KANADA. Osnovne informacije

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "KANADA. Osnovne informacije"

Transkripcija

1 KANADA Osnovne informacije Kanada, zvezna država v Severni Ameriki, je druga največja država na svetu. Meri kar kvadratnih kilometrov, ter jo po velikosti prekaša le Ruska Federacija. Za tako veliko državo pa število prebivalcev ni tako visoko - teh je "le" nekaj več kot 30 milijonov. Vzrok tako malemu številu pa je gotovo pojav polarnega podnebja, ki se že kaže na severu države. Za življenje v takih pogojih pa se jih ne odloči prav veliko, saj jih največ živi v večjih mestih. Da je velika, se kaže tudi v tem, da ima 6 časovnih pasov. Upravno se deli na 10 provinc, ter 3 teritorije. Laskavi naslov "glavno mesto" si je pridobila Ottawa, čeprav je po velikosti ter poseljenosti mest v državi šele na četrtem mestu. Na prvem pa se nahaja Toronto, v katerem živi kar 2, ljudi. V Kanadi sta priznana 2 uradna jezika: angleščina in francoščina. Na čelu države je britanska kraljica (trenutno Elizabeta II), sicer pa vlogo predsednika več ali manj opravlja premier Jean Chretien, ter guvernerka Adrienne Clarkson. Zaščitni znak države je prav gotovo javorjev list, saj se med drugim nahaja tudi na državni zastavi. Poleg tega pa je prvi simbol Kanade bober. Na področju športa pa je hokej že nekaj tradicionalnega. Kanada je država, polna najrazličnejših geoloških ureditev, podnebij in ekoloških sistemov. Ima deževni gozd, obširne prerije, listnatih gozdov, tundre,... V Kanadi je več jezer ter raznih rek kot v katerikoli drugi državi. Prav njena raznolikost pa vsako leto privabi milijone turistov. Ima tudi strateško globalno pomembno lokacijo, saj leži na območju, od koder je najkrajša pot do katerekoli točke na celem svetu. Prav zaradi tega razloga čez Kanado leti večina interkontinentalnih letalskih poletov. GLAVNO MESTO Glavno mesto Kanade je Ottawa iz province Ontario, čeprav tudi ni največje. Naslov največjega mesta častno pripada Torontu, v katerem živi tudi največ prebivalcev kar 2, , medtem ko jih v Ottawi živi le nekaj več kot Preden je postala prestolnica Kanade, je bila drvarsko naselje. Leta 1857 pa je kravljica Viktorija odločila, da bo glavno mesto kanade in tako izločila Toronto in Montreal v boju za uveljavitev v svetu so začeli graditi parlament in upravna poslopja, šele leta 67 so pa jo potrdili na prestolnico nove zvezne države. Danes je Ottawa politično in kulturno središče države, število prebivalcev pa se je povzpelo že nad ZASTAVA Kanadska zastava ni že od nekdaj takšna kot je danes. Svojemu namenu je začela služiti šele 15. februarja 1965 po odobravi kraljice Elizabete II. Zastava je sestavljena iz dveh rdečih pasov na obeh straneh zastave in pasom bele barve v sredini. Sredi zastave, v sredini belega pasu pa se nahaja javorjev list z 11 ostrinami. Pred tem so uporabljali zastavo Združenega kraljestva - Anglije. VODENJE DRŽAVE Kanada je dandanes po obliki vladavine ustavna monarhija. Ker so si Britanci že v preteklih stoletjih prisvojili Kanado, je jasno, da je kraljica Kanade prav britanska kraljica - trenutno Elizabeta II.

2 Vendar pa v tako oddaljeni državi ne more povsem opravljati svojega poslanstva. Zato pa ima svojega namestnika v Kanadi - to je guverner. Guverner opravlja vsa predsedniška dela in trenutno je guvernerka države Adrienne Clarkson, ki je bila za ta položaj izvoljena leta Država pa ima tudi svojo vlado in s tem tudi premierja. Delo le-tega že od leta 1993 opravlja Jean Chretien. ZAKONODAJA Izvršilna oblast je uradno še vedno v rokah britankse monarhije, ki jo zastopa generalni guverner. Ustavodajna oblast pa ima kanadski parlament, ki se deli na poslansko zbornico(spodnji dom) katero sestavalja 282 poslancev, izvoljenih za 5 let in senat, s 104 člani, ki jih imenuje generalni guverner. Parlament pripravlja zakone, ki jih podpisuje generalni guverner. Ministrskega predsednika izbere navadno večinska straka, ki ima v spodnjem domu največ sedežev. Formalno je sicer svetovalec britanskega monarha, v resnici pa upravlja državne posle povsem suvereno. Upravni sistem 10 kanadskih provnic je podoben zveznemu, le da parlamenti nimajo senatov. Sever države, ki je razdeljen na 2 teritorija(severozahodni in jukonski), pa sta neposredno podrejena zvezni vladi in parlamentu. Upravljata pa ju imenovana komisarja ter posvetovalna sveta. V Kanadi obstajajo 3 glavne stranke. Najpomembnejši stranki na zvezni ravni sta liberalna(vodilna od druge svetovne vojen so 1984) in konzervativna(vodilna od leta 84 dalje). Kasneje je nastala se stranka CCF, ki se je preimenovala v Novo demokratsko stranko. Podpirajo jo večinoma zahodni Kanadačani in mladina. SODSTVO V Kanadi se nahajata 2 vrsti sodišč, vrhovno sodišče, ki pokriva celotno državo ter provincijska sodišča, ki skrbijo za reševalje lokanih zadev in sporov. Poleg teh dveh sodišč imajo se posebna sodišča: preiskovalno komisijo za davčne zadeve, prizivno komisijo za vprašanja priseljencev. OBROŽENE SILE V Kanadi se pojavlja prostovoljno služenje vojaškega roka. Vojska se deli na kopensko (22.500), mornarico (10.000) in letalstvo (23.100). ZGODOVINA Prvi ljudje, ki so poselili Kanado, so bili Indijanci ter tudi Eskimi, ki so prišli iz vzhodne Azije, čez Beringovo ožino. Preseljevanje se je končalo let pred našim štetjem. Ob vsakem novu valu naseljevanja so se že obstoječe skupine pomaknile dlje proti jugu. Šele okoli leta 2000 pred našim štetjem so kot zadnji prišli Inuiti(Eskimi= jedci surovega mesa). Okoli leta 1000 je Leif Eriksson odkril obale Kanade (Labrador, Nova Scotia). Vendar pa se je prava zgodovina belcev začela šele leta 1497, ko je Italijan John Cabot v službi kralja Anglije, Henrija VII odkril Novo Fundlandijo (New Foundland). Leta 1534 so jo zavzeli Francozi ter si jo podredili. Vendar pa so jo morali že leta 1763 odstopiti Angležem. Leta 1840 je dobila parlamentarno samoupravo ter se leta 1867 združila z Novo Škotsko in Novim Brunswickom v skupno državo. Ker so jo osvojili Angleži, je tudi jasno, da je na čelu države britanska kraljica - ta kraljuje Kanadi še danes. Kanada, kakrnšno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko se je Nova Fundlandija priključila h Kanadski federaciji. Venomer pa so jo tudi pestila razna nasprotja med angleškogovorečimi in francoskogovorečimi, ki v provinci Quebec še vedno niso razrešena. 2

