UČNA MOTIVACIJA. ZBORNIK III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki UČNA MOTIVACIJA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UČNA MOTIVACIJA. ZBORNIK III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki UČNA MOTIVACIJA"

Transkripcija

1 UČNA MOTIVACIJA ZBORNIK III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki UČNA MOTIVACIJA

2 Kazalo Lilijan Snajders Motivation and ownership of learning process Nikolina Iljkič Motivacija i učenje Učna motivacija spodbude in izzivi Deja Tratnik Čuječnost v šoli Judita Jereb Pohlen Univerzalna motivacija Bogdana Hočevar Motivacija za znanje - učenje za znanje - ne le za ocene Marija Demšar Motivacija uspešnih, a nezainteresiranih učencev Lina Faletič Kako motivirati učence s spodbujanjem njihove odgovornosti Smiljana Valcl Spodbujanje učno šibkejših otrok k splošni poučenosti Tatijana Šincek Izzivi uspešne učne motivacije Milojka Bozovičar Gantar Načrtovana in spontana motivacija Marcel Talt-Lah Od enostavnosti igre do kompleksnosti učenja Romana Grošelj Učna motivacija je močno povezana s kompetenco postavljanja ciljev Metka Koder Učimo in vzpodbujamo Marjeta Kapus Spoznavanje živali skozi veščine kritičnega mišljenja Marta Zaplotnik Različni vidiki motivacije pri pouku Tjaša Sajovic Pouk je lahko zanimivejši Aleksandra Pörš Motiva(k)cija Ana Kretič Mamič Vpliv uvodne motivacije na delo v razredu Katja Zagoričnik Motivirano in aktivno do znanja Branka Izda Poišči in dosezi svoje cilje Tomaž Bernard Izzivi sodobnega poučevanja Marinela Čapalija Kjer zabava in znanje ne poznata meja Saša Kravos Z učno motivacijo do uspeha 2 UČNA MOTIVACIJA

3 Biščevič Zehra Skozi ples do cilja Tadeja Bogdan Vpliv pozitivnih učnih pohval na učenje Erika Vidrgar Motivacijske spodbude za krepitev pozitivnih medosebnih odnosov Motivacija - jezik Remza Lulić Sodelovalno učenje pri pouku angleščine Remza Lulić Motivacija učencev za učenje tujega jezika: učenec v vlogi učitelja Alenka Kolbl Motivacija za branje leposlovja v prvem triletju osnovne šole Petra Kotnik Projektno delo pri pouku francoščine Mojca Kavčič Primeri uvodnih motivacij pri slovenščini Nidžara Žnidarič Gledališke tehnike kot motivacijsko orodje za učenje jezika Alja Žekar Uporaba didaktičnih iger pri pouku tujega jezika Mojca Abbad Branje za zabavo in učenje Mariana Ozimec Z igro vlog k večji motivaciji za učenje tujega jezika Zdenka Skrt Motivacija otrok in staršev v fazi začetnega branja Adrijana Peterlin Spodbujanje branja v prvem triletju Karmen Petrovčič Motivacija za branje Martina Zupan Kuserbanj Učenje tujega jezika s pomočjo giba Učna motivacija in IKT Črt Močivnik Učna motivacija.si spletno okolje in učenci Azemina Cinac Kako motivirati z e-gradivi Rudolf Šuligoj Uporaba sodobne tehnologije pri pouku fizike Jure Ozvatič Interaktivne vsebine kot motivacija za učenje učencev z učnimi težavami Urška Delovec Storyjumper motiviranje učencev z uporabo ikt III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

4 Učna motivacija v srednji šoli Rudolf Šuligoj Motivakcija gimnazijskih dijakov pri fiziki Peter Juvančič Laboratorijske vaje kot način motivacije pri pouku kemije Urška Koren Likar Učni stili učiteljev matematike in večinski učni stil dijakov Lorna Atanasovski Prisluhnite dijakom Simona Potočnik Motivacija, učenje in učna uspešnost pri Romskih dijakih Učna motivacija in umetnost Maruška Tekavčič Učna motivacija preko kamišibaja Mateja Lešničar Spodbujanje otrokove motivacije Darja Bastl Motivacija s plesom Breda Lesar Rad bi postal pevec Tatjana Pretnar Glasba motivira in sprošča Anuša Ajster Motivacija prvošolcev pri glasbeni umetnosti Učna motivacija projektno delo in raziskovanje Urška Koren Likar Z raziskovalnim delom do dodatnih matematičnih znanj Tina Ilgo Vloga učitelja in drugih dejavnikov pri spodbujanju učne motivacije učencev v okviru projekta Kitajska skozi otroške oči Marija Helena Logar, Urška Repinc Premagujmo ovire brez predsodkov motivacija za mednarodni projekt Ana Canzutti Poučevanje matematike v osnovni šoli koraki načrtovanja in izvedbe učne ure z metodo vodenega raziskovanja Specifični pristopi Andreja Prezelj Primeri učne motivacije pri geografiji, zgodovini ter državljanski in domovinski kulturi in etiki Nataša Šuligoj Motivacija pri predmetu izbirna matematika Damjan Kunstelj S poskusi do večje motivacije pri zgodovini Sebastjan Abbad Kreativno poučevanje zgodovine Polona Fritz Tomšič Fizika v stripu Karin Markovič Kako načrtovati delo pri ISP in DSP 4 UČNA MOTIVACIJA

5 Anita Žibrek Učna motivacija po dnevih dejavnosti Nataša Markič Šolski knjižničar in učna motivacija Jožica Podvratnik Učna motivacija v prvem razredu Tanja Kozel S telovadbo možganov do večje učne motivacije Suzana Mlakar Pavlovič Učna motivacija in dosežki romskih učencev Petra Svetec Učna motivacija v razširjenem programu osnovne šole Simona Vampelj Učna motivacija Matematika v vsakdanjem življenju S šivanjem do znanja Barbara Glavič, Martina Mašić Sabalić Z brain gymom in senzorno sobo do boljšega pisanja in večje motivacije za učenje Zvonka Ziherl Kar sam predlagam, raje tudi naredim Romana Kolar Razvoj spletnih aplikacij na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

6 6 UČNA MOTIVACIJA

7 UČNA MOTIVACIJA III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

8 Lilian Snijders Special Needs teacher, ECHA specialist in gifted education, talent whisperer. Working at the AED in Leiden in the Netherlands, specialist twice exceptional. E-naslov: MOTIVATION AND OWNERSHIP OF THE LEARNING PROCESS Abstract: Children will learn and fully develop, it seems so obvious that they will do this throughout their school time. In practice, this is not always the case. Some students lose the motivation to learn at all. In my 30 years of working in education I have always tried to show teachers and students what their strengths are. The approach of a talent interview, such as that developed by Luk Dewulf, a psychologist from Belgium in collaboration with Els Pronk from the Netherlands, is a proven tool. An talent interview is an appreciative conversation where the talents of a child come forward and will show the child it s strengths. If teachers have conversations with pupils and let them experience what their strength are, it can help their intrinsic motivation to learn. Key words: motivation, talent interview, intrisic motivation An Talent Interview by Els Pronk The talents interview step by step The talents interview aims at filling an A4 paper with talents and positive things about the child at the end of the conversation. This makes it concrete who the child is, what it contributes, what it's like to do, what it's all about, and so forth. Because of this, children feel seen in what they are. This paper will be held durable during the guidance period. Later, during the planning process, what talent the child can use in the difficult situation. The focus during the interview is to see who the child really is, which gives a positive emotion to the child. What is important during the interview is that you always literally write what the child says and check what you write. In this way, the child is the owner of the process. The talents interview takes about three to one hour. Below is a description of how the talents interview is going on and what questions can be helpful. Prior to the talents interview, an emotional game is first played to make feelings debatable and start the conversation. On the table, tickets are distributed with different emotions. Everyone at the table can choose a picture that fits his feelings right now. In this manner, questions, tensions or other emotions can be discussed and made known. 1. Place an A4 paper and different coloured pins on the table. 2. Tell the child that it will be a very important drawing. Therefore, let the child choose which colours it looks nice and which one does not. The colours that the child does not like are not used. In this way the child feels owner of the process. 3. Ask the child what colour the name should be written on the paper, the talents come around. 4. Ask the child: What did you think immediately when I just told you that we would write down what you are good at? Surface talents often come first. Then ask: "Why do you like it?", "Why are you good at it?". 5. The focus is on value-added and positive work, after a number of talents, give a compliment by, for example, praising what the child has already said: "What are you doing for a good deal!". 6. If the child knows nothing more, you can make the move to how someone else looks at the child. Ask the parent who is present at the conversation: "Where are you so happy about this child?". 7. Then you ask the child to look at himself from others, helping these relationship questions to find new talents. What will daddy / mom / baby / grandpa say about you? If there is no answer, "What would they say if I would ask you and you do not listen?". 8. If the sheet is full of talents then it's time to move on to the next step. Tell the child that you leave the pins still, so if the child can think more of it, you can always keep it up. 9. See the paper together, discuss it positively. See what's going on well. Then: "This is what all goes well, that's where it's nice. But for this we are not alone here. I think something is not going well, do you know what that is? One question that children can help is: "Do you think it's about school or do you think it's about home?" If children cannot answer, there are two options: they find it difficult 8 UČNA MOTIVACIJA

9 (especially in children of 5/6 years) or they do not want guidance. Children may think that the problem is not theirs, but it's something else. If there is nothing according to the child then you do not involve the child more consciously, then you continue to work with the parents themselves. Then you say, "Then I'll be back for Dad and Mom." If the child does not want guidance then it will stop. 10. If the child is able to name the problem then you can write this literally. You appreciate this: "How nice we know so well now." Hereafter you ask if the parent agrees. 11. If the problem is clear and everyone agrees with this, you will set up a solution-based demand question. The child's answer literally lists you. "Would you like this?". 12. Tell the child how you can work on the solution. "What we could do is make a plan for that. If you only succeeded you had done it for a long time, but you did not succeed. Which people can help you? These are included in our conversation the next time. Then we will make a plan together. What do you think of that?'. 13. Discuss what people would like the child to have and explain how to handle this. Who asks the helpers? 14.Often, children still find it exciting. Discuss what you can think about to make it less exciting? For example, biscuits on the table, where is the conversation, walking with mom on lap, to the toilet. Dewulf (2012) talks about talent and talent in action. Having talent means that you have a natural plant that can seemingly effortlessly perform activities in such a way that it provides a high degree of satisfaction. However, talent does not mean that this talent is visible in action. Below is a list of features of 'talent in action': - You are looking forward to activities where you can get started with your talents - You can enjoy it immensely while you are busy - During the activity you will not feel tired. - After the activity, it may be physically tired, but mentally charged. - During the activity, you lose time as well. Based on the characteristics of 'talent in action' described above, a number of help questions have arisen. Helping questions during the talent interview may be: - How does your ideal weekend look like? What is your dream holiday? - How can you relax well? What activity do you look for that really gives you energy? - What are you good at? Then you're going to ask: is it going to be together? Is it mainly about winning? Are you in there soon? Are you always in the right place? Do you know exactly who scores well and does you care about it? - Ask parent: what are you so happy about this child? - Do you recognize that as well, what your mother sees with you? - Who is important to you? What would you say about you? What would you say about you, what is happy about you? What are you good at? - Things you're good at, you like to do, forget about the time you're happy with. - What somebody else thinks: that's typical her / him. - What did you think immediately when I said that we would write down what you are good at? - Is that because you like or because you're good at it? "There is a big difference between gift and passion. Only when both are there is talent '(Dewulf, 2012). - Why do you like that? - Do you recognize that in other things? Do you do that alone or anywhere else? Source Begeleiden vanuit talent en kracht met de Grootskleinkring! Marloes Bouman en Els Pronk, mei 2013 III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

10 Nikolina Iljkić, mag. prim. educ. E-naslov: Motivacija i učenje Riječ motivacija dolazi od latinske riječi movere što znači znači kretati se. Motivacija je ono što nas pokreće prema nekom cilju. Ona ima svoj smjer, intenzitet i trajanje. To je sve ono što nas potiče na neko usmjereno djelovanje radi zadovoljavanja vlastitih potreba i postizanja osjećaja ugode. Postoje razne teorije o motivaciji: teorija nagona, teorija socijalnih potreba, teorija uvjetovanja, kognitivističke i druge teorije. Abraham Maslow u svojoj hijerarhijskoj teoriji potreba govori o dvijema vrstama potreba, temeljnim i psihološkim potrebama. Temeljne potrebe su biološke potrebe (potreba za hranom, vodom, spavanjem...) i potreba za sigurnošću (potrebe za redom, zaštitom i domom). Kada su temeljne potrebe zadovoljene, dolazi do zadovoljavanja psiholoških potreba. To su potreba za pripadanjem, privrženošću, odanošću i ljubavlju, stvaranjem prijateljstva, zatim potreba za poštovanjem, uspjehom, ugledom i statusom. Kao zadnju, Maslow navodi potrebu za samoostvarenjem, odnosno iskorištavanjem vlastitih potencijala, prihvaćanjem samoga sebe, očuvanjem integriteta i kontinuiranom željom za rastom i razvojem. Važno je održavati ravnotežu između potreba. Da bismo to ostvarili u nama se javljaju različiti motivi koji nas potiču na djelovanje i ostvarivanje cilja kojim se zadovoljava određena potreba. Ovaj proces naziva se motivacijski ciklus. U odgojno - obrazovnom procesu motivacija bi bila sve ono što nas pokreće na učenje i stjecanje vještina. Motivacija može biti intrinzična i ekstrinzična. U učionici se susrećemo s učenicima koji imaju intrinzičnu i s učenicima koji imaju ekstrinzičnu motivaciju, ali i s učenicima koji nisu motivirani za učenje. Intrinzična ili unutarnja motivacija nas pokreće prema nekom cilju radi vlastitog zadovoljstva i ugode. Kod djece je to motivacija za igrom, druženjem, učenjem i spoznavanjem nečeg novog ako navedeno izaziva osjećaj zadovoljstva i ugode. Intrinzična motivacija podrazumijeva radnu energiju, marljivost, upornost, znatiželju, želju za izazovima, usmjerenost prema zadatku, pozitivnu sliku o sebi i individualnost. Osobine ličnosti koje djeluju na intrinzičnu motivaciju su hrabrost, intuicija, potreba za postignućem i snaga ega. Vanjski fatori koji mogu utjecati na intrinzičnu motivaciju su osobine roditelja, njihovo obrazovanje, stimuliranje dječjih interesa i postignuto obrazovanje. Ekstrinzična ili vanjska motivacija javlja se kada smo motivirani nekim vanjskim poticajima kao što su nagrade, priznanja, ocjene, status i novac. Učenici koji uče radi dobivanja dobrih ocjena, nadmašivanja drugih ili usrećivanja roditelja i učiteljica imaju ekstrinzičnu motivaciju. Kod ekstrinzične motivacije aktivnost koja se izvršava samo je sredstvo za postizanje drugog cilja. Ekstrinzična motivacija uglavnom je kratkog trajanja. Da bi učenici bili otvoreni za učenje radi vlastitog zadovoljstva i napretka, u učionici treba stvoriti pozitivno ozračje u kojem će se svaki učenik osjećati ugodno, sigurno i prihvaćeno. Učiteljica ima veliku ulogu u kreiranju pozitivnog ozračja i stvaranju emocinalnih veza sa svakim učenikom. Kao što sam već prije spomenula, kada su zadovoljene biološke potrebe, tek onda se mogu zadovoljiti psihološke potrebe. U školi se uče nastavni sadržji koji su propisani nastavnim planom i programom. Motivaciju za učenje zanimljivih sadržaja nije teško pobuditi kod učenika. No, kada se treba naučiti ono što nije zanimljivo, mi učitelji, trebali bismo pronaći aktivnosti, metode i strategije pomoću kojih ćemo na što zanimjiviji način podučiti učenike tim sadržajima. Važno je organizirati nastavu na različite načine. Ustaljene metode i načini poučavanja mogu izazvati dosadu i manjak motivacije kod učenika. Učenike na učenje često motivira uspjeh i vlastito postignuće. Pojedini učenici manje su motivirani za učenje zbog straha od neuspjeha. Ako su takvi učenici često neuspješni u izvršavanju zadatka, motivacija će biti još manja. Kod takvih učenika potrebno je razvijati pozitivnu sliku o sebi. Zadavati im jednostavnije zadatke. To ne znači očekivati manje od njih, jer ako mi ne očekujemo više od njih, ni oni neće očekivati više od sebe. Kako je Vergilije rekao Oni mogu jer misle da mogu., tako i mi trebamo misliti i vjerovati da svi učenici mogu. Također je važno pohvaljivati svaki napredak, ne uspoređivati ih s uspjehom ostalih učenika u razredu te koristiti suradničko učenje što je češće moguće. Kada učenici spoznaju da uz uloženi trud i napor ostvaruju uspjehe, pobudit ćemo u njima motivaciju za postignućem. Kada učimo nešto novo često objašnjavam zašto to učimo. Razgovaramo o tome gdje će ta naučena znanja i vještine moći primjeniti kasnije u životu. U tim trenutcima budi se motivacija. Motivacija 10 UČNA MOTIVACIJA

11 usmjerena na učenje ona je motivacija u kojoj učenici razvijaju vlastite kompetencije u onome što se uči. Motivacija usmjerena na izvedbu javlja se kod učenika koji odrade zadani zadatak samo da budu što prije gotovi kako bi bili biti slobodni ili izvršavaju zadatke samo radi dobre ocjene. Često u razredu držim motivacijske govore o tome kako je vrijeme u školi dragocjeno vrijeme koje trebaju iskoristiti što bolje mogu i znaju. Sve ono što uče i nauče nije za školu, za ocjene ili učiteljicu i roditelje, nego za njih same, za njihovu budućnost. Kada rješavamo neki zadatak ili provodimo aktivnosti po skupinama, od pojedinih učenika često čujem: Je li ovo za ocjenu? Zapitam se što motivira te učenike na rad, na učenje, na spoznavanje nečeg novog? Uče li oni samo radi ocjene, radi onog izvanjskog, radi nagrade? Ponekad se pitam je li ekstrinzična motivacija loša motivacija za učenje? Je li loše ako roditelji za dobre ocjenu nagrađuju svoje dijete igračkama? Ako je motivacija djeteta vrlo niska, smatram da je bilo kakav poticaj dobar, premda bi se dugoročno trebalo raditi na razvijajanju intrinzične motivacije kod svakog učenika. Kako to postići? Postoji nekoliko načina kako utjecati na intrinzičnu motivaciju. Kao učitelji možemo nastavne sadržaje prilagođavati interesima učenika. Povezivati ono što se uči s osobnim iskustvom. Poticati radoznalost. Odabirati aktivnosti i načine rada koje uključuju sve učenike u odgojno - obrazovni proces. Davati jasne povratne informacije o njihovu radu. Pohvaljivati ih za određeni uspjeh, odnosno izvršen zadatak. Pohvala mora biti iskrena. Potrebno je naučiti učenike kako vrednovati samoga sebe. U našoj školi često provodimo suradnička učenja koja su zanimljiva, dinamična i zabavna za učenike i na taj način uz pohvale i raznolikost metoda i strategija poučavanja trudimo se pobuditi intrinzičnu motivaciju kod svakog učenika. U svom razredu imam puno učenika koji ne žele otići iz škole, koji bi voljeli da škola traje cijeli dan, da nema školskih praznika, da se družimo i učimo što više. Taj entuzijazam, radoznalost i želja za nečim novim pravi su pokazatelj njihove motivacije. Svaka učiteljica, svaki učitelj zna kako svaki razred sa sobom nosi različitu dinamiku, različiti sastav učenika s različitim iskustvima i različitim životnim pričama. U svakom učeniku postoji neka vrsta motivacije. Naša zadaća je u svakome od njih pobuditi onu intrinzičnu motivaciju koja je jasno vidljiva kod učenika kojima oči zasjaje kada spoznaju nešto novo, kada nauče kako preskakivati vijaču ili kada uživaju slikajući i stvarajući novo likovno djelo. Mi smo ti koji njima trebamo biti inspiracija. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

12 Deja Tratnik, OŠ Prežihovega Voranca Jesenice E-naslov: Čuječnost v šoli Povzetek: V prispevku je predstavljena uporaba čuječnosti v šoli. Čuječnost je preprosta in močna vaja v pozornosti. Pomeni preprosto to, da smo brez predsodkov pozorni na to, kar se dogaja tukaj in zdaj (tj. občutki, misli in čustva), ne da bi si želeli, da bi bilo drugače. Sodobni način življenja nas odvrača od zavedanja vsakega trenutka, zaradi tega pa velikokrat nismo v stiku s svojimi mislimi, čustvi in občutki. Z učenci izvajamo kratke vaje, s katerimi se urimo v čuječnosti. Ti se tako učijo opazovati sebe na sprejemajoč način, spremljati svoje misli in čustva ter se nanje tudi ustrezno odzvati. Otrok tako lahko postane samozavestnejši, čustveno zrelejši in lažje premaguje dnevne izzive. Ključne besede: čuječnost, pozornost, zavedanje, zaznavanje, misli Uvod Čuječnost (ang. mindfulness) je način posvečanja pozornosti. Je stanje, ko smo globoko v stiku s sabo, svojim okoljem in z drugimi. Bistvo čuječnosti je osredotočenost na opazovanje tega, kar se dogaja znotraj nas (čustva, misli, telesni občutki) in zunaj nas (neposredna okolica) v sedanjem trenutku. Čuječnost preprosto pomeni, da se zavedamo, kaj se dogaja prav zdaj, ne da bi si želeli, da bi bilo drugače; da uživamo v prijetnem, ne da bi se ga oklepali, ko mine (kar bo); da se počutimo neprijetno brez strahu, da bo vselej tako (kar ne bo). Pri čuječnosti se opazovanje/zaznavanje dogaja brez vrednotenja in sodb, ali je to, kar doživljamo, zaznavamo, dobro ali slabo. Vpliv čuječnosti na učence Različne raziskave so pokazale, da ima urjenje čuječnosti pozitivne učinke na učence: spodbuja empatijo in dviguje nivo optimizma in veselja v razredu; pomaga učencem v stresnih situacijah; izboljšuje pozornost in sodelovanje; zmanjšuje agresijo in depresijo; izboljša impulzivno reagiranje; pomaga pri reševanju razrednih konfliktov; izboljšuje organizacijske sposobnosti. Vaje lahko učenci izvajajo tudi doma, npr. pred pisanjem domače naloge, če zvečer ne morejo zaspati ali pa v trenutku, ko morajo umiriti misli. Vaje za urjenje čuječnosti v šoli Če želimo ustvariti pozitivno razpoloženje v razredu, je pomembno, da si zagotovimo pozornost učencev takrat, ko se ura začenja. Koristno je, da razložimo, kaj je namen urjenja čuječnosti in zakaj urimo to spretnost. Sami pa se odločimo, v kateri del učne ure vnesemo vaje iz čuječnosti. Najbolj efektivno je vključiti vaje pri prvi učni uri, kot uvodno motivacijo, da gredo stran slabe misli in skrbi, ki jih učenci morda prinesejo s seboj v šolo. Zbrane so različne vaje, ki jih po potrebi prilagajamo glede na počutje učencev in jih lahko izvajamo ob meditacijski glasbi. Pomembni nasveti za urjenje čuječnosti v razredu Preden začnemo z urjenjem čuječnosti, je dobro, da upoštevamo nekaj nasvetov. Za začetek je najbolje, da vaje najprej preizkusimo sami. Najprej najdemo način, kako čuječnost vpeljati v svojo strukturiranost učnih ur. Dobro je, da učencem na enostaven način razložimo, kaj pravzaprav pomeni čuječnost. Pred začetkom vaj izklopimo naprave, ki bi nas utegnile zmotiti pri delu. Potrebno se je zavedati, da ne gre za vaje, ki bi nemirne učence spremenile v mirne. Tišina ob izvajanju vaj čuječnosti je le dober stranski učinek, ni pa končni cilj urjenja. Učencem lahko povemo, da smo ob izvajanju vaj tiho zato, da lahko naš notranji glas sliši zunanjo okolico. Če vaje v razredu ne delujejo, če učencem vaje niso zanimive, je bolje, da z njimi prekinemo oziroma se jih lotimo kako drugače. Smo spodbudni in vztrajamo. Učencev ne silimo izven njihove ravni udobja. Z učenci se zabavajmo, naj bo sproščeno in prijetno vzdušje v razredu. Imejmo v mislih, da z vajami pomagamo učencem, da se uspešneje osredotočijo in premagajo stresne situacije. Vadba čuječnosti pri otrocih običajno ne temelji na meditaciji. Začnemo z vajami usmerjanja pozornosti in zavedanja dihanja. 12 UČNA MOTIVACIJA

13 Nato nadaljujemo z vajami, pri katerih se učimo usmerjanja pozornosti in zavedanja zaznav iz zunanje okolice (npr. zaznavanje zvokov/vonjev/barv/okusov, pozorno opazovanje itn.). Sledijo vaje, pri katerih opazujemo in se učimo zavedanja notranjega dogajanja (najprej občutkov v telesu, nato misli in čustev). Pri večjih otrocih lahko izvajamo tudi meditacijo, ki jo predstavimo kot orodje, ki nam pomaga pri zavedanju naših trenutnih doživljanj, posvečanju sebi in svojemu doživljanju v sedanjem trenutku. Usmerjanje pozornosti na dihanje, zavedanje dihanja Usmerjanje pozornosti na dihanje in zavedanje dihanja je ena izmed osnovnih in ključnih vaj pri razvijanju čuječnosti. Otroci se preko te vaje naučijo opazovati svoj dih, ne da bi ga poskušali nadzorovati in spreminjati. Preko tega se učijo usmerjati pozornost na sedanji trenutek, doživljanje»biti tukaj in sedaj«. Če je vaja pravilno izvedena, se otrok usmeri samo na trenutni dih, ne na prejšnjega ali naslednjega, ne spreminja samega dihanja (ga ne umirja ali pospešuje ali poglablja). Vaja ima tudi namen umirjanja. Mlajšim otrokom lahko po vaji razložimo, kako naše misli in telo skušajo nadzorovati naše dihanje (ob opazovanju ga nehote upočasnimo, poglobimo ), starejši otroci lahko podelijo lastno razmišljanje o tem, kako težko/lahko je le opazovati lastno dihanje, ne da bi ga poskušali spreminjati. Začnemo s krajšimi vajami (5 min), ki jih nato lahko podaljšujemo. Pri vseh sledečih vajah otroke vodimo z navodilom: Opazuj tvoje dihanje, ko potuje skozi tvoje telo. Pozoren bodi na vdih kako zrak vstopa skozi tvoj nos, gre po telesu in kako ga izdihneš skozi usta. Ne poskušaj spreminjati svojega dihanja, samo opazuj, kako dihaš. Ne razmišljaj nič drugega. Če tvoje misli zbežijo drugam, je to povsem običajno in ni narobe, nežno in počasi jih pripelji nazaj in se osredotoči na dihanje. 1. Vaja: dihanje s kvadratom Pri dihanju si bomo pomagali z risanjem kvadrata po zraku (štetje do štiri), da bomo ostali na pravi poti. Vdihnemo in štejemo do štiri, dih zadržimo in štejemo do štiri. Nato izdihnemo in spet štejemo do štiri. Preden ponovno vdihnemo, štejemo do štiri. Vajo večkrat ponovimo. 2. Vaja: dihanje s kroglo Konice prstov obeh rok damo skupaj, tako da oblikujemo kroglo. Ko vdihnemo, napihujemo kroglo. Z izdihom sploščimo roke skupaj. Predstavljamo si, kako se z zrakom polni naš trebuh in se napihuje kot krogla iz naših prstov. 3. Vaja: dihanje in risanje Ob vsakem vdihu in izdihu narišemo črto v drugi smeri, ne da bi dvignili pisalo s papirja. Bodimo pozorni, kdaj se ritem dihanja spremeni. Raje s pisalom sledimo dihanju, kot da bi z dihanjem sledili pisalu. Vajo ponavljamo velikokrat in vsakič uporabimo pisalo druge barve. Pobarvamo like med črtami naj iz tega nastane moderna slikarija. Vse zgoraj omenjene vaje lahko izvajamo tudi tako, da pri tem ne ustvarjamo posebnih razmer (miru in tišine v razredu). Medtem ko polovici razreda damo navodilo za opazovanje dihanja, druga polovica počne običajne stvari (lahko tudi glasne). Vaja je lahko povod za pogovor o tem, kako je težko opazovati svoje dihanje in misli, medtem ko je veliko hrupa in nemira v zunanji okolici. Usmerjanje pozornosti na zunanjo okolico, zavedanje zaznav iz okolja Otrokom čuječnost predstavljamo na enostaven način. V pogovoru jim skušamo razložiti, kako vsakodnevno življenje pravzaprav teče mimo nas, kako večino svojega življenja preživimo v svojih mislih, razmišljamo o preteklih in prihodnjih dogodkih, nekako avtomatizirano počnemo vsak dan isto (npr. sprehod od doma do šole), ne da bi bili pozorni na stvari okoli nas. Ko vadimo in poskušamo razvijati čuječnost, je ključnega pomena usmerjanje pozornosti na zunanjo okolico, saj tako ugotovimo, kako smo (nismo) pozorni na stvari, ki nas obdajajo. 1. Vaja: opazovanje predmeta Otrok izbere predmet, ki ga bo narisal (na izbiro damo predmete z več podrobnostmi). Otrokom damo navodilo, da narišejo predmet po svojih najboljših močeh (pri tem ni pomemben talent za risanje). Ko konča z risanjem, naj še enkrat pozorno opazuje opazovani predmet, s tem da je pozoren na podrobnosti in posebnosti predmeta. Nato naj otrok predmet nariše še enkrat. Vajo lahko izvajamo v šoli oziroma fazo ponovnega opazovanja III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

14 predmeta damo za domačo nalogo, ponovno pa rišejo v šoli. Otrok primerja obe risbi, navede manjkajoče podrobnosti. Sledi razprava o natančnem opazovanju. 2. Vaja: na poti domov štejte Štejemo stvari, ki jih srečamo na poti domov. Spodaj je nekaj zamisli, naenkrat se odločimo le za eno. Število: - psov in mačk, ki jih vidijo; - avtomobilov, ki med hojo vozijo mimo njih; - dreves, ki rastejo ob poti; - razpok v pločniku; - korakov, ki jih naredijo; - ljudi na vlaku ali avtobusu, s katerim se peljejo. 3. Vaja: poslušanje zvokov Otrokom predvajamo različne zvoke, npr. zvonec, bobenček, pesmico, alarm na telefonu, lahko tudi kakšne posnete zvoke iz narave na cd-ju (30 s do min). Natančno poslušajmo izbrane zvoke. Na njih se osredotočimo, pozorno poslušamo, kakšni so ti zvoki, ne da bi pri tem kaj posebej razmišljali. Ko zvok preneha, dvignete roko. Usmerjanje pozornosti na lastno telo, zavestno občutenje telesa Po tem ko otrok postane bolj pozoren na zunanjo okolico, sledijo vaje usmerjanja pozornosti na zaznave (vid, sluh, tip, vonj in okus) in lastno telo. To je pri vadbi čuječnosti zelo pomemben korak, ki vodi do boljšega samozavedanja. Poleg navedenih vaj poudarjajmo pomen čuječnosti pri hranjenju (usmerjanje pozornosti na okus, vonj, otip, videz hrane). 1. Vaja: izostrimo čute in spoznajmo rozino/kokico To je ena izmed osnovnih vaj pri vadbi čuječnosti. S to vajo otroci krepijo usmerjeno pozornost, hkrati pa dobijo izkušnjo nepresojajočega zavedanja. Vsak otrok dobi tri rozine oz. kokice. Z umirjenim glasom preberemo navodila: Osredotoči se na rozino/kokico, opazuj jo natančno, kot da je prej ne bi še nikoli videl. Vzemi eno rozino/kokico v roke, daj jo med prste in občuti, kakšna je na otip. Opazuj, kakšne barve je. Pozoren bodi na kakršnekoli misli, ki so povezane s to rozino/kokico. Misli o tem, kako imaš morda rozine/kokice rad, ali pa jih ne maraš. Spet si poglej rozino/kokico. Povonjaj jo. Kakšen je njen vonj? Nato z vso pozornostjo nesi rozino/kokico k ustom. Bodi pozoren na svojo dlan, ki nosi rozino/ kokico do ust, na občutek tvojih ust, ko pričakujejo hrano. Nato daj rozino/kokico v usta. Kakšen je občutek? Počasi in nežno jo prežveči. Bodi pozoren na to, kakšnega okusa je. Zadrži jo v ustih. Ko se počutiš pripravljenega, opazuj svoje misli, ki se usmerjajo k temu, da boš rozino/kokico pogoltnil. Pogoltni jo in opazuj, kakšen je občutek pri tem. Ponovi enako z drugo in tretjo rozino. 2. Vaja: življenjski znaki bitje srca 1. Časomer naravnamo na eno minuto. 2. Otroci položijo dva prsta desne roke na točko na vratu, kjer se čuti utrip. 3. Na list papirja, ki ga imajo pred sabo, narišejo črtico vsakič, ko začutijo utrip. Opozorimo jih, naj jih nič ne skrbi, če bodo kateri utrip izpustili. Ko jim misli odplavajo, se samo mirno spet osredotočijo na utrip. 3. Vaja: duhajmo Ujemimo vonj, če ga lahko. Otrokom damo na mali list papirja kanec parfuma, eteričnega olja, tekočega pralnega praška, ščepec cimeta, pomarančno lupino, ščepec blata Otroci vonjajo. Kako se počutijo ob tem vonju? Opisujejo. Usmerjanje pozornosti in zavedanje notranjega doživljanja (misli, čustva) Ko se otroci naučijo opazovati zunanjo okolico in lastne zaznave zunanje okolice, se lahko lotimo usmerjanja pozornosti na lastne misli in čustva. V klasičnih treningih čuječnosti je meditacija eno 14 UČNA MOTIVACIJA

15 izmed osnovnih orodij, s katerim si pri tem pomagamo. Otrokom predstavimo enostavne vaje meditacije, ki temeljijo predvsem na usmerjanju pozornosti na dihanje, na zavedanje»tukaj in zdaj«, opazovanje občutkov v svojem telesu, na trenutno počutje, misli, čustva Mlajšim otrokom posebej o meditaciji kot takšni ne razlagamo, starejšim pa jo lahko opišemo kot osredotočanje na sedanji trenutek, medtem se zavedamo notranjih občutij, misli in čustev. Pri izvajanju teh vaj je predvsem pomembno otrokom nuditi udobje (dovolj prostora, prijetno topel prostor, morda na tleh blazine oz. podlage, da lahko udobno sedijo/ležijo). V ozadju lahko pri teh vajah predvajamo nežno, nevsiljivo glasbo, otroci imajo lahko oči odprte ali zaprte, tako kot si želijo sami. Preden se z otroki lotimo vaj usmerjanja pozornosti in zavedanja notranjega doživljanja meditacije, morajo otroci usvojiti usmerjanje pozornosti na dihanje (zavestno dihanje), ki jo nadgradijo s pozornostjo na notranje dogajanje. Ključni namen teh vaj je, da se naučijo opazovanja svojih misli in čustev, ne da bi jih presojali, ali so dobre/slabe, da spoznajo, da so oni sami ustvarjalci svojih občutkov, misli in čustev, da njihovi občutki, misli in čustva vplivajo na njihova dejanja in da je vse minljivo. Vaji»misli v oblačku«in»vlak misli«sta namenjeni starejšim učencem (2., 3. triletje), po izvedenih vajah se izvede razprava z učenci o njihovi refleksiji kakšni so bili občutki med izvedbo, kako so doživljali vajo. 1. Vaja: misli v oblačku Otrokom damo navodilo: Usedite se udobno, pokončno, s sproščenimi rameni. Počasi zaprite oči. Predstavljajte si oblačke, kako potujejo in se dvigujejo pred vašimi očmi. Vsak oblaček vsebuje eno vašo misel, en občutek, eno zaznavo iz okolice. Poglejte, najprej se dviga prvi oblaček. Kaj je notri? Vidite vašo misel? Opazujte jo, kako gre mimo vas in kako počasi odpotuje stran, nekam daleč v nebo. Ne poskušajte je ocenjevati, presojati kot dobro ali slabo, preprosto pustite jo takšno, kot je. Ko oblaček izgine z vašega obzorja, opazujte, kako se pojavi drugi. Kaj je znotraj? Opazujte ga. In glejte, kako spet izginja z vašega obzorja. Če so vaše misli prazne, opazujte prazne oblačke, ki se pomikajo mimo vas, daleč v nebo. 2. Vaja: vlak misli Ljudje veliko razmišljamo. Koliko časa nam pravzaprav preostane za življenje v tem trenutku, medtem ko razmišljamo o preteklih in prihodnjih dogodkih? Učenje opazovanja misli, tako kot se pojavljajo, ne da bi jih želeli spreminjati ali potiskati na stran, lahko zmanjša občutek stresa. Ta vaja je uporabna kot samostojna aktivnost ali kot dodatek pri meditaciji, če imate občutek, da vam misli uhajajo. Udobno se namestite in si predstavljajte, da sedite na vrhu hriba. Ko imate v mislih to predstavo, se ozrite navzdol, kjer iz daljave vidite prihajajoči vlak. Predstavljajte si vlak kot vaše misli, vsak vagon, ki gre mimo vas, je ena od vaših misli. Samo opazujete misli, medtem ko posamezni vagoni počasi izginjajo v daljavi. Če se katera od misli vztrajno vrača nazaj, jo samo opazite in se v vaših mislih pomikajte naprej. 3. Vaja: moj mirni, varni kotiček (vizualizacija) Ta vaja je primerna tako za mlajše kot starejše otroke. Mlajši otroci narišejo sliko svojega mirnega, varnega kotička, ki bi ga radi obiskali. To je prostor, kjer se počutijo udobno, varno, sprejeto in sproščeno, prostor, kjer jim je lepo. Pri tem otroke opomnimo, da ni važno, kako dobri so pri risanju, potrudijo naj se po svojih najboljših močeh. Nato si dobro in natančno ogledajo sliko (Pri starejših učencih lahko fazo risanja izpustimo in si otroci mirni, varni kotiček samo predstavljajo.). Namen te vaje je sprostitev, po končani vaji lahko otroke vprašamo po vtisih in občutkih. Damo navodilo: Udobno se usedi, z zravnanim hrbtom in sproščenimi rameni. Nežno zapri oči. Poskusi se umiriti in misliti na nič. Zdaj si poskušaj zamisliti tvoj mirni, varni kotiček, prostor, kjer se počutiš dobro, varno, udobno, lepo. To je lahko kjerkoli in karkoli. Lahko je to plaža, jezero, morje, vesolje ali preprosto tvoja domača postelja. Predstavljaj si, da si tam, da si točno tam, kjer ti je dobro, varno, udobno in lepo. V mislih poglej na tvojo levo stran. Kaj vidiš? In na tvojo desno. Kaj je tam? Poglej bližje. Vdihni. Kakšni so vonji tam? Sprehodi se po tvojem mirnem, varnem kotičku. Poglej si kakšne stvari, ki so tam. Bodi osredotočen na tvoj mirni, varni kraj. Opazuj se. Kako se počutiš? Če imaš občutek, da ti misli bežijo, jih nežno pripelji nazaj in se osredotoči spet nazaj, na tvoj mirni, varni kotiček. Ko si pripravljen, da prideš nazaj, počasi odpri oči. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

