja (niha). Ampermeter - merilna naprava za merjenje električnega toka. 7

9 3. KJE PROIZVAJAMO ELEKTRIČNO ENERGIJO? Električno energijo proizvajamo v elektrarnah, in sicer s pretvorbo iz drugih oblik energije, predvsem iz: potencialne energije jedrskih in fosilnih goriv, sončne energije in vetrne energije. Procesi pretvorbe iz drugih oblik energije v električno energijo se v elektrarnah večinoma vršijo prek turbin in električnih generatorjev. Primarne oblike energije torej pretvarjamo v kinetično energijo. Ta se v turbinah pretvarja v mehansko delo, ki poganja generator in se tako pretvarja v električno energijo VIRI ENERGIJE ZA OSKRBO SLOVENIJE V Sloveniji se oskrbujemo iz različnih primarnih virov energije. Iz nekaterih proizvajamo električno energijo in toploto. To so predvsem: jedrska energija, premog in vodna energija. Druge vire pa uporabljamo neposredno. To so predvsem nafta in naftni proizvodi. 8

10 JEDRSKA ENERGIJA V jedrskih elektrarnah pridobivamo toploto s cepitvijo jeder atomov urana. Proizvodnja energije temelji na verižni reakciji cepitve jeder, kjer se slednja sprošča v obliki toplote. S pomočjo toplote proizvedemo vodno paro, ki preko turbine poganja generator. V tem delu je jedrska elektrarna podobna klasični termoelektrarni. Razlikujeta se le po viru, iz katerega se pridobiva toplota. a) Kako deluje jedrska elektrarna? Zasnovo jedrske elektrarne lahko razdelimo na: jedrski del in konvencionalni (običajni»termoelektrarniški«) del V jedrskem delu iz energije, ki se sprosti pri cepitvi jeder urana nastaja toplota, ki greje vodo v primarnem sistemu. Primarna voda v uparjalniku odda toploto na sekundarno vodo, katera se zaradi nižjega tlaka v sekundarnem sistemu uparja. Primarna in sekundarna voda se ne mešata, med njima se prenaša le toplota, ki je potrebna za proizvodnjo pare. V konvencionalnem delu (sekundarnem) para poganja turbino. Naloga turbine je, da iz toplote (para) proizvaja mehansko energijo (rotacija), slednjo pa generator pretvori v električno energijo. Pri tem je cikel pretvorbe jedrske energije do električne energije zaključen. b) Pomen jedrske energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije V Sloveniji je dobra petina vse električne energije pridobljena iz jedrske energije. Pomen jedrske energije se kaže tudi v široki uporabnosti jedrskih tehnologij na drugih področjih človeškega delovanja, kot so medicina, industrija in arheologija. NEK; vir: esvet.si 9

11 NEK ima zaradi svoje velike nazivne moči zelo pomembno vlogo v elektroenergetskem sistemu Slovenije, saj: zagotavlja stabilnost omrežja, vzdržuje kakovostne napetostne razmere pri prenosu energije, prispeva k cenovni stabilnosti električne energije v Sloveniji ter povečuje zanesljivost oskrbe oziroma neodvisnost od zunanjih dejavnikov. c) Prednosti in slabosti jedrske energije PREDNOSTI Jedrska energija zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo po konkurenčni ceni in zmanjšuje odvisnost od uvoza energije. V primerjavi z drugimi tehnologijami zagotavlja proizvodnjo velike količine električne energije glede na potrebne količine goriva. V času obratovanja ne povzroča izpustov toplogrednih plinov v ozračje kakor tudi ne emisij drugih škodljivih snovi. Tudi v analizi celotnega življenjskega cikla je okoljski oziroma ogljični (CO2) odtis jedrske elektrarne majhen v primerjavi z drugimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije. Z jedrsko energijo in varnim obratovanjem jedrske elektrarne NEK imamo v Sloveniji pozitivne izkušnje, prav tako se je NEK odlično odrezala na varnostnih (stresnih) testih na evropski ravni. SLABOSTI V preteklosti je bilo v svetu zaradi človeških napak pri upravljanju jedrskih elektrarn povzročenih nekaj jedrskih nesreč. To je dolgoročno negativno vplivalo na družbeno sprejemljivost jedrske energije. Z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri pridobivanju jedrske energije, moramo odgovorno in skrbno upravljati. Visoka cena investicije, ki je predvsem posledica visokih varnostnih zahtev in s tem povezanih strokovnih znanj in tehnologij. Tveganja, povezana z radioaktivnostjo oziroma izpusti radioaktivnega (ionizirajočega) sevanja. Dolgotrajna izgradnja jedrske elektrarne v primerjavi z drugimi tehnologijami. Nevarnost izrabe jedrske tehnologije za vojaške namene. 10

12 VODNA ENERGIJA Vodna energija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga. V hidroelektrarnah tako izkoriščamo gravitacijsko silo, saj voda teče po hribu navzdol. Vse je posledica sončne energije, ki poganja naravni vodni krog. Energijo tekoče vode (kinetično energijo) nato pretvarjamo v električno energijo. Sončni žarki povzročajo izhlapevanje vode. Ta se v obliki hlapov dvigne v oblake in nato kot dež pade nazaj na zemljo. Ta voda se potem zbere v vodotokih in odteče v nižino. Razpoložljiva energija hidroelektrarn je tako odvisna od: višine vodnega padca in pretoka vode. Višina vodnega padca je absolutna višinska razlika med gladino vode pred jezom HE in gladino vode za jezom HE. Pretok vode pa je odvisen od količine padavin. V vodi, ki jo zadržujemo pred jezom, se zaradi razlike nivojev vode pred in za jezom akumulira energija, ki jo imenujemo potencialna energija. a) Pomen vodne energije Vodna energija je med pomembnejšimi obnovljivimi viri za proizvodnjo električne energije, tako na svetovni ravni kot v Sloveniji. V Sloveniji v hidroelektrarnah proizvedemo približno 30 odstotkov vse električne energije. GLOBALNO: K svetovni proizvodnji električne energije prispeva vodna energija okoli petino (20 %) vse električne energije. To pomeni približno 3600 TWh električne energije letno. Primer hidroelektrarne; vir: Canva SLOVENIJA: V slovenski elektroenergetski sistem je vključenih 19 velikih hidroelektrarn (z nazivno močjo nad 10 MW). Njihov letni delež proizvodnje električne energije je približno 30 odstotkov. 11