3 PREBIVALSTVO Za tako veliko državo kot je Kanada, se številka 31,281,092, ki seveda pomeni število ljudi, živečih v državi, ne zdi prav visoka. Prebivalci so nekakšna mešanica najraznolikejših nacionalnosti in kulturnih skupin. Prebivalstvo sestavljajo pravi Kanadčani, ki jih je le 40%, ljudje s francoskimi koreninami - teh je 27%, 20% Evropejcev, 1.5% potomcev prvotnih naseljencev, tako imenovanih Indijancev(večinoma Manitobi), ter drugi, večinoma Azijci %. Registrirani Indijanci so oproščeni davkov in lahko prosto potujejo čet kanadskoameriško mejo. Poleg tega živi na tem območju se približno Inuitov, četrtina vseh, ki živijo na območjih, ki mejijo na Arktiko. Pričakovana življenjska doba za moške je 73 let, in za ženske 80. Naravni prirastek je bil izračunan in ocenjen na 1%. Prav zaradi tega je kar 22% prebivalstva mlajših od 15 let. Za zdravstvo je lepo poskrbljeno, saj v povprečju nanese enga zdravnik na 538 prebivalcev. Večina ljudi živi v mestih, največ v tistih, ki so blizu Ameriške meje. Na območju ki je do 300 kilometrov oddaljeno od meje, živi tri četrtine vsega prebivalstva. Uradna jezika v državi sta angleščina in francoščina, čeprav je tistih, ki imajo za svoj materni jezik angleščino, več. Francosko govoreče prekašajo kar v razmerju 2,5 proti 1. Življenjski standard v Kanadi je eden izmed najvišjih, čeprav je po statistikah izračunano, da se na eno od sedem gospodinjstev pojavlja revščina. Če primerjamo nasilje v državi, z nasiljem v USA, ugotovimo, da je precej nizko, čeprav v zadnjih časih vztrajno narašča. IZOBRAŽEVANJE Osnovna in srednja izobrazba je brezplačna in obvezna za vse otroke, od 6 do 16 leta starosti. Ustanove za visoko izobraževanje dobivajo precejšno podporo vlade, vendar pa morajo kljub temu, vsi študentje plačati pristojbino za študij. Nivo izobrazbe je relativno visok, saj kar 54,6% ljudi v starosti let opravlja študij. VERA Po raziskavah iz leta 1991 je več kot štiri petine Kanadčanov kristjanov. In sicer 47% jih je Katoliške vere, protestantske pa 36%. Judov bi našteli za 1,2%, muslimanov 0,9%, budistov in hinduistov 1,2%, ter 2,6% pripadnikov kakih drugih verskih prepričanj. Nevernikov je sorazmeroma malo, saj jih je v državi le za okoli 12,5%. PODNEBJE V tej veliki državi je ogromno podnebnih različic, od stalno zamrznjenih površin s polarnim podnebjem, pa do razkošnega rastlinstva na zahodni obali British Columbie s toplejšim podnebjem. Območja, ki ležijo na jugu države, uživajo vse štiri letne čase, saj je podnebje tipično kontinentalno - zelo hladne zime ter vroča poletja. Tukaj lahko dnevna temperatura poleti znaša kar 35 C ali več, pozimi pa niso nič nenavadne temperature, ki padejo do -25 C. Celotna Kanada, razen zahodne obale, ima pozimi povprečne temperature pod 0 in nepretrgano snežno odejo. Kraji, najbolj oddaljeni od oceanov so najbolj mrzli. Najnižja temperatura do sedaj je bila izmerjena v teritoriju Yukon, živo srebro pa se je spustilo kar 63 C pod ničlo. V juliju pa so ti kraji najbolj vroči. Najvišja temperatura kadarkoli izmerjena pa je bila 46 C in je bila izmerjena na jugu Alberte. Na pacifiški obali pade največ padavin. Zaradi orografskih padavin pade na tem območju letno kar 2450 mm padavin. Najmanj padavin pa pade na severu, kjer višina dežja le redko doseže 36mm letno. 3