16 Zaključek Vaje čuječnosti lahko izvajamo kadarkoli in kjerkoli. Raziskav, ki potrjujejo pozitiven vpliv na otroke, je zelo veliko. V tujini je marsikje uporaba čuječnosti v šoli redna praksa. Za uporabo v šoli sem se navdušila potem, ko sem čuječnost vpeljala kot del svojega vsakdana. Moje izkušnje z uporabo čuječnosti pri učencih so pozitivne. Prav tak je tudi njihov odziv. Največ časa smo v šoli posvetili čuječnemu dihanju. Šele ko je to postala dnevna rutina (vaje dihanja smo več kot mesec dni izvajali vsak dan prvih pet minut pouka), smo prešli na nadaljevalni trening. Otroci najpogosteje poročajo, da je bilo izvajanje vaj sprva naporno, kasneje je postalo zabavno. Pravijo, da jim čuječnost pomaga pri koncentraciji na šolsko delo (npr. samostojno delo, branje besedil, razumevanje prebranega ), lažje ignorirajo motnje, se osredotočajo na učitelja namesto na klepetanje s sošolcem in delo opravijo hitreje. Nekateri tudi izpostavljajo, da so z vajami poskušali svetovati prijateljem, da so bili mirnejši in osredotočeni v določenih situacijah, da se bolj umirjeno pogovarjajo s starši in izkazujejo večjo mero potrpežljivosti v odnosu do sester ali bratov. Čuječnost bomo urili do konca šolskega leta, vendar se s tem praksa ne bo končala. Vesela bom, če bo vsaj pri nekaterih učenci dosežen tudi dolgoročen cilj, tj. da bodo v svojih vsakdanjikih izkoriščali priložnost, da bodo s tem nadaljevali. Na ta način bodo do sebe ter tudi do drugih okoli sebe pristopali na bolj ljubeč in prijazen način. Literatura The mindfulness project (2016). Sem tukaj in zdaj. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d. d. Poštuvan V., Tančič Grum A. (2015). Program Nara, Moč strokovnjakom skozi čuječnost. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Williams M., Penman D. (2015). Čuječnost. Kako najti mir v ponorelem svetu. Tržič: Učila international, d. o. o UČNA MOTIVACIJA

17 Judita Jereb Pohlen, Osnovna šola Hinka Smrekarja, Ljubljana E-naslov: UNIVERZALNA MOTIVACIJA Povzetek: V podaljšanem bivanju imamo učitelji nemalokrat težave z motiviranjem učencev za pisanje domače naloge. To je do neke mere razumljivo, saj so učenci po dopoldanskem delu že utrujeni. Da bi otroke razbremenili in vseeno dosegli, da velika večina učencev napiše nalogo brez priganjanja in opozarjanja, smo se z učitelji paralelnih oddelkov dogovorili, da si izmenjamo učence. Tisti, ki prej opravijo nalogo, lahko pridejo v oddelek, kjer enkrat tedensko potekajo VESELE URICE. Učenci, ki naloge v celem tednu niso naredili, se združijo v enem oddelku, učenci, ki so nalogo opravili, pa v drugem oddelku. Na veselih uricah otroci pod nadzorom učiteljice plešejo, pojejo, igrajo na instrumente, se igrajo družabne igre in izdelujejo izdelke. Ob tem spoznavajo ples in plesne igre, instrumente, pri izdelavi izdelkov razvijajo ročne spretnosti. Motivacija je močna, saj smo opazili, da se je število učencev, ki opravlja domačo nalogo skozi ves teden, povečalo. Vesele urice pomagajo, da se otroci lahko razgibajo tako fizično kot umsko. Ključne besede: gibanje, glasba, motivacija, naloga, uspeh Uvod Motivacija je notranje stanje, ki vzgibava, usmerja in vzdržuje neko vedenje. Beseda izhaja iz latinske besede movere (italijansko motivare) in pomeni gibanje. Motiv je zato spodbuda, razlog, nagib, gibalo, namen ali vodilna misel nečesa. Poleg motivov pa so za vzdrževanje nekega vedenja potrebni še radovednost, potrebe, hotenja, socialne zahteve (pritiski), naklonjenost, prepričanja, vrednote, pričakovanja in drugi zunanji in notranji vplivi, ki sprožijo in usmerjajo neko dejavnost, opredelijo njeno moč in trajanje, da doseže cilje oz. zadovolji potrebe. (Ščuka 2008, str. 65, 66) Motivacija za pisanje nalog v podaljšanem bivanju Učitelji 4. in 5. razreda podaljšanega bivanja opažamo, da se prvi znaki pubertete že kar nekaj let ne kažejo le med učenci v 3. triadi, temveč že med četrtošolci. Zaradi razvojnih sprememb so četrtošolci in petošolci bolj občutljivi in posledično tudi v podaljšanem bivanju težje vodljivi, manj pripravljeni za opravljanje svojih učnih obveznosti. Večino časa bi se pogovarjali, zabavali, igrali. Učitelji smo v lanskem šolskem letu v spomladanskem času opazili drastičen upad opravljanja domačih nalog. Razmišljali smo, kako bi učencem pomagali dvigniti motivacijo za pisanje domačih nalog in opravljanje učnih obveznosti. Porodila se je ideja vesele urice. Kaj so vesele urice? Vesele urice so enkrat tedensko odmerjen čas v podaljšanem bivanju četrtega in petega razreda. Namenjene so učencem, ki skozi ves teden opravljajo domače naloge. Če učenec zaradi dodatnih obveznosti ali interesnih dejavnosti naloge zaradi časovne omejitve v celoti ne more opraviti v šoli, jo lahko dokonča doma. Pomembno je, da je naloga opravljena. Kadar učenec opravi nalogo, v za to pripravljeno tabelo na vratih svojega razreda lahko nariše kljukico za posamezni dan. Če nalogo dokonča doma, jo razrednik naslednji dan pregleda in učenec lahko v razrednikovi prisotnosti nariše kljukico. Če je učenec opravičeno odsoten, se to upošteva v primeru, da pravočasno opravi nalogo za nazaj. Odsotnost se označi v tabeli. Tabele so pripravljene za vsak teden sproti. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

18 Kako potekajo vesele urice? Predno smo v lanskem šolskem letu pričeli z veselimi uricami, sem vse učence in učitelje v posameznih oddelkih podaljšanega bivanja 4. in 5. razreda seznanila z idejo, načinom dela in vsebino veselih uric. Že sama napoved vsebine veselih uric je nekatere učence spodbudila, da so bolj zavzeto in v krajšem času napisali domačo nalogo. Dodatno spodbudo so dobili zaradi tabele na vratih, saj so z velikim zadovoljstvom narisali kljukico za opravljeno nalogo. Glede na izpolnjene tabele v preteklem tednu, sem ob ponedeljkih obvestila učence, kdo lahko sodeluje pri veselih uricah, ki smo jih izvajali ob torkih. Vesele urice so trajale eno šolsko uro v podaljšanem bivanju. Na njih so se v tej uri zbrali učenci iz vseh oddelkov, ki so opravili nalogo. Glede na to, da smo v oddelkih združevali učence 4. in 5. razreda, smo vesele urice izvajali v 4. a-razredu, ostali učenci pa so bili v 4. c. Učenci 4. b so povečini ob 14.40, ko smo pričeli z veselimi uricami, že odšli domov. Vsebina Vsebine za vesele urice sem v začetku sama predlagala, kasneje smo vsebine izbirali skupaj. Ob tem smo upoštevali želje večine učencev, ki pa so si najbolj želeli sprostitve. Cilji veselih uric so bili in so še vedno sprostitev, gibanje, igra, veselje. Pri vsem tem sem bila pozorna na to, da so se učenci ob sprostitvi nekaj novega naučili. Lahko bi rekla, da je ura veselih uric podobna uri usmerjenega prostega časa v PB s to razliko, da so na njej sodelovali učenci, ki so opravili nalogo in so to sprostitev doživljali kot nagrado. K temu občutku, da je to nagrada, je pripomogla izbira vsebin, ki je bila nekoliko zahtevnejša od siceršnjih vsebin, ki jih izvajamo v uri usmerjenega prostega časa v podaljšanem bivanju. Tako so učenci na teh uricah plesali, prepevali, igrali na inštrumente, se igrali družabne igre, gledali film v angleščini brez podnapisov, izdelovali izdelke za šolske projekte, pomagali učiteljem. Igranje na inštrumente Otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so od doma prinesli inštrumente. Vsak od njih je pripravil 2 ali 3 skladbe in zanimivo je bilo opazovati ostale učence, ki so jih skrbno poslušali. Na šolski sintetizator in kitaro so lahko igrali tudi učenci, ki ne igrajo nobenega inštrumenta. Kako veseli so bili, da so se lahko preizkusili v igranju inštrumentov, tudi harmonike. Eden od učencev se namreč uči igranja na diatonično harmoniko in ne le, da je igral, ampak je zraven tudi pel in animiral učence. Dovolil je, da tudi učenci pritisnejo na tipke. Pravi talent! Ples Največje zadovoljstvo sem opazila med učenci, kadar so plesali polko ob spremljavi harmonike v živo. Veselje je bilo nepopisno, ko smo v ples vključili še druge elemente v povezavi s polko oz. 2/4 taktom. Naj jih nekaj opišem: ples s prekinitvami: vsak plesalec v paru si mora ob prekinitvi glasbe izbrati drugega plesalca in z njim plesati do naslednje prekinitve oz. do konca skladbe. ples z metlo: plesalec pleše z metlo, ker nima plesalke oz. plesalca. Ko z metlo udari ob tla, metla obleži, pari se razpustijo in vsak mora najti drugega plesalca. Ker je plesalcev neparno število, spet nekdo pleše z metlo, dokler z njo ne udari ob tla in najde plesalko oz. plesalca. ples s stoli: pari plešejo okrog stolov, ob prekinitvi glasbe se morajo čim hitreje usesti na stol. Stoli se izločajo, zmaga tisti par, ki zadnji obsedi na stolu. ples s klobuki: 5 ali 6 otrok (odvisno od števila klobukov) sedi na stolih s klobuki na glavi in v ritmu glasbe prelaga klobuk s svoje glave na glavo desnega soseda. Tempo glasbe se stopnjuje, zato je treba klobuke prestavljati vedno hitreje. Izpade tisti, ki ne uspe pravočasno prestaviti klobuka ali mu klobuk pade na tla. Presenečena sem bila, kako so učenci radi plesali polko. Sprva so plesale deklice skupaj, fantje skupaj, ko pa so se morali menjati, niso več izbirali, s kom bodo plesali. Tako je tudi fant, ki sicer ni najbolj priljubljen v razredu, plesal z vsemi, ki so prišli zraven, nihče se ga ni več izogibal. Učenci so po končani uri že spraševali, kdaj bodo spet lahko plesali. Z učenci smo se naučili plesati tudi skupinski belgijski ples. Ogled filma Ena izmed učenk je v popoldanski obšolski dejavnosti obiskovala gledališke urice. Predlagala je, da bi si ogledali film v angleščini brez podnapisov. Prinesla je zgoščenko in učenci so si v 3 delih ogledali film Princeska na zrnu graha. Učenci, ki bolje razumejo angleščino, so film spremljali z zanimanjem. Učenci, ki niso bili zmožni dolgotrajnejšega miselnega napora ali imajo kratkotrajno koncentracijo, so se po desetih minutah začeli dolgočasiti in so raje izbrali družabne igre. 18 UČNA MOTIVACIJA

19 Izdelava izdelkov Na šoli je bil v mesecu aprilu predviden medkulturni dogodek, za katerega je bilo potrebno pripraviti kar precej izdelkov. Zaradi časovne stiske smo bili tudi učitelji zelo obremenjeni s pripravami za ta projekt. Kako prav so nam prišle vesele urice. Učenci so pomagali učiteljem: nekateri pri izdelavi hiške, drugi so pripravljali plakate z značilnostmi različnih držav, iz katerih prihajajo učenci naše šole. Pri tem so informacije o kulturi, običajih, navadah ter značilni prehrani posameznih držav iskali na internetu in v knjigah šolske knjižnice. Učenje pesmi Učenci, katerih materni jezik ni slovenščina, so za medkulturni dogodek pomagali pri prevodu pesmi Če si srečen v različne jezike. To pesem nam je s pomočjo učencev pri veselih uricah uspelo prevesti v 8 jezikov (v albanščino, hrvaščino, srbščino, ruščino, makedonščino, italijanščino, nemščino in angleščino). Pesem sem seveda zapisala fonetično, da so učenci besedilo lahko brali in na veselih uricah smo se jo naučili peti. Vsaka kitica je bila zapisana v enem od naštetih jezikov. Nekaj kitic smo dodali in tako smo staršem na medkulturnem dogodku zapeli pesem v devetih jezikih, upoštevaje tudi slovenščino. Pesem smo zapeli tudi na Mednarodnem festivalu Igraj se z mano in poslušalci so bili navdušeni. Zaključek Vedno znova se kaže, da sta ples in glasba kot brat in sestra, ki sta univerzalna in med otroki zelo zaželena. Skupaj sta močna motivacija za večjo in kvalitetnejšo storilnost učencev vseh starosti. Pozitivno vplivata na osebnost, pomagata pri učenju socialnega prilagajanja in strpnosti. Poleg tega otrokom vlivata več samozavesti in zaradi gibanja ugodno vplivata na njihov psiho-fizični in socialni razvoj. Če temu dodamo še ročne spretnosti in»možgančkanje«, lahko rečem, da pričakujemo lahko le uspeh. Uspešen pa je lahko vsak učenec glede na njegove zmožnosti in trud, če le premaguje ovire, da vse od sebe, zna prenesti neuspeh, sprejme poraz in pridobiva dobre delovne navade. Del tega je tudi opravljanje domačih nalog. V lanskem letu je bilo veliko učencev uspešnih, saj so do konca leta opravljali domače naloge, ker so se veselili veselih uric, ki so se izkazale za odlično univerzalno motivacijo. Literatura Ščuka, Viljem (2008). Šolar na poti do sebe: oblikovanje osebnosti: priročnik za učitelje in starše. Radovljica: Didakta. Zagorc, Meta (2001). Ples: družabnost, šport, umetnost. Ljubljana: Domus. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

20 Bogdana Hočevar, OŠ Vavta vas E-naslov: Motivacija za znanje - učenje za znanje - ne le za ocene Povzetek: V svojem prispevku bom opisala motiviranost učencev za delo, učenje, sodelovanje in pridobivanje novega znanja. Predstavila bom svoje izkušnje, kako kot učiteljica motiviram učence, da jih pouk zanima, da z veseljem sodelujejo pri večini dejavnosti, da se trudijo večino časa in ne samo takrat, ko se znanja ocenjuje. Ključne besede: motivacija, znanje, sodelovanje, učenje, ocenjevanje Uvod Vsak učitelj se zaveda, da je motivacija pomembna za uspešno učenje. Za uspeh ni pomembno le, da se znamo učiti, ampak da smo pripravljeni usmerjati energijo v doseganje ciljev in tudi vztrajati pri tem. Motivacija je pomembna za naše delovanje, saj izzove energijo, čustva, spoznavne procese, daje nam moč za vztrajanje v dejavnostih in premagovanju ovir, usmerja posameznikovo delovanje k postavljenim ciljem in vpliva na višjo kvaliteto dosežkov. Strokovnjaki motivacijo delijo na zunanjo in notranjo. Notranjo motivacijo predstavljajo: izzivi, radovednost, interes, samostojno obvladanje nečesa, neodvisno odločanje za akcijo, notranji kriterij uspešnosti. Zunanjo motivacijo pa zaznamujejo: čim lažje delo, dobre ocene, odvisnost od učitelja, sledenje učiteljevi presoji in zunanji kriteriji uspešnosti. (Marentič- Požarnik 2000, str. 189) Pri notranji motivacijski usmerjenosti učenec najde spodbude za učenje znotraj sebe, usmerjen je v proces učenja, cilj je znanje, rešitev problema oz. obvladovanje. Zunanje motiviranega učenca spodbudijo pobude staršev, učiteljev, ocene, tekmovanje, usmerjen je k rezultatom (Razdevšek-Pučko, 2002). Večkrat pa se lahko v eni dejavnosti obe vrsti motivacije povezujeta oziroma vplivata druga na drugo, zato težko govorimo le o notranji in zunanji motivaciji. Učna motivacija je skupen pojem za vse vrste motivacij, ki so povezane z učnimi situacijami. Poznamo skupine učencev z različnimi motivacijskimi vzorci: učno tekmovalni učenci, učno aktivni učenci, učno nesamozavestni učenci, učno pasivni učenci in učno nemotivirani učenci (Juriševič 2012, str. 56). Učenci z veseljem sprejemajo znanje, če jih obdaja spodbudno učno okolje. Ovire, ki zavirajo naravne učne sposobnosti otrok so tekmovalnost, preizkusi znanja, ocene, stres, zadrega, dolgočasje, učbeniki, učitelji, etiketiranje učencev in šablonska vzgoja ( Armstrong 1999, str. 11). Učna motivacija spreminja poučevanje v učenje. Pri svojem delu se kot učiteljica razrednega pouka srečujem z različno motiviranimi učenci za delo in sodelovanje pri pouku. Učenci so notranje, zunanje, tekmovalni, nemotivirani, pasivni, samozavestni, V zadnjem času pa se vse bolj pogosto srečujem z učenci, ki se učijo in trudijo oziroma opravljajo neko nalogo samo in zgolj takrat, ko je le ta ocenjena. Razmišljala sem, kaj lahko kot učiteljica naredim, da bom učencem predstavila znanje in učenje kot vrednoto in jih motivirala, da bi opravljali večino dejavnosti v šoli z zanimanjem, se ob njih kaj naučili, se dobro počutili, predvsem pa, da bi pridobili čim več znanja. Vsekakor v prvi vrsti poskušam doseči večji interes učencev z individualizacijo in diferenciacijo nalog, ki so ravno prav zahtevne za učence. Naloge izbiram v delovnih zvezkih, pripravljam pa tudi različne učne liste. Pri utrjevanju snovi si učenci sami izbirajo učne liste, ki so jim na voljo, občasno pa jih nekateri učenci pripravijo sami. Pri izbiri in pripravi učnih listov učenci vedno sodelujejo z navdušenjem in tako imajo tudi večji interes za reševanje nalog. Pri pouku poskušam na čim bolj zanimiv način predstaviti določeno snov, zato uporabljam različne metode in oblike dela. Učenci se vključujejo v pouk z igro vlog. Za igro vlog se največkrat odločam pri pouku slovenščine in družbe. Tako učenci z igro vlog sodelujejo v pogovoru, spoznajo načela vljudnega pogovarjanja, predstavljajo določene ugotovitve, premagujejo strah pred javnim nastopanjem, se navajajo na jasno govorjenje, pripovedujejo o svojih izkušnjah in izražajo svoja mnenja. Učencem dajem možnost, da sprašujejo o nejasnostih. Učenci velikokrat predstavijo svoje ideje, izkušnje in izražajo svoje mnenje. Delo v razredu organiziram tako, da učenci delajo samostojno, v parih ali v skupinah. Skupinsko delo velikokrat vključujem pri pouku naravoslovja, pri izvajanju različnih poskusov. Učenci so za praktično delo motivirani, spodbujati in usmerjati jih moram le, da v skupini pravočasno opravijo delo in da zapišejo svoje ugotovitve. Po skupinskem delu vedno opravimo evalvacijo, skupine predstavijo svoje delo, ugotovitve skupin primerjamo. 20 UČNA MOTIVACIJA

21 Pri utrjevanju in preverjanju znanja velikokrat vključujem različne uganke, kvize in tudi interaktivne naloge. Dneve dejavnosti načrtujem interdisciplinarno, tako da so vključene vsebine, ki so učencem zanimive. Učenci so aktivni in sodelujejo v različnih dejavnostih, sami izdelujejo različne izdelke, sodelujejo v delavnicah. Dnevi dejavnosti, ki so učence najbolj pritegnili so obisk gradu, kjer so se preselili v čas nazaj, preizkusili v kovaštvu, skovali svoj novčič, doživeli srednjeveški sprejem in spoznavali življenje nekoč. Prav tako je vedno zanimiv tehniški dan, ko z učenci obiščemo Hišo eksperimentov, kjer učenci z zanimanjem aktivno sodelujejo pri eksperimentih. Učence vsekakor pritegneta tudi naravoslovna dneva na katerih so spoznavali različne živalske in rastlinske vrste, ki ju izvedemo v bližnji srednji šoli in v gozdu. Vpliv na učno motivacijo ima zagotovo tudi ocenjevanje znanja. Ocenjevanje vedno bistveno vpliva na učenje in temu se žal ne moremo izogniti. Da pa ne bi postalo doseganje visokih rezultatov edini motiv za učenje pred razvijanjem sposobnosti, dajem v razredu večji poudarek sprotnemu preverjanju znanja, dajanju povratnih informacij učencu in navodil, kako naj rezultate popravi. Med poukom sem usmerjena na opravljanje nalog, dejavnosti in na napredek posameznega učenca. Učence spodbujam, da se učijo za znanje in ne le za ocene tudi z različnimi vrstami preverjanja in ocenjevanja znanja. Tako se učenci samoocenjujejo, ocenjujem tudi skupinsko delo, reševanje praktičnih primerov (eksperimenti), ocenjujem izvajanje; govorni nastop, ples, vaje pri športu, izdelke; plakati, tehniški izdelki, likovni izdelki. Zelo veliko vlogo pri motivaciji učencev za znanje in ne le za ocene imajo tudi starši. Bolj ko so rezultati končnega ocenjevanja pomembni v očeh staršev, učencev in nenazadnje tudi učiteljev, tem bolj postaja doseganje rezultatov edini motiv za učenje. Tudi staršem vedno predstavim kako pomembno je, da so učenci motivirani za učenje, zaradi pridobivanja znanja, razvijanja svojih sposobnosti in ne le zaradi ocenjevanja oziroma doseganja rezultata na končnem ocenjevanju. Zaključek Zavedam se, da so motivacija, učenje in ocenjevanje znanja tesno povezani in da pri motivaciji cilj niso le boljši učni rezultati, temveč tudi razvijanje sposobnosti učencev in učencem približati znanje kot vrednoto. Literatura Razdevšek Pučko, C. (2002). Motivacija in učenje/poučevanje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Armstrong, T.(1999). Prebudite genija v svojem otroku. Tržič: Učila Marentič Požarnik, B. ( 2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS Jurišević, M. ( 2012). Motivacija učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

22 Marija Demšar, OŠ Janko Kersnik Brdo, Kranj E-naslov: motivacija uspešnih, a nezainteresiranih učencev Povzetek: Najtežje je motivirati učence, ki dajejo vtis, oz. so prepričani, da že vse vedo in tudi, da lahko vse naredijo sami. Zato iščem različne oblike motivacije, takšne, ki učence presenetjo. Ena izmed teh oblik je bila tudi raziskovanje voda in stavbne dediščine na območju naše šole. Raziskovali smo preteklost in pomen vodnjakov, perišč, potokov, izvora njihovih imen itd. Pri tem smo se povezali tudi s krajani, starši otrok, Kulturnim društvom in vsemi zainteresiranimi, ki so nam lahko pomagali na tem področju. Nastalo je zanimivo projektno delo, ki bi ga rada predstavila. Prav tako se mi zdi uporabna ideja za katerokoli okolje. Projekt bom predstavila tako vsebinsko, kot z vidika odzivain motivacije učencev. Ključne besede: raziskovanje, navezanost na domači kraj, načini motivacije, pozitivni rezultati, sodelovanje Uvod Učitelji moramo biti včasih pravi čarovniki, da lahko vzdržujemo motivacijo in zainteresiranost od začetka do konca ure, projekta. V nekaterih skupinah lahko pridemo na dan s še tako inovativnimi idejami, pa na koncu vseeno dobimo vtis, da je bilo to za naše učence vse brez pomena. Ali celo slišimo kako je bilo brez veze in taki odzivi gotovo tudi niso motivacija za nas učitelje. Nekateri učenci dajejo vtis, da že vse vedo in da jih ne moremo z ničemer več presenetiti, navdušiti ali vzpodbuditi in taka ideja je tudi zelo nalezljiva in se hitro razširi nad vso skupino. A kljub temu pri svojem delu ne obupamo in še vedno iščemo nove in nove poti, projekte, ki so vedno drugačni in včasih tudi zmagamo. Ideja se včasih ponudi tudi iz okolice in tako je bilo tudi na naši Podružnični šoli kjer smo preko Kulturnega društva dobili pobudo za sodelovanje pri raziskovanju kulturne dediščine v naši oklici. Vedno uporabna ideja. Kot motivacijsko sredstvo pa se mi je ideja zdela privlačna zato, ker so otroci večinoma zelo navezani na svoj kraj, akitvni so pri različnih društvih /kulturno, športno, gasilci / pogosto dosti bolj kot v šoli. In tokrat je vzpodbuda prihajala tudi od zunaj, ne samo iz šole. Cilji Cilj projekta je bil predstaviti naše delo ob otvoritvi obnovljenega vaškega korita in sodelovati na prireditvi Kulturnega društva Naša vas skozi čas.poleg tega pa še: - krepiti povezanost z domačim krajem, - naučiti se stare tradicionalne obrti pletenja slamnatih kit, - razumetni pomen te dejavnosti za nekdanje čase in pomen ohranjanja stare obrti, - znati pristopiti k starejšim ljudem in se z njimi pogovarjati, - razumeti način življenja v starih časih in spoznati razlike med življenjem nekoč in danes, - raziskovati pomen starih imen (imen potokov, hišnih imen..), - zbrano gradivo sestaviti v smiselno celoto, - znati nastopati Način motivacije Kljub dejstvu, da imajo učenci radi svoj kraj in da načeloma radi sodelujejo pri dejavnostih v svojem okolju, so naloge, ki jih bodo morali opraviti, prihajale iz šole. Odziv na predstavitev dela je bila torej negotova. Kaj in kako bomo delali? 1. Tehniški dan: Učenci bodo spoznali pomen slamnikarstva v preteklosti v naših krajih. Pletenja slamnatih kiot jih bodo učile domačinke, ki so se teh spretnosti naučile v mladosti. Cilj je, da bi se vsak otrok na podružnični šoli naučil pletenja kit. 2. Raziskovanje voda v našem kraju / pomen, imena, v kakšnem stanju so, nekdanja perišča/ To bo raziskovalno delo, ki ga bodo opravili učenci v svojem kraju tako, da si bodo prej pripravili vprašanja na katera bodo iskali odgovore pri stareješih krajanih in morebitni literaturi. 3. Stare hiše v našem kraju - raziskovanje njihove preteklosti 4. Predstavitev opravljenega dela na dveh prireditvah Tokrat predstavitev projekta ni naletela na odpor, ampak, kot bomo videli kasneje, je motivacija popuščala kasneje. Tehniški dan Pletenje slamnatih kit je bila v 18. in 19. stol.najbolj razširjena domača obrt v dolini Črnega grabna, 22 UČNA MOTIVACIJA

23 ki pa je danes povesem zamrla. Ohranjajo jo edino še krajanke, ki na raznih prireditvah pokažejo kako so se pletle slamnate kite in za kaj so se uporabljale. Ker bi tradicijo radi ohranili, si na šoli prizadevamo, da se učenci naučijo osnov pletenja in tako ohranjajo tradicijo kraja. Na tehniškem dnevu so sodelovali vsi učenci Podružnične šole. Predstavnica krajank jim je najprej razložila pomen slamnikarstva v preteklosti v naših krajih. Slamo dobimo od okoliških kmetov. Med pletenjem je namočena v posodo tople vode, da je mehka in se med pletenjem ne lomi. Ko je kita dokončana, se jo napne na deščico, imenovano komolec. Vendar učenci ponavadi ne uspejo narediti tako dolge kite, gre za to, da se naučijo postopka. Slamnate kite pletemo iz 4-7 vrst slamic, odvisno od spretnosti. Kite so potem posušili na krušni peči, jih povlekli z deščic in povezali. Odkupovali so jih vaški odkupovalci, ki so jih dostavljali v Domžale, kjer je bilo močno razširjeno slamnikarstvo. Tam so izdelovali zelo cenjene domžalske slamnike. Uvod pred delom je bil zelo kratek, motivacija je popuščala predvsem pri mlajših učencih in pri tistih, ki so o tem nekaj že vedeli oz.nekateri so tudi že znali plesti kite. Zato smo se razdelili v skupine glede na predznanje. Tisti, ki so znali plesti iz štirih slamic so se učili pletenja s sedmimi samicami. Za vmesno motivacijo smo poskrbeli tudi s petjem ljudskih pesmi, vnaprej pripravljenimi drobnimi izdelki (obeski, okraski), ki jih je za vzpodbudo ali nagrado dobil posamezen otrok. Raziskovanje voda in stavbne dediščine v našem kraju Ker je to projekt cele šole, bodo sodelovali vsi učenci, vsak po svojih zmožnostih. Naloga je za vse enaka: V svoji okolici zberi podatke o vodah (potokih): - od kod pritečejo, kam se izlivajo, - kakšno ime imajo in če lahko ugotoviš izvor imena, - ali je bilo na potoku kakšno perišče, - zanimivosti v zvezi s potokom Podobna naloga je bila tudi glede stavbne dediščine v domači okolici: - preteklost, od kod izvira ime, - prebivalci, s čim so se ukvarjali - zanimivosti Učenci so se razdelili po skupinah glede na kraj bivanja. Že vnaprej smo se dogovorili, da bom glede na samostojnost in sposobnost urejanja in zbiranja podatkov določila vodje skupin. Pozorna bom na to koliko se je učenec držal navodil in kolikšno je bilo njegovo samostojno delo, kako je znal urediti podatke. Odrasli lahko posredujejo podatke, dajo namige kje jih učenec lahko najde, zberejo in uredijo pa naj jih učenci sami. Vodja skupine, to je bila privlačna funkcija, a izkazalo se je, da je začetna vnema hitro popustila. Veliko učno uspešnih učencev se je za nalogo sprva zelo navdušilo, a rezultatov ni bilo. Do dogovorjenega datuma je bilo le malo zbranih podatkov z izgovori, češ, da starši nič ne vedo o tem. Večinoma učno manj uspešni učenci so prinašali nekatere zapise, a očitno je bilo, da je to delo staršev. Ker pa so bili podatki zanimivi, smo več časa urejanju le-teh posvetili v šoli. Povabili smo tudi predsednico Kulturnega društva, ki nam je marsikaj zanimivega povedala, učenci pa so imeli nalogo, da pripravijo vprašanja, vsak za svojo okolico. Poleg številnih odgovorov so dobili namige kje naj jih iščejo. Tudi po knjigah in računalniku. Sedaj je bil odziv malo boljši, po mojem mnenju je prevladala želja po funkciji vodje skupine. Dobili smo 4 vodje skupin: dva za bližnjo okolico šole in sicer enega za vode in enega za hiše, enega za vas Koreno kjer bo otvoritev obnovljenega korita, ter koordinatorja za vse potoke. Rezultati raziskovanja V vasi je vodovod od leta 1962, pred tem so ljudje uporabljali vodo iz studencev, korit in potokov. Učenci so popisali studence in korita tako, kot so jim povedali vaščani. 1. Pri Šumovi hiši je studenec, ki ga še vedno uporabljajo.v tej hiši je bil leta 1800 rojen Jožef Burger, župnik, ki je bil Prešernov sošolec. 2. Nasproti te hiše stoji kapelica, mimo teče Lakotnik ali Vrbankov graben. Takšno ime je dobil po gozdu skozi katerega teče, ker ga je prodal kmet za hlebec kruha, ker je bila tako huda lakota. Lakotnik izvira med Lisičjem, Vrhom in Krajnim Brdom, kjer se nahajajo kristali kremena. 3. Kompoljski potok ali Čudna je dobil ime po tem, ker je bil zelo nepredvidljiv, včasih zelo nevaren, nekoč je odnesel cel skedenj.v sušnem obdobju pa presahne, pod Komoljami pa celo ponikne in se spet pojavi kot desni pritok Radomlje. 4. V vasi Koreno stoji korito, ki je bilo do napeljave vodovoda leta 1970 edini vodni vir v vasi. 5. Grapi, po katerih tečeta Lakotnik in Miklavčev graben delita Lepi hrib. Tako ime verjetno zato, III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

24 ker so tu nahajališča kremena in drugih kamnov.pred več kot 100 leti so tu kopali kremen za uporabo v steklarstvu. 6. V Krajnem Brdu je sta bila dva vodnjaka, eden za zgornji, drugi za spodnji del vasi. 7. Ko pridemo s Krajnega Brda v Krašnjo teče ob cesti Miklavčev graben.na njem je kar osem mostov, ob vsakem kaj zanimivega. Ob starem mostu, ki vodi k cerkvi, je bilo perišče, kjer so se zbirale ženske iz vasi. 8. Hrenova voda izvira izpod Hrenove domačije. Voda je poganjala dva mlina, za belo in črno moko. Ker vode ni bilo dovolj, so naprave delovale izjemoma. Mlin se jeustavil leta 1962, ko so Hrenov studenec zajezili za vodovod. Hiše, kjer so bili doma obrtniki, gostilne, mlini, žage Učenci so popisali hišna imena, nismo pa našli ravno izvora imen. To bo delo za prihodnjič, zaradi veliko dela se temu nismo mogli dovolj posvetiti. Zato smo bolj raziskovali kaj je v določeni hiši bilo v preteklosti.ta tema je bila zelo zanimiva, zato tu z motivacijo nismo imeli težav. Učenci so raziskali svoje hišno ime in morda še sosedovo, zanimivo je, da se je veliko teh imen obdržalo. Učenci, ki so se priselili, so raziskovali v svoji bližnji okolici. Najzanimivejši rezultati raziskovanj: 1. P'r Jožman, P'r Golovc, P'r Luk in P'r Miklaužuc, P'r Birt : furmani 2. P'r Bekmester, P'r Nandet: krojač 3. P'r Mlinari: mlin in žaga (hiša je bila porušena zaradi gradnje avtoceste) 4. P'r Baron: žganje kuha in mizar ( izvora imena žal nismo mogli ugotoviti) 5. P'r Primat in P'r Šimenc: kovačija 6. P'r Sušnik: izdelovanje lesenih pet 7. P'r Vrbank: popravljali in izdelovali vozove 8. P'r Šum: mitnica, gostilna, rojen pisatelj, prevajalec Jožef Burger 9. P'r Regin in P'r Špan: trgovina, gostilna 10. P'r Žohari in P'r Tajčari: mesarija, trgovina, gostilna, furmani 11. P'r Šuštari: čevljar 12. P'r Mežnari: organist, zborovodja cerkvenega zbora 13. P'r Ferlič: gostilna, žganjekuha, krojač, trgovina, kolar in nekaj časa tudi šola 14. P'r Pavlet: usnjarnja, trgovina, gostilna, furmani 15. Pr'Lenarčič: čitalnica Ivane Lenarčič 16. P'r Gmajnari: rojen pisatelj Josip Podmilščak, Andrejčkov Jože 17. P'r Miklavc in Miklavžuc: čebelar 18. P'r Opaltari: trgovina, pošta, trafika, stanovala pisateljica Ilka Vašte 19. P'r Štolfet: mizar (še danes) 20. P'r Martinkovc: prva šolska učilnica, hiše ni več 21. P'r Matožet: furmanski dom, sedlar 22. P'r Mil: trgovina, šivilija, P'r Cerari oz.p'r Tončk: trgovina, tapetnik 23. P'r Ukačk: tu je bila doma Lucija Maselj, prva diplomirana babica v domžalsko-kamniškem okraju) Zaključek Nad rezultati smo bili presenečeni in nanje zelo ponosni. V dokaj majhnem kraju se je včasih dogajalo veliko zanimivega in pomembnega.to je bilo veliko odkritje predvsem za tiste, ki nismo domačini. Zdaj nas je čakal samo še zadnji del. Nastop na otvoritivi in predstavitev naših raziskovanj. Skupaj s kulturnim društvom smo pripravili nastop ob otvoritvi obnovljenega vaškega korita na Korenem, nastpali smo pa tudi na prireditvi Sprehod skozi preteklost Krašnje. Na tej prireditvi so hiše dobile spet nekdanjo podobo. Nekaterim učencem je bilo v veliko vzpodbudo tudi to, da so na prireditvi nastopali tudi njihovi starši. Sodelovali smo v kulturnem programu kjer so se nam pridružili tudi odrasli člani Kulturnega društva. Tu so učenci lahko tudi pokazali, da se učijo pletenja slamnatih kit. Uspešno izpeljana prireditev je bila zagotovo najboljša motivacija in za nadaljne delo in dokaz kako pomembno je sodelovanje. In da samo eden še zdaleč ne ve in ne zmore vsega in tudi, da snovi za raziskovanje nikoli ne zmanjka. Mislim, da smo z odprtjem te teme v učencih vzbudili nadaljno željo po raziskovanju. Viri: Ljudsko izročilo, Krašnja, sprehod skozi preteklost vasi, KUD Fran Maselj Podlimbarski, Krašnja 14a, oktober UČNA MOTIVACIJA

25 Lina Faletič, OŠ Košana E-naslov: Kako motivirati učence s spodbujanjem njihove odgovornosti Povzetek: Kot učiteljica v podaljšanem bivanju sem se pogosto srečevala z nizko motivacijo učencev za pisanje domačih nalog. Razmišljala sem, kako bi jim lahko pri tem pomagala. Odločila sem se, da jim bom omogočila višjo stopnjo samostojnosti in odgovornosti ter tako poskušala doseči, da se bodo začeli zavedati dejstva, da je domača naloga njihova dolžnost. Z opravljanjem le-te, pa si lahko pridobijo določene pravice. Uvedli smo sistem bonusov, ki je učencem omogočil, da je bilo le od njih odvisno, kakšne aktivnosti bodo počeli v podaljšanem bivanju. Tako smo povečali občutek avtonomnosti in zmanjšali odpor pri pisanju domačih nalog. Ključne besede: motivacija, samostojnost, odgovornost, domače naloge, podaljšano bivanje Uvod Teorija samodoločenosti predpostavlja, da imamo ljudje temeljne psihične potrebe po avtonomnosti, kompetentnosti in povezanosti z drugimi ljudmi. Potreba po avtonomnosti vključuje željo po izkušnjah in vedenju, ki ga sami izbiramo. Pomembno je, da imamo občutek, da svoje aktivnosti izbiramo sami. Potreba po kompetentnosti zajema naš občutek, da smo učinkoviti v svojih akcijah, da imamo učinek na okolje kot tudi, da dobimo vreden rezultat iz njega, potreba po povezanosti pa željo po občutju povezanosti z drugimi ljudmi, po medsebojni ljubezni in skrbi. Zadovoljitev teh psihičnih potreb naj bi bila ključnega pomena za dosego psihičnega zdravja, zadovoljstva ter uspešnega funkcioniranja posameznika (Deci in Ryan, 2000, str. 68), predstavljala pa naj bi tudi pomembni motivacijski vidik (Grolnick, Ryan in Deci, 1991, str. 508), saj omogoča razvoj avtonomne motivacije, ki vpliva na večji užitek pri učenju, večjo vztrajnost, ko naletimo na težave in boljše delovne navade vezane na šolo (Froiland, 2015, str. 117). Motivacija usmerja naše vedenje in ima pomembne posledice na vseh področjih našega življenja, zato se raziskovalci iz vseh področji dela z ljudmi pogosto ukvarjamo z vprašanjem, kako motivirati posameznika. Mogoče ni boljšega predstavnika moči človeškega potenciala kot je notranja motivacija, ki zajema človeško težnjo po iskanju novosti in izzivov, razvoju lastnih sposobnosti, raziskovanju ter učenju in je ključnega pomena za razvoj kognitivnih in socialnih spretnosti. Ne glede na to, da notranja motivacija predstavlja posameznikovo vrojeno težnjo, nanjo lahko spodbudno ali zaviralno vpliva tudi okolje (Deci in Ryan, 2000, str. 70). Povratne informacije in nagrade, ki jih učenec dobi iz okolja lahko povečajo notranjo motivacijo, če zvišujejo otrokov občutek kompetentnosti, vendar le v povezavi z občutkom avtonomnosti. Ni dovolj, da ima učenec občutek, da je nekaj naredil dobro, zato da bo notranje motiviran, pomembno je tudi, da ima občutek, da se je za svoja dejanja odločil sam (Patall, Steingut, Vasquez, Trimble, Pituch in Freeman, 2017, str. 2). Pomanjkanje občutka avtonomije naj bi potemtakem bil razlog, zakaj lahko zunanje nagrade znižujejo notranjo motivacijo, saj dajejo občutek zunanjega nadzora nad dejavnostjo. Ravno nasprotno možnost izbire, razumevanje čustev in možnost samousmerjanja zvišujejo notranjo motivacijo (Deci in Ryan, 2000, str. 71; Bao in Lam, 2008, str. 169). Raziskave kažejo, da učitelji, ki uporabljajo stil učenja, ki spodbuja avtonomijo učencev, krepijo njihovo motivacijo, medtem ko tisti, ki se poslužujejo nadzora, le-to zavirajo (Jang, Kim in Reeve, 2012, str. 1175). Pri tem je potrebno poudariti, da to velja samo za dejavnosti, ki učenca zanimajo, za katere torej obstaja možnost notranje motivacije, za dejavnosti, do katerih čuti učenec odpor, pa tovrstna teorija ne velja (Deci in Ryan, 2000, str. 71). V nasprotju s splošnim prepričanjem je tudi zunanja motivacija lahko samo-determinirana. Učenec, ki dela nalogo, ker se zaveda, da mu bo to koristilo, je ravno tako zunanje motiviran kot tisti, ki dela nalogo zato, ker bo v nasprotnem primeru sledila kazen, pri čemer pa sta si ti vrsti zunanje motivacije zelo različni. V prvem primeru je učenec ponotranjil pomen delanja naloge in s tem pridobil občutek, da jo dela po lastni izbiri, medtem ko jo učenec v drugem primeru dela zaradi staršev ali učiteljev. Med njima je torej velika razlika v občutku avtonomije in posledične moči motivacije (Deci in Ryan, 2000, str ). Raziskave kažejo, da se avtonomna zunanja motivacija povezuje z večjim trudom, boljšimi rezultati, boljšo kvaliteto učenja ter boljšo oceno učitelja. Učenec bo lažje ponotranjil pravilo in dosegel avtonomno zunanjo motivacijo, če se bo dobro počutil v odnosu z učiteljem ter če bo imel občutek samostojne izbire (Deci in Ryan, 2000, str ). III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