13 b) Kako deluje hidroelektrarna? Zgradba hidroelektrarne, vir: esvet.si Akumulirana potencialna energija vode pred jezom se v vtočnem kanalu hidroelektrarne spremeni v kinetično energijo močnega vodnega toka. Ta deluje na turbinske lopatice, kar povzroči vrtenje turbine. Pri tem se kinetična energija vodnega toka pretvarja v mehansko energijo. Na isti osi kot turbina je nameščen tudi električni generator, ki mehansko energijo vrteče se turbine in rotorja pretvori v električno energijo. Velika večina slovenskih hidroelektrarn je pretočno-akumulacijskega tipa, kjer ima vsaka elektrarna akumulacijsko jezero, ki se izkorišča za dnevno-pretočni režim. V državi imamo le eno črpalno hidroelektrarno. Poznamo 3 vrste hidroelektrarn: AKUMULACIJSKA PRETOČNO - AKUMULACIJSKA ČRPALNA Potrebno je naravno ali umetno jezero, v katerem se voda akumulira. Veriga pretočne in akumulacijske hidroelektrarne. Samo prva hidroelektrarna ima akumulacijsko jezero. Črpajo vodo iz nižje ležečega v višje ležeče akumulacijsko jezero, ko je cena električne energije nizka.

14 c) Prednosti in slabosti vodne energije PREDNOSTI Vodna energija je obnovljiv vir energije, ki ne povzroča izpustov toplogrednih plinov. Med ključnimi prednostmi vodne energije kot vira za proizvodnjo električne energije, še posebej v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri energije, sta: možnost shranjevanja energije (v obliki akumulirane vode pred jezovi HE) in hiter odziv na povpraševanje trga po energiji. Čeprav hidroelektrarne na rekah z zajezitvami, nasipi, zapornicami, strojnicami in postroji za prenos energije spreminjajo prvotno naravno okolje, lahko te procese povežemo z nujnimi ukrepi: za reguliranje toka z namenom pridobitve obdelovalne zemlje in za zaščito pred poplavami ob visokih vodah. SLABOSTI Hidroelektrarne s spremembo rečnega toka, poplavljanjem območja nad jezom in zmanjšanjem rečnega pretoka nad jezom, močno vplivajo na okolje in prostor. Jez tudi preprečuje gibanje rečnih živali po reki. Zato ob nekaterih jezovih postavljamo tako imenovane ribje steze, ki ribam omogočajo neovirano migracijo navkljub zajezitvi. S hidroelektrarnami je povezano tudi tveganje porušitve vodnih struktur, predvsem jezovnih zgradb in spremljajočih nasipov, ki zadržujejo akumulacijska jezera. Zaradi neustreznega projektiranja, slabe gradnje, pomanjkljivega nadzora in neobnavljanja vodnih struktur pa prihaja tudi do nesreč. ALI VEŠ: - da so prvo hidroelektrarno na svetu zgradili leta 1882 na reki Fox v Winsconsinu (ZDA)? - da je največja slovenska hidroelektrarna Zlatoličje z nazivno močjo 114 MW? Zlatoličje na reki Dravi; vir: hse-invest.si 13

15 FOSILNA ENERGIJA Fosilna ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikove hidrate. Mednje sodijo: premog, nafta in zemeljski plin. Uporaba fosilnih goriv je omogočila razvoj industrije in v veliki meri izrinila vodne mline ter kurjavo lesa in šote za ogrevanje. PREMOG: Premog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem. Je lahko gorljiva črna ali temno rjava sedimentna kamnina, sestavljena večinoma iz ogljika in ogljikovodikov ter nekaterih drugih elementov, med drugim tudi žvepla. Premog je bil pred približno 250 leti glavno gorivo za parne stroje, ki so sprožili industrijsko revolucijo. Danes je najpogostejši vir za proizvodnjo električne energije na svetovni ravni. V Sloveniji proizvedemo iz premoga približno tretjino električne energije. NAFTA: Nafta je gosta, temnorjava ali zelenkasta vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje. Veliko nahajališč nafte je tudi pod morjem. Je pomemben energetski in surovinski vir. Nastala je iz odmrlih organizmov (predvsem živalskega ali zooplanktona in alg) zaradi močnega pritiska in visoke temperature. Poleg transporta jo uporabljamo še za veliko drugih namenov, na primer za izdelovanje plastike, čistil, asfalta, gnojil, pesticidov in drugih kemičnih spojin. ZEMELJSKI PLIN: Zemeljski plin je plinasto fosilno gorivo. Njegova glavna sestavina je metan, sicer pa je sestava odvisna od nahajališča. Nahaja se pod zemljo, običajno skupaj z nafto, saj tudi nastaja na podoben način kot nafta. Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo, ki pri zgorevanju povzroča najmanj izpustov ogljikovega dioksida (CO2). Je vsestransko uporaben in v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi energijsko učinkovit. 14