4 ČASOVNI PASOVI Zaradi svoje velikosti ima Kanada 6 različnih časovnih pasov. Najbolj vzhodni, to je v Novi Fundlandiji je 3 ure in 30 minut za Srednjeevropskim - greenwiškim časom/pasom. Če se pomikamo proti zahodu, si časovni pasovi sledijo takole: Atlantski, Vzhodni, osrednji, pas označujoč območje Kamnitega gorovja (Rocky Mountains), ter Pacifiški, ki je na najbolj zahodnem delu Kanade. Od Greenwicha je oddaljen kar 8 ur. NARAVNA OBMOČJA V Kanadi je razločnih šest osnovnih oblikovanosti površja. Tako poznamo Veliko nižavje, Kanadske kordiliere, Kanadsko arktično otočje, Velika jezera in nižine svetega Lawrencea, Kanadski ščit, ter regijo Appalačev. 1. Apalači H Kanadi spada le severni del Apalaškega gorovja. Apalači so strao gorovje, ki so ga obrusili ledeniki, ter ga pokriva pas listavcev. Apalači zavzemajo območje Novofundlandskih otokov, Nova Scotia, New Brunswick, otoke princa Edwarda in del Quebeca. Ta regija je nekakšen podaljšek enako imenovanega gorskega sistema in Atlantskega obalnega nižavja. 2. Velika jezera, nižavje svetega Lawrenca Kljub temu da je to majhno območje, v njem najdemo srce kanadskega gospodarstva. Rodovitna tla te nižine so obdelovali že Indijanci. Na tem območju teče reka svetega Lowrenca (glavna cesta Kanade), ob kateri sta nastali največji mesti, Toronto in Montreal. Tukaj najdemo večino predelovanle industrije in nekaj najrodovitnejše prsti. Značilnost tega območja je pas brezovih in javorovih gozdov (javorov sirup). Žal, je kisli dež začel uničevati tudi ta mogočna drevesa. To območje se pojavlja v nižini, ki vključuje južni Quebec in Ontario. Regija ima najbolj razsežno kmetijsko območje v vzhodni in srednji Kanadi. 3. Kanadski ščit Je eden najstarejših gorskih masivovo na našem planetu. V milijonih so ga ledeniki rajedli in obruili, tako da so danes ostali le se nizki granitni driči. Prav zaradi tega je na tem območju veliko moren, s številinimi jezeri. To območje kmetijstvu ni naklonjeno, saj je plast zemlje izredno tanka. Od leta 1880 je to območje postalo kanadska zakladnica, saj so odkrili bogata nahajališča železove rude, niklja in kobalta. Čezenj se razprostira 1500 km širok pas iglastih gozdov. Kanadski ščit je največja regija v Kanadi, saj se razprostira na ogromni površini. Sestavlja jo starodavni granitni kamen ter je redko pokrita z rodovitno prstjo, sicer pa je"razjedana in izpirana" od najrazličnejših glacialnih pojavov, ki so na tem območju precej pogosti. Razpozteza se čez celoten Labrador, del Quebeca, severni Ontario, Manitobo, Nunavut, ter del Severnozahodnih teritorijev. 4. Veliko nižavje Vanj spada prostrani svet valovite travnate stepe, z gozdovi na severu. Na rodovitni čni zemlji, ki je nastala kot posledica odlaganja sedimentov, uspevajo vse vrste žit. Tukaj se skrivajo bogata nahajališča premoga, zemeljskega plina in surove nafte. Na zahodu se konča ob Kanadskem ščitu, sicer pa se nadaljuje do Velikih nižin v ZDA. Pri ameriški meji se razprostira približno 1300 kilometrov široko, kasneje se zoži, potem pa spet razširi. Vključuje del Britanske Kolumbije, skoraj celotno Alberto, južno polovico Saskatchewana ter manjši del Manitobe. 4

5 5. Kanadske kordiljere Kanadske kordiljere zavzemajo gorovje zahodno od Velikega nižavja, ki se razprostira na zahodu od ameriške meje so Aljaske. Vključujejo del Alberte, Britanske Kolumbije, ter še nekaterih provinc. Vzhodni del območja sestoji iz tako imenovanega Skalnega gorovja, v katerem je kar deset vrhov višjih od 3500 metrov. Sistem Kodriljer se deli v več vzporednih gorskih verig, ki jih ločujejo visoke planote, kotline ali globoke soteske. Gorske verige potekajo od severa proti jugu in s tem prečno na smer glavnih pacifiških zahodnih vetrov, kar vpliva na podnebje. Vlažne zračne gmote se ustavijo ob gorovju in skodaj ne dosežejo območja prerij. V Kordiljerah je kar nekaj gora višjih od 5000 metrov, najvišja pa je Mount Logan, ki je visoka kar 5959 metrov. 6. Kanadsko arktično otočje Otočje je zbirka otokov, severno od zaliva Hudson Bay ter so nad Arktičnim krogom, kar pomeni, da prevladuje predvsem nekakšno polarno podnebje. Na tem območju ni niti enega drevesa, saj ga 10 mesecev v letu pokriva sneg. Kljub bogatim nahališčem nafte in plina,je to območje redko izkoriščeno zaradi velikih proizvodnih in transportnih stroškov. GOROVJA Kanadski teren vključuje tudi vrsto visokih gor ter različnih gorovij. Tako lahko na zahodu najdemo znano Skalnato gorovje (Rocky mountains), obrežna gorovja ter gorovja Mackenzie, na severu se bohoti gora St. Elias ter Pelly gorovje, vzhod pa zaznamujejo Apalači (Appalachians), Torngats in Laurentians. Najvišja gora v Kanadi je gora Mount Logan v Yukonu s kar 6050 metrov nadmorske višine. JEZERA V Kanadi je okoli jezer, ki skupaj pokrivajo približno 7,6% celotne površine države. Znana jezera v Kanadi so Huron, Veliki medved (Great Bear), Superior, Veliki suženj (Great Slave), Winnipeg, Erie in Ontario, ob katerem leži tudi največje mesto - Toronto. Največji jezeri v državi so Jezera Superior s kar kvadratnih kilometrov, ter Huron z kvadratnih kilometrov. Vendar pa ti dve jezeri zavzemata tudi del Amerike, zato za največje jezero v Kanadi jemljemo jezero Veliki medved (Great Bear), ki zavzema kar kvadratnih kilometrov. Po velikosti mu je tik za petami jezero Veliki suženj (Great Slave) z kvadratnih kilometrov. REKE Najbolj pomembna reka v Kanadi je prav gotovo reka St. Lawrence (3058 kilometrov), saj predstavlja morsko pot za ladje od Velikih jezer pa vse do Atlantskega oceana. Rodovitno dolino te reke so izdolbli mogočni ledeniki, ki so med zadnjo ledeno dobo pokrivali Kanado. V tej dolini, ki je bila prvo naseljeno območje, zraste tudi večina kmetijskih pridelkov. Zgornji tok je posejan z več kot otočki. Pri Montrealu se zliva vanj največji pritok, reka Ottawa. Od Quebeca naprej pa se reka ob svojem ustju v zalivu svetega Lowvrenca razširi in doseže 145 km. Reka je predstavljala tudi pomembno vlogo pri samem odkrivanju in raziskovanju države v preteklosti. Sicer pa je najdaljša reka reka Mackenzie, ki teče 4241 kilometrov čez severnozahodne teritorije. Poleg tega, da je najdaljša v državi, je tudi ena izmed najdaljših rek na svetu. Pomembni sta tudi reki Saskatchewan in Fraser. 5