26 Teorija samodoločenosti v praksi Pri svojem delu sem v skladu s teorijo samodolčenosti poskusila oblikovati dober odnos z učenci, jim dajati občutek kompetentnosti, jim omogočiti določeno stopnjo avtonomije in tako zvišati njihovo motivacijo (Deci in Ryan, 2000, str. 71; Bao in Lam, 2008, str. 169) za opravljanje domačih nalog v okviru podaljšanega bivanja. Podaljšano bivanje je na naši šoli v lanskem šolskem letu trajalo od 11:30 do 16:00. Imeli smo v naprej določen urnik. Prvo uro podaljšanega bivanja (od 11:30 do 12:15) smo brali, saj so bili takrat v podaljšano bivanje vključeni predvsem otroci prvega in drugega razreda. Nato smo se razdelili na dve skupini. Mlajša je vključevala predvsem otroke prvega in drugega razreda ter štiri dekleta iz tretjega, starejšo pa je sestavljalo 15 učencev in 4 učenke tretjega, četrtega in petega razreda. Sledil je odhod na kosilo ter takoj za tem gibalne aktivnosti na prostem ali v telovadnici odvisno od vremena. Od 13:15 do 14:00 je potekala učna ura, ko so učenci morali pisati nalogo, nato pa še ena ura, v kateri so potekale različne aktivnosti: ustvarjanje, družabne igre, gibanje, ogled risanke itd.. Ob 15:10 sta se skupini ponovno združili in zadnjo uro preživeli ustvarjalno, v telovadnici ali v računalniški učilnici. Odločila sem se, da bom z učenci najprej vzpostavila dober delovni odnos, zato sem jih vprašala, kako bi želeli, da bi potekalo podaljšano bivanje in kaj bi spremenili. Iz njihovih odgovorov sem razbrala, da pogrešajo večjo stopnjo avtonomije. Želeli so si namreč, da bi lahko kdaj delali kar bi želeli, namesto da sledijo vzpostavljenemu urniku. Le-ta je namreč bistveno zmanjševal njihov občutek samousmerjanja, ki pa je ključen za razvoj avtonomne zunanje motivacije (Deci in Ryan, 2000, str ). Na podlagi obiska na Nizozemskem, kjer so učencem omogočili, da zapuščajo učilnico in del dejavnosti opravijo v drugem prostoru, sem dobila idejo in oblikovala zelo strukturirana pravila. Glede na to, da je kosilo ob točno določenem času ter da je naša učilnica blizu vrtca, kjer v času po kosilu otroci spijo, prvih dveh dejavnosti nisem mogla spreminjati. Podobno velja za učno uro, v kateri otroci pišejo domačo nalogo, saj je želja staršev, da otroci vso nalogo napišejo v šoli. Ostala mi je le ura pred združitvijo, ki je bila namenjena različnim dejavnostim. Otrokom sem pojasnila, da si bodo z opravljanjem domačih nalog pridobili pravico samostojnih izhodov iz učilnice. Izognila sem se torej kaznim in kot motivacijsko sredstvo uporabila nagrado v obliki varne samostojnosti. Vsak učenec je dobil štiri kartončke in sicer: knjižnica, računalniška učilnica, telovadnica ali jedilnica. Dogovor je bil sledeči. Učenec, ki bo pravilno opravil vso domačo nalogo, bo imel možnost, da izbere, kam bo odšel. Obisk jedilnice je bil namenjen predvsem pogovorom ter družabnim igram, v telovadnici so lahko igrali nogomet ali kakšno drugo igro, v računalniški učilnici so lahko gledali posnetke ali igrali računalniške igrice, v knjižnici pa so lahko v miru brali. Ne glede na to, kateri prostor so izbrali, so ga morali za seboj pospraviti. Učenec mi je moral najprej pokazati domačo nalogo. Jaz sem mu označila morebitne napake, nisem mu pa povedala ustrezne rešitve. Učenec je moral nato ustrezno popraviti nalogo in jo ponovno pokazati. Proces se je ponavljal, dokler ni bila vsa domača naloga ustrezno rešena, nato je lahko izbiral, kam bo šel. Učenec je tako pridobival na občutku kompetentnosti, saj je sam popravil napake in nato uspešno opravil vso nalogo. Ko je izbral lokacijo, je na tablo z magnetom pripel kartonček, na katerem je bila napisana lokacija in njegovo ime, tako da sem imela vedno pregled nad tem, kje se nahaja vsak posamezni učenec. Na vsako lokacijo so lahko naenkrat odšli le 4 učenci, vrniti pa so se morali v roku 20 minut. Prednost so torej imeli učenci, ki so prej opravili domačo nalogo. Ko so se vrnili, so lahko zamenjali lokacijo. To so lahko naredili trikrat, torej skupaj 60 minut, saj je nato sledila združitev z mlajšo skupino. V primeru neustreznega vedenja v razredu ali v času samostojnih izhodov, zamujanja ali puščanja prostorov v neredu, je učenec izgubil kartončke in s tem možnost izhoda za enega ali več dni odvisno od kršitve. Če so bili učencu odvzeti kartončki trikrat v šolskem letu, jih ni dobil več nazaj. Učenci so tako dobili občutek avtonomnosti in odgovornosti, saj je bilo le od njih odvisno, kaj bodo počeli v času podaljšanega bivanja, poleg tega pa so lahko svoje dejavnosti samostojno izbirali. S tem, ko so se lahko gibali po šoli brez konstantnega nadzora, pa so pridobili tudi občutek, da jim zaupam, zaradi katerega smo gradili pozitiven medsebojni odnos in tako povečevali zadovoljenost potrebe po povezanosti. To ni olajšalo dela le učencem, temveč tudi meni, saj so otroci, ki so končali domačo nalogo, zapustili razred in uživali v zasluženi nagradi, medtem ko sem se jaz lahko v miru in tišini posvetila tistim učencem, ki so imeli več težav pri opravljanju domačih nalog, tako da so jih tudi oni opravili dovolj zgodaj, da so lahko uživali izhode iz razreda. 26 UČNA MOTIVACIJA

27 Nekateri učenci niso želeli zapustiti razreda, ampak so raje ostali in ustvarjali v tišini. Tudi ustvarjanje je potekalo uspešno, saj ni bilo drugih učencev, ki bi motili proces. Vsak učenec je od podaljšanega bivanja dobil to, kar si je želel, zaradi česar so dejavnosti v večini primerov tekle bolj gladko kot pred uvedbo tovrstnega sistema. Zaključki Učenci so bili nad načinom dela navdušeni. Velika večina je bila visoko motivirana za pisanje domačih nalog, pri katerih so postali natančnejši in pozornejši, saj niso želeli delati popravkov. V času učne ure je tako delo potekalo bolj umirjeno, z manj konflikti med mano in učenci ter z večjo željo, da bi vsi napisali domačo nalogo. To je bilo v skladu s teorijo, ki poudarja pomen zadovoljitve vseh treh temeljnih potreb (avtonomnosti, kompetentnosti in povezanosti) pri motivaciji (Grolnick, Ryan in Deci, 1991, str. 508). Na žalost pa se je nekajkrat zgodilo, da učenci zaupanja vanje niso upravičili, zaradi česar jih je nekaj izgubilo pravico zapuščanja razreda. Poleg tega je nekaj staršev in učiteljev izrazilo zaskrbljenost nad tem, da učenci samostojno in brez konstantnega nadzora učitelja preživljajo svoj čas, zaradi česar smo sistem malo pred koncem prvega ocenjevalnega obdobja ukinili. Učenci so bili zelo žalostni in razočarani nad tem, da so zapravili tako dobro priložnost in so me večkrat prosili, če bomo lahko tak sistem kdaj ponovno vpeljali. Tudi to je bil znak, da so razvili občutek odgovornosti, saj so se zavedali, da so s svojimi dejanji povzročili ukinitev sistema. Njihov občutek odgovornosti in obžalovanje lastnega vedenja sta se odražala v tem, da se tudi po ukinitvi sistema s samostojnimi izhodi iz učilnice, ni bilo potrebno pogajati ali jih prepričevati za delanje domačih nalog, kot je bilo to potrebno pred tem, saj so ponotranjili dejstvo, da jim bo pisanje domačih nalog tako ali drugače koristilo. Učenci imajo vedno večjo potrebo po tem, da poslušamo in upoštevamo njihove predloge, saj je vedno več njihovega časa strukturiranega in nadzorovanega iz strani odraslih. V tako omejujočem okolju ne morejo razvijati občutka avtonomnosti in odgovornosti, saj le o manjšini stvari odločajo sami. Ravno iz tega razloga cenijo zaupanje in si želijo le-tega upravičiti, čeprav jim ne uspe vedno. Mogoče je napočil ponovno čas, da se usmerimo na otroke ter njihove želje in potrebe in nehamo živeti v strahu, da jih niti za sekundo ne smemo pustiti same ali upoštevati. Na ta način jim dajemo le informacije, da ne zmorejo ter tako zmanjšujemo njihov občutek kompetentnosti in avtonomnosti posledično pa tudi njihovo splošno motivacijo (Deci in Ryan, 2000, str. 71; Bao in Lam, 2008, str. 169). Literatura Bao, X. in Lam, S. (2008). Who Makes the Choice? Rethinking the Role of Autonomy and Relatedness in Chinese Children s Motivation. Child Development, 79(2), Froiland, J. M. (2005). Parents Weekly Descriptions of Autonomy Supportive Communication: Promoting Children s Motivation to Learn and Positive Emotions. Journal of Child and Family Studies, 24, Grolnick, W. S., Ryan R. M. in Deci, E. L. (1991). Inner Resources for School Achievement: Motivational Mediators of Children's Perceptions of Their Parents. Journal of Educational Psychology, 83(4), Jang, H., Kim, E. J. in Reeve, J. (2012). Longitudinal Test of Self-Determination Theory s Motivation Mediation Model in a Naturally Occurring Classroom Context. Journal of Educational Psychology, 104(4), Patall, E. A., Steingut, R. R., Vasquez, A.C., Trimble, S. S., Pituch, K. A. in Freeman, J.L. (2017). Autonomy Supporting or Thwarting and Students Motivation and Engagement in the High School Science Classroom. Journal of Educational Psychology, Advance online publication. Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2000). Self-determinationtheoryandthefacilitationofintrinsicmotivation, social development, andwell-being. AmericanPsychologist, 55, III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

28 Smiljana Valcl, Osnovna šola Sladki Vrh E-naslov: Spodbujanje učno šibkejših otrok k splošni poučenosti Povzetek: Otroci s posebnimi potrebami so pomemben del našega vzgojno-izobraževalnega procesa. Večina otrok ima velike težave pri doseganju minimalnih standardov znanja, zato potrebujejo veliko spodbud in motivacije za delo, predvsem pa uvid v učno uspešnost. Pri urah dodatne strokovne pomoči (DSP) imamo izvajalci številne možnosti za izvajanje motivacijskih trenutkov pri uri in uporabo pripomočkov, ki učence motivirajo za delo. Motivacija otrok je osnovni pogoj za učno uspešnost, motivirani otroci pa ključ do uspeha v vseh pogledih. Delo s takšnim učencem je mnogo lažje, otrok pa tako lahko tudi sam pridobiva na samozavesti, na svojem socialnem polju. Na prvo mesto se gotovo še vedno uvršča IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija). Ključne besede: motivacija, dodatna strokovna pomoč, otroci s posebnimi potrebami, IKT. Uvod V psihologiji učno motivacijo razumemo kot posebno vrsto motivacije, ki jo učenec z vedenjem izraža v kontekstu šolskega učenja. (Juriševič 2012, str. 9). Motiviranje (spodbujanje motivacijskega procesa) učencev, še posebej otrok s posebnimi potrebami, je prava umetnost, predvsem zaradi dejstva, da živimo v času izjemnega tehničnega napredka in tehnično dovršenih pripomočkov. Vse to vpliva tudi na poučevanje, zanimivost in posledično zainteresiranost učencev, zato je trenutno ključna naloga učiteljev spreminjanje izobraževalne prakse. Spreminjanje v tej meri, da uspemo vzbuditi zanimanje, da smo v poučevanju kot dobri igralci v teatru, saj sicer ne uspemo vzbujati pozornosti in ohranjati koncentracije otrok. Razumeti moramo dejstvo, da so učenci za šolsko učenje različno motivirani. Poznavanje in prepoznavanje motivacijskih značilnosti učencev je podlaga, od koder je treba izhajati, ko motiviramo učence za kakovostno šolsko učenje učenje z razumevanjem, za (ustvarjalno) reševanje problemov (Marentič Požarnik, 2000; Woolfolk, 2002). Motiviranje učencev pri urah dodatne strokovne pomoči (premagovanje primanjkljajev, ovir in motenj) Pri delu z otroki s posebnimi potrebami je treba imeti v mislih, da morajo dejavnosti biti načrtovane tako, da so jih sposobni izvesti sami ali ob pomoči, da stremimo k ciljem, ki smo si jih zastavili, ter da krepimo primanjkljaje, zaradi katerih je otrok pri nas obravnavan. Vsakemu posamezniku moramo omogočiti občutek doživljanja uspešnosti, krepiti tudi njegova močna področja. Stremim k temu, kaj učenca pritegne, kaj rad počne, v čem je dober, saj to lahko vodi k razvijanju posameznikovega interesa in posledično k dolgotrajnejši motiviranosti za učenje, morda tudi k uvidu o pomembnosti in razlogih za učenje. Učencem skušam dajati po zahtevnosti razvrščene ustrezne naloge, spodbuditi in vključiti njihovo zanimanje s področja, ki jim je blizu, in jim predstaviti izziv, ki je zanje smiseln, koristen in pomemben. Ena izmed zanimivejših aktivnosti je gotovo kombinacija brskanja po spletu in iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja. Učencem skušam zastavljati življenjske naloge, kjer po principu iskanja parov utrjujejo splošno poučenost in v sklopu tega še mnogo ciljev, ki jih je treba pri njih realizirati (npr. branje z razumevanjem, krepitev spomina, učenje učenja itd.). Tako na primer iščejo pare slik iglavcev z njihovimi ustreznimi imeni, pare slik listavcev z njihovimi ustreznimi imeni, evropska mesta z ustrezno evropsko državo, avtomobilske oznake evropskih držav z ustrezno evropsko državo, pare sopomenk, pare protipomenk, pare povezav znanih filmskih naslovov z ustreznimi igralci v glavnih vlogah teh filmov, simbole kemijskih nevarnosti z njihovimi ustreznimi oznakami in podobno. Običajno pošljem učence tudi v šolsko knjižnico, kjer si morajo izbrati (s pomočjo nasveta knjižničarke) knjigo, ki jim bo pri zadani nalogi v pomoč (poleg uporabe spletnega brskalnika). Učenci dobijo tako uvid tudi v pripomočke in pomagala, ki so pri reševanju znanja zelo pomembni in nujno potrebni pri pridobivanju ustreznega znanja (knjige, enciklopedije, IKT itd.). Ob takem delu so učenci seveda ves čas vodeni, dobivajo ustrezne povratne informacije ter spodbude za nadaljnje delo. Podobno se lahko izvede tudi z ostalimi nalogami, ki jih dobijo pri posameznih predmetih, vendar je tam njihov končni izdelek večinoma del rubrike Ali veš na oglasni deski. Na takšen način osmislimo vsakdanje učenje, njihov vložen trud je viden. 28 UČNA MOTIVACIJA

29 Zaključek Izjemno redko v življenju je pot ravna, brez ovir, lahko prehojena, brez velikega vložka energije in notranje želje, motiviranosti po željenem cilju. Tako je tudi pri doseganju učnih uspehov, še posebej pri otrocih s posebnimi potrebami. Pri dodatni strokovni pomoči je zelo pomembno dejstvo, da oblikujemo pozitivno učno samopodobo, da učenci doživijo uspeh in dobijo občutek, da zmorejo. Želim jim prikazati, da je veliko zabavnih načinov iskanja znanja za šolski uspeh. Moja zadana naloga njim je, da izdelujemo (izdelujejo) didaktične pripomočke za vse učence, s čimer spodbujam tudi njihovo odgovornost do dela, notranjo motivacijo. Učenci so pri urah DSP visoko motivirani za takšen način dela, predvsem dobijo končen, uporaben rezultat tega, kar so delali pri urah DSP. Njihova dela občasno (kot uganke) razstavimo tudi na oglasni deski, kjer učenci šole lahko sami preizkusijo igre o splošni poučenosti. Hkrati je ob tako zastavljenih nalogah uresničenih mnogo ciljev pedagoga iz individualiziranih programov učencev. Igre splošne poučenosti,, kot jih imenujem, učenci radi igrajo, ob njih preverjajo sami sebe, svoj spomin, krepijo trajnost znanja. Ob tem, ko sami pripravljajo materiale, se veliko naučijo, saj so v procesu pridobivanja znanja sami aktivno vključeni in postopno prevzemajo odgovornost za lastno učenje. Ob motivacijskih nalogah razvijajo veliko več notranje naravnanih motivacijskih značilnosti za šolsko učenje. Literatura Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Juriševič, M. (2006). Učna motivacija in razlike med učenci. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Vovk Ornik, N. (ur) (2011). Delo z otroki s posebnimi potrebami, učnimi težavami in posebej nadarjenimi učenci. Praktično gradivo s strokovnimi napotki in konkretnimi primeri dejavnosti. Maribor: Založba Forum Media d. o. o. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

30 Tatijana Šincek, OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani E-naslov: Izzivi uspešne učne motivacije Povzetek: Motivirani učenci znanje zajemajo z veliko žlico. Pri učenju vztrajajo in dosegajo zastavljene učne cilje. Da dosežemo opisano stanje, je potrebno upoštevati mnogo dejavnikov, katerih preplet pripelje do cilja, znanja in osebnega zadovoljstva. Izzivi uspešne motivacije učencev so številni in nenehni. V članku opisujem ideje za motivacijo, ki so se v moji dosedanji praksi izkazale za uspešne. Ključne besede: motivacija, whole brain teaching, pohvala, gibanje, didaktična igra, narava Uvod Za mano je deset let poučevanja predvsem v prvem triletju osnovne šole. Deset let iskanja»receptov«za motivacijo. Nekateri»recepti«so se izkazali kot učinkoviti, vendar ne vedno. Tako kot pri kuhanju. Tridesetkrat recept uspe, ko pa isto jed skuhaš enaitridesetič, ne uspe. In ne veš točno, zakaj. Iščeš vzrok za polomijo. Kaj je šlo narobe in zakaj? Včasih ugotoviš, včasih ne. Vendar poskusiš še dvaintridesetič in spet uspe. Podobne zgodbe se odvijajo v razredu. Ko že misliš, da si našel pravi recept, pride kakšna ura, dan, ki tvoj koncept obrne na glavo. Pa vendar veš, da bo spet nov dan in da je motivacija preplet ogromno dejavnikov, kot so socialno okolje, iz katerega prihaja učenec, motivacijske spodbude, ki jih prejema oz. ne prejema, učno okolje, individulne lastnosti učenca, učenčeva samopodoba, njegove vrednote itd. in da na nekatere od njih nimaš veliko vpliva. Potreben je trezen pogled, razmislek, ponoven poskus ali pa iskanje novih rešitev. Vsak dan znova. Proses poučevanje je nenehen izziv, večno raziskovanje, saj enotna formula uspeha ne obstaja. Razredni management (ang.» Classroom management«) Nedavno mi je sodelavka rekla, da se ob vstopu v razred, kjer poučujem, počuti kot da je v dnevni sobi, domače in prijetno. Zame je to velika pohvala in potrditev, da delam prav, da se učenci pri meni počutijo dobro in sprejeto. Ko načrtujem uro, imam pred sabo otroka na eni strani in učni cilj na drugi strani. V razred vstopam z željo, da bo učenje prijetna izkušnja tako za učence kot zame. Vodenje razreda je za učitelja vedno znova izziv. Soočamo se z raznimi disciplinskimi težavami, ki vodijo k nemotiviranosti učencev in nasploh k slabi klimi razreda kot celote. Pri tem je ključen dober razredni manegement. Učinkovito poučevanje je zelo povezano z učinkovitim vodenjem razreda. Vsaka generacija, vsak razred prinaša nove izzive in zato kot učiteljica vedno znova iščem nove strategije vodenja razreda, da bo učno okolje kar se da produktivno in harmonično. Opisala bom dve strategiji, ki sta se do sedaj izkazali kot uspešni. Izvirna ideja prihaja iz metode WBT (ang.» Whole Brain Teaching«). Vsako metodo, ki jo uvajam, vedno prilagodim razredu, v katerem poučujem. Pet pravil Na začetku šolskega leta učencem predstavim pet pravil. (ang.»rule 1: Follow directions quickly. Rule 2: Raise your hand for permission to speak. Rule 3: Raise your hand for permission to leave your seat. Rule 4: Make smart choices: Kindness, Leadership, Courage, Invincible Grit, Creativity. Rule 5: Keep your dear teacher happy.«) Pravila predstavim z gibom in nato učenci sami ugotovijo, kaj bi lahko gib ponazarjal. Ko razvozlamo gibe in pravila ubesedimo sledi, večtedensko, včasih tudi večmesečno utrjevanje. Vztrajnost in doslednost imata pri tem veliko vlogo. Ko učenci pravila avtomatizirajo, so učitelju v veliko oporo in učni proces lahko uspešno steče.»attention GetterAttention Getter«je izraz za besedo, ki jo uporabiš, ko želiš pridobiti takojšno pozornost učencev. Izrečeš besedo Razred! (ang. Class!), učenci odgovorijo z besedo Prosim! (ang. Yes!), sočasno učenci prenehajo z vsem delom, ki ga tisti trenutek opravljajo, te pogledajo in sklenejo dlani. Besedo Razred! lahko izgovoriš v različnih variacijah npr. z dodajanjem besed (Ooo razred! ooo prosim!), glasnostjo, višino glasu, ponavljanem besed (Razred, razred! Prosim, prosim!), besedi dodaš gib itd. Neverjetno je kakšno moč ima lahko ena besed, saj pridobi takojšno pozornost učencev. Ta način vzpostavljanja pozornosti imajo učenci radi, saj se ob različnih variacijah besed velikokrat nasmejimo in sprostimo. 30 UČNA MOTIVACIJA

31 Gibanje in igra Raziskave dokazujejo, da sta gibanje in učenje povezana. Kljub vsem raziskavam in različnim pristopom, ki poudarjajo pomen gibanja, je le-tega v šolah še vedno premalo in sedenja še vedno preveč. Otroci potrebujejo gibanje, če se želijo učiti. Gibanje sprošča in nas uči. Gibanje je igra in igra je gibanje. Ob gibanju se zavemo lastnega telesa, ozavestimo prostor, v katerem se gibamo, osmislimo snov in jo ponotranjimo. Veliko abstraktnih tem lahko razložimo ravno preko gibanja. Uporabimo ga lahko tako pri predstaviti nove snovi kot pri utrjevanju in ponavljanju. Utrjevanje poimenovanja likov s poskoki Didaktične igre Didaktične igre so učinkovit način za izobraževanje, ker vzbujajo pozornost in zanimanje učencev ter jih motivirajo k dejavnostim (1987, Bognar).Vključim jih kot uvod v novo učno snov, ponavljanje ali utrjevanje. Vsaka didaktična igra ima svoje specifične cilje. Učenci so pri igri aktivni in samostojni. Poleg tega se učijo upoštevati dogovore in pravila igre, hkrati pa krepijo medsebojne stike. Postaje in skupinsko delo Zelo uživam, ko je razred kaotično ustvarjalen; ko je v njem rahlo hrupno, ampak delovno in visoko motivirano ozračje. Rada organiziram delo po postajah. Tako pri spoznavanju nove učne snovi kot pri utrjevanju. Največkrat pripravim štiri do pet postaj. Vsaka ima svojo nalogo in v ozadju cilj. Učence razdelim (se razdelijo) v skupine. Poskrbim, da so navodila kratka in jasna. Vedno jim povem, da želim, da so čim bolj samostojni, da znotraj skupine v kateri so, iščejo skupne rešitve na morebitna vprašanja. Med delom jih spremljam in usmerjam, ko je to potrebno. Kot pri didaktičnih igrah, se tudi tukaj učenci večkrat skregajo. Tako se pri tovrstnem delu učimo reševati tudi spore. Dobri medsebojni odnosi so ključni za dobro razredno klimo. Večkrat ko posegamo po tovrstnemu načinu dela, manj je sporov in več je složnosti. Sodelovanje in učenje pri spoznavanju okolja Pouk izven učilnice Učenje v gozdu, na travniku, ob reki, sožitje in stik z naravo, učenje v naravi o naravi omogoča multisenzorno učenje (preko sluha, vida, tipa in gibanja). Motivacija učencev je zagotovljena. Pouk na prostem je vedno medpredmeten. Tako lahko npr. v gozdu iščemo sledi živali (spoznavanje okolja), seštevamo storže (matematika), ustvarjamo sliko iz listov in vejic (likovna umetnost) itd. Dejavnosti, ki jih lahko vpletamo, so brezmejne. Otroci so radi v naravi, radi raziskujejo in mislim, da je prav učenje izzven učilnice otroku najbolj prijazno učenje. Gozdni detektiv Učbeniki in delovni zvezki Letos poučujem angleščino učence od 1.do 4. razreda. V prvih treh razredih pri pouku ne uporabljam niti učbenika niti delovnega zvezka. Učenci imajo le brezčrtni (1. in 2.r) in črtan zvezek (3.r). Za učitelja je to velik izziv in priznam tudi napor. Vendar uživam v tem, da imam preprosto več stikov z učenci in da lahko v pouk večkrat vpletam zgoraj naštete dejavnosti. Ne obremenjujem se več s tem, ali nam bo uspelo izpolniti vse naloge v delovnem zvezku. Kljub dobrim nameram avtorjev, da naredijo učbenike in delovne zvezke kvalitetne, jih preprosto ne podpiram več, vsaj v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja ne. Dobro je, da ima učitelj na razpolago veliko strokovne in didaktične literature, iz katere lahko črpa informacije, dobi navdih. Še bolje pa je, ko zaupa svoji kreativnosti in zna vse znanje in metode prepletati, uporabiti, nadgraditi in prilagoditi tako, da vsako skupino učencev pripelje do zastavljenih ciljev. Pohvala in povratna informacija Pohvala je ustna ali pisna trditev, obsegajoča opis želenega oziroma pozitivnega vedenjskega vzorca, ki ga je nekdo izkazal. Lahko je hkrati način poučevanja in krepitve socialnih in učnih oblik vedenja. Pohvala je učinkovita, če jo učenec doživlja kot nekaj prijetnega in ima rad pozornost, ki mu jo izkažemo s pohvalo. (Jurišić, 2016) Pri vsaki dejavnosti, ki se je lotevamo pri pouku je pomembno, da učencem predstavimo, kaj od njih pričakujemo in kaj je cilj same dejavnosti. Predstavimo tudi merila, da je dejavnost dokončana uspešno. Vedno pohvalimo natanko določeno dejavnost, ki jo je učenec naredil. Pohvala učencem da potrditev, da delajo prav, da kot učitelj spremljaš njihovo delo. Pohvala tudi III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

32 motivira. Včasih se zgodi, da učenec določenih dejavnosti ni uspešno izpeljal. Razlogov za to je lahko veliko. Prav je, da se z njim pogovorimo in mu damo povratno informacijo in vedenje, da tudi če nam kdaj kaj ne gre, je to čisto vredu in da vedno pride nov dan, novi izzivi, ko nam bo šlo bolje. Največ v življenju nas naučijo ravno napake in zato se jih ne smemo bati in tudi učence moramo naučiti, da so le-te del procesa učenja. Zaključek»Nisem ne posebno pameten ne posebno nadarjen. Sem le zelo, zelo radoveden.«einstein Uspešna motivacija je preplet mnogih dejavnikov. Na nekatere imamo učitelji vpliv, na druge ne. Učitelj lahko z izbiro raznolikih načinov dela veliko pripomore k uspešnemu učnemu procesu in s tem k uspešni učni motivaciji učencev. Raznolik in aktiven pouk ustvarja motiviranega in radovednega učenca. Literatura Bognar, L. (1987): Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana. DZS. Jurišić, B. (2016): Pohvale. Ljubljana. Izobraževalni center Pika. ( ) 32 UČNA MOTIVACIJA

33 Milojka Bozovičar Gantar, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka E-naslov: Načrtovana in spontana motivacija Povzetek: Ljudje, še posebej mladostniki, na svoji poti delovanja za dosego nekega cilja potrebujejo motivacijo. V pouk likovne umetnosti vnašam veliko novih zanimivih idej, metod in pristopov. Ker učenci radi ustvarjajo izven šolskih zidov, pouk in delavnice izvajamo v raznih kulturnih ustanovah, v rokodelskih in restavratorskih centrih, ateljejih umetnikov, galerijah, ustvarjamo na prostem itd. Občasno se odločim za motivacijo, ki je malce nenavadna in nekonvencionalna, saj radovedne mladostnike hitro pritegne. Pomembno je, da ure niso dolgočasne. Prav tako ne smem biti dolgočasna jaz, oziroma moj način poučevanja in pristopa do učencev. To je element spontanega pedagoškega, ali če hočete, zgolj človeškega dela, ki se v trenutku utrne, če smo k temu naravnani. Gre za iznajdljivost v določeni situaciji. Od naše fleksibilnosti in ustvarjalne domišljije je odvisno, kako se bomo znašli, kako bomo spremenili plan, kako bomo izpeljali šolsko uro. Pomembna elementa v vzgojno izobraževalnem delu sta vsekakor lasten zgled in humor. Ključne besede: motivacija, iznajdljivost, domišljija, humor, zgled Imam šestintrideset let izkušenj pri poučevanju z različnimi populacijami. Pričela sem s poučevanjem na šoli s prilagojenim programom. V Centru slepe in slabovidne mladine sem vodila likovni krožek in v Varstveno delovnem centru sem izpeljala nekaj likovnih delavnic. Na Osnovni šoli Ivana Groharja že vrsto let poučujem likovno umetnost, obvezne in neobvezne izbirne predmete umetnost, delam z nadarjenimi učenci in učim v podaljšanem bivanju. Dve šolski leti sem poučevala tudi etiko in družbo, na večerni šoli za odrasle pa likovno vzgojo, kot se je takrat še imenovala. Vse izkušnje so bile dobre in zanimive. Največji izziv mi predstavlja delo z odraščajočo mladino, s pubertetniki. Ljudje, še posebej mladostniki, na svoji poti delovanja za dosego nekega cilja potrebujejo spodbude. V vzgojno-izobraževalnem procesu je pomemben dejavnik za dosego načrtovanih ciljev prav motivacija učencev, ki jo predvidimo tudi v učnih pripravah učitelja. Načinov je več. Izpostavila bom načrtovano, še posebej pa spontano motivacijo. Načrtovana motivacija Likovna umetnost v osnovni šoli temelji na izkustvenem znanju. A: V pouk vnašam veliko novih zanimivih idej in sprememb. Ker učenci radi ustvarjajo izven šolskih zidov, pouk in delavnice izvajamo v raznih kulturnih ustanovah, v rokodelskih in restavratorskih centrih, ateljejih umetnikov, galerijah, podružničnih šolah in ustvarjamo na prostem. Spremljam novosti in v okviru učnega načrta v pouk uvajam nove vsebine, tehnike dela in pristope. Učenci imajo možnost potrditve tudi v sodelovanju na različnih likovnih kolonijah, likovnih razpisih in razstavah izven šole. K sodelovanju povabim tudi bivše učence naše šole, ki delujejo na umetnostnih področjih. B: Občasno se odločim za motivacijo, ki je malce nenavadna in nekonvencionalna, saj radovedne mladostnike hitro pritegne. Pomembno je, da učne ure niso dolgočasne. Prav tako ne smem biti dolgočasna jaz, oziroma moj način poučevanja in pristopa do učencev. Primer: Ko sem dosegla primerno stopnjo spontanosti in zaupanja s strani mladostnikov, sem jih pozvala, da me na začetku šolske ure predstavijo, in sicer oponašajo v pantomimi. Z začetno zadrego se jih je nekaj skorajžilo in vsak posebej je uprizoril moj prihod v razred. Pošteno smo se vsi nasmejali. Hkrati pa sem se zamislila, saj so mi učenci postavili ogledalo, kjer sem videla svojo odslikavo. Bili so korektni in hkrati presenečeni, da me smejo oponašati. Disciplina in naša distanca zato nista bili prav nič ogroženi. Naši kontakti so bili še bolj pristni in spontani, kar je bila dobra motivacija za delo, ki je sledilo. Primer: Vsake toliko časa uporabim takšne motivacije, ki mladostnike prestavijo v svet razmišljanja, oziranja vase, v svet čustvovanja, empatije. S svojim mirom in tišino jih včasih bolj drugič manj uspešno, pripravim, da se umirijo, zaprejo oči in prisluhnejo tekstu, ki ga preberem počasi, doživeto. V mislih mi sledijo in si po svojih zmožnostih poskušajo predstavljati, kar pripoveduje tekst. Na koncu po kratkem razmišljanju skupaj (eden govori, drugi poslušamo) razmišljamo in pripovedujemo, na kaj smo pomislili, kaj smo ob tem doživeli, začutili. Učimo se ubesediti naša doživljanja, naša razmišljanja, naše asociacije. Ugotovimo, da je lepo, da obstajamo, da smo prav tukaj, da je življenje velik dar. Od nas pa je odvisno, kako ga bomo dojeli, kako se bomo počutili, kaj bomo z njim naredili. Učimo se sprejemati, da je naše življenje naša odgovornost. Likovno ustvarjanje nato poleg likovne naloge obogatimo tudi z našim čustvovanjem in izvirnim izražanjem. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

34 Primer: V začetku šolskega leta je bila ena od načrtovanih motivacij tudi ta, da sem najprej za kratek čas skupaj z učenci sanjarila, kako lepo je bilo na počitnicah. Dejala sem, da verjamem, da bi večina ta moment še bila na počitnicah. Tudi jaz. Ker pa smo sedaj v šoli, to danost moramo sprejeti. Tudi v šoli se imamo lahko dobro ali slabo, oziroma boljše ali slabše. Postavila sem vprašanje, zakaj se ne bi imeli dobro. Tudi tukaj lahko naš pouk, naše ustvarjanje in naše druženje izpeljemo tako, da nam je lepo. Vprašam jih tudi, od koga je odvisno vzdušje v razredu. Skupaj ugotovimo, da od vseh nas, mene in njih, oziroma vsakega posebej. Učencem povem, da mi je veliko do tega, da bi se pri meni počutili lepo in prav tako, da bi se jaz z njimi imela lepo. Skupaj ugotovimo, da je odločitev naša. Vedno se dobro odzovejo, sodelujejo, se zamislijo, se umirijo. Tako so učenci pripravljeni za sodelovanje in vstop v svet ustvarjanja. Lažje sodelujejo v učnem procesu v okviru določenih vsem jasnih pravil. V razredu se ne da blefirati, ker nas učenci takoj ocenijo, če smo res pristni. Neverbalna komunikacija lahko pove več kot tisoč besed. Pomembna je naša spontana iznajdljivost, fleksibilnost in tudi ustvarjalna domišljija. Velikokrat je od tega odvisno, kako se bomo znašli, kako bomo spremenili plan, kako bomo izpeljali šolsko uro. Tako se zgodi tudi nenačrtovana, spontana motivacija. Spontana motivacija Spontano motivacijo je težko predvideti, saj je to element spontanega pedagoškega, ali če hočete, zgolj človeškega dela, ki se v trenutku utrne, če smo k temu naravnani. Gre za iznajdljivost v določeni situaciji. Pomembno je, da mladim nudimo osnovno psihološko varnost, kjer so lahko oni takšni, kot so. Vsako človeško bitje ima potrebo po sprejetju, potrebo po tem, da je ljubljeno. Če se jim odpremo, se odpirajo tudi oni. Hkrati pa mladostniki potrebujejo jasno postavljene meje in jasne dogovore. Večkrat se zgodi, da nekaj načrtujemo, vendar tega ne moremo izpeljati, kot smo si zamislili. Pomembno je, da ne silimo z glavo skozi zid, temveč da se prilagodimo učencem in situaciji. Učenci v osnovni šoli učni predmet gledajo in doživljajo tudi skozi učiteljev odnos. Zato je še kako pomemben lasten zgled. Primer: Ko je učenec ob koncu ure sošolcu spodmaknil stol in je ta krepko odletel po tleh ter se udaril, sem v strahu nekontrolirano reagirala neprimerno. V jezi sem vprašala učenca, ki je spodmaknil stol, ali je nor. Učenec se je tiho malce prestrašen umaknil. Ko sem preverila in ugotovila, da je z njegovim sošolcem vse v redu, sem si oddahnila. Med tem so učenci že odšli domov. Ta dogodek mi ni dal miru. Nismo se pogovorili in nisem primerno reagirala. Naslednji dan sem se učencu storilcu pred celim razredom opravičila za svoje izgovorjene besede in mu dejala, da ne mislim, da je nor, da pa njegovo dejanje ni bilo na mestu. Mirno smo se pogovorili in učenec storilec se je samoiniciativno opravičil sošolcu, ki je padel. Ko sem na ta način priznala, da sem tudi jaz samo človek z napakami, in se za dejanje opravičila, sem čutila, da sem pridobila tiho spoštovanje. To so mi kasneje potrdili tudi starši neke učenke, saj so otroci to povedali doma. Če je graja potrebna oziroma smiselna, učence grajamo samo za dejanje in nikoli za osebnost. Pomemben element v vzgojnoizobraževalnem delu je vsekakor humor, ki razbremeni in sprosti razne napetosti. Znati se pohecati iz sebe in situacije, seveda na primeren in subtilen način, je skoraj nepogrešljiva stvar v moji pedagoški in tudi življenjski praksi. Primer: Ko sem stopila v razred, je nekaj dečkov pred tablo ob glasni glasbi plesalo rap. Ko so me zagledali, so takoj stekli v klopi, saj so vedeli, da v moji odsotnosti ne smejo sami vključiti radia. Učence sem poklicala nazaj k tabli in jih spodbudila, naj odrepajo do konca. Z velikim presenečenjem in nesigurnostjo so se počasi sprostili in odplesali. Ob mojem aplavzu so bili vsi v razredu navdušeni. Dogovorili smo se, da imajo lahko tudi v bodoče nekaj svojih začetnih minut, vendar morajo počakati name in se držati dogovorjenega pravila. Če mladim prisluhnemo, jim damo možnost izraziti se na njihov način, smo jih že pridobili za šolsko delo. Velikokrat je pomembno, da ne reagiramo v skladu z njihovimi pričakovanji. S popolnoma nepredvidenim načinom reagiranja jih kaj hitro zmedemo, razorožimo in na nek način pridobimo. Tako nismo dolgočasni in jim tudi na ta način lahko damo košček čustvene hrane. Vsako človeško bitje ima potrebo po sprejetju, potrebo po tem, da je ljubljeno. Nuditi jim je potrebno varen psihološki proctor, vsekakor pa je ob tem potrebno postaviti jasne meje in jasno distanco v okviru avtoritete. Od naše fleksibilnosti in ustvarjalne domišljije je odvisno, kako se bomo znašli, kako bomo zapeljali sicer načrtovano šolsko uro in kako mladostnike pridobili, da nam bodo sledili. Primer: Na začetku ure smo z učenci delali vaje za sprostitev. Ker oden od učencev ni in ni hotel sodelovati, sem mu dejala, da bo za posledico moral z menoj teči. Ker je bil učenec dober tekač, je presenečen takoj pristal na mojo pobudo. Povedal je, da je bil na krosu prvi. Čestitala sem mu, deček pa je v nadaljevanju lepo sodeloval. Vsekakor sem vedela, da moram izpolniti dogovor. Ker 34 UČNA MOTIVACIJA