16 b) Kako deluje termoelektrarna? Osnovni namen termoelektrarne je proizvodnja električne energije. Toploto, ki nastane z zgorevanjem goriva (premoga ali zemeljskega plina), v termoelektrarnah pretvarjamo v mehansko energijo s pomočjo turbine, nato pa v električno energijo prek generatorjev. Poznamo različne vrste termoelektrarn. Skupno jim je, da iz določenega vira energije proizvajajo toploto, ki jo nato pretvarjajo v električno energijo. V termoelektrarnah na fosilna goriva so viri energije: premog, nafta ali zemeljski plin. PREDNOSTI - razpoložljivost velikih količin premoga, tudi v rudnikih odprtega kopa, omogoča cenovno sprejemljivo proizvodnjo električne energije; - predvsem plinske elektrarne zavzemajo razmeroma malo prostora (v primerjavi z npr. hidroelektrarnami); - razmeroma enostavno obratovanje in vzdrževanje; - pri kombinirani proizvodnji (soproizvodnji) elektrike in toplote (hlajenja) je lahko skupni izkoristek goriva tudi do 80 %; - velika energijska gostota energenta in razmeroma majhni motorji (zato so se uveljavili v prometu). SLABOSTI - klasične termoelektrarne z deponijami premoga zavzamejo razmeroma veliko prostora, - cena proizvodnje električne energije je v veliki meri odvisna od cene goriva, zato je proizvodnja v plinskih elektrarnah bistveno dražja od premogovnih; te pa so še vedno dražje od jedrskih elektrarn; - klasične termoelektrarne proizvajajo velike količine odpadnega pepela, ki lahko v primeru slabega premoga predstavlja tudi 25 % goriva; pri plinskih termoelektrarnah je pepela bistveno manj; - klasične termoelektrarne proizvajajo velike količine okolju škodljivih plinov.

17 3.2. ELEKTROENERGETSKI SISTEM V SLOVENIJI (EES) SEZNAM VEČJIH PROIZVAJALCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI: a) Hidroelektrarne: - Dravske elektrarne Maribor (DEM) - Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) - Savske elektrarne Ljubljana (SEL) - Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) c) Plinska elektrarna: - Termoelektrarna Brestanica (TEB) b) Jedrska elektrarna: - Nuklearna elektrarna Krško (NEK) d) Termoelektrarne na premog: - Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) - Termoelektrarna Trbovlje (TET) - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) 1 Elektroenergetski sistem Slovenije; vir: esvet.si POVEZAVE EES Z DRUGIMI DRŽAVAMI: Elektroenergetski sistem (EES) Slovenije je povezan s tremi sosednjimi elektroenergetskimi sistemi: z Avstrijo ga povezujeta dva 400 kv in en 220 kv daljnovod, z Italijo 400 kv in 220 kv daljnovod in s Hrvaško trije 400 kv, dva 220 kv in trije 110 kv daljnovodi; med Madžarsko in Slovenijo daljnovodnih povezav še ni, je pa načrtovana 400 kv povezava na relaciji Cirkovce Pince. 16

18 4. KAKO POTUJE ELEKTRIKA OD ELEKTRARNE DO MOJEGA DOMA? 1.Električno energijo proizvedemo v elektrarni. V Sloveniji proizvedemo največ električne energije v: jedrski elektrarni, elektrarnah na fosilna goriva in hidroelektrarnah. 2. Zaradi učinkovitejšega prenosa (majhne izgube pri prenosu) električne energije na daljše razdalje je treba njeno napetost povišati. Temu služijo transformatorske postaje. 3. Visokonapetostni daljnovodi prenosnega omrežja (400 kv, 220 kv ali 110 kv) prenašajo električno energijo do razdelilnih transformatorskih postaj (RTP). 4. V razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) napetost znižamo na napetostni nivo distribucijskega omrežja. 5. Nato električno energijo po distribucijskem omrežju prenašamo do transformatorskih postaj, kjer se napetostni nivo dodatno zniža na nivo porabniškega omrežja, na katerega so priključeni končni porabniki. 6. Končni porabniki električne energije so npr. individualne hiše, stanovanjski bloki, šole, bolnišnice in tovarne Pot elektrike; vir: eucbeniki.sio.si 17

19 5. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 5.1. KAKO MERIMO PORABO ELEKTRIČNE ENERGIJE? Električno energijo merimo s števci električne energije. Ko skozi števec teče električni tok, ta ustvarja magnetno silo (navor), ki poganja disk v števcu. S štetjem obratov diska tako merimo velikost električnega toka, s tem pa količino električne energije, ki jo električni tok prenaša. Dandanes se mehanski števci električne energije zamenjujejo z elektronskimi. Energijo merimo v kilovatnih urah (kwh). Ta količina je»ena enota«na računu za elektriko in ena kwh v Sloveniji stane okoli 15 centov. Števec el. energije; vir: Canva 5.2. PRIMERI PORABE ENERGIJE HRANA Poraba energije za hrano je največja pri mesojedcih. Energija, ki jo potrebujemo za pripravo hrane za tipičnega porabnika zelenjave, mlečnih izdelkov, jajc in mesa, je približno 12 kwh na dan. TRANSPORT Povprečen slovenski avto porabi približno 7 litrov goriva na prevoženih 100 kilometrov in z njim dnevno prevozimo povprečno 35 km. To pomeni porabo energije v višini 24 kwh na dan. Zanimiva je tudi ocena porabe za luči v prometu, ki morajo biti v Sloveniji in nekaterih drugih državah prižgane ves čas vožnje. Tipičen avtomobil, ki potuje s povprečno hitrostjo 50 km/h in porabi 1 liter na 12 km, potrebuje povprečno W moči. Če ima luči prižgane ves čas vožnje, porabimo zanje dodatna 0,5 odstotka energije. INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE IN ZABAVNA ELEKTRONIKA Koliko energije porabijo informacijsko-komunikacijske tehnologije in aparati, ki jih vsakodnevno uporabljamo doma in v službi? Na primer računalnik, LCD-zaslon, laserski tiskalnik, prenosni računalnik, DVDpredvajalnik, televizor, igralna konzola in polnilnik za telefon? Po grobih ocenah vsak od nas z zdravo mero ves čas prižgane elektronike porabi 5 kwh na dan. 18