6 OBALA Obala Kanadske države je s svojimi kilometri najdaljša na svetu - seveda če je v dolžino upoštevana tudi dolžina obale številnih otokov. Kanadska obala brez otočkov meri v resnici kilometrov ter je zelo razčlenjena ter raznih nepravilnih oblik. Vzhodno obalo predvsem zaznamujejo številni veliki otoki, kot so Newfoundland,, Cape Breton, Prince Edward,... Za zahodno obalo pa so značilni razni fjordi, ter otok Vancouver. Sicer pa Kanado kot celoto prekrivajo predvsem tudi precej manjših otočkov. NARODNI PARKI Kanada ima 38 narodnih parkov, ki skupaj pokrivajo 2% celotnega kanadskega ozemlja. Najstarejši je Banff, ki se nahaja vzhodno od Kamnitega gorovja, saj so ga ustanoviliže leta V Kanadi pa je tudi 836 zgodovinskih "mest", ki odkrivajo zgodovino države. Poleg tega pa ima Kanada tudi več kot 1000 pokrajinskih parkov. ŠPORT Za plavanje, hokej, smučanje, baseball, tenis, košarko, ribolov, pohajkovanje in golf bi lahko rekli, da so najbolj priljubljeni športi v Kanadi. Sicer pa sta kanadska nacionalna športa hokej ter lacrosse (po slovensko: polo). RASTLINSTVO Rastlinstvo celotnega severnega dela Kanade je predvsem subarktično in arktično. Pojavlja se že tundra. Sicer pa v prenekaterih delih rastlinstva skorajda ni, kot na primer na stalno zamrznjenih tleh - permafrostu. V Kanadi lahko najdemo veliko različnih vrst dreves, od tistih najmanjših, pa do tistih največjih. Nekatere vrste so značilne samo za Kanado. V severnem predelu najdemo borealni gozd, za katerega sta značilna smreke, topoli. V nekaterih drugih gozdovih pa se veselo bohoti bor. Britanska Kolumbija ima približno 46,6% celotnega državnega gozdovja. V tem predelu najdemo tudi ene izmed največjih dreves, kot so cedre. Rastlinstvo je za Kanado zelo pomembno, predvsem za državno ekonomijo, saj so rastline viri raznih surovin. ŽIVALSTVO Kanadske živali se le malo razlikujejo od tistih iz severne Evrope. Poznanih je veliko vrst podlasic. Na tem območju lahko najdemo črnega medveda, rjavega medveda, rise, dihurje, volkove, kojote, lisice, lose, jelene,... Znan pa je tudi medved grizli. Za severni del države je značilen polarni medved, za Britansko Kolumbijo puma, za celotno Kanado pa bober. Kanada ima široko paleto različnih vrst ptic in rib. Najpomembnejša ptica je prav gotovo Kanadska gos, ki je v Kanadi najbolj znana. Sicer pa zanimivost Kanade predstavljajo predvsem kiti najrazličnejših vrst (priljubljene orke, beluge,...) in najrazličnejših oblik in barv ter tjuljni in mroži. V tamkajšnjih rekah pa najdemo tudi vidre in losose. 6

7 GOSPODARSTVO Kanada ima zelo napredno gospodarstvo in večina državljanov uživa visoko kvaliteto življenja svetovnih standardov. Vse to pa lahko uživajo zahvaljujoč mnogim bogastvom države. 1.NARAVNO BOGASTVO 1.MINERALI Kanada je polna raznovrstnih rudninskih bogastev. Velikanski Kanadski Ščit vsebuje ogromno železove rude ter številnih drugih kovin, kot npr.: zlato, srebro, baker, cink, titan, uran,... Kovinske rude pa se nahajajo tudi v zahodnih Kordilierah, ter Apalačih. Poleg tega pa ima Kanada tudi veliko premoga in petroleja. 2. KMETIJSKE POVRŠINE Glede na raziskave, je samo 8% kanadskega površja primerno za kmetijstvo. 80% tega se nahaja v vzhodnih prerijah, kjer so poleti dolgi sončni dnevi, kar pa omogoča dobre pridelke zdrave pšenice. Sicer pa je najširši predel, kjer je možna dobra letina, v jugozahodni Britanski Kolumbiji in južnem Ontariu. 3. GOZDOVI Skoraj polovica Kanade je pokrita z gozdovi. Ti pa v svetu predstavljajo 10% vsega gozda na planetu. Velika površina iglastega gozda omogoča tudi velike vire lesa ter papirja. Najbolj dragocena gozdna površina za lesne izdelke je vzhodna obala, kjer je podnebje prispeva k rasti velikanskih dreves, ki ponujajo kvaliteten les. 4. RIBE Kanada je bogata na Atlantski in Pacifiški obali tudi na področju ogromnega števila rib. Ima veliko območij za lovljenje le-teh, katerih je ogromno število. Sicer pa je Kanadi v velik ponos riba Losos, ki se drsti v derečih potokih in rekah. 5. ENERGIJA Kanado odlikuje tudi bogat vir energije, ki jo pridobivajo s pomočjo vode. Z elektriko oskrbuje tudi velik del ZDA. Sicer pa proizvajanju energije nima nobenih problemov, saj je bogata raznih rudnin, kot npr. premoga. 2. KMETIJSTVO Kmetijstvo ni več tako pomembno za ekonomijo Kanade, kot je bilo v 19. stoletju, vendar pa v državno blagajno še vedno prinaša kar nekaj dohodka. S to panogo se ukvarja le 5% prebivalstva ( kmetij, leta 1941, danes polovica manj), vendar pa ti državo oskrbujejo s hrano in raznimi pridelki. Sicer pa na različnih področjih pridelujejo tiste stvari, katere tam najuspešneje uspevajo. Tako v Prerijah gojijo predvsem pšenico ter se ukvarjajo z živinorejo, v osrednji Kanadi so se predvsem specializirali za gojenje živine, Ontario proizvaja ogromne količine koruze, soje, sadja in zelenjave, v Britanski Kolumbiji pa so se prav tako posvetili večinoma pridelavi sadja in zelenjave. 3. GOZDARSTVO Gozdni pridelki predstavljajo večji izvoz kot vse ostale panoge v Kanadi. Kanada je tudi svetovni voditelj v izvažanju lesa, papirja ter raznih drugih lesnih izdelkov. 7