35 nisva našla drugega skupnega termina, sva se dogovorila za uro pred poukom. Povabila sem še ostale učence, naj se nama pridružijo. Prišlo je sedem učencev vozačev, in sicer samo zato, da so lahko že pred poukom tekli z menoj. Med tekom smo se smejali in zabavali in to je bil za vse nas krasen ter simpatičen dogodek. Pohvalila sem jih in jim povedala, da so mi polepšali dan, in oči so se jim kar svetile. Zdravo jedro je bilo oblikovano in učenci so v bodoče lepo sodelovali. Primer: Na šolo smo dobili dečka iz domske skupnosti. Ko smo si v naravi ogledovali barvno perspektivo, sem nekaj časa izkoristila za pogovor z njim. Gledal me je z ocenjevalno distanco in me preizkusil s svojo provokacijo. Povedal mi je, da je nekomu polomil obe roki ali nogi in da je ta človek pristal na urgenci. Kasneje sem izvedela, da je bilo to res. Nepremično se je zazrl naravnost v moje oči in opazoval mojo reakcijo. Z vso resnostjo sem mu dejala, da še nimam osebnega stražarja in da menim, da bi bil prav on za to primeren. V očeh sem zaznala presenečenje in malo zbegano je odvrnil, da se strinja. Dogovorila sva se še za nekaj pravil. V moji bližini ni več pljuval in izgovarjal kletvic, kar je počel. Tako sva sklenila zavezništvo. Počasi sem ga, kljub odporom, pripravila tudi do tega, da je začel sodelovati pri pouku. Po mnogih letih mi preko drugih pošilja pozdrave. Največkrat so prav ti mladostniki, v glavnini fantje, moji pomočniki pri pouku in tako se imajo možnost potrditi. Vsi potrebujemo pozornost, mladi še posebej. Zato učencem večkrat povem, da sem jih vesela, da sem že radovedna, kaj bodo ustvarili, da sem rada z njimi in podobno. Morda opazim novo barvo las deklice ali novo frizuro dečka, jim povem, da sem zaznala dober vonj parfuma. To zelo radi slišijo in hitro se vidijo nasmeški na njihovih obrazih, ker so opaženi in se tako čutijo sprejeti se. Največja pohvala, ki sem jo dobila, je bila prav od učencev. Nekoč so mi dejali, da jim je všeč, ker sem takšna, kot sem. Z mladimi se dobro počutim, dam krila svojemu svobodnemu in ustvarjalnemu otroku v sebi, seveda v postavljenih zdravih mejah odraslega. Teoretična podkrepitev Izhodišče pozitivne naravnanosti v odnosih je povsod predpogoj za uspešno delo z ljudmi. Knjiga Thomasa A. Harrisa z naslovom Ja sam OK, ti si OK v okvirih transakcijske analize predstavi pomen pozitivnega izhodišča v odnosih, da sta obe osebi v komunikaciji v osnovi OK. Avtor pravi, da kljub srečnemu otroštvu večina nas doživlja nisem OK, to je občutenje nezaščitenega otroka, popolnoma odvisnega od OK drugih, z željo po pozornosti, nežnosti. Okoli tretjega leta starosti, pravi Harris, nas je večina nezavestno prinesla odločitev jaz nisem OK - ti si OK. Ta negativna življenjska pozicija, ki jo enako delijo uspešni in neuspešni ljudje, blokira naše potencijale. Harris v knjigi prikaže, kako vplivamo na to, da v življenju prinesemo zavestno odločitev jaz sem OK - ti si OK. Na ta način se osvobodijo potencijali odraslega človeka, saj vsak človek v sebi nosi pozitivne, dobre potencijale. Če mladostnik začuti, da je OK, da v njem vidimo OK, mu damo veliko več možnosti za pozitiven odziv. Še posebej mladostniki imajo potrebo po priznanju. Če je ne dobijo, radi izzivajo konflikt, da zadovoljijo potrebo po kontaktu, četudi negativnem. Kajti ko otroci vedo, da so cenjeni, to z vsem svojim bistvom začutijo, tedaj se resnično počutijo vredne. (Peck 1992, str. 18). Prav tako pa je pomembno, da ljubeči starši, vzgojitelji in učiteljiki privzgajamo otrokom disciplino. Brez ljubezni in discipline ni poti do uspeha, je rdeča nit knjige Ljubezen in duhovna rast. V tej knjigi dr. M. Scott Peck med drugim zapiše: Življenjskih težav ne moremo rešiti drugače, kot da jih rešimo. (Peck 1992, str. 24). Ljudje velikokrat pričakujejo, da se bo problem rešil kar sam od sebe ali da ga bo rešil nekdo drug namesto njih, zato je tako priljubljeno izogibanje problemom. Dr. Peck zapiše: Problem lahko rešim le tedaj, ko rečem: To je moj problem in moja naloga je, da ga rešim. (Peck 1922, str. 24). Našteva sredstva, s katerimi ustvarjalno prenašamo trpljenje, ki je posledica reševanja problemov in ki jih imenujemo s skupnim imenom disciplina: - odlaganje zadovoljitve na kasnejši čas, - sprejemanje odgovornosti, - vdanost resnici, - uravnovešenost. Hotenje, da ta sredstva uporabljamo, dr. Peck imenuje ljubezen. Če imamo otroke resnično radi, jim bomo pomagali pri osvajanju discipline, ki je bistvena za reševanje problemov. Starši in učitelji se preveč jezimo. Še posebej, kadar otroci ne delajo po našem pričakovanju. Isto nas jezi pri naših bližnjih in drugih ljudeh. Odgovornosti za svoja dejanja se morajo otroci postopoma učiti. Ne smemo reševati težav namesto njih, lahko pa jim pomagamo, namesto da odgovornost prevzemamo nase in se ob tem jezimo. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

36 Zakaj bi se jezila na učenca, ki za domačo nalogo ni prinesel likovnega materiala? Učenec se bo moral naučiti prenesti posledice, namesto da rešujem njegov problem in mu ponudim svoj material, ob tem se pa še jezim. Naša doslednost in otrokove izkušnje bodo vodile v smeri sprejemanja odgovornosti. Erich Fromm v knjigi Človekovo srce krasno prikaže, kaj pomeni v življenje usmerjen človek, in opiše, kako se obnašajo ljudje, ki v vsem najdejo negativno, slabo. V vsaki stvari, pa če je na pogled še tako negativna, lahko najdemo, poiščemo nekaj dobrega. Tudi v vsakem človeku, če le hočemo, najdemo kaj dobrega in na tem temeljimo. To izhodišče je pomembno tudi v šoli. Na ta način imamo veliko več možnosti za uspeh. Za to, da imaš ljudi rad, se ni potrebno posebej izobraževati, posebej utemeljevati. Imeti rad življenje, ljudi, je še kako pomembno za nas same in za vse ljudi okoli nas. In če bomo tudi v šoli usmerjeni v pozitivno, da bomo pri mladih najprej videli pozitivno, bomo imeli veliko več uspehov in s tem tudi zadovoljstva. Ljubezen je v resnici aktivnost, je mnenja tudi Erich Fromm. Vedno vodi več poti k cilju. Zato je prav, da damo učencem možnost iskanja lastnih poti, ne pa, da jih do zadnje točke determiniramo, uokvirimo. To velja za vsa področja našega življenja in delovanja. Njihovo lastno izkustvo je za njih edino pravo in seveda pomembnejše kot izkustva drugih ljudi. Učencem je dobro razložiti, svetovati, jim ponuditi več možnosti in skupaj ugotoviti, kaj katera možnost oziroma pot pomeni. Moramo jim dati prostor za njihova razmišljanja, za njihove ideje in poizkuse. Učitelji moramo biti dobri usmerjevalci, motivatorji in vsekakor je nekaj najlepšega, če mladostniki najdejo nove rešitve, če najdejo boljše rešitve od naših, če pokažejo posebno ustvarjalnost in pripravljenost za delo. En krasen ustvarjalni krog, začet pred mnogimi leti v šoli, teče še danes. Že pred leti sem učila učence lastnoročno ustvariti in ne kupovati pisem in kartic. Tako že dobrih trideset let tudi sama od bivših učencev dobivam izvrstne originalne kartice in pisma. Te kartice pokažem današnjm učencem in mi služijo kot primer in motivacija za delo. Bivši učenci ustvarjalci, sedaj tudi prijatelji, me držijo v nekakšni ustvarjalni napetosti in tako ne morem zaspati. Veliko je še zanimivih zgodb iz šolskih klopi, ki so mi popestrile poučevanje, ki so mi bile izziv, ki so me in me še pripravljajo do ustvarjalnega reševanja problemov, zagat. Nič kolikokrat sem se nasmejala, se zamislila, prišla v dileme, iskala rešitve in učenju ni videti konca. Literatura Fromm, Erich (1985). Umijeće ljubavi. Zagreb, Naprijed. Peck, M. Scott (1992). Ljubezen in duhovna rast. Ljubljana, Mladinska knjiga. Harris, A. Thomas (1989). Ja sam OK, ti si OK. Beograd-Zagreb, Medicinska knjiga. 36 UČNA MOTIVACIJA

37 Marcel-Talt Lah, Osnovna Šola Ferda Vesela, Šentvid pri Stični E-naslov: Od enostavnosti igre do kompleksnosti učenja Povzetek: Pri pouku angleščine lahko zaradi širokega nabora vsebin le-te utrjujemo preko iger. Ena od oblik so namizne igre, ki jih lahko učenci izdelajo kar sami. Ob izdelovanju in kasnejšemu igranju je prisotna močna in kontinuirana motivacija ter čustvene reakcije. Ravno čustveni naboj omogoča boljše memoriranje vsebin, ki so v tem primeru primarni cilj. Poleg osnovnih ciljev se krepi tudi sposobnost sodelovanja v skupinah, reševanja konfliktov in estetski čut. Ključne besede: didaktične igre, motivacija, skupinsko delo, angleščina Uvod Vsak od nas se je nekoč, in upam, da še vedno, rad igral. Pravzaprav je v otroštvu vsakogar igra skoraj gotovo predstavljala večji časovni del naše preokupacije. Igre, ki smo se jih igrali so bile različne, igrače, ki smo jih ob tem uporabljali, tudi. Od enostavnosti plišastih podob živali, do kompleksnosti konstruktorskih gradnikov je materialna igrača vedno spremljala človeka. Domiselnost igranja seveda ni vedno povezana z materialno igračo. Johan Huizinga, nizozemski zgodovinar in kulturološki teoretik, v svoji knjigi Homo Ludens igro opredeljuje skozi pet karakteristik: je zastonj; ni običajno življenje, od resničnega življenja se razlikuje glede na trajanje in kraj; ustvarja red; z njo ni povezana želja po materialnem; ni namenjena ustvarjanju dobička. Nadaljuje, da je človeška civilizacija v svojih zgodnjih fazah razvoja instinktivno igrajoča se. In prav instinkt za igro opredeljuje kot hranilo za delovanje človeške družbe, najsi bo to pravo, znanost, vojna, filozofija ali umetnost. Huizinga začne s Platonovim ''človekom igralcem'' in ga zasleduje skozi zgodovino človeštva do modernih časov, ko se za zunanjega opazovalca celo politični sistemi moderne družbe ne ločijo kaj dosti od igre. Koliko se strinjamo z avtorjem, je prepuščeno debati. Zagotovo pa drži, da je igra enako ali celo bolj pomembna, kot kdajkoli, celo za kovanje dobička. Besede ''panem et circenses'' ki so predstavljale neke vrste ukrep rimske oblasti, da z igro oz. cirkusom odvrne pogled ljudstva na prave težave, gotovo poznamo. Vloge igre tako nikakor ne gre podcenjevati. Danes igralci spletnih iger s kartami, kompleksnih sponzoriranih iger v digitalnih svetovih igrajo za denar. Poznamo odvisnosti od iger, pa ne le na srečo. Na veliko igralcev računalniške in video igre vplivajo do te mere, da se jim spremeni običajno življenje, da se socialno izolirajo in v nekaterih primerih pride celo do hujših posledic. (APA, 2013) Didaktična igra Daleč od resnosti takšnih in drugačnih zlorab igre se v šoli dogaja tudi igra z namenom učenja. Didaktična igra je igra z določenim ciljem in nalogo, v katerih so pravila in vsebine tako izbrane, organizirane in usmerjene, da spodbujajo pri otrocih določene dejavnosti, ki pomagajo pri razvijanju sposobnosti in pri učenju. Otroci se ciljev večkrat niti ne zavedajo. Je učinkovit način izobraževanja, zbuja učenčevo pozornost, motivira k dejavnosti, ima visok izobraževalni učinek, odslikava se v trajnosti znanja. (Pečjak, S. 2009) Didaktična igra mora biti smiselno zastavljena, estetsko oblikovana, trpežna, uporabna in praktična. Pri njej je najpomembneje, da se učenci igrajo in ob tem pozabijo na učenje oziroma se ob igri učijo z veseljem in brez prisile. (Petauer V., K. (2011) Z didaktičnimi igrami lahko pri pouku zasledujemo široko paleto ciljev, na doseganje katerih znatno vpliva motivacija. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

38 Motivacija Motivacija ni izobraževalni cilj, je pa element pouka, ki za učitelja predstavlja elementarno sestavino pri načrtovanju učne ure. Brez motivacije se še tako dobro načrtovana učna ura, sklop ali tema ne konča s prej omenjeno trajnostjo znanja. Kljub različnim vrstam motivacije (zunanja, notranja) je po mojem mnenju vsaka motivacija notranja in precej kompleksna. Če učitelj ve, kaj motivira učence za delo, kateri so njihovi interesi in kakšni načini dela jih privlačijo, je njegovo načrtovanje pouka olajšano, saj mu ravno ti podatki narekujejo metode in oblike ter tehnike pouka. Didaktična igra za veliko večino učencev predstavlja dejavnost, za katero so motivirani že sami po sebi. Mlajši učenci niti ne opazijo, da se učijo, včasih celo vprašajo, kdaj se bodo sploh kaj učili? Na drugi strani pa se kljub zavedanju starejših učencev, da je v didaktični igri ciljno naravnana vsebina, interes zanjo ne zmanjša. Učitelji tako zagotovimo, da so praktično vsi učenci aktivni udeleženci dlje časa ter je začetna motivacija na skorajda enako visoki ravni skozi celoten proces sestavljanja, skiciranja, izdelovanja in igranja igre. Dodaten motivacijski vpliv v fazi igranja predstavlja učiteljeva aktivnost. Učenci so radi igrali z mano, še raje seveda, če so me premagali. Namerna napaka učitelja ni težava, če učenci ne opazijo, da je bila storjena namerno. Še posebej velja to za starejše učence. Verjetno napake ne bi vzeli za dobro in bi celo menili, da jih učitelj podcenjuje. Mlajši so bolj navdušeni, če se učitelj zmoti, najsi namerno ali nenamerno. Negativno na igro vpliva menjava igralcev, zamenjava mesta igranja (na mizi, na tleh, v zunanji učilnici pod drevesom ) in potencialne zunanje motnje. Tudi medsebojni odnosi lahko igro vsaj za nekaj časa postavijo na stranski tir, dokler se konflikt ne razreši. Skupinsko delo Če se didaktične igre odvijajo v tandemih ali skupinah, se krepi spretnost sodelovanja. Naši učenci premalo sodelujejo na tak način in zato se jim čut za timsko delo ne razvije dovolj dobro. Korak dlje pa ne pomeni le igranja. Kako učenci sodelujejo, se pokaže že pri izdelovanju igre. Vsak član ekipe ima svoje spretnosti, ki jih lahko uporabi pri izdelavi namizne didaktične igre. Ko smo v oddelkih začeli z načrtovanjem in skiciranjem iger, je na možnost sodelovanja kazalo bolj slabo. Učenci so sicer želeli igro izdelati skupaj, a se v idejni fazi niso znali, zmogli ali želeli postaviti v vlogo sodelovanja. Tu lahko učitelj sicer posreduje z napotki. Moj cilj po medsebojnem sodelovanju je bil sekundarnega pomena, osredotočili naj bi se na vsebine v angleškem jeziku, na imperative, navodila in utrjevanje besedišča. Zato nisem posegal v potek sodelovanja pri načrtovanju iger in skiciranju le teh. Učenci so prepuščeni samim sebi ubrali zanimive pristope; - v večjih skupinah (4 ali 5 učencev) so učenci naredili vsak svojo skico. Te so nato medsebojno primerjali in izbrali eno, iz katere so naprej razvili in izdelali končno igro, - v večjih skupinah (4 ali 5 učencev) so učenci v parih ali samostojno izdelali skice in nato po primerjavi izbrali eno, - v večjih skupinah (4 ali 5 učencev) so učenci izdelali vsak svojo skico in nato skupaj integrirali različne skice v eno skupno, - v manjših skupinah (3 učenci) so učenci skupaj izdelali skico in jo nato razvijali in izdelali končno igro, - v manjših skupinah (2 ali 3 učenci) so učenci izdelali vsak svojo skico in integrirali različne dele v skupno igro, - posamezni učenci, ki niso želeli sodelovati v skupini, so izdelali svojo skico in jo razvijali dalje. Med razvijanjem so vključili najmanj dve ideji, ki so ju opazili pri večjih skupinah. Prehod med skicami in dejansko igro je zaradi usklajevanja pozitivno deloval na timsko sodelovanje. Učenci so zaradi visoke motivacije bolje nadzorovali svojo komunikacijo in različne interese. Rezultat je bila v vseh primerih dokončana in preverjena namizna igra, ki je potrebovala le malo popravkov na jezikovnem področju. Samo igranje igre je pri učencih izzvalo različne oblike vedenja. Prav tu se je poleg njihovega jezikovnega znanja pokazalo tudi, kako reagirajo na lasten in soigralčev uspeh ali neuspeh; - prenehanje z igro in priključitev k drugi skupini ali igranje druge igre s samim seboj, - prepričevanje soigralcev v lasten prav in dokazovanje z očividci glede potez, števila ali pik na kockah, seštevkov dobljenih števil ali razumevanja navodil na poljih, - spodbujanje nekaterih soigralcev in privoščljivost drugim, očitanje, da je igra zgrajena tudi na podlagi njihove ideje ali nasprotno veselje, da so lahko idejno prispevali tudi pri drugih igrah, - nadzor igre v smislu poštenosti soigralcev in težnja po objektivnosti, - pogajanja in različne vrste sklepanje trgovanja in izmenjav, - spremljanje sosednjih iger in v tem primeru tudi deljena pozornost in slabša koncentracija. 38 UČNA MOTIVACIJA

39 Informacije, ki so pridobljene ob vpogledu v problematiko medsebojnih odnosov pri aktivnosti igranja lahko pozitivno uporabimo tudi pri ostalih dejavnostih pri pouku. Pri delitvah učencev v skupine lahko tako bolj racionalno formiramo skupine za skupinske naloge, projektno delo, branje dialogov, frontalne predstavitve tematik idr. Prisoten pa je še en vidik; razvijanje zavedanja lastnega čustvovanja in čustvovanja drugih. Pri učencih je v teh okoliščinah in starosti takšen metakognitiven proces sicer redek in precej zahteven. Kljub temu pa se učenci občasno zavedajo tudi svojih razmišljanj na področju znanja in čustev. Ob izdelovanju igre so velikokrat glasno povedali, kako so razmišljali, ko so izbrali določen natisnjen element, kaj so hoteli doseči, ko so namesto barvnih uporabili narisane elemente in kako so do takih odločitev sploh prišli. Še posebej se je to pojavljalo v 5. in 6. razredu, manj pa v nižjih oddelkih. Že na začetku samega dela se lahko pojavi težava delitve učencev v skupine. Ker sem jim dal na izbiro tri vrste formacij, so nekateri izbrali samostojno oz. individualno delo, nekateri delo v dvojicah, velika večina pa je izbrala delo v skupinah. V preteklosti se je velikokrat izkazalo, da v zadnjem primeru skupina ni produktivna ali uspešna, če jo lahko sestavijo učenci sami glede na svoj interes ali prijateljstvo, ki je še posebej pogost kriterij izbere članov v skupini. Posledično so bili učenci razdeljeni v skupine naključno. Iz tulca so potegnili paličice, ki imajo različne oznake, oblike, barve, dolžine in se glede na število črtic na sredini paličic razdelili v skupine po štiri ali pet članov. Taki ''potni listi'' se lahko uporabijo pri vseh skupinskih delitvah. Utrjevanje znanja Pri angleškem jeziku, ki praktično nima svojega vsebinskega področja, kot jih imajo ostali učni predmeti, lahko vsebine vežemo na katerokoli področje drugih predmetov. Takoimenovani CLIL (Content and Language Integrated Learning)1 je idealna priložnost, da poučujemo vsebine drugih predmetov skozi angleški jezik. Zakaj torej ne bi tudi iger igrali skozi tuj jezik in ga na ta način utrdili učencu prijazneje, prijetneje in z visoko ter trajnejšo motivacijo. V naših primerih namiznih iger smo utrjevali naslednje vsebine in jezikovne zmožnosti: - Ustno utrjevanje števil do 100, ustreznost izgovorjave, poznavanje števil v zaporednih in nezaporednih nizih, seštevanje števil v obsegu do Tiho in glasno branje navodil za igro ter imperativov na poljih z bonusi in malusi. Vključevanje humornih navodil za polja z malusi; zastrmi se v učitelja, zapoj učitelju pesem v angleščini, postavi trem sošolcem vprašanja v angleščini, vrni se na določeno polje, običajno na start, če nisi štel ali sešteval v angleščini, - Branje in razumevanje spremljevalnih kartic z navodili za dejanja glede pridobivanja različnih ključev, opreme ipd. - Besedišče za stavbe, naravo, smeri, gibanje, barve, oblike, imena planetov, vozila, živali, pokrajinske značilnosti, dele telesa, poimenovanja za elemente igre in pripomočke. 1 CLIL (Content and Language Integrated Learning) se nanaša na poučevanje predmetov ali delov predmetov, kot je naravoslovje, zgodovina ali geografija skozi tuj jezik. Frazo je skoval David Marsh, s finske univerze Jyväskyläs leta CLIL pomeni vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, torej osredotočanje na dvojne cilje, učenje konkretnih vsebin drugih predmetov in učenje tujega jezika. Zaključna misel Namizna didaktična igra je sama po sebi enostavna dejavnost, še posebej, ko učenci na ploskvi oblikujejo enosmerno pot, na kateri se dogajajo različne pozitivne in negativne aktivnosti, ki so posledice III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

40 naključnega meta igralne kocke. Ob oblikovanju igre se kompleksnost kaže v širši paleti dejavnikov; od motivacije, čustvenih komponent in vsebin, do razvijanja kritičnega mišljenja, različnega pristopanja k reševanju problemov, uspešnega ali manj uspešnega odzivanja na različno vedenje vrstnikov in celo do samoreflektivnega razmišljanja. Kratkočasenje z igro je v didaktični igri sicer preseženo s skrito in vidno agendo, kar pa nikakor ne zmanjša čustvenega ugodja ob igranju in nenazadnje izdelovanju igre. Utrjevanje znanja ob igranju je izredno uspešna kombinacija. Literatura Huizinga, J. (1938). Homo Ludens: A Study of the Play-Element in Culture American Psychiatric Association (2013). Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, 5. izdaja Pečjak, S. (2009). Z igro razvijajmo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Petauer Vizjak, K. (2011). Didaktične igre pri pouku spoznavanja okolja v drugem razredu osnovne šole, Diplomsko delo UČNA MOTIVACIJA

41 Romana Grošelj, Šolski center Celje, Gimnazija Lava E-naslov: Učna motivacija je močno povezana s kompetenco postavljanja ciljev Povzetek: Članek uvodoma opredeli motivacijo ter vrste (učne) motivacije. Učenci in dijaki si želijo biti uspešni, vendar imajo nekateri kljub temu težave z učno motivacijo torej pripravljenostjo delovanja v smeri uresničitve svojih želja na učnem področju. V članku povezujem motivacijo z zmožnostjo postavljanja ciljev. Opredelim vrste ciljev glede na ročnost, načela pravilno postavljenega cilja ter razlike med stanjem, nalogo in ciljem. Članek ponuja velik nabor vprašanj, ki jih lahko uporabimo v pogovoru in motiviranju dijakov, predstavljen je tudi motivacijski intervju. V članku je predstavljena tudi samo ocenjevalna lestvica, ki lahko služi kot izhodišče za individualno analizo in pogovor z dijakom, ki ima težave z učno motivacijo. Postavljanje ciljev je pomembna kompetenca in mehka veščina, ki se jo lahko vsakdo nauči. Ključne besede: učna motivacija, postavljanje ciljev, motivacijski intervju, samo ocenjevalna lestvica Uvod Učna motivacija je eden izmed najpogosteje omenjenih pojmov v pedagoški psihologiji. Vsi učenci in dijaki imajo željo, biti uspešni v šoli, vendar so njihovi nivoji aspiracij zelo različni (imajo različno visoke cilje), učenci in dijaki pa se med seboj razlikujejo tudi v motivaciji. Kljub želji po uspehu so eni več, drugi pa manj pripravljeni narediti za dosego le-tega. V članku bom pokazala močno povezanost med zmožnostjo pravilnega postavljanja ciljev in motivacijo za učenje. Postavljanje ciljev je t.i. mehka veščina (soft skill), ki se je neposredno v učnem procesu ne učimo. Tehnike postavljanja ciljev spadajo med najučinkovitejše metode v procesu motiviranja. Nekateri dijaki potrebujejo na tem področju več podpore, drugi imajo to veščino že kar prirojeno ali pridobljeno. Vsekakor je to veščina, ki se jo lahko naučimo in jo okrepimo. Motivacija Motivacija obsega vse duševne procese, ki spodbujajo, usmerjajo in vzdržujejo določeno vedenje, da bi z njimi dosegli nek cilj (po Kompare in sod., 2011). Motivirano (usmerjeno) vedenje izhaja iz porušenega ravnovesja, ki je potreba. Šele ko potrebo začutimo in smo že usmerjeni k cilju, govorimo o motivu. Motiv je doživeta potreba, motiv je želja. Motivacijo lahko ločimo na motivacijo potiskanja in motivacijo privlačnosti. Motivacija potiskanja izhaja iz potrebe, notranje želje, medtem ko motivacijo privlačnosti povzročijo privlačni cilji. Za učenje je še posebej pomembna delitev na notranjo in zunanjo motivacijo. Notranja motivacija izhaja iz učenca, iz želje po znanju, razvoju, medtem ko zunanja motivacija izhaja iz želje po zunanji nagradi, npr. pozitivni oceni in izogibanju kazni. Notranja motivacija prinaša zadovoljstvo že ob samem procesu učenja. Notranja motivacija je stalnejša, stabilnejša in prinaša višje rezultate kot zunanja. (po Kompare in sod., 2011). Storilnostna motivacija je želja po doseganju visokih ciljev, npr. po osvajanju višjega nivoja znanja in/ali najvišjih rezultatov, ocen. Postavljanje ciljev Osredotočenost na postavljanje ciljev izhaja iz temeljnega prepričanja:»problemov ne moremo rešiti, če nimamo zastavljenega cilja«. (po Prgić, 2017) Namreč, ko postavimo cilj, se začnemo zavedati razlike med tistim, kar imamo trenutno in tem, kar namesto tega želimo. Ko si postavimo cilj in ko smo ciljno naravnani, zastavimo smer in namen svojega življenja, s katerim se programiramo za stalno doseganje tistega, kar želimo. Potrebno je opozoriti, da cilj ni enako kot naloga. Cilj je želeno stanje, naloga pa je tisto, kar je potrebno narediti, da bi dosegli cilj. Pomembno je torej, da začnemo pri zastavljanju ciljev, šele nato si zastavimo nalogo. 2.1 Ciljni okvir, problemski okvir Osredotočanje na problem se kaže v vprašanjih, kot so»kaj je narobe?«,»kdo je kriv«,»kaj je vzrok, da problem še ni rešen?«, medtem ko se osredotočanje na cilj odraža v pogledu v prihodnost:»kaj želim(o)?«,»katere so možne rešitve?«,»kje začnemo?«. Seveda je kratek pogled nazaj oz. na problem pomemben, da se iz napak tudi nekaj naučimo in opredelimo težavo, stalno osredotočanje na problem pa je pogosto neproduktivno in nekoristno. Otežuje reševanje problema, v skupini pa poslabša medosebne odnose. Prva vprašanja nas spodbujajo k pritoževanju in utrjujejo vlogo žrtve, druga, usmerjena v cilj, pa nas spodbujajo v akcijo, v prihodnost in iskanje rešitev. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

42 Vprašanja, značilna za ciljni okvir, so naslednja: Kaj želim? Kako bom vedel, da sem cilj dosegel? Ali sem kdaj že dosegel kaj podobnega? Katere vire/zmožnosti že imam, ki mi pomagajo pri doseganju cilja? Kaj je prvi in kaj je naslednji korak? Vsako sedanje stanje (tudi če smo trenutno še usmerjeni v problem) lahko spremenimo v cilj, pri čemer je zelo pomembno pravilno postavljanje ciljev. Kot sem že omenila, se cilj razlikuje od opredelitve problema ter tudi, da cilj ni naloga, pogosto pa so tudi želje, usmerjene v prihodnost, premalo jasne. Razlika med nejasnim stanjem in ciljem (po Prgić, 2017): Stanje: Bil bi bolj samozavesten Podano nejasno Napišemo trditev Lahko imamo zdaj Ni korakov Neomejeno Podano na splošno 2.2 Vrste ciljev Cilj: Želim izboljšati svoj nastop v javnosti Podano specifično, konkretno Napišemo cilj Pomemben dejavnik je čas Potrebujemo korake, da bi ga dosegli Merljivo Podano le zase Glede na časovno oddaljenost od trenutka, v katerem smo sedaj, ločimo mogočne cilje, srednjeročne in kratkoročne cilje. Mogočni cilji so zelo pomembni, saj oblikujejo naše življenje določajo namreč smer, vizijo našega življenja. Mogočni cilji so dolgoročni (5 30 let), so jasni in privlačni, povezani so z našo identiteto in jedrnimi vrednotami. Vključujejo močna čustva in se sprva zaradi oddaljenosti in splošnosti zdijo nemogoči. Brez mogočnih ciljev ne moremo postaviti kratkoročnih ciljev, saj ne poznamo dolgoročne usmeritve. 2.3 Postavljanje kratkoročnih ciljev Ena najpogosteje omenjenih tehnik postavljanja kratkoročnih ciljev se imenuje SMART tehnika. Črke besede SMART so hkrati načela dobro postavljenega kratkoročnega cilja v angleščini. Kratkoročni cilj naj bi bil: S - specific konkreten M - measurable merljiv A as if now kot sedaj R - realistic dosegljiv T time-related časovno določen Primer cilja, postavljenega po načelih SMART. S Obvladam 30 nepravilnih glagolov v nemščini. M Vsak dan 10 minut ponavljam, zabeležim v razpredelnico. A Obvladam, znam, ponovim 30 nepravilnih glagolov. R Cilj je realističen, saj imam čas in potrebne kompetence. T Vsak dan 10, po 3 dneh ponavljam vseh UČNA MOTIVACIJA

43 P POSITIVE (pozitiven) A ACHIEVEMENT (dosežek) C CONTEXT (okoliščine) E ECOLOGY (ekologija) R RESOURCES (viri) Natančno opiši, kaj si želiš. Kaj želiš imeti, postati, biti, moči? Kje se trenutno nahajaš glede na svoj cilj? Kako daleč si že prišel? Kako boš vedel, da si cilj dosegel? Kaj je prvi korak, kaj je zadnji korak? Kje, kdaj in s kom želiš to imeti, biti, moči? In kje ne, kdaj in s kom ne? S kakšnim namenom želiš doseči ta cilj? Zakaj bi to rad znal ali imel? Kaj se bi zgodilo, če bi uresničil cilj? Ali tvoj cilj povečuje možnost izbire? Ali je dobro za ostale, če ta cilj dosežeš? Ali imaš sam vpliv na cilj? Kako lahko dosežeš svoj cilj? Kaj potrebuješ, da bi dosegel svoj cilj? Pri postavljanju in doseganju ciljev so nam na voljo vprašanja, imenovana PACER. Dobro oblikovan cilj je torej: - oblikovan pozitivno (brez nikalnic); - zastavljen in izpeljan s strani učenca; - specifičen; - ekološki (njegova uresničitev ima pozitivne posledice na posameznika in okolico); - oblikovan tako, da zajema več kot eno pot za doseganje tega cilja. V pogovoru z učencem lahko postavljamo vprašanja po t.i. diamantnem modelu, ki temelji na členjenju. Tako mu pomagamo odkriti, kaj je res tisto, kar si želi in kaj je v ozadju njegove želje. Členjenje je najprej navzgor, nato stransko členjenje ter členjenje navzdol (po Prgić, 2017): Členjene navzgor Stransko členjenje Členjenje navzdol Kaj je tisto, kar si želiš? Denar. In kaj ti bo denar prinesel? Potovanje. In kaj ti potovanje prinese? Počitnice. In kaj ti počitnice prinesejo? Sprostitev. In kaj ti prinese sprostitev? Občutek svobode. Kaj ti še lahko prinese občutek svobode? Kako še dosežeš občutek svobode, tudi če nimaš denarja? Meditacija. Narava. Branje. Kaj želiš? Denar. Kaj je prvi korak, da to dosežeš? Lahko bi honorarno delal. Kaj je prvi korak, da to storiš? Pokličem nekaj znancev, ki imajo svoje podjetje. Kaj potrebuješ, da jih pokličeš? Pridobim številke na netu. Kdaj boš to storil? Danes. 2.4 Motivacijski intervju Z dijakom, ki ima nizko motivacijo, lahko opravimo motivacijski intervju (avtorica Romana Grošelj, avtorica članka), ki vključuje vprašanja, povezana s postavljanjem različno ročnih ciljev. Pričakujemo, da se bo motivacija za učenje povišala. Intervju lahko izpelje šolski psiholog ali učitelj. Pomemben je dober stik med dijakom in osebo, ki intervjuja. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

44 Motivacijska vprašanja Kakšne so tvoje sanje, kaj si si želel postati že od nekdaj? Opombe Začetna vprašanja so namenjena dolgoročnim Katera področja te veselijo, ob čem čutiš strast? Predstavljaj si sebe čez 5, 10, 15 let. Kje se vidiš? S čim se ukvarjaš, kje si, s kom si obkrožen? Poglej v preteklost, recimo v nižje letnike ali v osnovno šolo, katere cilje in želje si že dosegel? Si ponosen nanje? Katere vire moči imaš v sebi, da si te cilje v preteklosti dosegel? Kdo ti je pri tem pomagal? Poznaš koga, ki je/zna/ima/zmore tisto, kar si ti želiš? Kaj meniš, da potrebuješ v sedanjem času, da boš svoj dolgoročni cilj, svoje sanje in želje dosegel? Kateri viri zunaj tebe ti manjkajo oz. katere imaš (bi ti lahko pomagala še kakšna oseba, potrebuješ kaj materialnega, potrebuješ kakšne kompetence in veščine, ki jih še nimaš? V kolikšni meri se že približuješ cilju? Na kateri točki med želenim in končnim stanjem se nahajaš trenutno? Prosim, nariši. Poglejva prihodnjih nekaj mesecev oz. prihodnje leto katere cilje želiš doseči? So ustrezni glede na tvoje sanje, dolgoročne cilje, vizijo? Prosim, napiši nekaj konkretnih ciljev, ki jih želiš doseči v prihodnjem letu? So realni? (preverimo po smart načelih) Kaj moraš delati, znati, vedeti, da boš te cilje dosegel? Kakšen je tvoj okvirni časovni, morebiti pa tudi denarni načrt? Srednjeročne cilje torej imaš. Kateri so tvoji cilji za ta mesec, da se boš približal srednjeročnemu cilju? Prosim, napiši jih in jih imej ves čas na vidnem mestu. Razvrsti prosim cilje od najbolj nujnega do najmanj nujnega. Najbolj nujen cilj v tem mesecu kateri je prvi korak, da boš dosegel ta cilj? Kako boš vedel, da si ga dosegel? Potrebuješ karkoli pred doseganjem tega cilja? Kako se boš nagradil Kako boš beležil in meril doseganje cilja? Katere so možne ovire pri doseganju tvojih ciljev? Zapiši jih. Zraven vsake ovire zapiši, kako jo lahko premostiš (kaj ali koga potrebuješ)? Dogovoriva se, kako in kdaj mi sporočiš, kako poteka tvoje doseganje ciljev. Kako pogost suport/coaching si želiš? ciljem, oblikovanju vizije in glavne usmeritve. Vprašanja, vezana na preteklost, so namenjena iskanju notranjih virov, ki jih posameznik že ima, pa se jih trenutno morda niti ne zaveda (opolnomočenje). Časovna črta posameznik uvidi, kje se trenutno nahaja glede na svoj končni cilj Od srednjeročnih ciljev (1 leto, nekaj let) Preidemo na trenutne cilje, vezane na sedanji čas. Ker so ti cilji vpeti v širšo vizijo, ima posameznik do njih čustven? odnos in je bolj verjetno, da jih boš dosegel? 2.5 Samoocenjevalna lestvica (avtorica Romana Grošelj) Ocenjevalna lestvica, ki nam lahko pomaga ugotoviti zmožnost ciljnega načrtovanja, postavljanja ciljev in širše vizije pri dijaku. Namen lestvice je introspektiven vpogled in individualna analiza za posameznega dijaka. Večje število točk pomeni boljšo ciljno naravnanost (zmožnost postavljanja ciljev, zavedanje svojih ciljev, pripravljenost za doseganje ciljev). Za vsako trditev izberi številko, ki odraža, v kolikšni meri trditev zate velja nikakor ne velja deloma velja, popolnoma velja deloma ne velja 1. Že od nekdaj zelo dobro vem, kaj si v prihodnosti želim (postati, imeti, moči, znati) UČNA MOTIVACIJA