20 Preglednica: Moč (v vatih W), s katero rabijo energijo različne naprave (40 W = 1 kwh/dan); vir: esvet.si NAPRAVA Vključena, dejavna Vključena, nedejavna Ugasnjena Računalnik LCD zaslon Tiskalnik Prenosnik ,5 TV Tablica Polnilnik za mobilni telefon 5 0,5 0, CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE Cena električne energije kljub nenehni rasti cen energentov dokaj ohranja svojo vrednost. Končna cena električne energije, ki jo plačamo potrošniki, vključuje: ceno električne energije, ceno za uporabo omrežij (omrežnino in dodatke k omrežnini), trošarino in davek na dodano vrednost Končna cena električne energije v Sloveniji je primerljiva z drugimi evropskimi državami in znaša okoli 15 centov na porabljeno kilovatno uro (kwh). 19

21 6. ENERGETSKA OSKRBA SLOVENIJE 6.1. OSKRBA Z ENERGIJO DANES V Sloveniji se oskrbujemo iz različnih primarnih virov energije. Več kot polovico energije dobimo iz fosilnih goriv: največ iz uvožene nafte in naftnih proizvodov (predvsem za potrebe prometa), iz uvoženega zemeljskega plina (predvsem za ogrevanje) in iz premoga (predvsem za električno energijo). Tudi pri proizvodnji električne energije igrajo fosilna goriva pomembno vlogo, saj iz njih pridobimo približno tretjino celotne električne energije. Skoraj 40 % je proizvedemo iz jedrske energije (od tega Sloveniji pripada polovica proizvedene energije, druga polovica pa Hrvaški), 25 % pa iz hidroenergije. Drugi viri (predvsem biomasa, sončna in geotermalna energija) prispevajo v strukturo virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji manj kot 3 % OSKRBA Z ENERGIJO JUTRI Kaj je najbolj pomembno za prihodnjo oskrbo z energijo? Je za nas predvsem pomembna zanesljivost? Varnost? Cenovna ugodnost? Nizkoogljičnost? Nabor dejavnikov, ki vplivajo na to, kakšno oskrbo z energijo si želimo, je širok. Njihov izbor pa je ključnega pomena za oblikovanje in ocenjevanje energetskih scenarijev v prihodnosti. Te zanima nekaj ključnih vprašanj? 20

22 Je bolj pomembno, da je oskrba z energijo zanesljiva ali cenovno ugodna? Med katerimi viri energije lahko izbiramo, če želimo električno energijo proizvajati iz nizkoogljičnih virov energije in tako izpolniti pogoj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050? Ali in v kolikšni meri je pomembno upoštevati razpoložljive zaloge posameznih virov energije in ohraniti ali izboljšati našo (ne)odvisnost od uvoza energentov? Kako pomemben dejavnik je prostor, ki ga potrebuje posamezen vir, da se lahko iz njega oskrbujemo? Na primer: kolikšne dele rek lahko zagradimo s hidroelektrarnami, na kolikšnem odstotku njiv lahko posadimo energijske rastline in kolikšen odstotek naših gozdov lahko namenimo za sečnjo za uporabo biomase v energetske namene? Pretekla proizvodnja in poraba električne energije; predvidena poraba za prihodnja leta; vir: Statistični urad Republike Slovenije Za oblikovanje energetske prihodnosti Slovenije bomo morali izbrati kombinacijo virov energije, ki bodo po svoji učinkovitosti in prostorskih posledicah za slovensko ozemlje zadoščali za pokritje predvidene prihodnje porabe energije. Zaradi predvidenega povečanja uporabe električnih vozil in toplotnih črpalk bomo zelo verjetno potrebovali vse večji delež energije v obliki električne energije. Zato se moramo pri oblikovanju svoje energetske prihodnosti osredotočiti predvsem na izbor tistih virov energije, s katerimi bomo lahko proizvajali električno energijo. 21

23 7. PROJEKTI IN UKREPI ZA ENERGETSKO PRIHODNOST Energetska učinkovitost mora biti v vseh fazah: pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in rabi električne energije. Za izvajanje večine svojih dejavnosti potrebujemo energijo. Dobimo jo iz različnih virov. Do naših domov, pisarn in tovarn pa pride po različnih poteh. Čim učinkovitejši smo pri pretvorbi energije v za nas uporabno obliko, večinoma v električno energijo, tem večja je naša energetska učinkovitost. Energetska učinkovitost je pomembna tako pri proizvodnji in prenosu električne energije, njeni distribuciji in nenazadnje tudi porabi UČINKOVITA RABA ENERGIJE (URE) IN ELEKTRIFIKACIJA Učinkovitost rabe energije v našem domu in pisarni, v tovarni in prometu, neposredno vpliva na: višino zneska na računu, ki ga mora gospodinjstvo ali organizacija (podjetje) plačati za energijo: ekonomski vidik rabe energije, varnost oskrbe z energijo in energetsko uvozno odvisnost naše države: vidik oskrbe z energijo, spremenjeno rabo prostora, na kar vplivamo s količino izpustov CO2 (in tudi z drugimi izpusti, kot so NOx, SO2, trdi delci itd.), ki jih povzročimo kot posamezniki, državljani Slovenije in prebivalci planeta Zemlje: okoljski vidik rabe energije. Za izboljšanje energetske učinkovitosti veliko obeta prehod s fosilnih virov energije na električno energijo. To velja predvsem za porabo energije: v prometu ter za ogrevanje v gospodinjstvih in industriji, pa tudi na nekaterih drugih področjih rabe energije. Vse to prinaša s seboj večje potrebe po električni energiji. 22