8 4. RIBOLOV Ribištvo je postalo pomembna gospodarska panoga šele ob vključitvi Nove Fundlandije v državo. Za številne obmorske province so ribe glavno izvozno blago in življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo. Kanada zavzema majhno procentuažo rib ulovljenih v svetovnih oceanih, vendar pa predstavlja prvo mesto v volumnu izvažanja le-teh. Tako dober izvoz rib imajo zaradi majhnega števila prebivalcev ter tudi majhne "porabe" rib. Sicer pa tudi ribolov predstavlja pomembno panogo v industriji. 5. RUDARSTVO Kanada je svetovna voditeljica v rudah. Leta 1980 je zavzela prvo mesto v proizvodnji cinka, urana, niklja in titana. Poleg tega je velika tudi proizvodnja zlata, železove rude, bakra, petroleja. Rudarstvo zaposluje sorazmeroma malo prebivalstva, sicer pa je veliko pripomoglo k razvoju države. 6. IZDELOVANJE, MANUFAKTURA Tudi manufaktura je v Kanadi precej pomembna. Približno 15,3% prebivalstva se ukvarja s to službo. Že v 19. stoletju so na tem ozemlju izdelovali ladje ter razne stroje. Državna industrija je zelo moderna ter izdeluje avtomobilske dele, orodja za rudarstvo, gospodinjske pripomočke,... Čeprav se nekaj tovarn nahaja v velikih mest, je jih še vedno več kot 3/4 nahaja v središču države. Razprostirajo se na območju med Quebecom in Windsorjem. 7. STORITVE, TURIZEM Te vrste služb, oziroma dela, v Kanadi zaposlujejo več prebivalstva kot katerokoli drugo delo. Največ ljudi dela v turizmu, saj le-ta v zadnjih letih prinaša največ dobička. Sicer pa v državno blagajno vsako leto steče nekaj milijard denarja, pridobljenega od turistov, ki denar porabijo za prihod v državo, nastanitev, hrano, šport, ter razne druge stvari. 8. DENAR, VALUTA Osnovna valuta v Kanadi je kanadski dolar, ki sestaja iz 100 centov. 1 kanadski dolar je približno vreden 153 slovenskih tolarjev (dne ). 9. TRGOVANJE Kanadska zgodovina se je in se še danes prepleta s trgovanjem. Že od nekdaj so trgovali s surovinami, katere zaloge so imeli kar nekaj. Že pred 30 leti so "trgovali" z avtomobili ter avtomobilskimi deli. Predmet trgovanja pa so še danes razni kemijski produkti, oblačila, sadje, zelenjava, PREVOZ Zaradi tako velikega ozemlja in s tem zaradi velikanskih razdalj, mora imeti Kanada dobro urejen prometni režim. CesteCeste Kanada ima enega od najboljših sistemov urejenosti glavnih cest ter cest na splošno. V letu 1995 je bila skupna dolžina glavnih cest v Kanadi kilometrov, kar pa predstavlja zelo visoko številko. V Kanadi pa imajo tudi cesto, imenovano Trans-Canada Highway. Ta cesta povezuje Kanado po vsej širini - razprostira se od vzhodnega dela države, pa vse do vzhodnega, in je dolga več kot 7819 kilometrov. S svojo dolžino je najdaljša cesta na svetu. Po statistikah, narejenih v državi, je bilo leta 1997 na 1000 prebivalcev 441 registriranih avtomobilov, kar pa predstavlja za takratnji čas kar veliko število. Nekaj k temu številu pa seveda prispeva tudi starostna meja o vožnji vozila, saj ta znaša le 16 let. 8

9 Železnica V celoti ima Kanada kilometrov železniških prog. Osnovna železniška mreža je, čeprav med drugim povezuje tudi zahodno Kanado z vzhodno, predvsem skoncertrirana na jugu države. V državi pa se pojavljata dve večji železnici, kot sta Canada National in Canadian Pacific Railway. Vodne poti Ta oblika prevažanja je pomembna že od prvih raziskovalcev, ki so se pojavili v Kanadi, naprej. Osnovna povezava v državi je prav gotovo sistem, dolg 3769 kilometrov, ki se povezuje zaliv St. Lawrencea s centrom celine. Poleg tega pa je na obeh straneh kanadskega kontinenta razširjena mreža trajektov. S plovbo v notranjost po rekah pa si pomaga kar nekaj "transportov". Zračne poti Kanada je znana po svojih ogromnih razdaljah in ekstremnih podnebnih pogojev. Prav zaradi tega ima država zelo dobro razvite "zračne poti". Največji letalski družbi sta Air Canada in Canada Airlines. Seveda pa njihova letala ne letijo samo v notranjosti države. Zračne poti sežejo vse do Evrope in Azije. Letališče Lester B. Pearson ima v letu največ potnikov. Na njem se letno zadržuje več kot potnikov, kar pa pomeni čez na dan. KOMUNICIRANJE,CesteOBVEŠČANJE,CesteMEDIJI Služba obveščevalcev v Kanadi zaposluje približno 1,8% celotnega prebivalstva. Med obveščanje štejemo radio, televizijo, telekomunikacije ter časopisje. CesteRadio,Cestetelevizija V Kanadi je približno 480 zasebnih radijskih postaj ter 110 zasebnih televizijskih postaj, v nasprotju z letom 1980, v kateremu je imela Kanada "samo" 30 televizijskih programov ter 65 radijskih postaj. Sedaj pa ima že tudi 99% vseh prebivalcev dostop do obeh medijev. Telekomunikacije Skoraj vsako gospodinjstvo v državi že ima vsaj en telefon, ki jim omogoča povezovanje z različnimi ljudmi. Leta 1995 je sicer le 4% gospodinjstev imelo svojo fax napravo, 30% svoj računalnik, ter 17% prebivalstva dostop do interneta, vendar pa se je ta številka iz leta v leto strmo večala, ter se seveda še dandanes. Časopisje Že leta 1996 je Kanada imela 107 dnevnih časopisij, katerih so dnevno natisnili blizu 5 milijonov. Sicer pa je za vsako provinco značilnen svoja časopisna paleta. Tako v Alberti tiskajo Calgary Herald in Edmonton Journal, v Britanski Kolumbiji The Province in Vancouver Sun, v Manitobi Winnipeg Free Press, v Ontariju izdajajo Globe and Mail, Toronto Star in Toronto Sun,... Vse province predvsem izdajajo časopise v Angleškem jeziku, razlika je Quebec, v katerem je kar nekaj časopisov v francoščini. V Kanadi pa imajo tudi mnogo najrazličnejših revij in magazinov, tako, da se prebivalci res ne morejo pritoževati zaradi slabega branja. PROBLEMICesteINCesteTEŽAVECeste(tetaCestejusti) 9