45 2. Svoje cilje imam zapisane Pogosto se sprašujem, ali moje trenutno delovanje vodi do zastavljenih ciljev v prihodnosti Ko mi motivacija za učenje/delo pade, se motiviram tako, da se opominjam, da me bo le-to enkrat pripeljalo do uresničitve mojih ciljev. 5. Za uresničen zastavljen cilj se znam nagraditi. 6. V svoji bližini imam ljudi, na katere se lahko obrnem, če pri doseganju svojih ciljev naletim na oviro Ob zastavljenih ciljih se ves čas sprašujem tudi, KAKO jih bom dosegel. 8. Moji cilji izhajajo iz mojih želja in so resnično moji, nihče mi jih ne vsiljuje Dobro znam presoditi, katere cilje moram uresničiti najprej, da bom lahko dosegel ostale. 10. Če naletim na ovire, ne odneham in vztrajam pri doseganju cilja za vsako ceno. 11. Ob postavljanju ciljev predvidim možne ovire in tudi, kaj bom naredil, če se pojavijo Zelo dobro vem, katere veščine in kompetence so mi v preteklosti pomagale pri uresničevanju ciljev. 13. Cilje si postavljam tako, da izhajam iz svojih želja, zanimanj in sposobnosti Menim, da si znam zastaviti realne cilje, ki niso ne prenizki ne previsoki glede mojih zmožnosti. 15. Verjamem, da pravilno postavljanje ciljev poveča motivacijo za učenje/delo Število možnih točk je 75. Postavke so oblikovane tako, da večje število točk pomeni pravilnejše postavljanje ciljev in tudi višje zavedanje lastnih ciljev. Nujna je individualna analiza. Izberimo vse trditve, pri katerih je dijak obkrožil 3, 2 ali 1. Analizirajmo jih skupaj z njim ter poskušajmo ugotoviti, kako mu lahko pomagamo. Več je takšnih trditev, več podpore dijak potrebuje. Zaključek Glede na to, da se učinkovitost posameznikov (tudi v podjetjih v gospodarstvu) poveča, če svoje želje oblikujejo v jasne cilje in le-te pravilno postavijo, je pri nizki učni motivaciji ali pomembno, da učenca/dijaka usmerjamo po načelih pravilnega postavljanja ciljev. Naj še dodam, da ciljev ne dosegamo iz večih razlogov: pogosto je velik dejavnik tveganja nizka samopodoba, včasih zato, ker cilji niso posameznikovi, ampak jih določi okolica, pogosto pa tudi osebnostne lastnosti, kot so čustvena labilnost, nizka frustracijska toleranca. Vsekakor je zmožnost postavljanja ciljev pomembna veščina, ki se jo vsak zmore naučiti. Literatura Prgić, I. (2017). Gradivo za NLP Praktik, nevro lingvistično programiranje, neobjavljeno gradivo, Žalec. Kompare, A. in sod. (2011). Psihologija: spoznanje in dileme. DZS, Ljubljana. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

46 Metka Koder, OŠ Trnovo, Ljubljana E-naslov: Učimo in vzpodbujamo Povzetek: V članku z naslovom 'Učimo in vzpodbujamo' predstavljam moj način motivacije, učenja in vzpodbujanja učencev. Kako iz učencev potegniti čimveč? Kako jih pripraviti do tega, da se začnejo zavedati svojih enkratnih sposobnosti? Kako jim vlivati moč v rast njihove samozavesti? Vsako leto znova iščem poti, je vredno. Učenci to cenijo. Da jim to veliko pomeni, na svoj iskren način odlično pokažejo vedno znova. V lanskem šolskem letu so se še posebej izkazali v treh projektih. Bili so to: projekt 'Muzej v malem' sodelovalni projekt med OŠ Trnovo in Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, projekt 'Deveti, prvi, drugi...že gimnazijci' medgeneracijsko povezovanje nima meja in projekt 'Vesolje se začne v meni' šolski projekt ob Dnevu odprtih vrat. Vsakič so učenci pokazali največ, kar zmorejo in...mladost je svobodnejša od ptice. Ključne besede: Uvod Pri svojem delu z učenci na predmetni (učiteljica zgodovine, razredničarka) in razredni stopnji (delo v OPB) lahko povlečem skupni imenovalec. Vpodbudna motivacija prispeva k večji angažiranosti učencev pri pouku, učenju in nenazadnje, pripomore k pozitivnemu doživljanju njihovega bivanja v šolskem prostoru. To slednje je tisto, k čemur kot pedagog stremim z vsakim letom vedno bolj zaneseno. Učence pritegne spontanost učitelja in občutek, da za vse obstajajo enaka merila. Res, veliko dajo na pravičnost, na to so zelo občutljivi. Potem je tu način podajanja snovi. Še tako nepriljubljen predmet učenci postopoma sprejmejo, če učitelj poučuje z vedrino ter ob tem izkazuje, da mu njegov predmet veliko pomeni. Sploh pri zgodovini lahko izrazi učitelj lastna občutja ob določenem dogajanju, tudi tistem, pridobljenem preko lastne izkušnje. To imajo učenci radi, človeškost. Učence seveda izjemno zanima način ocenjevanja. Sama pri ustnem ocenjevanju znanja pri pouku zgodovine vsa leta uporabljam vnaprej napovedano poimensko spraševanje. Za pisno preverjanje znanja uporabljam popolnoma identična vprašanja kot smo jih poprej dobro ustno in pisno (v zvezek) utrdili med poukom. Ustna poročanja, ki jih učenci predstavijo pred razredom, temeljijo na učenčevi izbiri vsebine, ki ga v okviru zgodovinske tematike najbolj pritegne. Vse to je za učence dodatna motivacija, kar vedo, da se s takšnim načinom ocenjevanja išče znanje. V prispevku so izpostavljeni trije projekti v šolskem letu 2016 / 2017, ki so vzpodbudili učence k večji zagnanosti za delo in prispevali k njihovemu dobremu počutju, občutku pomembosti lastnega delovanja, dvigu samozavesti ter razvoju njihovih potencialov na večih področjih. V prvem celoletnem projektu 'Muzej v malem' je štirinajst učencev iz petega, šestega in sedmega razreda OŠ Trnovo sodelovalo z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane. Dekleta in fantje so se seznanjali z razvojem industrije v Ljubljani in s problematiko otroškega dela v današnjem času. Drugi celoletni projekt je bil namenjem medgeneracijskemu sodelovanju med devetim razredom (bila sem njihova razredničarka) in prvim razredom (moj lanskoletni oddelek podaljšanega bivanja). V ta projekt je bilo vključeno tudi dvodnevno sodelovanje z II. gimnazijo Maribor. Tretji, dober mesec trajajoči projekt, je bil izveden v prvem razredu, v katerem sem, kot ena izmed idejnih vodij šolskega projekta 'Vesolje se začne v meni' ob Dnevu odprtih vrat in jubilejni petinpetetdeseti obletnici šole, zasnovala ustvarjalno delo, ob katerem so bili dejavni vsi učenci in ki je pripomoglo k celostni podobi Osnovne šole Trnovo na ta prav posebni, slavnostni dan, petindvajsetega maja Muzej v malem' V projektu 'Muzej v malem' so sodelovali učenci petega, šestega in sedmega razreda Osnovne šole Trnovo skupaj z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane. Projekt je bil konec septembra 2016 predstavljem vsem učencem omenjenih razredov. Tema projekta so bile tovarne in razvoj industrije v Ljubljani ter hkrati žgoča problematika otroškega dela v današnjem času, ko po svetu še vedno dela 168 milijonov otrok. Na podlagi motivacijskih pisem, v katerih so učenci zapisali, zakaj bi želeli sodelovati v projektu, je bila izbrana skupina štirinajstih deklet in fantov, ki je začela z delom trinajstega oktobra 2016, najprej z obiskom hiše arhitekta Jožeta Plečnika. Redna tedenska srečanja, ki so trajala vse do prvega junija 2017 in o katerih so učenci oddajali tedenska poročila, so potekala največkrat v prostorih Mestnega muzeja v Ljubljanji, pa tudi na terenu. V muzejskih prostorih so se učenci podrobno seznanili z vsebino razstave 'Nova doba prihaja', ki jim jo je vrhunsko in nazorno pred- 46 UČNA MOTIVACIJA

47 stavil idejni avtor razstave in kustos Mestnega muzeja dr. Blaž Vurnik. Izven muzejskih prostorov so bili mladim muzealcem predstavljeni prostori Pivovarne Union in njenega muzeja, Ljubljanske mlekarne, konservatorsko središče Ščit, v katerem delujejo kustosi in konservatorji-restavratorji, ki s svojim delom pomagajo pri pripravi razstav Mestnega muzeja Ljubljana ter arheološki park Emonska hiša. Učenci so se preizskusili v vlogi arheologov raziskovalcev in odkopali skelet rimskega vojaka. Pomen arheologovega dela je učencem predstavil arheolog Mestnega muzeja. Vsa ta srečanja so učence na zanimiv način obogatila z novimi znanji in jih motivirala za lastno aktivno delo med potekom projekta. Vse, kar so spoznali, jim je bilo v pomoč pri idejni zasnovi in ustvarjanju lastne avtorske razstave 'Otroci brez otroštva', ki je bila na ogled za javnost v Mestnem muzeju od njene otvoritve, 23. marca 2017, do 25. maja In kako je vse skupaj potekalo? Otroško delo je bilo vodilna nit najprej za razpis natečaja za najboljše plakate, ki opozarjajo na tovrstno problematiko. Natečaju se je odzvalo šestnajst slovenskih osnovnih šol, izmed katerih so vsi udeleženci projekta izbrali tri najboljše, ki so bili skupaj z vsemi ostalimi razstavljeni na razstavi 'Otroci brez otroštva'. Mladi raziskovalci so se pred začetkom oblikovanja, postavljanja in otvoritve razstave razdelili v tri skupine. Razlagalna skupina je sestavila tekste za javna igrana vodstva po razstavi (april, maj), medijska skupina je poskrbela za uspešno novinarsko konferenco pred odprtjem razstave (21. marec 2017), oblikovalska skupina pa je snovala postavitev razstave. Vse tri skupine so združile moči med delovnim vikendom 17. in 18. marca in rezultat je bila odmevna razstavva, ki jo je slovesno otvoril župan mestne občine Ljubljana, gospod Zoran Janković. V aprilu so bili učenci povabljeni na Radio Slovenija, kjer so s svojimi izkušnjami odgovarjali na vprašanja novinarke za oddajo 'Kulturomat' na prvem programu radia. Sodelovanje učencev Osnovne šole Trnovo v projektu 'Muzej v malem' je bilo izredno pozitivno. Otroci so v pozitivno, vpodbudno naravnanem okolju praktično spoznavali utrip muzeja. Pomembno je to, da so pridobili lastno izkušnjo soustvarjanja muzejske razstave in se ob tem spontano zavedali vse obsežnosti takšnega projekta. To, da so postali soavtorji, pa tudi nosilci marsikatere ideje, jih je navdalo z veliko mero samozavesti in ponosa. Tovrstno sodelovanje je bilo dobrodošla izkušnja učencem in meni kot učiteljici. Ogromno novega smo se naučili. Razkošje novih spoznanj torej,...in to vodi naprej. Deveti, prvi, drugi že gimnazijci 'A ti res učiš ta velike zgodovino?' 'A čisto ta velike, a devete?' A te ubogajo, a so kaj pridni, a veliko znajo, a znajo igrati nogomet, a dobro berejo, a so prijazni?' 'Kakšno učilnico imajo, a se ve, da ste notri ti in devetarji?' In še in še vprašanj, na katera so želeli prvošolci izvedeti odgovore. Lansko šolsko leto sem hkrati poučevala zgodovino v devetem razredu, bila njihova razredničarka in v prvem razredu učiteljica v podaljšanem bivanju. Zato smo lahko s prvošolci odgovore na vprašanja dobili iz prve roke. O navdušenju prvošolcev 1.b nad devetošolci smo z 9. b razredom spregovorili na razredni uri. Opazno je bilo, da jim to občudovanje prav godi in dogovorili smo se, da se v šolskem letu 2016 / 2017 povežemo z najmlajšimi učenci naše osnovne šole. S takšno obliko sodelovanja sta se strinjali tudi učiteljica in vzgojiteljica v 1. b razredu. Prva velika želja prvošolcev, sploh fantov, je bila nogometna tekma. Izkoristili smo suho decembrsko vreme in med razredno uro razdelili fante obeh razredov na dve skupini. Vsaka skupina je odigrala deset minut trajajočo tekmo, z dvema polčasoma po pet minut. Poskrbljeno je bilo tudi za sodnika in ugoden razplet tekme v prid prvošolcem. Ti so od ponosa, da so lahko igrali s tako velikimi učenci in jih celo premagali, kar vriskali. V decembru smo skupaj ustvarjali praznične voščilnice in priredili pravljično urico. Devetošolke so brale pravljice. Branje pravljic se je odlično obneslo in devetošolke so same od sebe prihajale skozi celo šolsko leto brat pravljice, ko so imele same že konec pouka, k prvošolcem na igrišče ali v razred. To je bilo njihovo božično darilo in darilo za vsak dan. Devetošolci pa so se počutili še večje in zelo pomembne, postali so zvezde 1. b razreda. In to so ostali do zadnjega dne šole, ko so se v velikem slogu prišli poslovit. Učence prvega razreda so zanimale najmanjše podrobnosti s slavnostne valete, ki je bila v Cankarjevem domu 13. junija Še najbolj pa, kdo je s kom plesal in kaj so plesali, kako so bili oblečeni, ali so imele punce petke in kako je bila oblečena Metka, razredničarka, kaj so pomembnega povedali. Moji devetošolci so jim pokazali angleški valček in ča-ča-ča in jim predstavili svojo magično besedo prijateljstvo. Prijateljstvo jih povezuje in hkrati označuje njihove lastnosti. P prijateljski, R radosten, I iskren, J jezikav, A ambiciozen, T tekmovalen, E energičen, L ljubezniv, J jokav, S strpen, T temperamenten, V vedoželjen, O odgovoren. 1. b razred je potem še do konca šolskega leta vadil in plesal angleški valček in ča-ča-ča in pogrešal 9. b razred. Drugi, že gimnazijci, so dijaki lanskega 2. a razreda mariborske II. gimnazije, s katerimi so se dvakrat III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

48 družili učenci 9. b razreda Osnovne šole Trnovo. Najprej smo odšli v Maribor 30. septembra 2016 mi. Učenci naše šole so dobili vpogled v gimnazijsko dinamiko, imeli so možnost ogledati si potek pouka, spoznati vodstvo šole, pomerili so se v peki palačink. Za konec druženja so nas dijaki popeljali ločeno po skupinah po Mariboru in nam razkazali znamenitosti mesta. Vzpostavljena je bila vez, ki smo jo nadgradili 5. oktobra 2016 z gostovanjem Mariborčanov na naši šoli. Vzpodbujeni s predtavitvijo Mariborčanov, so dali vse od sebe devetošolci in se preizskusili v gostiteljski vlogi. Gimnazijci so bili zgodaj dopoldan sprejeti v avli naše šole, nato smo se preselili v učilnico 17, kjer imela svoj pozdravni nagovor ranateljica šole, gospa Irena Kokovnik. Takoj po tem uvodu, smo seveda morali vsi skupaj najprej v 1. b, kjer so jim učenci zapeli. Petnajst minut tako širokega in številčnega medgeneracijskega druženja je hitro minilo, zapustili smo srečne male obraze in se preselili v našo likovno učilnico. Učenci devetega razreda in gimnazijci 2. a rareda so se razdelili po skupinah in začeli s soustvarjanjem razstave likovnih del z delovnim naslovom: 'Ljubljana, zelena prestolnica Evrope.' Po malici so vlogo vodičev po mestu Ljubljana prevzeli moji devetošolci. Opremljeni z zemljevidom poti so samostojno izvedli vodenje po 13 postajah: Plečnikova hiša, Trnovska cerkev, Trnovski most, Križanke, NUK, Čevljarski most in ljubljanski grad, Mestna hiša, Robbov vodnjak, Tromostovje, Plečnikova tržnica in zmajski most, Prešernov trg, stičišče SNG Opera in balet-narodni muzej-narodna galerija-moderna galerija, Jakopičevo sprehajališče in Tivolski grad. Seveda je bil vmes čas tudi za sladoled. Prijetno s koristnim, medgeneracijsko nadgrajevanje stikov mladih obeh šol, sprejemanje drugačnosti in kulturne raznolikosti...vse to je potekalo v sproščenem vzdušju, kar mlade vzpodbuja, jih potrjuje in jim daje zagon. Vesolje se začne v meni...kdor hoče videti, mora gledati s srcem, bistvo je očem nevidno Vsako leto na naši šoli izvedemo šolski projekt ob Dnevu odprtih vrat. Starši in povabljeni so vsakič znova priča vrhunskim stvaritvam, ki jih pripravijo učenci za ta prav posebni dan. Letošnji Dan odprtih vrat je nosil pomembno obeležje petinpetdeseto obletnico OŠ Trnovo. Osrednja tematika projekta in slavnostne prireditve je bila prepletena z vsem, kar učencem predstavlja vesolje, ki nas obdaja. Svoja razmišljanja so zapisali v aprilu vsi učenci šole, njihove misli so bile skrbno prebrane, izbrane in objavljene v šolskem zborniku. To je bila uvodna motivacija v več kot enomesečni ustvarjalni utrip, ki se je udejanjil v čudovitih likovnih stvaritvah. Šolski notranji in zunanji prostor je postal razstavni paviljon umetnin učencev od prvega do devetega razreda, hkrati tudi scenska kulisa nastopajočim na razkošni prireditvi. Kot ena izmed idejnih vodij projekta sem prvošolcem in učencem likovne skupine v projektu predstavila glavne smernice za izdelavo scenskih likovnih del ter del za okrasitev šole. Vsi smo del vesolja, torej je potrebno to plastično čimbolj učinkovito ponazoriti. Seveda, telesa, obrisi teles učencev od prvega do devetega razreda, v različnih pozicijah in poslikana z motiviko vesolja čisto konkretno, domišljijsko, vezano na umetniška dela, literaturo, šport,... Vizualno so si preko projekcije ogledali raznovrstno slikovno gradivo in...začeli z delom. Najprej z obrisovanjem teles, sedemindvajset obrisov teles, vsako telo unikatno poslikano...dela ogromno, a neumorna zagnanost in želja, da ustvarijo najboljše, kar zmorejo, je petindvajsetega maja zablestela v trenutku dneva. Pri delu nas je vodila misel iz knjige Mali princ...'kdor hoče videti, mora gledati s srcem, bistvo je očem nevidno.' Ta stavek nam je kazal pot pri oblikovanju izgleda glavne, vhodne avle. Da pa mali princ ne bi bil sam, smo ga obdali z mavričnimi zvezdicami, nasproti mu iz zvezdne meglice prihaja vsa krasna Zvezdica Zaspanka. Nad njuno porajajočo se ljubeznijo v vesolju lebdi Zvezda Modrijanka, ona je tista, ki ju vzpodbuja...gledati morata s srcem, bistvo je očem nevidno. V velikem, svetlem prostoru avle je opazno likovno delo Mavrično vesolje učencev 1. b razreda, posuto z barvnimi krogi, v njih se skrivajo misli otrok, njihovo doživljanje neskončnega vesolja. Mavrica je svetloba, mavrica je pot do zaklada, v sebi nosim mavrico, čudovita je igra na mavričnem planetu, ko se imata dva rada to je mavrica, mavrica je zibelka vesolja. Od trinajstega aprila dalje ni bilo dneva, da ne bi ustvarjali, vztrajno in natančno so se učenci trudili po svojih močeh. Z opazovanjem lepote nastajajočih del se je njihov trud še bolj krepil. Ustvarili so občudovanja vredno celoto, šolski prostor je postal vesolje. Lepo je bilo, njihovi ponosni mladi obrazi so kipeli. 48 UČNA MOTIVACIJA

49 Zaključek Pozitivna motivacija mladih posameznikov je pomemben del njihovega vsakdanjika. Na poti odraščanja potrebujejo vzpodbudo, potrebujejo, da so opaženi, videni v svojih zmožnostih. Vsak učenec nosi v sebi unikatne sposobnosti, ki jih kot učiteljica želim prepoznati, jim dati veljavo. Lepo je s časom zaznavati, kako jim raste samozavest, tudi tistim, bolj plahim. Lepo je videti, da tega, kar imajo v sebi, ne skrivajo več, marveč pokažejo. Vsak na sebi svoj lasten način. Literatura Članek, razen citata iz knjige Mali princ, temelji na praktičnem delu šolskega leta 2016 / Antoine de Saint Exupery. Mali princ (2004). Ljubljana. Mladinska knjiga. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

50 Marjeta Kapus, OŠ Vransko-Tabor, Vransko E-naslov: Spoznavanje živali skozi veščine kritičnega mišljenja Povzetek: Čeprav pričakujemo, da bo spoznavanje živali za učence aktualno tudi pri pouku na predmetni stopnji, temu žal pogosto ni (več) tako. Učitelji še vedno največkrat posegamo po tradicionalni metodi razlage in frontalni učni obliki, saj le na ta način uspemo predelati učni načrt. Pri takšnih metodah in oblikah pouka dajemo prednost vsebini, manj pa razmišljamo o tem, kako učenci to znanje procesirajo. Učinek takšnega pouka in motivacija za»poslušanje«sta nam vsem dobro poznana. Cilj tega prispevka je predstaviti učenje o vretenčarjih skozi veščine miselnih procesov pri pouku naravoslovja. Ker je pri takšnem učenju poleg vsebine pomemben tudi proces učenja, so učenci zanj mnogo bolj motivirani. Ključne besede: pogovor, veščine kritičnega mišljenja, motivacija, vretenčarji Uvod Vprašanja o tem, kako učenci vsebinska znanja procesirajo, osmišljajo in povezujejo z življenjem, postajajo danes med učitelji vse bolj aktualna in nujna. Hitro širjenje novih informacij in spoznanj na različnih področjih človekovega življenja zlahka najde poti do mnogokrat premalo kritičnih uporabnikov, mladih in odraslih. Še posebej zato bi morali v šoli dajati več pomena učenju kritičnega mišljenja. Veščine, ki bi jih učenci s tem pridobili, bi jim olajšale prepoznavati različne situacije življenja, se v njih premišljeno odločati in izbirati ustrezne rešitve. Miselne veščine imajo moč spodbujati radovednost nad povezanostjo in kompleksnostjo vsega živega, dajejo vseživljenjsko uporabna znanja in bi morale postati glavni nosilci dejavnosti učne ure. Miselne procese lahko razvijamo tudi skozi pogovor, ki je sestavni del skoraj vsake učne ure. Ta pogosto izbrana metoda dela pri pouku je lahko živo orodje in moč za spodbujanje povezovanja in sodelovanja, seveda pa tudi doseganja učnih ciljev. S pogovorom poskušamo učence motivirati za novo učno vsebino, ugotoviti njihovo predznanje in napačne predstave, ob koncu ure pa preveriti razumevanje novih spoznanj. S pogovorom želimo učence spodbujati k razmišljanju, razumevanju, sklepanju, prepoznavanju in odkrivanju novih spoznanj, zato naj ne bi ostal zgolj površinski (tradicionalni, monološki). Pogovor, ki pri učencih spodbudi miselne procese, radovednost in empatijo, pomeni učitelju najmočnejši impulz in spodbudo za nadaljnje delo v razredu. V razmišljujočem ali pristnem pogovoru, kot ga opisuje Barica M. Požarnik, so vprašanja učencev naraven del poti do razumevanja novih pojmov, kar omogoča vpogled v obravnavano vsebino iz različnih perspektiv. Takšen pogovor se ne zaključi s kratkimi odgovori učitelja, ampak spodbuja postavljanje novih vprašanj. V takšnem, dialoškem, pogovoru pridobivajo vsi, učenci in učitelj. Mnoge naše izkušnje iz šolskih klopi pričajo o tem, da ima lahko način učiteljeve komunikacije oz. pogovora dolgotrajnejši in usodnejši učinek na našo prihodnost kot pa sama vsebina učne snovi. Zato ima učni pogovor v procesu vzgoje in izobraževanja mnogo večjo težo, kot mu jo običajno pripisujemo. Barica M. Požarnik meni, da učni pogovor ni le tehnika za doseganje ciljev, temveč je lahko tudi dober način našega sobivanja in druženja, čustvena in socialna dejavnost. Pogovor učencem ne ponuja le vsebine, temveč tudi orodja za komunikacijo, povezovanje in čustvovanje, razvijanje sprejemanja sebe in drugih. Po učnem načrtu za naravoslovje za 7. razred naj bi učenci pri pouku naravoslovja razvijali postopke in spretnosti sistematičnega opazovanja, poimenovanja, opisovanja in primerjanja organizmov ter razvrščanja v sistem. Analiziranje, primerjanje, sklepanje, argumentiranje in abstrahiranje so veščine kritičnega mišljenja. Poti za procesiranje informacij, ki niso hitre in avtomatizirane, temveč zavestne, nadzorovane, samorefleksivne in miselno zahtevne, opisujeta v delu Kako spodbujati razvoj mišljenja Alenka Kompare in Tanja Rupnik Vec. Ob učenju, ki ni usmerjeno le k cilju, učenci uspešno zadovoljujejo svoje osnovne potrebe po moči (avtonomnosti), svobodi, sodelovanju in učenju. Takšno učenje spodbuja njihovo notranjo motivacijo in omogoča, da sledijo svojemu lastnemu tempu in zmožnostim. 50 UČNA MOTIVACIJA

51 UČNA URA: VRETENČARJI CILJ: učenci spoznajo osnovno zgradbo vretenčarjev in razumejo, da organizme na podlagi skupnih značilnosti uvrščamo v širše skupine (sistematske kategorije). METODE IN OBLIKE DELA: pogovor, skupinsko delo, delo s slikovnim gradivom Učne ure o živalih si ni mogoče zamišljati brez uporabe virov, ki omogočajo učencem vidno zaznavanje čutnih vtisov: pestrosti barv, oblik, velikosti, gibanja, načina prehranjevanja itd. V predstavljenem primeru uporabljamo doma izdelane slikovne kartice pripadnikov živalske OPAZOVANJE IN SKLEPANJE Iz okolja neprestano sprejemamo informacije preko čutil, na spontan način ali pa bolj sistematično. Naš najmočnejši zaznavni kanal sprejemanja je vid. Na osnovi vidnih in tudi slušnih informacij ljudje zelo pogosto le-te posplošujemo, izpeljujemo sklepe in zaključke ter oblikujemo napačna prepričanja. Učence preko veščin opazovanja in sklepanja učimo, da so prepričanja lahko mnogokrat zmotna, če jih ne preverimo in utemeljimo na zadostnem številu primerov. Primeri nalog: 1. Pozorno si oglejte slike živali a) Kaj lahko opazujete? Navedite nekaj značilnih lastnosti živali, ki jih lahko neposredno opazite. b) O čem na podlagi opažanja ne morete biti popolnoma prepričani, ampak lahko samo z večjo ali manjšo verjetnostjo sklepate? (Npr. ne moremo vedeti, na kakšne načine pridobivajo/izmenjujejo snovi in energijo iz okolja; katere notranje organe imajo ) c) Na podlagi opazovanja navedite nekaj zmotnih sklepov o živalih (ribah, dvoživkah, plazilcih, pticah in sesalcih), za katere imate dovolj utemeljenih informacij, da so napačni. (Npr. vsi plazilci imajo zunanje ogrodje, vse dvoživke so brez repa ) d) Kako bi se izognili zmotnemu sklepanju in posploševanju v vsakdanjem življenju? Postavljanje vprašanj William Shakespeare je nekoč zapisal, da je svet toliko zanimiv, kolikor smo mi radovedni. Opazovanju in čudenju v naravi pogosto sledijo spontana vprašanja kaj, zakaj, kako. V znanstvenem raziskovanju so vprašanja bolj sistematična in premišljena. Vprašanja spodbujajo mišljenje, usmerjajo pozornost in dajejo priložnost za poglobljeno razumevanje življenja. Primeri nalog: 1. Oblikujte čim več vprašanj o vretenčarjih, ki se začenjajo z vprašalnicami: KDO, KJE, KAJ, ZAKAJ, KAKO, KAKŠEN, ALI JE RES. 2. Presodite vprašanja po pomembnosti (pomembno, srednje pomembno, manj pomembno). 3. Kaj vas še posebej zanima o prikazanih živalih? Na katera vprašanja bi želeli poiskati odgovore? Primerjanje in razvrščanje Na osnovi primerjanja razvrščamo organizme, predmete in pojave v enostavnejše miselne sheme. Razvrščanje nam olajša življenje in naredi kompleksen svet bolj obvladljiv. Bistvo razvrščanja je, da izberemo smiselne kriterije oz. merila. Pri pouku naravoslovja primerjamo organizme med seboj, ugotavljamo in opisujemo podobnosti ter razlike med njimi, oblikujemo nova spoznanja in jih razvrščamo v sisteme na osnovi sorodnosti. Primeri nalog: 1. a) Pojasnite podobnosti in razlike med vretenčarji in nevretenčarji. b) Katere podobnosti in razlike med njimi so pomembne? Primer Vennovega diagrama primerjava vretenčarjev in nevretenčarjev III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

52 2. Na kakšen način bi bilo spoznavanje vretenčarjev bolj sistematično in učinkovito? 3. Živali na sliki uvrstite v kategorije: RIBE, DVOŽIVKE, PLAZILCI, PTICE, SESALCI. Določite značilnosti vsake skupine, katere mora žival imeti, da je del te skupine. Preverite značilnosti skupine z opisi v učbeniku. Abstrahiranje in analiziranje Alenka Kompare in Tanja Rupnik Vec v svojem delu opisujeta pomen abstrahiranja pri iskanju bistvenih informacij in ugotavljanju skupnih značilnosti ter pomen analiziranja pri razčlenjevanju celote z namenom, da bi jo bolje razumeli. Primeri nalog: 1. Tabelo izpolnite s trditvama imajo/nimajo. Če poznate pojme, jih lahko tudi konkretno poimenujete. riba žaba želva sinička človek parne okončine kožne tvorbe dihalna površina toplokrvni zunanje ogrodje notranje ogrodje čutila Katere značilnosti so skupne vsem vretenčarjem? Posplošitev: Vsi vretenčarji 2. Iz katerih najmanjših gradbenih in funkcionalnih gradnikov so sestavljeni deli telesa vretenčarjev, ki so navedeni v tabeli? 3. Kaj bi se zgodilo, če bi posamezen del živali manjkal? 4. Kako morajo delovati deli skupaj, da je lahko žival to, kar je, in da dela to, kar dela? Odločanje Premišljeno odločati in izbirati se učimo na osnovi opazovanja in razumevanja sebe in vsega, kar nas obdaja. Skozi učinkovit učni proces pridobivajo učenci veščine in sposobnosti za prevzemanje odgovornosti svojih lastnih izbir vedenja. Primer naloge 1. Učiteljici biologije želite ob koncu šolskega leta kupiti hišnega ljubljenčka. Izbirate lahko med zlato ribico, želvo, papagajem in morskim prašičkom. Po skrbni presoji se odločite, kaj boste izbrali. a) Zapišite najpomembnejše kriterije, o katerih je vredno razmisliti pred nakupom izbrane živali. b) Razmislite, kako bi isto preglednico izpolnila učiteljica. Bi bila njena odločitev enaka vaši? Kriteriji (dejavniki, ki bi jih upoštevali) riba želva papiga morski prašiček Vsota točk Zaključek Z izbiranjem aktivnih dejavnosti pri pouku naravoslovja omogočamo učencem poleg spoznavanja in razumevanja pojmov tudi veščine, ki so za življenje in delo nujno potrebne. Preko njih učenci razvijajo miselne spretnosti, komunikacijo, sposobnost povezovanja in sprejemanja različnih idej. Tudi pogovor je lahko učinkovita aktivna dejavnost, če ima moč spodbuditi miselno aktivnost učencev in jo obdržati v trajnejšem in ne zgolj kratkoročnem stanju. Literatura Marentič Požarnik, B., Plut Pregelj L. (2009): Moč učnega pogovora - Poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS. Kompare, A., Rupnik Vec, T. (2016): Kako spodbujati razvoj mišljenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 52 UČNA MOTIVACIJA

53 Marta Zaplotnik, Osnovna šola Franceta Prešerna, Kranj E-naslov: Motivacija otrok: Različni vidiki motivacije pri pouku Povzetek: Potrošniška družba ustvarja vse več odpadkov. Ti so postali velik ekološki problem. Za učinkovito spopadanje z njim moramo začeti ozaveščati ljudi. Že v zgodnjem življenjskem obdobju jih moramo motivirati za učinkovito ravnanje z odpadki. Naučiti jih moramo, kako zmanjšati njihovo število. Z učenci tretjega razreda smo se ukvarjali s to problematiko v obliki medpredmetnih povezav. Pri spoznavanju okolja, slovenščini in likovni vzgoji v okviru tematskega sklopa Okoljska vzgoja Ravnanje z odpadki, so med drugim spoznavali, da iz odpadkov lahko ustvarimo nove uporabne predmete. Iz plastenk so ustvarili igrače, iz kartonskih škatel zmaje. Za realizacijo vseh teh aktivnosti pa je vsekakor potrebna ustrezna motivacija učitelja. V Nadaljevanju opišem in govorim o različnih vidikih motivacije pri pouku. Ključne besede: ekologija, odpadki, recilkliranje, motivacija, skrb za okolje Uvod Motivacija je psihološki proces, pri katerem pride do povezave potrebe in cilja v motiv, ki človeka žene v določeno aktivnost, aktivira druge pomembne psihične procese (npr. pozornost, mišljenje, pomnjenje, čustva) ter jih usmeri v učenje. Pri pouku je motivacija ključna za učni proces. Samo motivirani učenci pričnejo z učenjem in pri njem vztrajajo do zaključka učnih nalog ali ciljev. Pri tem je zelo pomembno učiteljevo prepoznavanje in upoštevanje motivacijskih značilnosti učencev. Šolsko učenje se od spontanega vsakodnevnega učenja razlikuje v intenziteti in vsebini učne motiviranosti. Učenec si v šoli učnih vsebin, načina in časa učenja ne izbira sam. Ne izbira si učiteljev, ki bodo te vsebine podajali, prav tako tudi sošolcev ne. Zato mora biti dobro motiviran, poleg tega pa bo za svoje učenje tudi ocenjen. Ocena pa pomembno vpliva na motivacijo za njegovo nadaljnjo učno in življenjsko pot. Motiviranje učencev v šoli Učitelj za motiviranje učencev v šoli poleg strokovnega in pedagoško-didaktičnega znanja potrebuje še znanje o: 1.) razvojnopsiholoških značilnostih učencev v posamezni starosti, posledično pa tudi o njihovih zmožnostih za razumevanje učne snovi; 2.) strukturi in sestavinah motivacijskega procesa znanje o psihološki naravi motivacije; 3.) prepoznavanju različnih motivacijskih značilnosti učencev, te se kažejo v njihovem učnem vedenju ( učno aktivni učenci, učno tekmovalni učenci, učno nesamozavestni učenci, učno pasivni učenci, učno nemotivirani učenci); 4.) delovanju učne motivacije kot sredstvu za optimalno učno motiviranost, upoštevajoč individualizacijo. Spodbude, ki imajo za namen pritegniti učenčevo pozornost za učenje in jo vzdrževati med učenjem, v pedagoški praksi imenujemo motivacija. Pri tem mislimo na pomemben del didaktične strukture učne ure. Te spodbude razumemo kot kaj učenca pritegne k učenju. V ustreznih pogojih lahko vodi k dolgotrajnejši motiviranosti učencev za učenje. 1.1 Motivacijske spodbude Spodbude, s katerimi učitelji v šoli motivirajo učence za učenje, lahko razdelimo v dve širši skupini: - didaktične motivacijske spodbude, kot so to na primer sama organizacija učnega okolja in učenja, učne metode, izbira nalog ter didaktični material; - psihološke motivacijske spodbude, kot so to na primer vodenje učenca med učenjem s povratnimi informacijami o njegovem učenju in dosežkih, oblikovanje formativne povratne informacije, omogočanje učne podpore (spodbude, pomoč pri oblikovanju ustreznih strategij, skrb za oblikovanje in ohranjanje pozitivne samopodobe, izražanje pozitivnih pričakovanj) in usmerjanje pri učenju ter modeliranje oziroma ravnanje učitelja v vlogi modela (vzora), ki ga učenci posnemajo, tako v pristopu k učnim nalogam, kot tudi med učenjem ter pri razlagi rezultatov svojega učenja. 1.2 Vplivi na motiviranost in motiviranje učencev Na motiviranost in motiviranje vplivajo: - osebnost učitelja: odprtost, dinamičnost, empatija, optimizem, strpnost, zaupanje v učence, pripravljenost poslušati; - vzpostavljanje odnosov: poslušanje, zaupanje, strpnost, izražanje pričakovanj ; III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