24 7.2. KAKO LAHKO IZBOLJŠAMO ENERGETSKO UČINKOVITOST? Energetska učinkovitost je svetovno priznana kot najmočnejše in stroškovno najbolj upravičeno orodje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti so hkrati usmerjeni k: izboljševanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zagotavljanju čistejšega okolja, izboljševanju življenjskega standarda, ustvarjanju novih delovnih mest. Energetska učinkovitost je veliko več kot le varčevanje z energijo. Varčevanje namreč povezujemo z zmanjševanjem udobja. Energetska učinkovitost pa v večini primerov pomeni, da je končni rezultat energetsko izboljšane dejavnosti enake (ali celo boljše) kakovosti, kot je bil pred izvedbo programa energetske učinkovitosti. Za izboljšanje energetske učinkovitosti veliko obeta prehod iz fosilnih virov energije na električno energijo za zagotavljanje določenih storitev. To velja predvsem za: promet in ogrevanje (v gospodinjstvih in industriji). Pri preusmeritvi porabe iz fosilnih goriv na električno energijo pa ni vseeno, iz katerih virov električno energijo proizvedemo. Če jo pridobimo iz fosilnih goriv (predvsem premoga), energetske učinkovitosti nismo izboljšali (lahko se zgodi, da učinkovitost celo poslabšamo). Le neposredno uporabo ene vrste fosilne energije (na primer nafte oziroma naftnih proizvodov za pogon vozil) smo nadomestili z uporabo električne energije, proizvedene iz druge vrste fosilne energije (premoga, ki ga kurimo v TE in iz njega pridobivamo električno energijo). Elektrifikacija oziroma prehod na uporabo električne energije prispeva k izboljšanju energetske učinkovitosti, če električno energijo pridobivamo: iz trajnostnih in netrajnostnih virov energije, v učinkovitih proizvodnih postopkih in brez izpustov CO2 ali z nizkimi izpusti CO2. 23

25 7.3. TEHNOLOŠKI IZZIVI ZA IZBOLJŠANJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE Nove energetske tehnologije so ključnega pomena za krepitev energetske učinkovitosti, predvsem na področjih: prodora novih tehnologij v prometu, ki bodo vplivale na uporabo energijskih virov v prometu ter na povezovanje vozil in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja; nadaljnjega razvoja nizkoenergijskih in nizkoogljičnih stavb, ki bo zmanjšal potrebe po oskrbi stavb s toploto in bo podprt z razvojem storitev in upravljanja njihove kakovosti: načrtovanja, izvedbe, nadzora pri gradnji, trajnega ciljnega spremljanja rabe energije in aktivnega upravljanja z energijo v stavbah; pospešenega prehoda z obstoječega pasivnega na novo, aktivno distribucijsko omrežje z električno energijo, ki bo z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo omogočilo povezave odjemalcev, dobaviteljev in proizvajalcev ter razvoj novih storitev, namenjenih optimizaciji stroškov, povečanju zanesljivosti in zmanjšanju okoljskih vplivov pri ravnanju z energijo. SPREMEMBA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA: Vire, tehnologije in opremo moramo znati uporabljati Za uspešnost krepitve URE so izjemno pomembni vedenjski vzorci in navade porabnikov energije. Osrednji izziv je vzpostavitev kulture energetske učinkovitosti. Njen cilj so o pomenu URE ozaveščeni državljani, ki so pripravljeni spremeniti svoje življenjske navade in življenjski slog, tako v domačem kot v delovnem okolju. Še tako učinkoviti energijski viri, tehnologije in oprema so namreč brez pomena in ne obrodijo konkretnih rezultatov, če ni usposobljenih in ozaveščenih ljudi, ki jih znajo pravilno uporabljati. 24

26 7.4. NOVE ELEKTRARNE V SLOVENIJI Tudi v Sloveniji bo v prihodnje še naraščala potreba po energiji. Rast porabe celotne energije bo v primeru uspešno izvedenih intenzivnih ukrepov učinkovite rabe energije po letu 2030 začela počasi upadati. Nasprotno pa bo delež porabe električne energije naraščal. Razlog za to je predvsem načrtovana elektrifikacija določenih področij, ki so danes v veliki meri vezana na rabo fosilnih goriv: to sta predvsem promet in ogrevanje. Po ocenah strokovnjakov naj bi od leta 2020 dalje v Sloveniji primanjkovalo od 350 do 800 MW moči za pasovno proizvodnjo električne energije. To energijo bomo morali bodisi uvažati ali pa jo zagotoviti z izgradnjo novih elektrarn. a) Drugi blok jedrske elektrarne Krško (JEK2) Jedrska energija je pomemben steber oskrbe z električno energijo v Sloveniji, saj prispeva kar eno četrtino vse električne energije, porabljene v Sloveniji, in to brez izpustov ogljikovega dioksida. JEK 2 Krško, vir: esvet.si Investicija v JEK 2 bo imela močan in ugoden vpliv na celotno gospodarstvo. JEK 2 pomeni varno in zanesljivo oskrbo z 8 do 12 TWh električne energije letno, odvisno od velikosti elektrarne. Gre za domač vir energije, kar vpliva na zmanjševanje energetske uvozne odvisnosti Slovenije. Jedrska energija je konkurenčen vir energije, ki zagotavlja predvidljivo in stabilno ceno električne energije. Pomen projekta za gospodarstvo: Izgradnja JEK 2 bo prispevala k rasti slovenskega gospodarstva, saj se bo v projekt lahko vključilo veliko število podizvajalcev domače industrije ter projektantov in inštitutov. Podizvajalci pa bodo lahko zaposlili in aktivirali veliko domačih kadrov, kar bo pozitivno vplivalo na rast zaposlenosti. Predvsem pa bo dolgoročna stabilna cena električne energije pomembno vplivala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva kot porabnika električne energije. 25