10 1.QUEBEC IN KANADA Quebeško uprašanje je problem, ki je v zadnjih letih nenehno navzoč v političnem življenju Kanade. Po tem ko so Britanci leta 1759 osvojili Quebec, so se francoski kanadčani poizkusili izogniti asimilaciji v angleško družbo in ohraniti svoj jezik. Kasneje se je nacionalizem še dodatko okrepil in privedel do odkritega spora z angleško Kanado. Zmaga Quebeške seperatistične stranke pa je prinesla spor na politično prizorišče Kanade. Quebec si je močno prizadeval pridobiti večjo neodvistnost in zdaj ima provinciska vlada veliko večje pristojnosti. Leta 1977 pa je francoščina dobila popolno prednost pred angleščino. 2.REGIONALIZEM IN FEDERALIZEM Ob tem da imajo v Kanadi 10 provincijskih in dve teritorijski vladi, poleg tega pa še zvezno vlado v Ottawi, ni nič čudnega, da so odnosi med posameznimi regijami in federacijo zapleteni. Tudi izkoriščanje naravnih bogastev je večkrat povzročalo odkrite spore med provincami in zvezno vlado. Vsa raznolikost in členjenost države vedno bolj prihaja na dan. MESTA 1.Montreal Vrata Kanade Od začetka 19. stoletja je pomembno industrijsko mesto, je osrčje francosko-kanadske kulture in tretje največje francosko govoreče mesto na svetu so zunajo podobo mesta popolnoma spremenili (podzmena železnica po pariškem zgledu). Mesto je dobilo mednarodno veljavo, ko je leta 1967 gostilo svetovno razstavo, leta 76 pa poletne olimpijske igre. 2.Quebec najstarejše mesto v Kanadi Ustanovili so ga leta Je najstarejša kanadska naselbina in edino z obzidjem utrjeno mesto v severni Ameriki. Danes je središče gibanja za odcepitev in ima več kot prebivalcev. 3.Toronto metropola elegance Ime mesta izhaja is Huronskega jezika in pomeni shajališče, zbirališče. Današnje mesto je vredno tega imena. Mozaik etnično zaznamovanih mestnih četrti, kot so naprimer kitajska, portugalska ali italijanska, se zliva v harmonično celoto, katere jedro še vedno ostaja izrazito britansko. Nudi bivališče kar 3.4 milijona prebivalcem, njegova uspešna gospodarska rast pa se odseva tudi v njegovem umetniškem življenju in impresivni množici javnih zgradb. 3.Vancouver mesto ob Tihem oceanu Dandanes šteje mesto že nad miljon prebivalcev, glavni razlog za takšno širjenje pa je imela Kanadska pacifiška železnica, ki ga je povezala z vzhodom. Prebivalstvo prihaja iz vsega sveta. PROVINCE IN TERITORIJI Kanada je zaradi svoje velikosti razdeljena na veliko manjših enot. Tako jo sestavljajo 10 provinc (Alberta, British Columbia, Manitoba, New Brunswick, Newfoundland, Nova Scotia, Ontario, Prince Edward Island, Quebec, Saskatchewan) in 3 teritoriji (Nunavut, Severozahodni teritoriji, Yukon). 10

11 ZANIMIVOSTI Kanada je tako velika, da ima kar 6 časovnih pasov ima izredno majhno poseljenost, saj na enem kvadratnem kilometru živijo približno le trije prebivalci na vzhodnem delu države, natančneje v Torontu, stoji CN TOWER, ki je s svojimi 553,3 metri najvišja samostoječa zgradba na svetu SOUTH YOUNG je najdaljša ulica na svetu, dolga kar 1,900.5 kilometrov, ki jo najdemo v Torontu Kanada ima najdaljši pokriti most, katerega dolžina je kar 390 metrov ima najdaljšo obalno linijo, ki se razteza kar kilometrov v dolžino ima najdaljšo državno cesto, katere ime si je s 7821 kilometri pridobila TRANS CANADA HIGHWAY, razprostirajoča se čez celotno Kanado za zadovoljstvo vseh državljanov je poskrbljeno s tem, da lahko vsak državljan pošlje kakršnokoli pismo na parlament brez da bi plačal poštnino 11

O Canada! Our home and native land! True patriot love in all thy sons command. With glowing hearts we see thee rise, The True North strong and free! F

O Canada! Our home and native land! True patriot love in all thy sons command. With glowing hearts we see thee rise, The True North strong and free! F O Canada! Our home and native land! True patriot love in all thy sons command. With glowing hearts we see thee rise, The True North strong and free! From far and wide, O Canada, We stand on guard for theegod