54 - oblikovanje aktivnosti - poučevanje (ožji pomen): pestrost metod in oblik, prilagajanje, upoštevanje razlik med učenci, razredna interakcija; - preverjanje in ocenjevanje znanja ter oblikovanje povratnih informacij: pravičnost, strpnost, različne oblike preverjanja - formativna povratna informacija. Iz moje prakse V razredu sem imela učenca z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo. Pri pouku je bil velik problem že motivirati ga, da bi se umiril, obstal na svojem mestu in ne motil sošolcev. Tako sem zelo intenzivno razmišljala o motivaciji za učno delo, ki bi tega dečka pritegnila in premagala njegov neprestani notranji nemir. Najprej sem poskrbela za tehnične pripomočke. Na stolu je imel napihljivo blazino. Tako se je lahko premikal, ne da bi vstal. V roke sem mu občasno dala gumijasto žogico, s katero se je igral, tako ni grizel pisal. Bil je tudi moj asistent, ki je razdeljeval učne liste, zatemnjeval učilnico, prižigal in ugašal luči, Pouk sem skušala izvajati čim manj frontalno. Dajala sem kratka in jasna navodila. Težave so bile tudi, kadar so učenci delali v skupinah. Dela se je hitro naveličal, bil je nenatančen, zelo ga je zanimalo delo drugih skupin, zato je hodil k njim in jih seveda motil. Pri tem je pri njih sprožal nejevoljo. Z njim pa sem vzpostavila tudi psihološki odnos, v katerem sem mu ves čas nudila podporo. Motivacijske usmerjenosti Notranja - učenec najde spodbude za učenje znotraj sebe: cilji, interesi usmerjen je v proces učenja, v problem (ki mu pomeni izziv), cilj je znanje, rešitev problema oz. obvladovanje; Zunanja - učenca spodbudijo pobude staršev, učiteljev, ocene, tekmovanje, usmerjen je k rezultatom; Nemoč in izogibanje - nima občutka nadzora nad dogajanjem, izide tolmači z naključji; če je možno, se izogiba delovanju in s tem tudi neuspehom. 2.1 Značilnosti notranje motivacije Te so: - samoiniciativnost, spontanost, postavljanje vprašanj; - izbiranje zahtevnejših obveznosti, iskanje aktivnih učnih strategij, usmerjenost k razumevanju; - vztrajanje in dokončanje aktivnosti (ne glede na ovire); - izražanje zadovoljstva, navdušenja in ponosa nad dosežki; - zadovoljstvo jim prinaša aktivnost sama, opravljeno delo, ne iščejo (nujno) zunanje potrditve. Iz moje prakse Učitelji učencem v šoli skušamo privzgojiti skrb za okolje. Zavedamo se, da se človekove navade, pridobljene v otroštvu, prenesejo v odraslo obdobje. Pri manjših otrocih je pomembno, da pridobljeno znanje uporabijo v praksi. Tako so učenci v tretjem razredu pri vsebini o ekologiji in ravnanju z odpadki spoznali, da se odpadni material lahko koristno uporabi. Da tudi sami lahko prispevajo k zmanjšanju odpadkov s tem, da stvari, ki bi jih vrgli v koš, predelajo in ustvarijo nove uporabne ali okrasne predmete. Iz plastenk so izdelali lutke, s katerimi so uprizorili lutkovno predstavo, kartonske škatle pa so preoblikovali v velike zmaje. Pri delu so bili vsi zelo motivirani, vsi aktivni, sproti so si izmišljali izboljšave. Ideje, kako naj bi bil zmaj videti, so kar vrele iz njih. 2.2 Primerjava zunanje in notranje motivacijske usmerjenosti Notranje (+) Zunanje (-) - se same obnavljajo - potrebujejo dodajanje od zunaj - spodbujajo občutek, da - se jih navadimo imamo vpliv - spodbujajo nesamostojnost in občutek nemoči - spodbujajo odgovornost - povzročajo odvisnost 2.3 Kvaliteta doživljanja ob notranji/zunanji motivacijski usmerjenosti Motivacijska usmerjenost (notranja, zunanja) se povezuje tudi s kvaliteto doživljanja (pozitivna, negativna čustva): - notranja pozitivna (veselje ob rešitvi problema), - zunanja pozitivna (pričakovanje pohvale, zadovoljstvo ob nagradi), - notranja negativna (razočaranje, občutek nekompetentnosti), - zunanja negativna (strah pred kaznijo, pred neuspehom ali pred posmehom). 54 UČNA MOTIVACIJA

55 2.4 Motivacijske teorije Motivacijske teorije pojasnjujejo naravo in delovanje motivacije z različnih teoretičnih izhodišč, tako lažje razumemo nekatere oblike delovanja. 1. Teorija okrepitve - behavioristični vidik 2. Teorija pričakovanja - kognitivni vidik 3. Teorija atribucije (pripisovanja) - kognitivni vidik 4. Teorija motivacijskih ciljev - sociokognitivni vidik motivacijske teorije 1. Teorija okrepitve - behavioristični vidik. Uporaba pohvale, graje, nagrade, kazni, z namenom okrepitve ustreznega in odstranjevanja neustreznega vedenja. Iz moje prakse Učenci so za delo zelo motivirani, kadar vedo, da npr. za nagrado ne bodo imeli naloge ali da bomo učno uro zaključili nekoliko prej in se bodo lahko igrali. 2. Teorija pričakovanja - kognitivni vidik. Posameznik vlaga energijo v dejavnosti, kjer ve, da lahko pričakuje uspeh in potrditev v zanj pomembni socialni situaciji (želja izkazati se - pred drugimi, tudi pred samim seboj, npr. pred prijatelji). 3. Teorija atribucije (pripisovanja) - kognitivni vidik. Ta opozarja, da je motivacija v tesni zvezi z našo razlago uspehov in neuspehov, in sicer glede stabilnosti (stalni, spremenljivi vzroki), izvora, mesta ali lokacije (notranji, zunanji vzroki) in občutka možnosti nadzora (lahko vplivam, ne morem vplivati). Od tega, v katerem polu teh kategorij vzrokov posameznik išče razlago, so odvisna njegova nadaljnja pričakovanja in prizadevanja. Učitelj lahko vpliva na to razlago! Pomembno je, da učitelj pripisuje učenčeve neuspehe spremenljivim vzrokom, na katere ima učenec možnost vplivanja, na primer utrujenost, nezbranost, vročina Teorija motivacijskih ciljev - sociokognitivni vidik. Izhaja iz ciljne usmerjenosti oziroma iz odgovorov na vprašanje, KAJ vodi posameznika v delovanju ter v prizadevanjih za dosežke. Raziskave opozarjajo na različne ciljne usmerjenosti: - cilji obvladovanja nalog (učne snovi) in razvijanje lastne zmožnosti, - izkazovanje lastnih zmožnosti (v socialnem kontekstu), - izogibanje pred neuspehi ali pred izkazovanjem lastne nezmožnosti. 3. Koraki motiviranja učencev - Aktivnosti so oblikovane tako, da so učenci zaposleni na ravni sposobnosti. - Vsakemu učencu je omogočeno doživljanje uspešnosti. - Učenec je deležen pozitivne povratne informacije (od učitelja, staršev, vrstnikov). - Učenec doživi občutek lastne kompetentnosti in občutek, da lahko vpliva na svoj uspeh (notranja točka nadzora). - Oblikuje se pozitivna učna samopodoba, ki deluje kot varovalni dejavnik v primeru neuspehov. Iz moje prakse Učenec v tretjem razredu je imel zaradi čustvenih blokad odpor do pisanja. Oče ga je pogosto kaznoval s prepisovanjem dolgih besedil. V zvezke ni pisal oziroma zelo malo. Učno gradivo sem mu kopirala, da se je lahko učil. Pri pouku je sodeloval, pogosto dvigoval roko in pripovedoval o svojih izkušnjah, rad je izražal svoje mnenje. Snov si je hitro zapomnil. Večino ocen je pridobil na ustni način. Kljub težavam s pisanjem se je v njem izoblikovala pozitivna učna podoba. Tako je počasi njegov odpor do pisanja izzvenel in v četrtem razredu te težave ni imel več. Zaključek Učenje ne more biti vedno zabava, ne sme biti vedno tekma. Je izziv, je pot in cilj, je napor, ki vodi k zadovoljstvu. Pri tem pa ima zunanja ali notranja motiviranost pomembno vlogo. Z njo se učenje sploh lahko začne. Cilj motiviranja je torej oblikovanje optimalnih učnih strategij in samoregulacije v procesu učenja. Učenje predstavljamo kot vrednoto. Prav tako so cilj boljši učni rezultati. Literatura Juriševič, M. (2012): Motiviranje učencev v šoli. Učbenik. Ljubljana: Littera picta Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Curk, J. (2011): Psihologija Spoznanja in dileme. Učbenik za psihologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. Ljubljana: DZS Razdevšek Pučko, C. (2013): Vloga motivacije v učenju in poučevanju. Šola za ravnatelje. Ljubljana: PEF III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

56 Tjaša Sajovic, Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj E-naslov: 56 UČNA MOTIVACIJA Pouk je lahko zanimivejši Povzetek: Motivacija je ključni dejavnik dinamike učnega procesa. Le motivirani učenci učenje začnejo, se učijo, sprašujejo, sodelujejo, razmišljajo, primerjajo, vrednotijo in pri učenju vztrajajo, dokler ne končajo učnih nalog ali ne dosežejo učnih ciljev. V okviru projekta smo z otroki obiskali čebelarja, ki nam je razkazal čebelnjak, življenje v njem in predstavil delo čebelarja. Otroci so bili pri vseh dejavnostih zelo aktivni. Skozi te dejavnosti sem jih spremljala, spodbujala in jih vodila. Otroci so imeli ves čas možnost, da si ogledajo knjige in plakate, ki so jih skupaj ustvarili. Ponudila sem jim tudi možnost rokovanja z različnimi materiali. Pri izdelovanju čebelnjaka, čebel in sveč so bili samostojni in aktivni, upoštevala sem tudi njihove zmožnosti. Otrokom je bil ta način dela všeč, saj so imeli možnost samostojnega, aktivnega raziskovanja, načrtovanja in sodelovanja pri ustvarjanju skupnih ciljev. Vtisi in spoznanja so bili prisotni še dolgo časa, kar je le še potrditev, da je aktivno učenje z raziskovanjem pri delu z otroki zelo uspešno in ga je potrebno v čim večji meri vključevati v vsakdanji učni proces. Ključne besede: motivacija, aktivno učenje, čebelarstvo, čebele, med 1 Uvod Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in znova. (Tone Pavček) Motivacija je eden ključnih dejavnikov učenja. Učna motivacija obsega pobude za učenje, usmerja učenje ter vpliva na kakovost, trajanje in intenzivnost učenja. Pedagoški delavci bi se morali zavedati vseh dejavnikov in sestavin učne motivacije, saj bi jo tako lažje ohranjali in spodbujali. Vemo, da je bolje za učenca in njegov uspeh, če je notranje motiviran, saj tako pri učenju uporablja boljše učne strategije, je bolj vztrajen in uspešen. Predvsem pa je pomembno, da se uči zaradi svojega interesa in želje po razumevanju in znanju. 2 Učna motivacija Za uspeh pri učenju ni pomembno le, da se znamo učiti, ampak tudi, da smo pripravljeni usmerjati svojo energijo v doseganje zastavljenih, tudi zahtevnejših učnih ciljev in pri tem vztrajati (Marentič Požarnik, 2003). Marentič Požarnikova povzame, da je učna motivacija skupen pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji in obsega pobude za učenje, usmerjanje učenja, določanje intenzivnosti ter trajanje le-tega in kakovost naučenega. 2.1 Vrste motivacij Motivacijo, katere izvor izhaja iz osebnostnih dejavnikov, imenujemo notranja motivacija. Za motivacijo, ki jo spodbujajo zunanji dejavniki, pa uporabljamo izraz zunanja motivacija (Žagar, 2009) Notranja motivacija Notranja motivacija je težnja iskanja in osvajanja izzivov, pri kateri sledimo osebnim interesom. Gre za motivacijo, ki izvira iz dejavnikov, kot so radovednost, interes Ko smo notranje motivirani, počnemo, kar nas zanima in pri tem doživljamo zadovoljstvo, za to dejavnost pa ne pričakujemo nagrade. Učenec z notranjo motivacijo želi razviti svoje sposobnosti, spoznati in razumeti nekaj

57 novega ter obvladati neko spretnost. Notranja motivacija je povezana z ustvarjalnostjo, užitkom in širjenjem interesov. Če je učencem delo zanimivo, bodo gotovo pokazali več iniciativnosti. Spodbujati je potrebno radovednost učencev. Če se učijo snov iz radovednosti, jo pomnijo dalj časa Zunanja motivacija O zunanji motivaciji govorimo, kadar se učenci učijo zaradi zunanjih posledic, ko je učenje le sredstvo za doseganje pozitivnih posledic in izogibanje negativnim posledicam. Neko dejavnost lahko izvajamo zato, ker nam to prinese materialno dobrino, nagrado ali pohvalo, oziroma zato, da dokažemo svoje zmožnosti drugim ali pa se želimo izogniti kazni, negativni kritiki ali neuspehu (Puklek Levpušček in Zupančič 2009). Ta motivacija običajno ni trajna in je pogosto povezana s pritiski. Med najpogostejše zunanje spodbude, ki jih učitelji uporabljajo, da bi motivirali učence, sodijo pohvala in graja, nagrada in kazen, tekmovanje in sodelovanje ter ocene (Žagar, 2009). 2.2 Kako pripomoremo k boljši motivaciji učencev Pozitivna povratna informacija Vsak najmanjši otrokov napredek moramo opaziti in pohvaliti. Spodbujamo ga, da pri delu vztraja, čeprav je zelo zahtevno. Ko otrok doseže cilj, se moramo pred njim resnično razveseliti. Spominjanje na prejšnje uspehe Preden se otrok loti nove naloge, ga spomnimo, kako uspešen je bil pri prejšnjih nalogah. Povežimo otrokove izkušnje z novimi okoliščinami. Bolj bo motiviran za delo, če bo imel občutek, da utegne na koncu doseči uspeh. Oblikovanje načina dela Pred opravljanjem naloge preverimo otrokovo predhodno znanje in izkušnje, povezane s problemom. Obsežnejše naloge razdrobimo na krajše, da jih lažje opravi. Uporabljamo igre in ustvarjalne dejavnosti Za razlago pomembnih dejstev uporabljamo ustvarjalne metode podajanja snovi. Pri poučevanju uporabljamo različne barve, kartice, plakate, igralne kocke, didaktične igre Nihče ne more povsem motivirati drugega. Starši in učitelji lahko s prigovarjanjem in z oblikovanjem pozitivnega mišljenja pripomorejo, da se otrok loti dela. 2.3 Narava, okolje, naravoslovje Učitelji imamo posebno poslanstvo in hkrati veliko odgovornost, da motiviramo otroke za delo. Zaupani so nam otroci v svojem najbolj občutljivem obdobju za oblikovanje njihove osebnosti. Otrokom damo največ z zgledom, z našim odnosom, z našo osebnostjo. Zelo je pomembno, kakšni so otrokovi prvi stiki z naravo, saj je od njih v veliki meri odvisno, kakšen odnos bo otrok izoblikoval do narave. Prav tako otroci odnos do narave prevzamejo od odraslih, staršev in učiteljev. Zato ni mogoče, da bi otrokom pomagali razviti pozitiven odnos do narave, če tega odnosa sami nimamo. Pomembno je, da otrokom naravoslovje približamo na čim bolj zanimiv način, da spozna, da je del narave in da je od nje odvisen. Otrok mora biti v dejavnosti aktivno vključen in stvari mu morajo biti predstavljene na konkreten način. Narave ne moremo doživeti preko medijev, ampak jo lahko doživimo le, če smo v njej. Je učilnica vseživljenjskega učenja. Človek naravo opazuje in raziskuje od zgodnjega otroštva do pozne starosti Čebele in med Večina otrok se giblje in odrašča v okoljih, ki jim nudi manj prostora za gibanje ter razvoj čutil, hkrati pa jim nudi veliko čutnih vtisov, ki so zanj škodljivi (televizija, računalnik, telefon). Normalen razvoj otroka je odvisen od bogatega čutnega doživljanja, ki ga nudi le naravno okolje (Lepičnik Vodopivec, 2013). Zato so se otroci v projektnem delu družili v naravi, jo doživljali, raziskovali, spoznavali živali in rastline ter pridobivali nove izkušnje. Del narave pa smo prenesli tudi v učilnico. Dejavnosti projektnega dela: 1. Obisk pri čebelarju Čebelar je predstavil svoje delo in povedal marsikaj zanimivega o čebelah. Spoznali so vrste čebel, postopek nastajanja medu, kakšnega okusa je med in predvsem, kako zdravo ga je uživati. Učenci so delo čebelarja spremljali skozi stekleno in mrežasto steno. Videli so čebeljo družino, matico, čebelo delavko in trota. V panju so si ogledali satovje, med in cvetni prah. Spoznali so pripomočke, ki jih čebelar uporablja pri svojem delu. Da se čebelarji zaščitijo pred piki čebel, si oblečejo čebelarsko III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

58 zaščitno obleko. Tudi otroci so si nadeli čebelarski zaščitni klobuk. 2. Okušanje medu Čebelar je na mizo prinesel več vrst medu. Otroci so spoznali, da se med razlikuje po barvi. Tudi poskusili so ga in ugotovili, da so različnega okusa. 3. Agregatno stanje medu Z otroki smo opazovali različne vrste medu in ugotavljali, da je med tekoč in da se pretaka. Vprašali smo se, kaj se z njim zgodi, če ga damo v hladilnik. Odločili smo se za poskus. Opazili smo, da ni več tako pretočen kot prej in da je malce drugačne barve. Do tega je prišlo, ker smo spremenili temperaturo okolja. Zanimalo jih je, kakšen bo postal med, ko ga damo v toplo vodo. Ugotovili so, da bo ponovno tekoč. 4. Kateri med imate doma? Otroci so na listku prinesli napisano, kateri med imajo doma. Na plakat so naredili stolpčni prikaz, iz katerega je bilo razvidno, kateri med največ uporabljajo doma. Ugotovili smo, da imajo največ medu cvetličnega okusa. 5. Ustvarjanje sveč iz voska Otroci so dobili v roke vosek, ki so ga vonjali, tipali, gnetli in ugotavljali, kaj pravzaprav to je. Opazili so, če vosek dolgo časa držijo v rokah, se le-ta mehča. Nato so iz stenja in čebeljega satovja oblikovali svečke. 6. Lecterjevo srce Pri čebelarju nam je gospa zamesila testo za lecterjeva srca. Povedala nam je, kaj vse je dala v testo. Testo so razvaljali in oblikovali v srce. Nato so srce še okrasili in dali v pečico. Okrasno slaščico so lahko kakšen dan po izdelavi pojedli ali pa je služila za okras. 7. Poslikava panjskih končnic Otroci so pri čebelarju spoznali panjske končnice in si že pri njem ogledali, kaj vse je na njih naslikano. Podobne motive so otroci naslikali na že pripravljene deščice in nastal je razredni čebelnjak. 8. Od kod prihaja med? Z učenci smo se odpravili v šolsko knjižnico in poiskali knjige o čebelah. Še enkrat so ponovili, kakšna je pot od cvetice do medu. Pripravili so slike, ki so jih imeli s seboj in po skupinah izdelali plakate. Ena skupina je nalepila slike, kjer čebele nabirajo med. Za drugi plakat so iskali slike, ki prikazujejo čebelnjak in dogajanje znotraj njega (satovje). Tretja skupina je izbrala slike čebelarja in pridobivanje medu iz satovja, četrta pa medene končne produkte. Otroci so med seboj sodelovali, se učili razvrščati in iskati informacije. Knjige so nekaj časa ostale v razrednem knjižnem kotičku. Otroci so si knjige z zanimanjem ogledovali, včasih pa smo kakšno skupaj prelistali ali prebrali. 9. Pesem in ples o čebelici Otroci so se naučili pesem in ples o čebelicah (Čebelice- Ribič Pepe, Čuki). 10. Izdelovanje čebelic Otroci so najprej s črno in rumeno barvo pobarvali glinene lončke. Za glavo so na stiroporno kroglico narisali obraz in iz kosmate žice oblikovali tipalke. Pritrdili so še krila iz čebeljega satovja. 3 Zaključek Za projektno delo sem se odločila, da bi kar najbolj uspešno motivirala otroke in da bi bilo njihovo zanimanje za učno snov še večje. Otroke sem celostno, miselno in čustveno aktivirala v resnične življenjske okoliščine. Tako delo omogoča aktivno učenje, ki je uspešnejše in poteka s samostojnim iskanjem, razmišljanjem, s smiselnim dialogom v skupini, predvsem pa z lastno miselno aktivnostjo in iskanjem rešitev. Tako pridobljeno znanje je trajnejše. Vse to je učenje za prihodnost in boljši jutri. Literatura Lepičnik Vodopivec, J. (2013). Od okoljske vzgoje do vzgoje za trajnostno prihodnost v vrtcu. Koper: Univerzitetna založba Annales. Likar, T. (2016). Med in čebele v življenju človeka učenje z raziskovanjem v vrtcu. (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Marentič Požarnik, B. (2002). Notranja učna motivacija kot pogoj in cilj kakovostnega izobraževanja. Vzgoja in izobraževanje, 33 (3), Puklek Levpušček, M. in Zupančič, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Skarlovnik, R. (2015). Spoznavanje čebele v predšolskem obdobju. (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Koper. Žagar, D. (2009). Psihologija za učitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Center za pedagoško izobraževanje. 58 UČNA MOTIVACIJA

59 Aleksandra Pörš, OŠ Kuzma E-naslov: Motiva(k)cija Povzetek: Na OŠ Kuzma, ki je podeželska šola, z namenom, da bi povečali pozornost in predvsem motivacijo učencev, vsak dan (ne glede na vremenske razmere) vsaj 20 min poskušamo preživeti na prostem v okolici šole, kjer izvajamo dejavnosti, katerih temeljni cilj je večja motivacija za učenje in boljša zapomnitev učnih vsebin. Učenci se učijo na podlagi izkušenj in opazovanja dogodkov v naravi, saj učenje na prostem že v osnovi dokazano poveča motivacijo za učenje, navdušenje, samozavest, kaže pa se tudi manj težav s pozornostjo. Ugotovili smo, da so učenci bolj motivirani za delo, pozitivni, zadovoljni in pripravljeni na pouk, če del ure, nekaj minut ali celo šolsko uro preživijo na prostem, kjer se imajo priložnost razgibati, obiskati travnik, gozd, bližnji potok ali druga življenjska okolja, kjer opravljajo vodene in organizirane dejavnosti, kot če bi jih izvajali v zaprtem prostoru (učilnici ali telovadnici). Ključne besede: motivacija, poučevanje, učenje, pozornost, izkustveno učenje, učenje na prostem Uvod Po zapisu v Wikipedii je motivacija psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo. Nanjo gledamo kot na gonilno silo, ki nas prisili, da ravnamo v skladu z nekim ciljem, ali pa to vedenje še dodatno okrepi. In ravno ta gonilna sila, ki krepi pozitivno vedenje učencev je tisto, kar želimo pri pouku in v življenju nasploh. Poznamo več vrst motivacij. Kot dve najpomembnejši pa se pojavljata notranja in zunanja motivacija. Notranja motivacija je prirojeno in naravno nagnjenje za razvoj naših notranjih sposobnosti prek učenja, za katerega ni potrebna zunanja spodbuda. To pomeni, da se notranje motiviran človek ne oklepa zunanjih ciljev, kot so nagrada, dobra ocena, priznanje in uveljavitev v javnosti, saj so zanj značilne notranje motivacijske spodbude. Za zunanjo motivacijo pa so značilne zunanje motivacijske spodbude, ki izhajajo iz okolja, te so posredne, uporablja jih nekdo od zunaj (starši, učitelji, sošolci, vrstniki), da bi z njimi sprožil motivacijski proces. Zunanje motiviran človek tako deluje zaradi zunanjih posledic (pohvala, graja, nagrada, kazen, preverjanje in ocenjevanje), sama dejavnost ga ne zanima, delo je le sredstvo za doseganje dobrega in ogibanje slabemu. (Macuh, 2008) V izobraževanju nas že zaradi zgoraj naštetega večina stremi k notranji motivaciji, ki po (Razdevšek Pučko)»vleče«naprej, se sama obnavlja, spodbuja občutek, da imamo vpliv in spodbuja odgovornost. Kadar pri otroku torej znamo spodbuditi notranjo motiviranost, je pol dela že narejenega. Zakaj motivacija na prostem? Kadar se oziramo po drugih organizacijah po svetu potem je zagotovo ena največjih razlik, da so tam v dopoldanskem času učenci bistveno več zunaj. Na Finskem so učenci zunaj v odmoru ne glede na vreme. Tam se psihično in fizično sprostijo, da lahko potem zbrano sodelujejo tudi pri naslednji učni uri. Podobno je tudi v drugih državah. Na Islandiji, kjer so vremenske razmere za pouk zunaj zagotovo od vseh evropskih držav najmanj primerne, ima večina osnovnih šol v šolskem programu pouk na prostem kot del vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Tako sistematično enkrat na teden učenci 120 min preživijo v okolici šole. Na vprašanje, zakaj se odpraviti v naravo, odgovarja tudi Skribe Dimec (2014), ki pravi, da pouk na prostem: - omogoča učencem realno, pozitivno izkušnjo, - izboljša fizično in mentalno zdravje učencev, - poveča motivacijo, navdušenje, samozavest; manj je težav z motnjami pozornosti, - izboljša vedenje učencev v razredu (timsko delo, povezanost skupine itd.), - poveča ročne spretnosti, koordinacijo, ravnotežje; manj je poškodb, - izboljša učne dosežke, - omogoča socialni razvoj (sodelovanje, zaupanje itd.), - spodbuja individualne učne metode, - poveča skrb in odgovornost za okolje (vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj), - omogoča medpredmetno povezovanje. Izkušnje Ker se je nekoč zgodilo, da zaradi zunanjih dejavnikov celo leto nismo mogli ali smeli časa preživljati na zunanjih površinah ali okolici šole, sem se odločila in opazovala vedenje ter počutje svojih učencev. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

60 Le ti so že po nekaj mesecih bili pogosto slabe volje, hitreje utrujeni in nejevoljni. Čeprav smo veliko uporabljali telovadnico so pogosto spraševali, zakaj ne bi šli malo ven, kdaj bo čas za sprehod in podobno. Njihovo razpoloženje je nihalo. Bili so razdražljivi in po tretji šolski uri je bilo zelo težko najti motivacijo, ki bi bila uspešna. V zadnjih letih poučevanja sem ugotovila, da je potrebno izkoristiti danosti, ki jih imamo okrog sebe. Če torej živimo na vasi in ne v mestu in obstaja priložnost, da se veliko gibamo na svežem zraku, se tam igramo in učimo, zakaj je torej ne bi izkoristili. Ugotovila sem, da so učenci veliko bolj motivirani, če že vnaprej vedo, da se bomo odpravili ven. Zato jim na začetku dneva izdam, kdaj, kam in za koliko časa se bomo namenili v naravo. Tako smo v naslednjem letu, ko se je porodila priložnost, minutke za zdravje, učiteljice prvega vzgojno izobraževalnega obdobja zapisale, kar v letni delovni načrt. To se nam je zdelo odlično izhodišče za miganje in razgibavanje, saj je kar nekaj otrok, ki se spopadajo z motnjami pozornosti ter/ali s kratkotrajno koncentracijo. Zaradi odličnih rezultatov in podpore vodstva smo dejavnost podaljšali tudi v naslednjih letih. Ker je potrebno upoštevati vse dejavnike, ki se tičejo varnosti otrok in se v primeru, da le te ne bi mogli 100 odstotno zagotoviti ne odpravimo ven. V vseh drugih primerih, pa nas pot zanese na bližnje šolsko igrišče, na večje nogometno zelenico, bližnji gozd, center vasi ali nekoliko oddaljeno kmetijo, kjer si učenci lahko ogledajo živali, se z njimi seznanijo in se v nekaterih primerih z njimi tudi soočijo. Ker so razredi maj številni, predvsem ta s katerim sem se ukvarjala z motivacijo na prostem (šteje namreč osem učencev), se nisem srečevala z disciplinskimi težavami, težavami z neprimernim vedenjem ali drugimi nevšečnostmi, ki se pojavljajo pri velikih skupinah. Dejavnosti Motiva(k)cije izvajam dosledno vsakodnevno zaporedoma en mesec. Za vsak dan si pripravim načrt dela, pregledam dnevne priprave in se odločim, kaj bo rdeča nit motivacije na prostem, ki jo bom izvedla. Potrudim se, da je le ta vsak dan nekaj drugega raziskovanje, opazovanje, orientacija, šport, razgibavanje, skriti zaklad, štetje prometa, seštevanje ali odštevajo do 20 (s pomočjo obročev, po stopnicah), iskanje različnih živali in rastlin v bližnjem potoku, na šolskem vrtu prepoznavanje zelenjave. Vse dejavnosti, ki bi jih tako ali drugače izvajala v razredu - le na veliko manj zabaven način, se tako prenesejo na zunanje površine, kjer je, tako vsaj pravijo učenci, bolj zabavno in ker večino reči opravijo in izkusijo na lastni kož si jih tudi zapomnijo lažje in prej. Preden končamo - zadnjih nekaj minut, preden se opravimo nazaj k pouku v učilnici, pa zaključimo v vseh primerih, tudi z gibalnimi igrami kot so ristanc, črni mož in podobno. Največkrat se poslužujem iger, ki so se jih igrali naši dedki in babice in tako zaokrožim nekatere cilje spoznavanja okolja (recimo: razlikovanje preteklosti in sedanjosti, življenje včasih je bilo drugačno) ter hkrati nekatere cilja športa (atletska abeceda, igre z žogo, naravne oblike gibanja in podobno). Ob stresnih obdobjih in dnevih, ko se učenci težko zberejo že zjutraj, pa seveda dejavnosti prilagodim, razširim ali jih zamenjam po potrebah in željah učencev, ki so pomemben oblikovalec motivacije. Zaključek, predstavitev opravljenega dela Kadar učence povprašam, kako se jim zdi motivacija na prostem so odgovori največkrat takšni: Bolj mi všeč, ko smo zunaj, kot notri, ker imamo tam več prostora. Zara Komaj čakam, da gremo na igrišče, ker lahko na koncu vedno tekamo in se igramo zanimive stare igrice. Thian Včasih mi je lepo, da gremo ven že zato, ker mi ni treba samo sedeti. Pia Zabavno je, ko dežuje ali sneži, mi pa se oblečemo in lahko čofotamo po vodi ali grabimo sneg. Jan Najraje slišim, ko učiteljica pove AKCIJA, ker vem da to pomeni, da bo spet zabavno. Teja Učitelji pogosto tožimo o vsebini aktualnih učnih načrtov, češ, da so prezapleteni in preveč obsežni, toda avtor knjige Učitelj - sam svoj mojster, Paul Ginnis (2004), opozarja, da je potrebno za družbeni napredek spremeniti predvsem metodologijo poučevanja, ne pa tudi njegove vsebine, in dodaja, da je učenje ustvarjalno šele takrat, ko je takšno tudi poučevanje, kar zahteva usposobljenega in izurjenega učitelja. Ker so zadnje raziskave pokazale, da je na naši šoli na našem območju tudi največ prekomerno hranjenih otrok, se mi zdi motivacija v naravi toliko bolj potrebna, zato jo mislim izvajati še naprej in še bolj poglobljeno in intenzivno, saj se kažejo pozitivni učinki, ki jih opažajo tudi drugi strokovni sodelavci, ki se v zadnjem času tudi sami večkrat odpravijo na prosto in nekaj minutk ali celo uro preživijo na prostem. Čeprav je pred nami še veliko dela, sem prepričana da plujemo v pravo smer. V prispevku sem želela predstaviti primer dobre prakse, ki se je torej izkazal, kot izjemno uspešen, 60 UČNA MOTIVACIJA

61 in sicer izvajanja metode izkustvenega učenja v prvem izobraževalnem obdobju in njene pozitivne učinke za nadaljnje delo v razredu. Moje ugotovitve potrjujejo dejstvo povečane učne motivacije z gibanjem na svežem zraku in s tem povezanim grajenjem učenčeve samopodobe. Literatura Ginnis, P. (2004). Učitelj sam svoj mojster: kako vsakega učenca pripravimo do uspeha. Ljubljana: Rokus. Juriševič, M. (2006). Učna motivacija in razlike med učenci. Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Macuh, B. (2009). Kako motivirati sebe in učence za aktiven pouk. Šolski razgledi. Strokovnoinformativni častnik za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo. ( ) Skribe-Dimec, D. (2014). Pouk na prostem. Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Spoznavanje okolja/ naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

62 Ana Kretič Mamič, Gimnazija Nova Gorica E-naslov: Vpliv uvodne motivacije na delo v razredu Povzetek: V prispeveku sem predstavila tri primere učnih ur, ki sem jih začela drugače kot ponavadi začnemo učitelji. Želela sem predstaviti vpliv dobrega uvoda v učno uro na motivacijo dijakov. V prvem primeru so se dijaki srečali z eksponentno funkcijo v treh različnih zgodbah, v drugem so sami s pomočjo preprostega orodja narisali elipso, v tretjem primeru pa sem matematično snov povezala s filozofijo. Ključne besede: motivacija, učna ura, eksponentna funkcija, elipsa, Zenon Uvod Začenjam z mislijo Terrela Bella: "O izobraževanju si zapomnimo tri pomembne stvari, prva je motivacija, druga je motivacija, tretja je motivacija." Tako kot fizična aktivnost potrebuje spodbudo ogrevanje, jo potrebuje tudi umska aktivnost. To je zame dobra uvodna motivacija (lat. motus pomeni gibanje) in bi morala biti sestavni del vsake učne ure. Če je dijak ali učenec dobro motiviran, bo učno uro pozorneje spremljal in bo med njo aktivneje sodeloval. Uvodna motivacija je učenčev prvi stik z učno snovjo in če je z njo učitelj uspel v učencu vzbuditi interes, je s tem polovico uspeha že dosegel (Čulibrk, 2016). Veliko let sem kot učiteljica na gimnaziji iskala te spodbude, ideje, veliko prebrala na to temo in tudi veliko preizkušala. Nekaj zelo dobrih uvodnih motivacij pa predstavljam v tem svojem prispevku. Naj povem še to, da sem sama veliko spodbud na to temo srečala v projektu ATS 2020, ki me je preko aktiviranja učenčevega predznanja in postavljanja pravih ciljev tudi opogumil, da sem začela še bolj natančno odkrivati ta zapleten psihološki proces, ki mu pravimo motivacija. Primeri učnih ur: 1. primer: Eksponentna funkcija v zgodbah Dijaki so ob prihodu v razred že našli klopi razporejene v tri skupine, na tabli pa je bil napisan naslov: Matematika v zgodbah. Vsaka skupina je dobila listek, na katerem so bila zapisana zgodba in navodila. Zgodbo so morali prebrati in odgovoriti na zastavljeno vprašanje, kasneje so dobili še list s kratkim izračunom in učni list. Cilj učne ure je bil samostojno narisati graf eksponentne funkcije. Učna ura je zelo dobro uspela, ker so res sami narisali graf in si ga tudi lažje zapomnili. Zgodbe sem povzela po knjigi Zanimiva matematika (Pereljman, 1951). Zgodba 1: Zgodba o šahu in številih, ki so takoooo veliiiikaaaa Šah so iznašli v Indiji. Ko se je indijski vladar Šeram seznanil s šahovsko igro in se je naučil igrati, je bil navdušen nad njeno lepoto. Zvedel je, da si je igro izmislil eden od njegovih podanikov ter ukazal, naj ga poiščejo in pripeljejo, da bi ga nagradil. Iznajditelj, ime mu je bilo Seta, je prišel pred vladarja. Bil je skromno oblečen učenjak. "Seta, želim te primerno nagraditi za učinkovito igro, ki si si jo izmislil," je rekel vladar. Modrijan se je priklonil. "Dovolj bogat sem, da lahko izpolnim vsako tvojo željo," je nadaljeval vladar. "Povej torej, kaj bi najraje dobil za nagrado, in to boš tudi dobil." Seta je molčal. "Naj ti ne bo nerodno," ga je spodbujal vladar, "povej svojo željo! Ničesar mi ne bo žal, samo da ti jo izpolnim." "Velika je vaša dobrota, gospodar. Toda dajte mi čas za odgovor. Željo vam povem jutri, ko bom dobro premislil." Naslednjega dne je Seta spet prišel pred vladarja in ga presenetil z zelo skromno prošnjo. "Gospodar," je rekel Seta, "ukažite, naj mi dajo za prvo polje na šahovnici eno pšenično zrno " "Navadno pšenično zrno?!" je bil vladar presenečen. "Da, gospodar. Za drugo polje, ukažite naj mi dajo dve, za tretje štiri, za četrto osem, za peto šestnajst, za šesto dvaintrideset. " "Dovolj!" ga je jezno prekinil vladar. "Dobil boš zrn za vseh 64 polj šahovnice, kakor si želel: za vsako polje dvakrat toliko kot za prejšnje. Toda vedi, da tvoja prošnja ni vredna moje darežljivosti, kajti s tem, da prosiš za tako ničevo nagrado, nespoštljivo omalovažuješ mojo dobrotljivost. Kot učitelj bi moral izkazati svojemu gospodarju več pozornosti in spoštovanja. Odidi! Moji služabniki ti bodo prinesli vrečo s pšenico." Seta se je nasmehnil, zapustil dvorano in čakal na nagrado. Je nagrada dovolj dobra? Jo bo vladar izpolnil? 62 UČNA MOTIVACIJA

63 Zgodba 2: Zgodba o novcih in številih, ki so takoooo veliiiikaaaa To se je zgodilo pred mnogimi stoletji v starem Rimu. Voskovodja Terencij je po cesarjevem nalogu napravil zmagovit pohod in se s trofejami vrnil v Rim. Cesar mu je obljubil za nagrado visok položaj v senatu. Toda Terencij tega ni želel. Odvrnil je: "Mnogo zmag sem izvojeval, v boju sem se utrudil, minila je mladost, kri mi počasneje teče po žilah. Prišel je čas, da se oddahnem." "Kaj bi želel od mene, Terencij? ", ga je vprašal cesar. Terencij odvrne: "Reven sem, gospodar... Ako hočeš darovati nagrado svojemu skromnemu služabniku, naj mi tvoja radodarnost pomaga, da preživim preostala leta mirno ob domačem ognjišču. Gospodar, daj mi denarja, da si zagotovim ostanek svojega življenja." Cesar pa se ni odlikoval z veliko radodarnostjo. Rad je kopičil denar zase. Terencija je vprašal: "Kolikšna vsota, Terencij, pa misliš, da bi ti zadostovala?" Terencij odvrne: "Milijon denarjev." (Denar je rimski srebrni novec) Cesar mu je obljubil, da mu bo odločitev sporočil naslednjega dne. Naslednjega dne se je vojskovodja javil v cesarjevi palači in čakal na cesarjev odgovor. Cesar mu je rekel: "Poslušaj me! V moji blagajni leži 5 milijonov bakrenih brasov (bras je petina denarja). Šel boš v blagajno, vzel v roko 1 bras, se vrnil semkaj in ga položil pred moje noge. Drugi dan boš zopet šel v blagajno, vzel tam novec za 2 brasa in ga položil tukaj zraven prvega. Tretjega dne boš prinesel novec za 4 brase, četrtega dne novec za 8 brasov in tako dalje vsak dan še enkrat več. Dokler boš imel zadosti moči, da boš novce dvignil, jih boš lahko odnašal iz moje blagajne. Pri tem ti ne sme nihče pomagati in uporabljati smeš samo lastne moči. Vse, kar ti bo uspelo odnesti, bo tvoje." Terencij je pohlepno požiral vsako cesarjevo besedo ter zadovoljen odšel. Ali se je terencij dobro odločil? Zgodba 3: Zgodba o ugodni pogodbi in številih, ki so takoooo veliiiikaaaa Bogataš milijonar se je vrnil s potovanja nenavadno vesel. Na poti ga je doletelo srečno srečanje, ki mu je obetalo veliko korist. "Včasih ima človek srečo," je pripovedoval domačim. "Ne govore brez vzroka, da denar leti k denarju. Tudi k mojemu denarju lete denarci. In kako nepričakovano! Na poti me je srečal neznanec preproste zunanjosti. Ogovoril me je in ko je zvedel, da sem premožen, mi je ponudil ugoden posel, ki me je navdušil." Sklenila sta pogodbo, v kateri je bilo zapisano, da bo neznanec vsak dan prinesel bogatašu evrov, bogataš mu bo pa prvi dan plačal 1 cent, drugi dan 2 centa, tretji dan 4 cente, četrti dan 8 centov in tako naprej do zadnjega dne v mesecu. Bogataš je bil navdušen, ker bo tako zlahka prišel do velike vsote denarja. Si želiš srečati tega neznanca? Bi z njim sklenil to pogodbo? 2. primer: Elipsa Pri tej učni uri so dijaki delali v skupinah po štiri. Na mize sem zalepila papir formata A3, zraven pa vrvico, dve palčki in pisalo. Na učnem listu so dobili tri naloge: s pomočjo pripomočkov morajo narisati elipso, ugotoviti, kaj velja za vsako točko, ki leži na elipsi in razmisliti, kje v naravi srečamo eliptično gibanje. Z velikim navdušenjem so začeli z risanjem in imeli nemalo težav, ki so jih z mojimi spodbudami, naj ne obupajo, tudi uspešno rešili in izpolnili vse naloge. Naslednjo uro smo elipse risali še s pomočjo računalnika. Prav vsi dijaki so bili zainteresirani za delo. 3. primer: Zakaj v matematiki ahil ujame želvo, v filozofiji pa ne (zenonov paradoks) Dijake je pritegnil že sam naslov, ko pa je v razred vstopil še profesor filozofije, je bilj cilj uvodne motivacije dosežen. Profesor filozofije je predstavil Zenonov praradoks takole: Zenon (živel okrog leta 450 pr. n. š.) pravi:»ahil in želva se gibljeta v isti smeri po ravni črti. Ahil je veliko hitrejši od želve, a da bi dohitel želvo, mora najprej mimo točke T, s katere je želva začela. Ko pride do točke T, je želva že napredovala do točke T1. Ahil želve ne more dohiteti, dokler ne pride do T1, a tedaj je želva že prišla do nove točke T2. Ko pride Ahil do T2, je želva že pri novi točki T3 itd. Tako Ahil ne more želve nikoli dohiteti.«(struik, 1978) Dijaki so nato hitro spregovorili o neskončni geometrijski vrsti, ki smo jo že prejšnjo uro spoznali pri matematiki. Zanimivo je bilo opazovati na eni strani zagrizene dijake, ki so z matematičnimi formulami dokazovali drugim, kako se motijo. Na drugi strani so dijaki, ki jih je pritegnil filozofski način razmišljanja, razlagali, kje se matematika moti. Cilj je bil dosežen. Vsi so ponovili računanje vsote neskončnega števila členov zaporedja, hkrati pa ugotovili, kje sta se matematika in filozofija III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