27 Okoljski in varnostni vidik projekta: Projekt JEK 2 je optimalna rešitev za okoljske zahteve in standarde. Zagotavlja zmanjšanje izpustov CO2 na nacionalni ravni. Predvideva vgradnjo reaktorja tretje generacije, kar pomeni poleg izboljšane tehnologije in večje ekonomske konkurenčnosti tudi: izboljšano varnost, saj bo JEK 2 s številnimi varnostnimi sistemi ter močnejšim zaščitnim hramom zagotavljal tako časovno kot prostorsko minimalne posledice za okolje tudi v primeru pojava najbolj ekstremnih zunanjih dogodkov, zmanjšanje količine obstoječih in predvidenih radioaktivnih odpadkov, predvsem zaradi izboljšanih sistemov in procesov ob obratovanju jedrskih elektrarn tretje generacije, pa tudi zaradi možnosti uporabe reprocesiranega goriva, t.j. ponovne uporabe do 96 % mase izrabljenega jedrskega goriva, ki ga največkrat napačno označujemo kot odpadek. Pomen projekta za lokalno okolje: Lokalna skupnost bo tudi v obdobju delovanja JEK 2 upravičena do prejemanja nadomestila zaradi omejene rabe prostora. To bo še naprej omogočalo naložbe v infrastrukturo in obnove kulturnih, šolskih in drugih objektov ter sofinanciranje različnih programov. Za občanke in občane Krškega to pomeni večjo kakovost življenja. b) Izgradnja novih hidroelektrarn na spodnji Savi: HE Boštanj HE Arto - Blanca HE Krško Pomen projekta za zanesljivost oskrbe: Izgradnja verige petih novih hidroelektrarn na spodnji Savi v zadnjih letih je več kot podvojila proizvodnjo pasovne in deloma tudi trapezne energije na Savi. Električna energija novih elektrarn, pomeni 21 odstotkov proizvodnje slovenskih HE in bo predvidoma pokrivala šest odstotkov skupne porabe električne energije v državi. HE Brežice HE Mokrice Veriga petih HE bo v povprečju letno proizvedla 720 GWh električne energije, kar bo povečalo zanesljivost oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Hkrati bo veriga HE prispevala tudi k večanju deleža električne energije iz obnovljivih virov. 26

28 Pomen projekta za gospodarstvo: Projekt izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi je državnega pomena, je ekonomsko učinkovit projekt in rezultat predvsem slovenskega znanja. Projekt omogoča večjo ekonomsko rast zaradi realizacije vključevanja regionalnih potencialov predvsem na področju gradbeništva (zaposlovanje, oziroma zmanjševanje tehnoloških viškov v gradbeništvu, kovinski industriji, malem gospodarstvu, obrti, trgovini in strokovnih dejavnostih). Pomen projekta za lokalno okolje: Z gradnjo verige HE se ureja protipoplavna zaščita, ki bo lokalnemu okolju zagotavljala večjo poplavno varnost, omogočeno pa bo tudi reguliranje višine podtalnice. Akumulacijski bazeni poleg energetskega potenciala omogočajo tudi razvoj turističnih, rekreacijskih ter ribiških dejavnosti, v sušnih obdobjih pa z možnostjo namakanja preprečujejo škodo v kmetijski dejavnosti. c) Hidroelektrarne na reki Muri: Na Muri obratuje vrsta hidroelektrarn, a reka je energetsko izrabljena le na območju Avstrije. Zadnja hidroelektrarna Spielfeld je zgrajena tik pred odsekom, v katerem postane struga Mure državna meja med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. V sosednji Avstriji, samo nizvodno od Gradca do meje s Slovenijo v Šentilju, obratuje šest hidroelektrarn pretočnega tipa v podobnih topografskih, geografskih in geoloških razmerah, kot se nahajajo v slovenskem porečju reke Mure. Projekt hidroelektrarn na reki Muri ima multidisciplinarni značaj in povezuje več področij: kmetijstvo in gozdarstvo (namakalni sistemi, črpališča, vpliv na gozdarstvo), okolje (podtalnica, novi biotopi, naravni parki, kakovost vode), gospodarstvo (lovstvo in ribištvo, turizem in rekreacija, infrastruktura, industrija in gospodarski učinki). 27

29 Pomen projekta za zanesljivost oskrbe: Izkoriščanje hidroenergetskega potenciala reke Mure bi pomenilo povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, kar bi predstavljalo prispevek k doseganju slovenskih zavez glede obnovljivih virov energije v EU. Pomen projekta za gospodarstvo: Izgradnja bi lahko imela vpliv na rast gospodarstva v Sloveniji, saj je slovensko gospodarstvo z lastnim znanjem, proizvodnjo in storitvami sposobno zagotoviti in izvesti skoraj vsa potrebna dela za izgradnjo posamezne hidro elektrarne.. Pomen projekta za lokalno okolje: HE lahko predstavljajo pomemben vir dohodka lokalnim skupnostim iz naslova koncesnin in nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Izgradnja verige hidroelektrarn bi vplivala tudi na izboljšanje bivalnega okolja, saj bodo prebivalci pridobili več vodnih površin, ki jih bodo lahko izkoriščali v rekreativne in turistične namene. Iz obstoječih študij vpliva gradnje hidroelektrarn na Muri in njihovega vpliva na kmetijstvo, izhaja, da je nadomestitev izpada kmetijske pridelave zaradi trajno izgubljenih zemljišč možna z melioracijo kmetijskih zemljišč na vplivnem območju, kjer bo zmanjšana pogostost poplav in manjša poplavna erozija. Z zajezitvami bo omogočen gravitacijski dovod vode za namakanje, kar bi omogočilo uvajanje intenzivnih kultur in preusmeritev v dopolnilne dejavnosti. Zvišal bi se nivo podzemne vode in njena izdatnost, kar bi izboljšalo možnosti rabe podtalnice za namakanje in razmere in rastni pogoji za kulture, ki so vezane na visoko gladino podzemne vode. 28