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

SUDAN IN JUŽNI SUDAN

SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN NEKOČ Sudan pod Egipt, Egiptu vladala G.B. 1956 Sudan samostojen. Na oblasti -arabski muslimani, živijo na severu. Prebivalci na jugu- zapostavljeni, sledita dve državljanski

Prikaži več

-Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli

-Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli -Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli bivalstva: približno 371.000.000 sto Sáo Paulo, Brazilija - 17,711,000 prebivalcev ajrevnejša država Južne

Prikaži več

ESTONIJA

ESTONIJA ESTONIJA GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Estonija je najsevernejša od treh majhnih republik, ima samo dve sosedi, Latvijo na jugu in Rusijo na vzhodu. Na drugi strani Baltskega morja, ki predstavlja Estoniji naravno

Prikaži več

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,

Prikaži več

LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO Let. 6, št. 1, stran , januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBIL

LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO Let. 6, št. 1, stran , januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBIL Let. 6, št. 1, stran 111-115, januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBILA, MATEJA TEKALEC * KLJUČNE BESEDE: Kraljevina Belgija ustavnopravni razvoj decentralizacija teritorialne

Prikaži več

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.

Prikaži več

Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava

Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpavanja planeta. Hkrati pa se je v zadnjih petdesetih letih

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN Februar, 2014

ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN Februar, 2014 ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN Februar, 2014 KAZALO 1 SPLOŠNI PODATKI O DRŽAVI 3 2 ZASTAVA VELIKE BRITANIJE 6 3 ZNAMENITOSTI 7 4 ANGLIJA 8 5 ŠKOTSKA 9 6 SEVERNA IRSKA 10 7 WALES 10 8 VIRI 10 SPLOŠNI

Prikaži več

Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki

Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz:   Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je

Prikaži več

Microsoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc

Microsoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Ker so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre

Ker so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre Ker so pri Microsoftu z igro Age of Empires (in dodatkom Rise of Rome) poželi tolikšen uspeh, so izdali tudi nadaljevanje te igre. Kakor prvi del igre Age of Empires, je tudi drugi del realnočasovna strategija.

Prikaži več

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.

Prikaži več

Microsoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc

Microsoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

OS Podgora

OS Podgora Vzgoja sadik paradižnika, feferonov, paprike, jajčevcev, zelene S kmetijskim krožkom smo začeli že januarja 2010. Ker pozimi ni dela na vrtu, smo vzgajali sadike (135 kom) na okenskih policah šole. Nekaj

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

marec, 2010

marec, 2010 Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali

Prikaži več

Individualni podaljški za potovanje Indijski kalejdoskop 11 dni (skupaj 15 dni) Individualni podaljški so možnosti, ki si jih lahko privoščite kot pod

Individualni podaljški za potovanje Indijski kalejdoskop 11 dni (skupaj 15 dni) Individualni podaljški so možnosti, ki si jih lahko privoščite kot pod Individualni podaljški za potovanje Indijski kalejdoskop 11 dni (skupaj 15 dni) Individualni podaljški so možnosti, ki si jih lahko privoščite kot podaljške po potovanju Indijski kalejdoskop 11 dni. Podaljški

Prikaži več

Poročilo

Poročilo Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne

Prikaži več

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške

Prikaži več

TRANSPORTNE PRIPRAVE - KONTEJNERJI Zabojniki oz. kontejnerji za prevoz blaga po morju so se začeli razvijati leta Za očeta transportnega zabojni

TRANSPORTNE PRIPRAVE - KONTEJNERJI Zabojniki oz. kontejnerji za prevoz blaga po morju so se začeli razvijati leta Za očeta transportnega zabojni TRANSPORTNE PRIPRAVE - KONTEJNERJI Zabojniki oz. kontejnerji za prevoz blaga po morju so se začeli razvijati leta 1956. Za očeta transportnega zabojnika velja Američan Malcom P. McLean, čeprav so bili

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza

Prikaži več

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O. POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO

Prikaži več

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno

Prikaži več

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje) Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo

Prikaži več

3 Matematični dosežki v vsebinskih in kognitivnih področjih Kot je opisano v izhodiščih raziskave TIMSS 2007, smo s preizkusi znanja preverjali znanje

3 Matematični dosežki v vsebinskih in kognitivnih področjih Kot je opisano v izhodiščih raziskave TIMSS 2007, smo s preizkusi znanja preverjali znanje 3 Matematični dosežki v vsebinskih in kognitivnih področjih Kot je opisano v izhodiščih raziskave, smo s preizkusi znanja preverjali znanje različnih matematičnih vsebin na več kognitivnih področjih. Naloge

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SUBHEADER HERE IF YOU WOULD LIKE TO INCLUDE ONE VSEBINA 1 Brezplačna registracija 2 Izbor platforme za trgovanje 3 S čim želimo trgovati? 4 Trgovanje 5 Določanje zaslužka in preprečevanje izgube Brezplačna

Prikaži več

Porocilo I-1-2-5

Porocilo I-1-2-5 PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ukrep 322 Obnova in razvoj vasi T O L M I N, 0 2. 0 2. 2 0 1 1 I N 1 0. 0 2. 2 0 1 1 M A G. R O S A N A Š Č A N Č A R Cilj ukrepa Izboljšanje življenjskih

Prikaži več

INFORMACIJE MAREC 2017

INFORMACIJE MAREC 2017 INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb

Prikaži več

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6

Prikaži več

Stran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI

Stran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV

Prikaži več

Močan veter in obilne padavine nov. 2013

Močan veter in obilne padavine nov. 2013 Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku

Prikaži več

Microsoft Word - Prečiščen dnevni red 88.doc

Microsoft Word - Prečiščen dnevni red 88.doc Sektor za pripravo in izvedbo sej vlade Gregorčičeva 20, SI-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.gsv.gov.si/ Ljubljana, 18. 5. 2016 PREČIŠČEN PREDLOG DNEVNEGA

Prikaži več

HINDUIZE M

HINDUIZE M HINDUIZE M Hinduizem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo. Gre za širok razpon verovanj in šol s številnimi učitelji, spisi in čaščenjem različnih oblik Boga.