64 razšli in tako razčistili še filozovski del Zenonovih paradoksov. In vse zaradi dobre uvodne motivacije. Zaključek Živimo v času, ko s pomočjo interneta hitro poiščemo nova odkritja, tehnološke dosežke, prevode besed, obnove knjig za domače branje, ki so tako dobro napisane, rešene matematične naloge in tako naprej. Seznam je skorajda neskončen. Sprašujem pa se, kako se je lahko človek zadovoljil s tem (in je še ponosen na to), da se sploh ne sprašuje več, kako kaj deluje, ampak samo pritiska na gumb. Pozabljamo na velika dela mojstrov zgodovine, ki so nas pripeljala do znanosti in razvoja, ki ga poznamo danes. Pa vendar danes še obstajajo ljudje, ki so visoko motivirani za svoje cilje. Pri pouku je podobno, nekaj dijakov je pripravljenih za kvalitetno delo, ki temelji na razumevanju, nekaj je takih, ki se jim ne da veliko, velika večina pa si želi samo golega reševanja matematičnih nalog (v razumevanju ne vidijo smisla), da bi na koncu čim bolje opravili maturo. In prav ti skupini sta tisti, ki potrebujeta spodbudo, ki jo lahko da samo učitelj. Literatura Čulibrk N. (2016). Vpliv uvodne motivacije na kakovost učne ure pri pouku geografije. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta. Pridobljeno s Pereljman J. I. (1951). Zanimiva matematika. Ljubljana: Mladinska knjiga Struik D. J. (1978). Kratka zgodovina matematike. Ljubljana: DZS 64 UČNA MOTIVACIJA

65 Katja Zagoričnik, Osnovna šola Petrovče, Petrovče E-naslov: Motivirano in aktivno do znanja Povzetek: Projekt, ki sem ga izvedla v oddelku podaljšanega bivanja v 2. razredu, je bil zasnovan na aktivnih učnih metodah in oblikah dela ter na medpredmetnem povezovanju. Z učenci smo spoznavali Afriko kot celino, njeno pokrajino, rastline, živali, glasbo, življenje otrok; naučili pa smo se tudi nekaj afriških besed. Učenci so vseskozi aktivno sodelovali, pri delu in nalogah so izredno uživali in ne nazadnje so na svojevrsten način tudi sooblikovali učni projekt. Svoje dosedanje znanje o Afriki so razširili, poglobili in z izkustvenim učenjem tudi trajno usvojili. Ključne besede: aktivne učne metode, motivacija, medpredmetno povezovanje, Afrika 1 Uvod V oddelku podaljšanega bivanja v 2. razredu sem v okviru usmerjenega prostega časa izvedla trimesečni projekt, s katerim sem želela učence učno motivirati pri odkrivanju, raziskovanju, spoznavanju, poglabljanju in pridobivanju znanja o afriški celini, njeni pokrajini, živalih, glasbi in življenju afriških otrok. Projekt je bil zasnovan na medpredmetnem povezovanju ter raznolikih, zanimivih, aktivnih učnih oblikah in metodah dela, ki sem jih primerno kombinirala med seboj ter prilagodila starostni in razvojni stopnji otrok. Vseskozi sem se trudila za aktivno sodelovanje učencev, ki so hkrati na svojevrsten način tudi sooblikovali učni projekt. Svoje dosedanje znanje o Afriki so razširili, poglobili in z izkustvenim učenjem tudi trajno usvojili. 2 Učne metode in oblike dela V prispevku bom podrobneje opisala učne oblike in metode dela, s katerimi sem učence motivirala za delo in jih aktivno vključila v odkrivanje in spoznavanje afriškega sveta. 2.1 Predznanje učencev Na začetku so učenci na liste z obrisom afriške celine zapisali, kaj že vedo o Afriki oziroma na kaj se spomnijo ob tej besedi. Na ta način sem preverila njihovo predznanje in skozi projektno delo lažje uresničevala učno načelo od bližnjega, že znanega k daljnemu in neznanemu. Analiza njihovih odgovorov je pokazala, da jih največ pomisli na afriške živali (kamele, kače, zebre in opice), pomanjkanje vode in hrane, žejo, pesek, revščino in revne otroke, vročino, črnce, sušo in kaktuse. Eden izmed učencev je zapisal:»afrika je vroča. Spominja me na svet hude žeje. Veliko živali je v Afriki. V Afriki primanjkuje elektrike. V Afriki tudi v posodah nosijo vodo.«iz odgovorov sem razbrala, da si učenci predstavljajo Afriko kot celino revščine, revnih otrok, vročine, suše in žeje. Moj namen je bil, da jim to njihovo predstavo o Afriki razširim in poglobim, da jim predstavim, da ni vsepovsod tako, pač pa da je Afrika tudi bogata, da niso vsi ljudje revni, čeprav v naših očeh na prvi trenutek zgleda tako. Črna celina ima namreč med drugim tudi razvita območja, mesta, povsod ne primanjkuje padavin, vode, povsod ni žeje in lakote. O vsem tem smo se z učenci veliko pogovarjali. 2.2 Besede na črko Ker sem izhajala iz medpredmetnega povezovanja vseh predmetnih področij v 2. razredu (slovenščina, matematika, angleščina, spoznavanje okolja, likovna umetnost, glasbena umetnost, šport) in ker sem želela doseči čim večjo aktivnost in motiviranost učencev pri projektu, je vsak učenec v šoli izžrebal črko, na katero je moral doma s pomočjo staršev poiskati čim več besed, ki so na kakršenkoli način povezane z Afriko. O nalogi in celotnem projektu sem seznanila starše s kratkim dopisom, kar je bil zelo dober način za motivacijo in spodbudo za domače raziskovanje, odkrivanje in zbiranje besed ter drugega najrazličnejšega gradiva. Učence sem za domače delo dodatno motivirala tudi z razrednim besednim natečajem, da bo zmagovalec razreda tisti, ki bo poiskal največ besed in bo nagrajen z majhno pozornostjo. Moj namen je bil dosežen, saj so učenci aktivno pristopili k nalogi in začeli pisati besede že kar v šoli. 2.3 Didaktični pripomoček pozorko Z učenci sem se pogovarjala o zbranih besedah; na kakšen način in zakaj so povezane z Afriko. Tako so učenci postopoma začeli širiti svoje predznanje in odkrivati afriški svet. Ker sem med drugim izhajala tudi s področja slovenščine, smo se z besedami poigravali s pomočjo didaktičnega pripomočka Po- III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

66 zorko zakladnica idej za spodbujanje aktivne pozornosti. Avtorici sta zapisali:»pozorko predstavlja radovednega otroka, ki svet okoli sebe zajema z veliko žlico. S pozornim opazovanjem in aktivnim poslušanjem vase srka znanje, odkriva neznano in se veseli nepričakovanih izzivov. Pripravljen je na pustolovščine, kjer bo lahko kreativen in samostojen. Veseli se vsakega trenutka in optimistično zre v prihodnost. Raziskava med drugošolci na eni izmed osnovnih šol je potrdila, da z rednim in sistematičnim izvajanjem vaj dosežemo izboljšanje slušne pozornosti, izboljšanje vidne pozornosti, podaljševanje vztrajanja v dejavnosti, zmanjšanje števila napak, izboljševanje tempa predelovanja informacij, odkrivanje novih poti do cilja ter dvig samopodobe (Draksler in Korpnik, 2016).«Primeri: Kreiranje novih besed Pripravi list in pisalo. Preberi navodilo in ustvari novo besedo. Zapiši besedo SKAČEM. Odvzemi prvo črko, zadnji dve črki zamenjaj z A. (KAČA) Zapiši besedo CELINKA. Besedi odvzemi črko K. (CELINA) Zapiši besedo NAMIG. Zamenjaj zadnjo črko s črko B. (NAMIB) Tako ali drugače Pripravi list in pisalo ter po navodilu zapiši besede. SLON, PALMA, V, PUŠČAVA, OB, AFRIKA, NAMIBIJA 1. Od najkrajše do najdaljše. 2. Od najdaljše do najkrajše. 3. Samo besede, ki vsebujejo črko A. 4. Besede, ki ne vsebujejo črke V.»Drugačne«besede Pripravi list in pisalo. Napisane besede prepiši od desne proti levi. ANILEC, EBMIH, EKSAM EKŠIRFA, ICNRČ, NOJIPROKŠ, ADOV Vaje so mi pomenile osnovo, ki sem jo sama prilagodila glede na vsebino projekta in intelektualne zmožnosti učencev. Poleg teh vaj smo v povezavi z vsebinami projekta v besedah prepoznavali prvi in zadnji glas, šteli zloge, iskali in sestavljali besede, reševali uganke in kvize. 2.4 Branje člankov Učencem sem brala članke o življenju otrok iz različnih afriških držav: Mali, Sudan, Etiopija, Ruanda, Burkina Faso. Članke sem večinoma našla v reviji Ciciban, v rubriki Otroci po svetu. Včasih so posamezne dele članka brali tudi učenci, ki so že dobri bralci. Ob branju smo vsako državo poiskali na zemljevidu Afrike, učenci pa so jo nato pobarvali na svoji nemi karti. Na ta način so širili geografsko predstavo o afriški celini in se seznanjali z njeno razsežnostjo. Po branju člankov sem vodila razgovor o vsebini, ob tem pa sem v pogovor vključila tudi vzgojni in socialni vidik s poudarkom na strpnosti, medsebojnem spoštovanju različnih ras, kultur in narodov. 2.5 Obisk šolske knjižnice in branje knjig Obiskali smo tudi šolsko knjižnico, kjer nam je gospa knjižničarka prebrala knjigo Alenke Klopčič z naslovom Metka v Gvineji Bissau, ki jo je v šolo prostovoljno prinesla učenka. Knjižničarka je z učenci vodila razgovor o zanimivi vsebini, ki nam je skozi domišljijsko zgodbo predstavila življenje v tej afriški državi. Naslednji dan pa smo izdelali plakat z obrisom Afrike in države Gvineja Bissau. Učenci, ki se radi likovno izražajo, pa so nanj narisali glavne knjižne junake. Učenko, ki je samoiniciativno prinesla knjigo, sem v razredu javno pohvalila. To pa je bila motivacija za ostale učence, ki so doma postali pravi mali raziskovalci in zbiralci predmetov, knjig, leksikonov in člankov v različnih revijah. V šolo so med drugim prinesli: sfingo iz Egipta, bobne, imenovane džembe, puščavski pesek, atlase, knjige z naslovi Dežele sveta, Moja prva enciklopedija, Matej in Amadu. Slednjo smo prav tako prebrali in se pogovorili o njeni vsebini. 2.6 Afriška glasba in igranje bobnov S pomočjo zanimive knjige Dalaka glasbeno popotovanje v zahodno Afriko smo pokukali na glasbeno-umetniško področje in spoznavali afriška glasbila ter se seznanjali z njihovimi poimenovanji. Ena izmed učenk je v šolo prinesla boben, imenovan džembe, na katerega so učenci po ritmu tudi zaigrali. Ob tem so neizmerno uživali in se zabavali. 66 UČNA MOTIVACIJA

67 2.7 Izdelovanje afriških bobnov, petje in ples, učenje afriških besed Med projektom smo večkrat obiskali šolsko knjižnico, kamor učenci izredno radi zahajajo zaradi prijetnega vzdušja, ki učence še dodatno spodbuja h kreativnosti. V knjižnici smo poslušali afriške pesmi, naučili smo se zapeti pesem Denkadi, ob kateri smo tudi zaplesali. Za učence nadvse zanimivo pa je bilo učenje afriških pozdravov, kot sta anisoma (dober dan), combe (na svidenje), ter vljudnostnih fraz, kot so couliedi (kako si kaj), ibonimi (od kod prihajaš) ter e wafomini (kam greš). Iz odpadnih kartonskih škatlic smo izdelali preproste afriške bobne in jih okrasili ter pobarvali. Ob tem sem izpostavila ekološki vidik, pomen ohranjanja okolja, narave ter recikliranja. Učenci so v knjižnici ob afriški glasbi zaplesali in zaigrali na svoje bobne, ki so jih lahko odnesli domov, kar je za vse učence pomenilo dodatno motiviranost pri izdelovanju. 2.8 Namibija in likovni natečaj Pred leti sem potovala po celotni afriški državi Namibiji in posnela filmček, ki so si ga učenci ogledali z velikim zanimanjem. Hkrati pa sem jim pokazala foto albuma s podrobno razlago vsebine fotografij. Z navdušenjem so poslušali moje potopisno predavanje, v katerega sem vključila tudi razgovor z učenci. Ob tem smo izvedli še razredni likovni natečaj Moj afriški svet, kjer sem pustila otroški domišljiji prosto pot. Učenci so lahko individualno izbrali motiv, likovno tehniko in velikost formata slike. Nastale so izvirne otroške umetnine. Na koncu smo razglasili razrednega zmagovalca; to je bila učenka, ki je s tušem naslikala žensko iz plemena Himb, ki živi v Namibiji. 2.9 Sestavljanje lesenih magnetnih kock V projekt sem vključila tudi skupinsko delo. Učence sem glede na njihove sposobnosti in vzgojni vidik premišljeno razdelila v skupine, v katerih je bilo od štiri do šest učencev. Podala sem jim natančna navodila za delo. Člani skupine so iz lesenih magnetnih kock sestavljali afriške živali in ob tem neizmerno uživali, saj tovrstnih kock doslej še niso poznali in so bile zanje nov izziv. Delo v skupini so lepo načrtovali in si ga porazdelili, s čimer so se urili v razvijanju medosebnih odnosov, usklajenem sodelovanju in samoorganizaciji Origami Učenci z dobro razvitimi ročnimi spretnostmi in tisti, ki znajo dobro slediti navodilom za izdelavo origamijev, so se preizkusili v izdelovanju kač, zeber in drugih živalih. Nekateri pa so kar po svoji domišljiji ustvarili zanimive papirnate živali iz Afrike. Delo jim je bilo zanimivo predvsem zaradi pisanega papirja, potiskanega z vzorci afriških živali Branje zanimivosti Brali smo sestavke o zanimivostih in posebnostih afriških držav iz knjige Dežele sveta in se o njih pogovarjali. Vsako državo smo poiskali na zemljevidu Afrike, učenci pa so jih tudi pobarvali na svoji nemi karti Afrike, na kateri so bile vrisane vse države Tematski zemljevidi Ob tematskih zemljevidih sem učencem razširila njihovo predznanje, ki so ga pokazali na začetku projekta, o pokrajini, rastlinstvu in živalstvu ter prebivalstvu Afrike. Razložila sem jim, da Afrika ni samo puščava, ampak se v njej prepletajo različna življenjska okolja: polpuščave, savane, tropski deževni gozdovi ter na skrajnem severu in jugu sredozemski svet s sredozemskim rastlinstvom. Podrobneje smo se seznanjali s pomeni besed: celina, črna celina, puščava, Sahara, Namib, Kalahari, sipina, oaza, antilopa, enogrba kamela ali dromedar, fenek, gad, škorpijon, nomad, kruhovec ali baobab, gnu, malarija, muha cece, luskavec in podobno Izdelava knjižice o projektu Na koncu projekta so štiri učenke, ki dobro pišejo, zapisale kratke sestavke o vsebini našega projekta. Povzele so, kaj smo počeli oziroma na kakšne načine smo odkrivali afriško celino. Sama sem k besedilu dodala slikovno gradivo in fotografije ter grafično uredila celotno podobo. Nastala je majhna knjižica, ki jo je dobil vsak učenec v spomin na naš projekt Predstavitev projekta prvošolcem Zadnji šolski dan so drugošolci ob spremljavi afriške glasbe, petja, plesa in igranja na afriške bobne, ki so jih izdelali sami, predstavili naš projekt prvošolcem. Prvošolci so bili navdušeni, saj so se tudi sami lahko preizkusili v igranju na bobne. Predstavitev pa je bila hkrati tudi dober način, s katerim III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

68 sem navdušila prihodnjo generacijo drugošolcev za podoben projekt v naslednjem šolskem letu. Vsi so mojo idejo v en glas potrdili. 3 Zaključek K aktivnosti in motivaciji učencev pri odkrivanju in spoznavanju afriškega sveta je prispevalo več dejavnikov: medpredmetno povezovanje, kjer je vsak učenec našel svoje močno področje, upoštevanje njihovih interesov in želja, izkustveno učenje, puščanje domišljiji prosto pot, različne učne oblike, spodbujanje vidne in slušne pozornosti s pomočjo didaktičnega pripomočka Pozorko, razredni likovni in besedni natečaj z javno pohvalo in simbolično nagrado za najboljšega učenca oziroma učenko, reševanje ugank in kvizov, delo v šolski knjižnici, ogled filma in fotografij o Namibiji, branje člankov o življenju otrok v Afriki, spoznavanje afriške glasbe s plesom in petjem, izdelava afriških bobnov, učenje pozdravov v afriškem jeziku, učenec motivira učenca s prostovoljnim prinašanjem knjig in predmetov od doma, predstavitev projekta mlajšim učencem, izdelava knjižice o projektu. Vse našteto potrjujejo tudi vtisi učencev ob koncu projekta: - Super mi je bilo, ko nam je učiteljica Katja brala zanimive zgodbice o Afriki. Pa zelo so mi bili všeč skupni tečaji risanja. - Všeč mi je bilo, ko smo šli v knjižnico in smo brali knjigo. - Super je bilo izdelovati afriške bobne. - Izvedela sem, da se ljudje v Namibiji mažejo s posebno kremo. Naučila sem se nekaj afriških besed. Učiteljica Katja nas je veliko naučila o Afriki. - Učiteljica Katja si je zamislila lep projekt o Afriki. Zelo lepo od nje, da nam je pokazala slikice iz Namibije. - Zelo mi je bilo všeč, ker smo spoznali veliko novih besed. - Rada sem imela risanje, ker sem se pri tem zabavala. - Všeč so mi bile Himbe, levi in vse živali na fotografijah. - Zelo všeč mi je bilo, ko nam je učiteljica brala besedila o življenju v Afriki. - Izvedeli smo, da ženske na glavah nosijo posode. - Všeč mi je bilo, ko sem risal afriške živali. - Všeč so mi bile Himbe. - Všeč mi je bilo, ko sem z učiteljico gledal albume. - Najbolj so mi bili všeč afriški bobni in druga glasbila in film o Namibiji. - Všeč mi je bil film. Hvala, učiteljica Katja, za projekt. Učitelj, ki ima ideje in znanje, ki zna navdušiti učence za njihovo aktivno sodelovanje pri delu in učenju ter poskrbeti, da je motivacija vseskozi prisotna in se skozi učenje še povečuje, lahko skupaj z učenci uživa, poučuje in se tudi česa nauči. Literatura Bouëtiez, A. S. (2009). Dalaka glasbeno popotovanje v zahodno Afriko. Ljubljana: OKA, otroška knjiga. Draksler, S., Korpnik, D. (2016). Pozorko zakladnica idej za spodbujanje aktivne pozornosti: didaktična škatla s 100 nalogami na kartončkih. Tabor: samozaložba. Kemp, R. (1993). Veliki slikovni atlas sveta za šolo in dom. Ljubljana: Mladinska knjiga. Klopčič, A. (2014). Metka v Gvineji Bissau. Ljubljana: Energetika. NET. Krese, M. Mali opekarji v Burkini Faso. Ciciban, letnik 72, 2016, številka 7, str Krese, M. Pastir na nenavadnem pašniku. Ciciban, letnik 72, 2016, številka 3, str Kviz. Začetki življenja na Zemlji. Ciciban, letnik 71, 2016, številka 11-12, str Le Fort, A. (2007). Matej in Amadu; Spodbujanje razvojnega sodelovanja. Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti. Lemerle, M. (2004). Dežele sveta. Ljubljana: OKA, otroška knjiga. Moja prva enciklopedija. Larousse (2001). Učila International. Šehić, D., Šehić D. (2006). Atlas Afrike. Ljubljana: Dnevnik. Zakaj? Larousse za otroke (2012). Radovljica: Didakta. 68 UČNA MOTIVACIJA

69 Branka Izda, Vrtec Podčetrtek E-naslov: Poišči in dosezi svoje cilje Povzetek: prispevek predstavlja, kako lahko z otrokovimi osebnimi cilji spodbujamo njegov razvoj, gradimo na njihovi samopodobi in krepimo pripadnost skupini. Pri tem smo otroke vključili v aktiven proces, ki jih uči odgovornosti in jih notranje bolj motivira. Vsak otrok je dosegel pet ciljev (nova znanja/spretnosti), ki jih je sam izbral (pogovor, s pomočjo slikovnih predlog) in jih narisal oz. prilepil na svojo osebno lestev, ki jo je izdelal sam. Ob dosegi določenega cilja je stopil na leseno stopničko, ki smo jo izdelali s pomočjo starša v skupini. Vsi smo prišli do najvišje stopničke, vendar so bile poti (otrokovi cilji) različne. Ob tem so otroci gradili na svoji samopodobi ter spodbujali proces samoregulativnega učenja in notranje motivacije. Ključne besede: motivacija (notranja/zunanja), osebni cilji, medsebojna pomoč/sodelovanje, samoregulacija Uvod Naravna radovednost otroka je v odnosu do okolja, ki ga obkroža, eden glavnih motivatorjev za otrokov razvoj in njegovo željo po učenju. Batistič Zorec (2002) navaja, da v predšolskem obdobju prevladuje spontano učenje, in sicer se otroci učijo predvsem prek igre in drugih, tudi praktičnih dejavnosti in rutin, ki v vrtcu večinoma potekajo v raznolikih socialnih interakcijah z vrstniki in odraslimi. Učenje je v tem obdobju povezano z otrokovo radovednostjo, s čimer pridobiva znanja in spoznava nove stvari. Otrok je do učenja pozitivno naravnan in ni obremenjen z neuspehi oziroma ocenami (Marentič Požarnik, 2000, v Juriševič, 2009). V prispevku je predstavljeno, kako smo strokovne delavke vrtca»murenčki«pri OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem z iskanjem osebnih ciljev otroka spodbujale njegov razvoj, gradile na njegovi samopodobi ter krepile pripadnost in povezanost v skupini. Z vsem omenjenim smo spodbujale proces samoregulativnega učenja in notranje motivacije. Na začetku prispevka se osredotočim na učno motivacijo, kjer opredelim odnos med notranjo in zunanjo motivacijo v predšolskem obdobju, nato nadaljujem s predstavitvijo konkretnega primera dejavnosti, ki sva ga s sodelavko izvajali v oddelku otrok, starih od 5 do 6 let. Prispevek zaključim s predstavitvijo ugotovitev ob zaključku izvedenega projekta. Učna motivacija Pri motivaciji predšolskega otroka se sprašujemo, kaj je tisto, kar bo otroka pritegnilo in spodbudilo, da bo pri dejavnosti vztrajal ter intenzivno sodeloval (Marentič Požarnik, 2000).»Motivacija je proces izzivanja (zbujanja) človekove aktivnosti, njenega usmerjanja na določene predmete in uravnavanja, da bi se dosegli določeni cilji«(marentič Požarnik, 1988:81). Vrste motivacij Učna motivacija je skupni pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji in obsega vse, kar daje pobude za učenje (tako notranje in zunanje) (Marentič Požarnik, 2000). Med zunanje načine motivacije štejemo nagrade in kazni. Pri tem pa se pojavijo dileme o primernosti kazni in materialnih nagrad. Če smo za neko stvar motivirani zgolj na podlagi nagrade ali kazni, hitro pridemo do faze, ko stvar oziroma aktivnost po osvojeni nagradi ni več zanimiva in jo človek popolnoma opusti ali pa se zelo redko ukvarja z njo. Notranja motivacija je zelo pomembna, saj izhaja iz povezave s čustvi, željami, potrebami in težnjami. Če je otroku neka aktivnost zanimiva in ga privlači, se bo z njo ukvarjal dlje časa in pri tem užival, ob tem pa bo razvijal tudi ostale pomembne osebnostne lastnosti, kot so koncentracija, iznajdljivost, sposobnost reševanja problemov, vztrajnost, kreativnost, domišljivost (Kamenov, 1987). Notranja motivacija Notranja motivacija izhaja iz nas samih, vendar je cilj delovanja v dejavnosti. Sami želimo doseči nekaj, kar nas zanima, razviti svoje sposobnosti, spoznati nekaj novega in razumeti. Proces je pogosto pomembnejši od rezultata in je že sam po sebi vir zadovoljstva (Marentič Požarnik, 2000). C. Peklaj, J. Kalin, S. Pečjak, M. Puklek Levpušček, M. Valenčič Zuljan, N. Ajdišek (2009) pojasnjujejo da je notranja motivacija naravna želja človeka. Dejavniki za notranjo motivacijo so zanimanje, radovednost in želja po spoznanju novega. Dejavnost sama po sebi predstavlja cilj, kadar jo posameznik opravlja z notranjo motivacijo. Manj pomembna pa je posledica oziroma rezultat dejavnosti. Pri otrocih je notranja motivacija še posebej razvidna, kadar niso obremenjeni s pritiski drugih in se lotevajo izzivov, ki so primerni njihovim sposobnostim (Marentič Požarnik, 2000). III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

70 Zunanja motivacija»o zunanji motivaciji govorimo, kadar se učimo zaradi zunanjih posledic, ki niso nujen sestavni del same dejavnosti, ampak zunaj nje v sami dejavnosti, in sicer: kadar cilj ni v dejavnosti, ampak zunaj nje, v določeni posledici«(marentič Požarnik, 2000: 188). T. Štemberger, M. Ivanuš Grmek in B. Čagran (2009) to vrsto motivacije označujejo kot netrajno, saj dejavnost preneha takoj, ko izgine vir zunanje podkrepitve. Predstavitev primera Za strokovne delavce v vrtcu je nujno, da neprestano raziskujejo svojo prakso, se strokovno izobražujejo, dopolnjujejo in rastejo na podlagi novih spoznanj in znanj. Pri tem je pomembno, da spoznajo, kaj otroke motivira in jih pritegne k sodelovanju na različnih področjih. Medved (2006) izpostavi, da je bistvenega pomena tudi motivacija strokovnih delavcev v vrtcu. Ti morajo biti dovolj samomotivirani, da lahko motivirajo otroke in druge. Če izhajamo tudi iz naših osebnih spoznanj, navadno pridemo do zaključkov, da tisto stvar ali dejavnost, ki si jo sami izberemo in zaželimo in ki izhaja iz naših interesov, naredimo z večjo vnemo in intenzivnostjo, kot pa nekaj, kar drugi od nas zahtevajo. Pri projektu»poišči in dosezi svoje cilje«smo si za cilj zadali, da si vsak otrok izdela svojo»osebno pot/lestev«, ki jo s pomočjo različnih izzivov oz. motivacijskih sredstev opremi/obogati z izbranimi in doseženimi cilji. Projekt smo izvajale strokovne delavke vrtca»murenčki«v oddelkih otrok, starih od 5 do 6 let. Različne ugotovitve in dileme smo si priložnostno izmenjevale na strokovnih timih ter pri tem iskale najboljše poti za nadaljevanje omenjenega projekta. Ob zaključku so bili doseženi želeni cilji pri vseh otrocih in tudi pri nas. V nadaljevanju predstavljam konkretni primer, ki sva ga s sodelavko izvajali v oddelku otrok, starih od 5 do 6 let. Z omenjeno dejavnostjo sva začeli tako, da sva se z otroki skupinsko in individualno pogovarjali o tem, kaj so se že naučili in koliko truda je potrebnega za dosego novega znanja/spretnosti oz. cilja. Omenjeno sva primerjali tudi z uspehi športnikov. Nato smo s pomočjo očeta v skupni izdelali leseno lestev s petimi stopnicami, ki nam je bila v pomoč pri predstavljanju in postavljanju novih izzivov, v smislu, da ko otrok doseže svoj postavljeni cilj, stopi na določeno stopnico, ostali pa ga spodbudijo in nagradijo z aplavzom. Prav tako si je vsak otrok iz valovite lepenke in papirja izdelal lestev, ki jo je v nadaljevanju izvajanja projekta opremil s svojimi predvidenimi in doseženimi cilji. Nadaljevali sva z iskanji otrokovih željenih ciljev, in sicer tako, da sva jih priložnostno/spontano/načrtovano spraševali, česa se želijo še naučiti. Dobili sva nekaj odgovorov, a je bilo realnih malo (pri treh otrocih sva dobili uresničljive cilje, in sicer je deklica izrazila željo, da bi se naučila plesti kito ribja kost, dva dečka pa, da bi se rada naučila zavezati vezalke). Izkušnja je pokazala, da pri večini otrok dobimo realne odgovore (cilje) le, če si pomagamo s slikovnimi predlogami. Tako sva otrokom s slikovnim simbolom, ki je predstavljal morebitne cilje/izzive, na plakatu predstavili cilje (nekaj so jih predlagali otroci in njihovi starši, ostale pa sva dodali sami, pri čemer sva upoštevali razvojne zakonitosti ter se osredotočili na spretnosti, ki so pomembne za vsakodnevne življenjske situacije). Med šolskim letom sva cilje dodajali, kot nam je to narekoval otrokov interes, zanimanje oz. obravnavana tematika. Predstavljam nekaj ponujenih ciljev: narediti pomarančni sok, pravilno pripraviti pribor za hranjenje, napisati svoje ime, pred vsemi zapeti izbrano pesem (npr. Zdravljico), skakati čez kolebnico, zavezati vezalke, gubati letalo iz papirja, skakati ristanc, podaljšati skok v daljino, opraviti bralno značko, naučiti se mesece v letu ipd. Otroci so začeli izbirati in predstavljati cilje; najprej najpogumnejši, ki pa so s tem opogumili še ostale. Vse bolj so postajali aktivni soudeleženci tudi starši, ki so otrokom pomagali, da so»dosegli svoje postavljene cilje«. Mamica ene izmed deklic v skupini nam je ponudila barvo za les, s katero smo pobarvali stopnice v barvo mavrice. Na vrhu smo naredili sonček, po poti stopnic pa so bili oblački, ki so predstavljali cilje, določena barva oblačka pa je predstavljala različno področje kurikuluma. Izbrani oblaček so si otroci prerisali na svojo»osebno lestev«in ko je posamezni otrok želeni cilj osvojil, je na»papirnato lestev«prilepil še fotografijo, ki je prikazovala njegovo novo spretnost ali znanje. Otroci so svojo novo znanje vadili doma in v vrtcu. Skupaj smo določili dan, ki je bil posvečen predstavitvi ciljev ter izbiri in vadbi za nove cilje. Ta dan je bil četrtek, in sicer so takrat dežurni k jutranjemu krogu prinesli lesene stopnice, otroci so predstavili cilje, sledila je izbira in vadba. Otroke sva spodbujali, jim nudili podporo in pomoč pri usvajanju nove veščine, prav tako pa sva spodbujali otroke, ki so določeno vsebino že usvojili, da pomagajo tistim, ki te veščine še ne obvladajo (npr. učenje zavezovanja vezalk). Tovrstna dejavnost je ponujala priložnost medsebojne pomoči, podpore za opogumljanje drug drugega in za medsebojno izzivanje. Projekt smo zaključili skupaj s starši na 70 UČNA MOTIVACIJA

71 zaključni prireditvi, ko so vsi otroci še enkrat odšli do najvišje stopnice ter skočili novim izzivom naproti. Ta pot je bila obogatena z aplavzom in čestitkami vseh nas (staršev in otrok). Zaključek: ugotovitve ob zaključku projekta Ob zaključku projekta sva naredili evalvacijo z otroki kot tudi samoevalvacijo. Ugotovitve so predstavljene v spodnjih alinejah in povezane z nekaterimi teorijami: - izdelani materialni pripomočki (lesene stopnice in»papirnate stopnice«) so dajali spodbudo, nas povezovali, ponujali povratne informacije. Slikovne predloge ciljev so zajemale otrokove interese, prav tako pa ponujale možnosti izbire. Ob zaključku je vsak otrok dobil neke vrste diplomo/ spričevalo, ki jo je sestavil/oblikoval sam, nudila pa mu je povratno informacijo o njegovih novih spretnostih in znanjih; - otrokom smo strokovni delavci in starši nudili pomoč in oporo pri dosegi želenega cilja, s čimer smo spodbujali učni razvoj otrok v območju njihovega bližnjega razvoja. Socialno-konstruktivistični pogled poudarja, da so za razvoj motivacije pomembni kultura, vpliv skupine in okoliščin ter vpliv»pomembnih drugih«na motiviranost posameznika. Pomembne so izkušnje interakcij med otrokom in odraslim oziroma med otrokom in ostalimi otroki. V situacijah, ki so za otroka nove, je potrebna mediacija, da otrok k učenju pristopi. Ustrezna podpora ali»zidarski oder«se nanaša na pozitivno interakcijo med otrokom in odraslim ali otrokom, ki podporo nudi, in otrokom, ki podporo sprejme, s katero lahko opravi nekaj, česar mu sicer samostojno ne bi uspelo doseči.»zidarski oder«se odstrani, ko otrok doseže nadzor nad nalogo in jo zmore uspešno samostojno rešiti. (Juriševič, 2009). Otrokom smo pri dosegi cilja pomagali kompetentni vodniki, nato pa ga spodbudili, da novo znanje ali spretnost prenese v vsakodnevne življenjske situacije; - s projektom sva spodbujali osnovne veščine samoregulacije. V skupini otrok podobne starosti se pokaže, kako je vsak otrok v smislu močnih/šibkih področij»poseben«, vsem pa je skupna ena stvar: za napredek otrok pri učenju in vedenju na različnih področjih dejavnosti je treba krepiti veščine samoregulacijskega učenja. Avtorica Ida Rose Flores (2011) samoregulacijo primerja z delovanjem termostata, saj gre v obeh primerih za aktiven in nameren proces. Za namestitev termostata je najprej potrebna odločitev, nato začne naprava namerno in aktivno spremljati temperaturo v prostoru. Tudi pri našem projektu se je otrok najprej odločil o želenem cilju, nato pa je sledil aktiven proces, pri čemer smo mu strokovni delavci, starši in vrstniki omogočali napredovanje v»območje bližnjega razvoja«in krepili odgovornost; - tekom izvajanja projekta so nekateri otroci postajali tekmovalni v negativnem smislu. To sva prekinili tako, da sva začeli poudarjati pomembnost sodelovanja in medsebojne pomoči, in sicer sva otrokom večkrat ponavljali, da nisi zmagovalec le takrat, ko sam prideš na vrh, ampak tudi takrat, ko pri tem pomagaš drugemu. Otroci so ob zaključni evalvaciji povedali, da so se ob učenju novih spretnosti zabavali, izpostavili so cilje, ki so jim ostali najbolj v spominu, vsi pa so bili»ponosni«, da so prišli na vrh. Na nek način sem enega izmed svojih ciljev dosegla tudi sama, k temu pa je pripomoglo to, da so otroci pri izvajanju in učenju uživali. Literatura Batistič Zorec, M. (2002). Učenje v vrtcu. Sodobna Pedagogika 53(3), str Juriševič, M. (2009). Posebnosti učenja in poučevanja mlajših otrok. V: B. Verbovšek ur. Učenje v območju bližnjega razvoja. Ljubljana : Supra, Kamenov, E. (1987). Predšolska pedagogija I. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. Marentič Požarnik, B. (1988). Dejavniki in metode uspešnega učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana:DZS. Marentič Požarnik, B. (2002). Notranja učna motivacija kot pogoj in cilj kakovostnega izobraževanja. Vzgoja in izobraževanje 33 (3) Medved, L. (2006). Delovna motivacija zaposlenih v proizvodnem podjetju: analiza podjetja Tom Mokronog. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Peklaj, C., Kalin, J., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M., Valenčič Zuljan, M. in Ajdišek, N. (2009). Učiteljske kompetence in doseganje vzgojno- izobraževalnih ciljev v šoli. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Rose Flores, I. (2011). Spodbujanje otrokove samoregulacije skozi vsakodnevne izkušnje. Dostopno na: vrtec-ciciban.si/wp-content/uploads/2012/10/samoregulacija_ucenja.pdf ( ). Štemberger, T., Ivanuš Grmek, M.,Čagran, B. (2009). Zunanja učna diferenciacija in motivacija učencev v osnovni šoli. Sodobna pedagogika, 60 (126), III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