30 8. ZAKLJUČEK Energija je vsepovsod okoli nas. Od nas samih je odvisno, kako jo bomo izkoristili in v kakšen namen. Raziskave in napredne tehnologije nam omogočajo manjšo in učinkovitejšo porabo energije. Zmanjšuje pa se tudi obremenitev okolja. Včasih so naložbe nekoliko dražje, pa vendar se nam na koncu povrnejo v obliki čistejšega okolja in boljše izkoriščenosti naprav. Tako kot so naši mobilni telefoni postali pametni, postajajo pametne tudi naše hiše. Z daljincem lahko na daljavo uravnavamo temperaturo prostora, osenčenost, vlažnost prostorov Na nas je, da novosti usvojimo, hkrati pa ostajamo kritični in skušamo predvideti posledice, ki jih povzročajo naša dejanja. Električna energija se nam dandanes zid nekaj tako samoumevnega kot zrak, ki ga dihamo, zato se sploh ne zavedamo, da z uporabo energije kot končni potrošniki vplivamo na okolje. Povpraševanje po električni energiji raste, s tem pa rastejo tudi potrebe po virih energije. Temperatura ozračja se povečuje zaradi toplogrednih emisij. V Sloveniji vsako leto proizvedemo skoraj devet ton izpustov toplogrednih plinov na osebo. Za omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb bi morali izpuste zmanjšati na manj kot dve toni na osebo. Posamezniki, ki želijo prispevati k boljši napovedi za naš planet, se lahko odločijo za okolju prijazen prevoz, zmanjšanje količin zavržene hrane in varčevanje z energijo z zmanjšanjem porabe energije v gospodinjstvu, uporabo energetsko učinkovitejših naprav in s prehodom na obnovljivo energijo. Razmisli: KAJ LAHKO ZA NAŠO PRIHODNOST NAREDIŠ TI? 29

31 9. VIRI IN LITERATURA - SPLETNO STIČIŠČE: VIR SLIK: Canva Podpornik Ekokviza za osnovne šole 2021/2022: 30

32

33 Program Ekošola. Material je brezplačen.

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

Evidenca_prejetih_vlog

Evidenca_prejetih_vlog Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv 1/5 1. junij - 30. junij J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu juniju 2009 je razvidna iz priložene tabele

Prikaži več

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora 15 1. februar - 28. februar F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu februarju 2009 je razvidna iz priložene

Prikaži več

Petrol

Petrol PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - GenEnergija

Microsoft PowerPoint - GenEnergija GEN energija Oktober, 2009 Jedrska Elektrarna Krško 2 priložnost za Slovenijo Predstavitev projekta Mnenje javnosti in legitimnost jedrske energije v Sloveniji, Prednosti projekta Krško2, Predlog najpomembnejših

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _

Microsoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _ POSVET NA 13. SREČANJU TURISTIČNIH DRUŠTEV OBJEZERSKIH KRAJEV SLOVENIJE 27 Tema: Slovenska jezera izzivi in priložnosti Referat 3: EKOLOŠKO NAJČISTEJŠA ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVEGA VIRA HIDROELEKTRARNE

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več

VETRNO KOLO

VETRNO KOLO VETRNO KOLO KAZALO: Zgodovina Razvoj vetrnic Vrste vetrnic Značilnosti Uporaba Sestavni deli Delovanje Animacije Prednosti in slabosti Viri in literatura ZGODOVINA: Ljudje izkoriščamo energijo vetra že

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d.

Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Predstavitev podjetja Elektro Gorenjska, d. d., je podjetje za distribucijo električne energije, ki uporabnikom distribucijskega omrežja dnevno

Prikaži več

Bodi moder zgled

Bodi moder zgled www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distributerjem utekočinjenega naftnega plina, koncernom

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,

Prikaži več

2017 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI

2017 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI 217 POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI P OROČ I L O O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI 217 1 Uvod 4 2 Napredek pri razvoju energetskih trgov 6 2.1 Napredek trga z električno

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

Energijski viri prihodnosti

Energijski viri prihodnosti Laboratorij za termoenergetiko Napredne tehnologije v energetiki Prihodnja preskrba z energijo Prihodnja preskrba z energijo potrebe po energiji razpoložljivost energije viri energije neposredna energija

Prikaži več

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Male vetrne elektrarne

Male vetrne elektrarne Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation 1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

da

da SODELAVCI PRI RAZISKAVI REUS 2013 Pri načrtovanju in izvedbi raziskave REUS 2013 so sodelovali: Arhea Center za energetsko učinkovitost IJS Gradbeni inštitut ZRMK Informa Echo SURS Valicon Člani strokovnega

Prikaži več

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, Program strokovnih izobraževanj»kakovostna energetska obnova zgradb«mednarodni OBRTNI SEJEM, Celje 17.09.2012 VSEBINA PREDSTAVITVE Vizija trajnostne

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

Microsoft Word - ge-v01-osnove

Microsoft Word - ge-v01-osnove .. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega

Prikaži več

Uporaba OVE v stavbah

Uporaba OVE v stavbah Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni

Prikaži več

1 ORO , januar 2019 / Izdelal: V. Črtalič, A. Smuk / Odobril: E. Uljančič

1 ORO , januar 2019 / Izdelal: V. Črtalič, A. Smuk / Odobril: E. Uljančič 1 2 Kot vsako podjetje se tudi pri nas ukvarjamo z varovanjem okolja, s čimer se držimo zahtev iz standarda za okolje ISO 14001. Zavedamo se tudi naših okolijskih vidikov s katerimi vplivamo na okolje

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE V SLOVENIJI Porobeton in BIM na javnih objektih Miloš Kmetič, univ.dipl.inž.grad. Konzorcij pasivna hiša Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce

Prikaži več

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo 18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Distribucijsko omrežje - hrbtenica energetske tranzicije mag. Boris Sovič Predsednik skupščine GIZ distribucije in predsednik uprave Elektro Maribor d.d. Pomembne teme Slovenija je pred pomembnimi izzivi

Prikaži več

Microsoft Word - Kontrolna tabela za energetski pregled.doc

Microsoft Word - Kontrolna tabela za energetski pregled.doc Kontrolna tabela za energetski pregled HLADILNIK 1. Število hladilnikov (hladilniki in kombinirani hladilniki) na električnem priključku: 2. Poraba posameznega hladilnika: 3. Ocena izvedbe ukrepov: izveden