Prikaži več

ŠVEDSKA

ŠVEDSKA ŠVEDSKA Kraljevina Švedska Kraljevina Švedska leži v severni Evropi. Meji na : - Norveško - Finsko - Dansko Glavno mesto je Stockholm. Ima približno 9 mio. prebivalcev Površina obsega prib.450.000 KM2

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

EPAS_1_usposabljanje_program_razlaga

EPAS_1_usposabljanje_program_razlaga Šola ambasadorka Anton Kokalj Ljubljana, 19. 10. 2017 Navdih Naslednji dan (9. maja 1950)je francoski vladni kabinet zaključeval z dnevnim redom sestanka. Schuman je ves čas srečanja o svojem predlogu

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice

Prikaži več

1

1 1 1. ALJASKA»Zadnja meja«ali»dežela polnočnega sonca«, kot pravijo Aljaski leži na kontinentu severne Amerike in je tudi največja ter najhladnejša zvezna država na tej celini. Pokrita je s prostranimi

Prikaži več

Hirohito Predstavitev za zgodovino

Hirohito Predstavitev za zgodovino Hirohito Predstavitev za zgodovino Splošno Rodil se je 29. aprila 1901 v Tokiu Umrl je 7. januarja 1989 prav tako v Tokiu 25. decembra 1926 je postal 124. japonski cesar Nasledil je duševno bolnega očeta

Prikaži več

Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević

Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki

Prikaži več

Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Ured

Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Ured Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov

Prikaži več

Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc

Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu

Prikaži več

TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih

TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njihovega otroštva z otroštvom v sedanjem času. Vsi ugotavljamo,

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran I. UVOD...1 II.

Prikaži več

RASTAFARIJANSTVO

RASTAFARIJANSTVO RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,

Prikaži več

BIZELJSKI AJDOV KOLAČ, poročilo

BIZELJSKI AJDOV KOLAČ, poročilo Izpostava Brežice Cesta prvih borcev 41 8250 Brežice tel, fax: (07) 49 61 165 E-mail: marija.levak@siol.net DRUŠTVO KMETIC BREŽICE BIZELJSKO www.kmetijskizavod-nm.si Iz ajde pripravljamo številne jedi,

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

AVSTRALIJA IN OCEANIJA

AVSTRALIJA IN OCEANIJA AVSTRALIJA IN OCEANIJA AVSTRALIJA, CELINA VELIKIH NARAVNIH NASPROTIJ Avstralija je najmanjša in od Evrope najbolj oddaljena celina razteza se med Tihim in Indijskim oceanom v celoti leži na južni polobli

Prikaži več

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing Z nadgradnjo programa do novih kupcev, novih trgov Globalne izkušnje Knauf Insulation Jure Šumi Business Development Director O čem bo tekla beseda 1. Korporacija in segmenti/izdelki 2. S spremembami v

Prikaži več

Južna Amerika Projektna naloga informatike

Južna Amerika Projektna naloga informatike Južna Amerika Projektna naloga informatike Povzetek V tej projektni nalogi vam predstavljam Južno Ameriko. Več boste lahko zvedeli o državah Južne Amerike, o njenem podnebju, gospodarstvu, zgodovini in

Prikaži več

Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja

Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega

Prikaži več

Južna Amerika Projektna naloga informatike Mentor: Avtorica: Prof. Franc Gril Sanja Tacer, 1.a Srednja šola Muta, Koroška c. 53 Muta, 2006/2007

Južna Amerika Projektna naloga informatike Mentor: Avtorica: Prof. Franc Gril Sanja Tacer, 1.a Srednja šola Muta, Koroška c. 53 Muta, 2006/2007 Projektna naloga informatike Mentor: Avtorica: Prof. Franc Gril, 1.a Srednja šola Muta, Koroška c. 53 Muta, 2006/2007 Povzetek V tej projektni nalogi vam predstavljam Južno Ameriko. Več boste lahko zvedeli

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx) Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile

Prikaži več

Microsoft Word - Predpisi_inšpektorat.docx

Microsoft Word - Predpisi_inÅ¡pektorat.docx SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA MESTNE OBČINE NOVO MESTO IN OBČINE STRAŽA I. NADZOR NAD PREDPISI POSAMEZNE OBČINE USTANOVITELJICE SKUPNE OBČINSKE UPRAVE 1. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT

Prikaži več

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

DANSKA, AALBORG julij 2018 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Špela Stražišar, 5. Letnik Čas izmenjave: od 1.

DANSKA, AALBORG julij 2018 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Špela Stražišar, 5. Letnik Čas izmenjave: od 1. DANSKA, AALBORG julij 2018 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE Špela Stražišar, 5. Letnik strazisar.spela@gmail.com Čas izmenjave: od 1. 7. do 28. 7. 2018 SPLOŠNO: Država in kraj izmenjave

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme

DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme posameznik ali manjša skupina ljudi, ki si jemlje

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE

Prikaži več

Microsoft Word - padavine_16-19sep10.doc

Microsoft Word - padavine_16-19sep10.doc ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno

Prikaži več

ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija

ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija 3 19 Slovenija Napoved zaposlovanja ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja za tretje četrtletje 19 je bila v Sloveniji opravljena na reprezentativnem

Prikaži več

SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji

SMERNICE NA PODROČJU HoReCa  in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE  pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji Klavdija PERGER, direktorica TGZ Slovenije in koordinatorka SRIP trajnostni turizem

Prikaži več

Močan veter od 2. do 4. januarja

Močan veter od 2. do 4. januarja Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega

Prikaži več

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/

Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/ Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike

Prikaži več

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc

Microsoft Word - cinque_terre_volterra_in_pisa.doc Pripeljali smo se v Volterro. Pomembna naselbina je bila že v neolitski dobi in kasneje etruščansko središče s svojstveno civilizacijo. Volterra je postala v 5 stol. škofova rezidenca. Svojo moč si je

Prikaži več

Povracila-stroskov-julij-2011

Povracila-stroskov-julij-2011 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni

Prikaži več