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2 PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Mag. Mojca Španring Trg z zemeljskim plinom v letu 2017 Strokovno srečanje»slovenski plinski trg v regiji«ljubljana, GWh Osnovni podatki za leto 2017 Poraba električne energije, zemeljskega plina in toplote

Prikaži več

Microsoft Word - Implikacije soncnih elektrarn na javne ustanove _Papler Drago _ doc

Microsoft Word - Implikacije soncnih elektrarn na javne ustanove _Papler Drago _ doc Implikacije sončnih elektrarn na javne ustanove Drago Papler, mag. gosp. inž., GORENJSKE ELEKTRARNE, d.o.o. Stara cesta 3, 4 Kranj E-pošta: drago.papler@gorenjske-elektrarne.si, tel. 4 283 232 Postavitev

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Faktor pretvorbe primarne energije Magistrsko delo Magistrskega študijskega programa II. stopnje STROJNI

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Faktor pretvorbe primarne energije Magistrsko delo Magistrskega študijskega programa II. stopnje STROJNI UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Faktor pretvorbe primarne energije Magistrsko delo Magistrskega študijskega programa II. stopnje STROJNIŠTVO Blaž Cerk Ljubljana, september 2017 UNIVERZA

Prikaži več

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U

Prikaži več

N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla

N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Z uporabo energetsko učinkovitih naprav zmanjšujemo vplive na okolje mag. Vilma FECE Ljubljana, 19.9.2012 Osebna izkaznica Temeljna dejavnost Izdelki in storitve za dom: VGA, MGA, HVAC, kuhinje Skupina

Prikaži več

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.

Prikaži več

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za

Prikaži več

CLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE

CLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE Izkušnje pri vodenju celovitega sistema ravnanja z odpadki v podjetju Revoz Vplivi na okolje pri proizvodnji avtomobila Emisije v zrak hlapne organske snovi (HOS) ostale emisije (prašni delci, TOC, CO2,

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc Študija izvedljivosti solarnega sistema Doma upokojencev Sežana Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, Ljubljana T: 01/4771234 F: 01/2518567 E: ciril.arkar@fs.uni-lj.si November 2007

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke FOTOVOLTAIČNI SISTEMI VGRAJENI V TOPLO ZRAČNE SPREJEMNIKE SONČNE ENERGIJE Pri snovanju ogrevalnih sistemov za nizkoenergijske hiše (NEH) v veliko primerih koristimo toplo zračne sprejemnike sončne energije

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE e OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE Predgovor Med obnovljive vire energije sodijo sončno sevanje, veter, dež, plima in geotermalna energija.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564

Prikaži več

150814_DE_InternationalBrosch_SI.indd

150814_DE_InternationalBrosch_SI.indd Dachs Smart Cogeneration. SI1 Soproizvodnja toplote in električne energije Sistem, ki ima prihodnost. Ekonomsko in ekološko smiseln. Dachs, soproizvodnja toplote in električne energije. Stanje podnebja

Prikaži več

Priklopite se na zemeljski plin in prihranite! ZEMELJSKI PLIN VAS ČAKA PRED VRATI AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. DECEMBRA 2017 Da bo vaša odločitev za

Priklopite se na zemeljski plin in prihranite! ZEMELJSKI PLIN VAS ČAKA PRED VRATI AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. DECEMBRA 2017 Da bo vaša odločitev za Priklopite se na zemeljski plin in prihranite! ZEMELJSKI PLIN VAS ČAKA PRED VRATI AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. DECEMBRA 2017 Da bo vaša odločitev za zemeljski plin lažja, vam ponujamo: ¾¾celovito energetsko

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA MITSUBSIHI Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v nadaljevanju: Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji)

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Microsoft Word - PREDMETNIK_1_2_3_2015.doc

Microsoft Word - PREDMETNIK_1_2_3_2015.doc PREDMETNIK 1. letnik Organizirano študijsko delo IŠDŠ VP OŠD Zap. Predmet zimski poletni Št. P V P V PD IŠ PRVI LETNIK 1. Matematična fizika NV 30 45 75 / 135 210 7 2. Osnove tehnologij TV 30 45 75 / 93

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT Zmanjševanje porabe energije v ah Dobra gradbena praksa mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Bistra, maj 6 Vsebina prispevka Dobra praksa na področju zagotavljanja URE v

Prikaži več

PR_INI

PR_INI Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0232/2016 15.7.2016 POROČILO o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje (2016/2058(INI)) Odbor za industrijo, raziskave in energetiko Poročevalec: Adam

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila

Prikaži več

el_izobrazevalna-brosura_v11_NV.indd

el_izobrazevalna-brosura_v11_NV.indd POZDRAVLJENI DOMA! Dom ni le osrednja točka našega življenja, ni samo prostor, v katerem se z najbližjimi počutimo varne. Dom je tudi način našega bivanja. V resnici se vse življenje trudimo, da bi si

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart. Izdaja: oktober 2018 www.smart.com smart znamka Daimlerja Poraba goriva, emisije CO 2 in

Prikaži več

gg_07_v3_lores

gg_07_v3_lores GG energija glas gospodarstva plus, julij-avgust 2019 39 ANALIZA: ENERGIJA 2018 Bojan Ivanc in Darja Močnik, Analitika GZS Tiskano na papirju Viprint, 80 g, papirnice VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d. V 2018 rast

Prikaži več

Avtor: Nace Rabič Por, 1L Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Program: Strokovna gimnazija Mentori

Avtor: Nace Rabič Por, 1L Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Program: Strokovna gimnazija Mentori Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Mentorica: Bernarda BOŽNAR, prof. geo. in soc. Dovje, december 2017 1 1. UVOD Energetska učinkovitost je svetovno

Prikaži več

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Skrbimo za vode država in lokalne skupnosti (NUV 2009 2015) Irena Rejec Brancelj Vsebina 1. Pomen in vsebina NUV 2. Stanje voda 3. Pomembne zadeve upravljanja voda 4. Cilji 5. Ukrepi 6. Sodelovanje z javnostmi

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično

Prikaži več