72 Tomaž Bernard, Srednja šola Jesenice E-naslov: Izzivi sodobnega poučevanja Povzetek: Današnja mladina je zaradi naraščajoče uporabe sodobne tehnologije vse bolj sedeča in gibalno neaktivna, kar na prvi pogled predstavlja veliko grožnjo zdravemu življenjskemu slogu. Po drugi strani pa je očitno, da je njena uporaba lahko dobrodošla pomoč pri delu z mladimi. Ugotovljeno je, da uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku športne vzgoje zelo dobro vpliva na motivacijo in storilnost vadečih, kar kažejo tudi primeri dobre prakse. Z vidika učiteljev športne vzgoje torej postaja vse bolj jasno, da prilagajanje izobraževanja novim tehnologijam lahko v precejšni meri izboljša kakovost izvedbe pouka in hkrati tudi olajša delo učitelju. Kljub vsem dobrim izkušnjam, pa je potrebno biti pazljiv pri njeni uporabi, saj mora biti smiselna in ne more nadomeščati klasičnega načina poučevanja. Ključne besede: IKT, motivacija, primeri dobre prakse, storilnost, športna vzgoja, zdrav življenjski stil 1 Uvod Splošno znano dejstvo je, da sodobna družba postaja vse bolj»sedeča«in vse manj športno aktivna. Razlogov za to je več in se med sabo povezujejo v telesu neprijazno kombinacijo, ki je zlasti škodljiva telesnemu razvoju in razvoju življenjskega sloga mladih. Mladi pogosto s pomočjo uporabe IKT vstopijo v nov, vzporedni svet, v katerem jim ni potrebno storiti veliko, da se zabavajo in čas hitro mine. V primerjavi z vsem tem kar sodobna tehnologija ponuja, je aktivno preživljanje prostega časa mladim videti zelo dolgočasno in hkrati naporno. Glede na to, da je IKT nujna v sodobnem življenju in je nepogrešljiva za razvoj sodobne družbe menim, da je potrebno mladim pokazati, kako pravilno razporediti čas preživet ob uporabi računalnikov in pametnih telefonov, ter hkrati skrbeti za svoje zdravje preko telesne aktivnosti. Seveda pa se IKT in telesna aktivnost ne izključujeta in morda je ključ v tem, da se moderni tehnologiji ne izogibamo, ampak jo povežemo s športno aktivnostjo, v dijakom privlačno celoto. Prav to sem poskusil tudi sam in prišel do zanimivih ugotovitev. 2 Sodobna tehnologija, ki se lahko učinkovito uporablja pri pouku športne vzgoje 2.1 Bluetooth tehnologija Omogoča predvajanje glasbe s spleta, ob kateri se izvaja športna aktivnost v zaprtih prostorih. Prednost te tehnologije je preprosta uporaba (brezžična tehnologija, potrebuje malo časa, prostora in sredstev) in velik nabor glasbe s svetovnega spleta. 2.2 Pametne ure Vse več dijakov uporablja pametne ure, ki poleg prikaza časa omogočajo tudi štetje korakov in merjenje prehojenih razdalj (pedometer), prikazovanje višinskih razlik (altimeter), merjenje porabljenih kalorij, opozarjanje na neaktivnost oziroma dosežene cilje dnevne aktivnosti, prikazovanje popite tekočine, 2.3 Pametni mobilni telefoni So zelo uporabni pri pouku športne vzgoje saj jih imajo skoraj vsi dijaki. Pametne telefone sestavlja napredna strojna oprema, še posebej uporabni pri fizični aktivnosti pa so: fotoaparat in kamera, gps, merilnik pospeškov, termometer in merilec srčnega utripa. Vsi pametni telefoni imajo nameščen tudi operacijski sistem, na katerega lahko enostavno nameščamo programsko opremo. V zadnjih letih je prišlo do bliskovitega razvoja programske opreme, ki je posebej prilagojena za namestitev na mobilne naprave. Mobilne aplikacije lahko enostavno in poljubno izbiramo iz tako imenovane trgovine. Razvijalci teh aplikacij so razvili tudi veliko število športnih aplikacij, ki jih lahko uporablja vsak Senzorji Z njimi lahko merimo srčni utrip, raven kisika v krvi, krvni pritisk, pospeške, 3 Primeri uporabe sodobne tehnologije pri pouku športne vzgoje Vsak dober učitelj mora najti z učenci skupen jezik, kar lahko doseže tudi tako, da se približa njihovemu pogledu na življenje, a jih hkrati poskuša usmerjati na pravo pot. Zavedam se privlačnosti IKT za dijake in zato sem poskušal z njeno uporabo dvigniti motivacijo za pouk športne vzgoje pri dijakih. Pametni telefoni, računalniki, pametne ure, razni senzorji, so z nami 72 UČNA MOTIVACIJA

73 na vsakem koraku. Tudi prihodnost športa oziroma rekreacije ter zdravega načina življenja je zagotovo neizogibno povezana z različnimi sodobnimi tehnologijami. Kot učitelj športne vzgoje čutim potrebo in dolžnost prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov moderne tehnologije na življenjski slog, to pa med drugim počnem tudi tako, da jo poskušam uporabljati pri pouku na koristen način Snemanje in analiza športne aktivnosti Profesor z dijaki snema različne športne aktivnosti (odbojko, skok v daljino, vadbe na parterju, ), nato pa si skupaj ogledajo posnetke ter jih analizirajo s pomočjo upočasnitve ali zamrznitve slike. Na ta način se lahko izvede podrobna video analiza gibanja telesa in njegovih delov, kar omogoča učinkovito korekcijo in napotke za naprej. Po ogledu in analizi se močno poveča motiviranost dijakov za ponovitev aktivnosti, saj težijo k temu, da bi naredili bolje. Tako mnogo hitreje napredujejo in izboljšajo tehnično izvedbo posamezne aktivnosti. Seveda se po ogledu posnetka tudi primerjajo med seboj, kar vnese v proces zdravo tekmovalnost in spodbuja k napredku Uporaba aplikacij Pri atletiki smo bili do sedaj priča bolj kot ne dolgočasnim in za najstnike nezanimivim tekom v krogih na stadionu. Po uporabi tekaških aplikacij pri urah športne vzgoje pa je dijakom postal tek prav zabaven. Aplikacije nam namreč sproti postrežejo z vsemi podatki o hitrosti, razdalji, lokaciji na zemljevidu, potrošenih kalorijah Dijaki lahko pretečeno razdaljo, ki je izrisana na zemljevidu delijo s sošolci in se tako spodbujajo in tekmujejo. Aktivnost lahko podaljšajo tudi izven šolskega časa in to nato predstavijo v šoli, saj so aplikacije uporabne tudi za hojo oziroma planinarjenje. Podobno so na področju vadbe za moč in gibljivost, pravo revolucijo v zagretosti do dela povzročile aplikacije za razvoj moči, ki s svojo dovršeno animacijo in strokovnim vodenjem spodbujajo k delu. Piko na i pa doda še glasbena spremljava najmodernejših skladb s svetovnega spleta. Dijakom so zelo zanimive tudi aplikacije za razvoj mišične mase, ki nudijo strokovno vodenje vadbe, s posnetki trenerja in animacijami, priporočila za pravilno vadbo in ustrezno prehrano,. S pomočjo aplikacij lahko dijaki delijo svoje rezultate znotraj interesnih socialnih skupin (rezultati in dosežki se lahko predstavljajo na socialnih omrežjih) ali pa uporabijo aplikacije za izboljšanje prehranjevalnih navad. Svoj načrt prehranjevanja lahko izdelajo ob uporabi mobilnih števcev kalorij, ki vsebujejo na milijone izdelkov in omogočajo prepoznavanje izdelkov z branjem črtnih kod s pomočjo kamere na telefonu Uporaba senzorjev S pomočjo senzorjev se lahko spremlja frekvenco srčnega utripa pri različnih telesnih aktivnostih in rezultate vpiše v interaktivne tabele. Rezultate se nato analizira (primerjava med dijaki, primerjava aerobne in anaerobne vadbe, ). Nato lahko dijaki pri urah biologije in anatomije s fiziologijo izvedejo dodatne analize in razpravo (med predmetno povezovanje) Uporaba sodobne tehnologije kot domača naloga Dijaki lahko eno od ocen pridobijo tako, da sošolcem predstavijo svojo najljubšo popoldansko športno aktivnost, pri čemer je zaželena uporaba pametnih telefonov, aplikacij, zemljevidov, kamere, Predstavitve so v primerjavi s klasičnimi seminarskimi nalogami zelo pestre in navdihujoče. Na ta način pa se hkrati podaljša čas ukvarjanja s športom in rekreacijo tudi izven šolskega prostora, saj vemo da je število ur športne vzgoje premajhno, učenci pa svoj prosti čas neproduktivno in nezdravo preživljajo v sedečem položaju ob pametnih telefonih in računalnikih. 3.5.Uporaba bluetooth tehnologije Ure športne vzgoje zelo popestri upora bluetooth tehnologije, s pomočjo katere si dijaki lahko sami izberejo glasbo ob kateri vadijo. Na ta način tudi stare, klasične vaje kot so sklece, počepi, poskoki, zaživijo v povsem novi luči Uporaba sodobne tehnologije na športnih dnevih Pred športnim dnevom lahko profesor skupaj z dijaki naloži na pametne telefone različne aplikacije za spremljanje telesne vadbe. Nato pa se s pomočjo aplikacij spremlja potek športnega dne, poslika prizore, ter izdelala poročilo. Sledi predstavitev poročil v okviru ur športne vzgoje. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

74 4 Pozitivni vplivi uporabe sodobne tehnologije pri pouku športne vzgoje Pri prej opisani, praktični uporabi pripomočkov sodobne tehnologije sem opazil velik napredek v motivaciji, aktivnosti, storilnosti in na splošno pri zanimanju za športno vzgojo, ter povečanje interesa za povezovanje med predmeti. Povečala se je tudi prisotnost dijakov, bili so bolj aktivni in zadovoljni. Opazil sem tudi zanimiv fenomen, ki mu sprva nisem poznal imena. Pri prebiranju literature pa sem zasledil izraz igrifikacija. Z njim so se ukvarjali nekateri raziskovalci in prišli do zanimivih sklepov. Če spremenimo aktivnosti za fitnes in zdravje v zabavno igro, se lahko tisti spregledani, nemotivirani, tisti z zdravstvenimi težavami in tisti, ki trenirajo pri vadbi, podobno zabavajo (Sauter, 2012). Lenihan (2012) pravi, da je igrifikacija zdravstvenih programov naredila aktivnosti za doseganje zdravega življenjskega sloga zabavne za udeležence. Uporaba lastnosti igre se pokaže na večji zagnanosti vadečih v smislu večje porabe energije in večje kontinuitete. S tem so zdravi rezultati doseženi z zelo majhnimi stroški. Rezultati se še izboljšajo, kadar te igre oziroma igralni elementi povežejo uporabnika s ponudnikom, podporo, prijatelji in družino s pomočjo socialnih omrežij. Igrificiranje ima zagotovo svetlo prihodnost glede na to, da ima sposobnost, da ne vpliva le na trenutno razmišljanje, ampak ima lahko tudi trajen vpliv (Baranowski, idr. 2011). Dober primer mobilne aplikacije, ki uporablja načela igre, da naredi vadbo bolj zanimivo, je aplikacija, ki učenca postavi na različne eksotične lokacije in mu postavi gibalne ovire. Učenec na tej poti napreduje in nabira nagrade z izvajanjem določenih gibalnih nalog. Igra se lahko igra posamično ali v ekipah, kar omogoča sodelovanje in tekmovanje med igralci. Na ta način so učenci mnogo bolj aktivni in prizadevni, kot so bili prej, ko so bili mobilni telefoni še prepovedani in ugasnjeni v garderobi, učenci pa slabe volje brez njih. Možnosti za uporabo IKT so praktično neomejene na vseh področjih športne vzgoje. Odzivi pri učencih so zelo pozitivni in razveseljujoči. Seveda pa tudi ta pristop s seboj prinaša določene pasti in slabe strani. Kot že rečeno, je uporaba mobilnih telefonov v času pouka omejena, včasih tudi strogo prepovedana, saj ga največkrat uporabljajo v neprave namene. Tako je dijakom težko dopovedati kdaj telefon lahko uporabljajo in kdaj ne, zato je treba postaviti jasna pravila. Velikokrat se pojavlja tudi vprašanje zasebnosti in s tem povezano varovanje osebnih podatkov. S tem mislim predvsem neavtorizirano snemanje in deljenje raznih posnetkov in rezultatov na družabnih omrežjih. O tem se je potrebno z učenci pogovoriti in jih usmerjati k etičnosti, ter po potrebi pridobiti soglasja staršev. Paziti moramo, da izbiramo uporabniku primerne aplikacije. Na trgu športnih aplikacij je na voljo mnogo dobrih, koristnih aplikacij, kot tudi slabih in nekaterih, ki so lahko celo škodljive. Zato je dobro uporabljati preverjene aplikacije. Zaključek Učenci dandanes kažejo velikanski interes za sodobno tehnologijo, kar lahko vodi v odtujenost, pasivnost do življenja, zmanjšanje telesne aktivnosti, nezdrave prehranjevalne navade,. Tako življenjski slog, tudi zaradi raznih tehničnih pripomočkov, postaja vse bolj nezdrav, tako v socialnem kot tudi v fiziološkem smislu. Po drugi strani pa lahko sodobna tehnologija, ravno nasprotno, pomaga pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga uporabnikov, prav tako pa lahko tudi izboljša kakovost načrtovanja in izvedbe pouka športne vzgoje. Naloga učitelja torej ni usmerjati dijake stran od sodobnih tehnologij, ampak jih spodbujati k uporabi, ki ima svoj namen in prinaša koristi duševnemu in telesnemu razvoju. Dobra lastnost mobilnih aplikacij je tudi ta, da so na voljo po nizkih cenah ali pa so celo brezplačne in so kot take enako dostopne tako bogatejšim kot revnejšim slojem družbe. Zaradi teh lastnosti je uporaba precej lažje izvedljiva tako pri pouku kot kasneje doma. Glede na izvedbo v praksi, lahko povem, da takšen način dela lahko spodbuja in podpira učence pri pozitivnih življenjskih odločitvah in vedenju. Odziv učencev je vsekakor zelo pozitiven. Njihova motivacija in storilnost sta zaradi takšnega načina pedagoškega procesa zelo optimizirani. Kljub vsem dobrim izkušnjam, pa ugotavljam, da mobilne aplikacije ne morejo nadomestiti klasičnega načina poučevanja, ga pa lahko zelo dobro dopolnjujejo. Delo učitelja športne vzgoje je tukaj nepogrešljivo, kajti edino on lahko s svojimi kompetencami in širino znanja pravilno usmerja mlade v šolskem okolju in jih pripravlja na zdrav življenjski slog v kasnejših obdobjih življenja, ko se bo pritisk moderne tehnologije zagotovo še povečeval. Pri tem pa moramo biti pozorni tudi na mogoče zlorabe zasebnih podatkov uporabnikov. 74 UČNA MOTIVACIJA

75 Literatura Baranowski, T., Baranowski, J., Tompson, D., Buday, R., Jago, R., Juliano Griffith, M., idr. (2011). Video Game Play, Child diet, and Physical Activity Behavior Change. American Journal of Preventive Medicine, 40(1), Hribar, U. (2007). Razvoj mobilnih tehnologij. V V. Vehovar (ur.), Mobilne refleksije.(str ). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Lenihan, D. (2012). Health Games: A Key Component of the Evolution of Wellness Programs. Games for health journal, 1(3), Sauter, K. (2012). Major Trends in the Future of Health, Fitness and Wellness. Pridobljeno dne iz III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

76 Marinela Čapalija, Osnovna šola Sečovlje E-naslov: Kjer zabava in znanje ne poznata meja Povzetek: Še do danes velja, da so kemija in njene vsebine zahtevne in težke, učencem abstraktne in težko razumljive. Zato je toliko bolj pomembno, da pouk in ostale aktivnosti načrtujemo tako, da bomo učence motivirali in pritegnili k delu. Učitelji smo tisti, ki odigramo ključno vlogo v vzgojno izobraževalnem procesu. Učencem smo dolžni ponuditi spodbudno učno okolje, kjer bodo lahko razvijali svoje potenciale. Projektno učno delo vidim kot možnost, kjer ima učenec aktivno vlogo v procesu učenja, da vključi svojo domišljijo in pokaže svojo kreativnost. Moč ustvarjalnosti pri učenju je predvsem v tem, da učenci razvijajo svoja najmočnejša področja za svoj napredek, kjer postane učenje smiselno in kjer imajo učenci možnosti za uspeh. S tem krepimo njihovo samopodobo, kar je vodilna pot za uspešno delovanje posameznika v družbi. Ključne besede: ustvarjalnost, motivacija za učenje, projektno učno delo, čuječ učitelj, čutne izkušnje 1 Uvod Anton Trstenjak je zapisal:»utirjen šolski pouk je verjetno vse premalo usmerjen k vzgoji ustvarjalnosti. Otroci pridejo v šolo neznansko, nenasitno radovedni in domiselni, ne da bi šolski načrt to dovolj upošteval.«seveda je treba priznati, da ni lahko v razredu vzdrževati reda in discipline in zahtevati potrebno znanje podatkov, če imajo otroci ustvarjalne domislice. Med cilji šolanja in posameznih predmetov pa je pogosto omenjeno razvijanje učenčeve ustvarjalnosti. Vrsta podatkov in izkušenj v tujini ter pri nas kaže, da šolsko ozračje in običajen potek pouka premalo spodbujata k ustvarjalnosti in jo pogosto celo dušita. Na postavljena vprašanja se pričakujejo vnaprej določeni odgovori, kar je najizrazitejše pri vse bolj prevladujočih vprašanjih izbirnega tipa. Nadležna vprašanja učencev, miselne stranpoti, drzne ideje so običajno nezaželeni ali pa zanje ni časa. Ustvarjalnost v izobraževanju preveč tesno povezujemo s področji estetskih in tehničnih predmetov (ustvarjalni prosti spisi, risbe ali tehnični izdelki), pozabljamo pa na možnosti pri drugih predmetih (Marentič Požarnik, 2000). Mnenja sem, da se zaradi sodobnega načina življenja in izredno hitrega napredka tehnologije spreminjajo tudi metode in načini učnega procesa v šoli. Učenci so večkrat zdolgočaseni monotonega vsakdanjega izobraževanja in potrebujejo dodatno motivacijo. Zatorej je zelo pomembno, da smo učitelji do učencev čuječni in se v danem trenutku odzovemo tako, da bodo učenci začutili učiteljevo toplino, odprtost za novosti, preizkušanje idej ter pripravljenost spodbujati njihovo ustvarjalnost. Učenci imajo ideje in prav je, da jih izrazijo. Naša vloga pa je, da čuječe zaupamo in ustvarjamo sproščeno klimo, ki idejam odpira prosto pot. 1.1 Od čuječega učitelja do uspešnega učenca Pri svojem delu poskušam v pouk vnašati metode, ki spodbujajo ustvarjalnost pri učencih. Pri tem učencem velikokrat prepuščam svobodo, da izkažejo svoje potrebe in da so sami ustvarjalni misleci, kajti le takrat bodo šolskemu okolju in nalogam kos in bodo dosegali uspehe. V vrvežu življenja otroci velikokrat nimajo možnosti, da bi izrazili svoja čustva, potrebe, želje, misli Zatorej mora biti učitelj pri svojem delu toliko bolj čuječen, vključiti v proces poučevanja in učenja čustva, kajti le takrat bo učenje prijetno, poglobljeno in smiselno. Pri pouku kemije sem z učenci uspela združiti teoretično-abstraktno znanje z njihovimi ustvarjalnimi zamislimi. 2 Ustvarjalnost in kemija 2.1 Moč ustvarjalnosti Louise L. Hay (2004) je zapisala:»sami ustvarjamo naša življenja vsak dan. Vsak med nami nosi v sebi lastne talente in sposobnosti. Žal smo premnogi imeli ob sebi dobronamerne odrasle, ki so zadušili našo ustvarjalnost, ko smo bili še otroci. Sama sem imela učitelja, ki mi je nekoč dejal, da ne znam plesati, ker sem previsoka. Prijatelju so dejali, da ne zna risati, ker je narisal napačno drevo. To je res neumno. Toda bili smo ubogljivi otroci, zato smo verjeli tem sporočilom. Zdaj jih lahko prerastemo. Še ena napačna domneva je, da morate biti umetnik, da bi bili ustvarjalni. To je zgolj ena od oblik ustvarjalnosti, obstaja pa še vrsta drugih. Morda znate prav dobro postiljati, morda znate kuhati slastne jedi, morda ustvarjalno opravljate svoje delo, morda ste umetnik na vrtu, morda pa tudi izkazujete domiselne načine prijaznosti do drugih. To je le nekaj od milijonov načinov izražanja lastne ustvarjalnosti. Vse to je ustvarjalnost.«76 UČNA MOTIVACIJA

77 Kot učiteljica se pri svojem delu velikokrat oprem na ta citat in poskušam ustvarjalnost vključevati v svoje delo z učenci. Namreč, zavedam se, da ima vsakdo izmed učencev svoje ustvarjalne talente, zato je le-te pri učencih potrebno razvijati in ustvarjati priložnosti, kjer je vsakdo izmed učencev lahko uspešen. 2.2 Utemeljitev projekta Če bi vprašali mimoidoče, ali so že slišali za atome in molekule, bi ugotovili, da so zagotovo že slišali zanje, a verjetno nam ne bi znali razložiti, kaj atomi pravzaprav so. Beseda atom izvira iz grške besede atomos, katere pomen je nedeljiv. Grški filozofi so si zamišljali, da so atomi najmanjši delci snovi, ki so nedeljivi in nespremenljivi. Danes seveda vemo, da atome lahko delimo, toda v vsakdanjem življenju še vedno veljajo za najenostavnejše delce. Dejstvo pa je, da so vse reči okrog nas zgrajene iz delcev in eni izmed teh so atomi. Vemo, da je obstoj več milijonov različnih snovi na Zemlji posledica različnega povezovanja prav atomov med seboj. Učitelji kemije smo tisti, ki nudimo možnosti in priložnosti, da učenci spoznajo skrivnosti sveta in da razumejo obnašanje snovi okrog nas. Naj bodo to snovi, na katere stopamo, ali pa snovi, ki jih izdeluje industrija. Veliko kemijskih pojmov je abstraktnih, kot so atom, elektron, molekula, spojina, element idr. Za učence so težko razumljivi, saj je submikroskopski svet snovi tisti svet, ki je očem neviden, prikrit, torej abstrakten. Ker učitelji kemije običajno obravnavajo kemijske pojave kot makroskopske spremembe, torej spremembe, ki jih zaznamo z našimi čutili in ki jih nato zapišejo na simbolnem nivoju ter pri tem ne omenjajo sodelujočih delcev snovi, večina učencev ne zna povezati med seboj vseh treh ravni razumevanja pojava. Pri tem se učitelji tudi ne zavedajo zahtevnosti prehodov med ravnmi, ki jih morajo učenci doseči pri spoznavanju novih pojmov. In ravno to je bilo izhodišče za naše delo. Teoretične osnove, ki so jih učenci usvojili tekom pouka o zgradbi atoma, so uporabili za izdelavo namiznega modela atoma. Učenci so izdelovali atome različnih elementov. Ob tem utrjujejo svoje že pridobljeno znanje, kar se kaže tudi v trajnosti znanja. Namreč, projektno učno delo omogoča aktivno vključevanje vsakega posameznika v vseh fazah učnega procesa. 2.3 Predstavitev projekta Osmošolci pri predmetu kemija spoznavajo atom in zgradbo atoma. Atomi, molekule, elektroni itd. so delci, ki so očem nevidni. Velikokrat učitelji kemije ta nevidni svet prikažemo bodisi z raznimi animacijami bodisi z modelčki, ki učencem olajšajo razumevanje in predstavljivost vsebine. V okviru projektnega učnega dela si učenci izberejo svoj element in izdelajo namizni model atoma izbranega elementa Makro priprava Naš makro načrt se začne v razredu po obravnavani vsebini z zbiranjem idej. Vodilo so nam teoretične osnove glede zgradbe atoma. Moj namizni model atoma III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

78 2.3.2 Mikro priprava V mikro načrtu natančno predvidimo potek dela in naloge, ki jih bomo med projektom opravili. KAJ? KAKO? 1. del projekta 2. del projekta 3. del projekta Usvajanje vsebine Načrtovanje, izdelovanje in Razstava vrednotenje dela ( Moj namizni model atoma ) - usvajanje vsebine Zgradba atoma, primerjava atomov elementov med seboj - pouk (razlaga, diskusija, problemski pristop) - načrtovanje tehnologije izdelave - izbira materiala in pripomočkov - izdelovanje izdelka Moj namizni model atoma - vrednotenje in ocenjevanje izdelkov - z lastnim delom - z domišljijo, kreativnostjo - s poslušanjem - s sodelovanjem - z opazovanjem - ovrednotenje izdelkov - razvijanje kritičnosti - razstava izdelkov KJE? - v učilnici - v učilnici - v šolski avli - v učilnici KDAJ? - redni pouk kemije - izbirni predmet - naravoslovno-tehniški dan - dodatni pouk - interesne dejavnosti - dnevi dejavnosti KDO? S ČIM? ZAKAJ? - učenci - učitelj kemije - vizualizacijsko gradivo (periodni sistem v kockah, namizni zložljivi periodni sistem, razno slikovno gradivo, modelčki, razne animacije) - čim bolj natančno poznavanje in razumevanje zgradbe atoma, ki predstavlja osnovni delec snovi - primerjanje zgradb atomov elementov med seboj in kasneje napovedovanje njihove reaktivnosti oziroma povezovanje z ostalimi atomi elementov (kemijske vezi) - učenci - učitelj kemije - z različnim materialom in pripomočki - poglabljati teoretično znanje, osmisliti znanje - razvijati ročne spretnosti in sposobnosti - spodbujati kreativnost, domišljijo - razvijati čut za estetiko - avtor unikatnega izdelka - razvijanje kritičnosti - izdelati učni pripomoček (pri usvajanju nove vsebine oziroma za ponavljanje, utrjevanje in preverjanje snovi) - z lastnim delom - s predstavitvijo ostalim učencem in učiteljem - s kreativnostjo - po pouku - ure izbirnega predmeta - učenci - učitelj - starši in obiskovalci razstave - izdelki - plakati - fotografije - pokazati ostalim učencem, učiteljem, staršem, ostalim obiskovalcem šole Opis zaporednih faz 2. dela projekta: V fazi načrtovanja so učenci aktivno sodelovali, kar pomeni, da načrtovanje treh zaporednih učnih ur drugega dela projekta ni bila zgolj učiteljeva priprava, temveč skupna priprava za izpeljavo le-teh. Učenci so bili polni idej in zamisli. Skupaj smo razmišljali in debatirali glede vrste materialov in tehnik izdelave namiznih modelov atomov. Poleg tega smo v fazi načrtovanja postavili tudi merila oziroma kriterije za končno evalvacijo in ocenjevanje izdelkov (natančnost izdelave in estetskost, teoretska pravilnost, samostojnost pri izdelavi). Za izdelavo modelov smo uporabili najrazličnejši material: žice, papir, sveče, oporne palice za rože, plastične zamaške, perlice, orehe, lešnike, les, majhne elastike ipd. Uporabili smo torej raznolik, preprost, odpaden material in preproste pripomočke. V izvedbeni fazi (izkustveno učenje) so učenci izdelovali namizne modele atomov znotraj skupin, 78 UČNA MOTIVACIJA

79 kjer so si izmenjavali znanja, zamisli, si medsebojno pomagali, se urili v ročnih spretnostih in fini motoriki, kritično razmišljali, razvijali odgovornost, čut za estetiko... V zaključni fazi so učenci predstavili svoje izdelke. Izdelke smo ovrednotili skupaj po predhodno določenih merilih za vrednotenje in ocenjevanje izdelkov. Za razliko od klasičnih pridobivanj ocen, ki so velikokrat povezana s strahovi in stresi učencev, je le-to potekalo sproščeno in prijetno. Učitelj je vključil tudi samorefleksijo učencev za opravljeno delo (npr. kaj mi je uspelo, kaj bi lahko izboljšal/a ). Učenci so dajali tudi nove vzpodbude in ideje. Izdelava namiznih modelov atomov in razstava 2.4 Od čuječega učitelja do kvalitetnega pouka Običajno se ljudje po svojih najboljših močeh trudimo, da bi bili drugim vzor, bodisi v vlogi staršev ali učiteljev in vzgojiteljev. Kaj torej lahko storimo in naredimo kot učitelji? Bistvenega pomena je, da znamo odpreti vrata in se prepustiti trenutkom ter vzpostaviti bližino z učenci. Mladim je potrebno ponuditi dovolj privlačno alternativo za učenje in poglabljanje raznovrstnih znanj, takšno, ki bo zbudila njihovo zanimanje (prirejeno po Škobalj, 2017). Didaktična spoznanja kažejo, da le kvaliteten pouk, ki ponuja učencem dovolj velik manevrski prostor za delovanje, ki izziva ustvarjalnost in originalnost, spodbuja njihov razvoj in potenciale, kar jih bo po lažji poti vodilo do uspehov in znanj (Juriševič, 2014). Zaključek Še do danes velja, da so kemija in njene vsebine zahtevne in težke, učencem abstraktne in težko razumljive. Zato je toliko bolj pomembno, da pouk in ostale aktivnosti v šoli načrtujemo tako, da bomo učence motivirali in pritegnili k delu. Moje mnenje je, da smo učitelji tisti, ki odigramo ključno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Osebno se kot učiteljica kemije in naravoslovja čutim odgovorno, da ponudim učencem možnosti in priložnosti, da svoje zamisli, ideje in koncepte, povezane s kemijskimi vsebinami, tudi osmislijo. Projektno učno delo vidim kot možnost, kjer ima učenec aktivno vlogo v procesu učenja, bodisi v fazi načrtovanja, izvedbe in tudi samega zaključka dela. Skozi prakso se je pokazalo, da projektno učno delo učencem daje možnosti, da vključijo svojo domišljijo in pokažejo svojo kreativnost. Zato je projektno učno delo zelo dobra motivacija, ki jo tudi sama večkrat uporabljam. Uporabna je tako pri rednem pouku kakor pri dnevih dejavnosti, dodatnem pouku, pouku izbirnih predmetov ali pri interesnih dejavnostih. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

80 Učitelj ima pomembno vlogo v življenju učencev, saj učenci z nami preživijo veliko časa, celo več kot s starši. S tem želim opozoriti, da v življenje učencev vnašamo mnogo več kot le podajanje formalnega znanja. Učencem smo vzor, od nas se učijo tudi vsega drugega znanja, ne le znanja iz knjig. Temu znanju pravimo znanje za življenje. Želeli to ali ne, a v učencih puščamo sledi, na katerih bodo v bodoče gradili svojo osebnost. Lahko se zabavamo, če le gledamo modele atomov, toda precej boljša zabava je, če ustvarjamo modele sami. Biti dejaven, aktiven, pomeni, biti živ. Vsaka dejavnost, ki jo izvajamo, nam daje moč, tisto izobraževalno moč, občutek vrednosti in koristnosti. Če pa s strani učitelja ni čuječnosti, da pogledamo onstran okvirjev učnih načrtov, potem bomo, čeprav smo živi, le životarili in vegetirali. (prirejeno po Škobalj, 2017). Moja spoznanja govorijo o tem, da imajo učenci radi dejavnosti, ki jih aktivno pritegnejo in v katerih lahko sodelujejo z drugimi. Upam si trditi, da čuječ in buden učitelj lahko s svojim delovanjem v učencih prebudi strast do učenja. Zaključila bi z mislijo: Ne učite otrok s strogostjo, raje poskrbite, da se bodo na poti k znanju zabavali. Tako boste morda pri vsakem odkrili sled genialnosti na nekem posebnem področju. (Platon) Literatura Hay, L. L. (2004). Zmorem!: kako si s pomočjo afirmacij izboljšati življenje. Ljubljana: Karantanija. Juriševič, M. (2014). Spodbudno učno okolje: ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Škobalj, E. (2017). Čuječnost in vzgoja knjiga, ki navduši za učenje. Maribor: Ekološko-kulturno društvo za boljši svet. 80 UČNA MOTIVACIJA

81 Saša Kravos, Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina E-naslov: Z učno motivacijo do uspeha Povzetek: Vsem nam je lepo, če so učenci uspešni in če je njihovo znanje kakovostno in trajno. Srečni smo učitelji, veseli so starši, učenci pa polni zaupanja vase pripravljeni na nove izzive. Poti do znanja so različne, prav tako načini, s katerimi učence za nekaj navdušimo. Učenci se lahko do znanja dokopljejo po strmih, trnovih poteh, polnih solz in žalostnih trenutkov, lahko pa so poti svetle, vesele, navdušujoče, izzivajoče in vabljive do take mere, da jih ne moreš zapustiti, preden prideš do cilja. Učitelji vemo, kaj otroci potrebujejo, da vzdržujejo visoko stopnjo motivacije za delo. Včasih morda na to malo pozabimo, zato je dobro, da gremo na seminar ali si preberemo kakšen strokovni članek. Morda boste v tem našli kakšno idejo. Ključne besede: motivacija, učna motivacija, samomotivacija, uspeh Uvod Ali še vemo, kako smo preživeli nedeljo pred štirimi tedni? Če se je tistega dne zgodilo kaj posebnega, gotovo še vemo: rojstvo nečakinje, obisk prijatelja, ki ga že dolgo nismo videli, družinski izlet na nepozaben kraj, uspešno nabiranje jurčkov... Ti dogodki se nas čustveno dotaknejo. Pozitivna čustva učinkujejo kot turbopolnilnik za učenje, kajti ojačijo vtisnjenje v spomin. Snovi dopamin in acetilholin delujeta spodbudno na učenje. Posredujeta občutek zadovoljitve in utrjujeta spominske povezave v naših možganih. Ti dve snovi sprožita motivacijo. Nauk tega je, da se najbolje učimo, kadar je z učno snovjo povezan čustven vidik. Če na primer pri pouku matematike pri učenju odštevanja ponazorimo, kako dva otroka od šestih izstopita iz številčnega avtobusa, se tako s pomočjo igre vlog lažje dokopljemo do bistva te osnovne računske operacije. Tudi sicer suhoparno matematično ali slovnično pravilo si veliko bolje zapomnimo, če je spravljeno v napeto zgodbo (K. Kolb, 2005, str. 20, 21). V življenju si želimo, da bi bili uspešni. Za uspeh potrebujemo modrost, ki nam pove, kaj delati, znanje, ki nam pove, kako to narediti, in samomotivacijo, da to storimo. Samomotivacija je sestavljena iz dveh delov. Prvi je mentalni: zamislimo si, kam bi šli. Drugi del je fizični: delujemo, da bi prišli tja. Duh in delovanje sta enako pomembna. To je podobno kot vožnja z avtomobilom preden sedemo vanj in začnemo voziti, moramo vedeti, kam gremo. Samomotivacija misel in delovanje je ključ do uspeha. (G. Shinn, 1999, str. 13) Tudi otroci so radi uspešni. Radi so opaženi in pohvaljeni. Veliko stvari počnejo preprosto zato, ker jim je to všeč. Kadar si izberejo igračo ali majico, ki jo bodo oblekli, je to rezultat notranje motivacije. Otrok sam izbere in pri tem čuti zadovoljstvo tako zaradi možnosti izbire kot zaradi priložnosti za igro ob nošenju majice. Sama aktivnost spodbudi motivacijo, dokler otrok nadaljuje z aktivnostjo. Otroci seveda naredijo nekatere stvari tudi zato, ker jim odrasli to naročijo, včasih pa le zato, da jim ustrežejo. Takšne dejavnosti so rezultat zunanje motivacije. V teh primerih pride nagrada od zunaj, od nekoga drugega. Nagrajevanje je treba ponavljati, da bi otrok ostal motiviran za nadaljevanje aktivnosti. Ker se pri tem otrok zanaša na neko zunanjo spodbudo, je takšna vrsta motivacije običajno bistveno manj trajna. Ker je dejavnost, ki izvira iz notranje motivacije, sama po sebi bolj zadovoljujoča, se otroci iz takšne dejavnosti tudi več naučijo. Mlajše otroke lahko odrasli vodimo pri igri in dejavnosti, ob tem pa jim še vedno damo na voljo več različnih izbir. Nestrukturirana igra je v najzgodnejšem obdobju pomemben element otrokove motivacije, učenja in razvoja. (M. Kristanc, 2017, str. 146) Pokazatelji notranje motivacije so različni. a) Vztrajnost je sposobnost, da se otroci posvetijo neki dejavnosti dalj časa. Koliko časa zdržijo, pa je odvisno od njihove starosti. Razlike v času so lahko precejšnje: visoko motiviran otrok se bo dalj časa zamotil pri neki dejavnosti, nemotiviran otrok pa se bo hitro naveličal in odnehal. b) Tudi izbira med različnimi izzivi je značilnost motivacije. Otroci, ki doživljajo uspeh pri neki nalogi, bodo z veseljem sprejeli nov izziv. Tako motivirani se bodo spopadli tudi z dejavnostjo, ki bo nekoliko težja zanje, a bo občutek ob uspešno zaključeni nalogi izjemen. Nemotivirani otroci si raje izberejo lažjo nalogo, pri kateri je večja možnost uspeha, zanjo pa bodo porabili manj časa. Na koncu bo občutek zadovoljstva manjši. c) Tudi odvisnost od odraslih je pokazatelj motivacije. Otroci z nizko stopnjo motivacije ves čas potrebujejo pozornost odraslih, ker težje samostojno funkcionirajo. Ravno obratno pa je pri otrocih z visoko stopnjo motivacije. Oni ne potrebujejo nekoga, ki jih bo ves čas nadziral, jih vodil in jim pomagal. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

82 Kakovostno učenje je povezano s samostojnostjo. Neprestana odvisnost od odraslih omejuje otrokovo sposobnost za uspeh v šoli. Ko vzgajamo otroke k samostojnosti, jim že od majhnega ponudimo igrače in aktivnosti, ki prispevajo k njihovi ustvarjalnosti in radovednosti (npr: figurice ljudi, figurice živali, avtomobilčki, vlaki, škarje, papir, koščki blaga...). Takšne igrače spodbujajo otroke k domišljiji in igri, ki si jo sami ustvarijo, zamislijo. č) Pokazatelj motivacije so tudi čustva. Motivirani otroci kažejo pozitivna čustva, navdušenost, veselje. Zadovoljni so s svojim delom. Nemotivirani otroci so tihi in zdolgočaseni. Pri dejavnosti ne najdejo pravega zadovoljstva, zato si želijo početi kaj drugega. Gotovo smo že imeli pred seboj učenca (v mislih imam otroke prve triade), ki se med poukom dolgočasi, nas ne posluša, se zaposli po svoje, nagaja drugim ipd. Sprašujemo se, zakaj to počne. Zakaj ni motiviran za šolsko delo? Če bi nas kdo vprašal, ali smo naredili dovolj, ali smo izbrali prave dejavnosti in upoštevali različne stile zaznavanja, ali je pouk zanimiv, privlačen, tak, ki vzbuja radovednost, bi ga gotovo grdo pogledali. Ali kot učitelji razvijamo vrlino motiviranosti za učenje, da se bodo učenci sposobni samostojno učiti celo življenje? Učna motivacija je posebna vrsta motivacije, ki vpliva na uspešnost otroka v šoli. Barica Marentič - Požarnik jo opredeli kot skupni pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji, ki obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost. Pojavi se kot rezultat sovpadanja trajnejših osebnostnih potez in značilnosti učne situacije. Lahko bi jo opredelili tudi kot učenčevo težnjo po iskanju akademskih aktivnosti, ki so smiselne in vredne truda. Poglavitni cilj vsake šole je motivirati učence, da širijo svoje potrebe, spreminjajo zavest, izboljšujejo in bogatijo svoje vedenje. Ni učenja brez motivov in uspešni so lahko le motivirani učenci in motivirani učitelji. Ti se zavedajo, da prav motivacija proces poučevanja spreminja v proces učenja. Učitelj si mora zadati dva pomembna cilja. Prvi je, da ustvari razmere, ki spodbujajo motivacijo za učenje, da učence plodno vpne v delo v razredu. Drugi cilj pa je, da pri učencih razvije vrlino motiviranosti za učenje, da bi se bili sposobni samostojno učiti vse življenje. Učna motivacija je spodbujanje, izzivanje in usmerjanje dejavnosti k cilju. Če želi posameznik doseči cilj, pri tej dejavnosti zbere svojo energijo in uporabi sposobnosti. Vizije, ki motivirajo posameznike pri doseganju zadanih ciljev, se pojavljajo ne glede na družbeno okolje in življenjski slog. Marsikdo ni nikoli obiskoval šole, a je vseeno postal vodja ali celo predsednik, ker je imel vizijo, ki ga je gnala naprej. Včasih ima posameznik tako močno vizijo, da zato lahko vodi vse ljudi okrog sebe. (B. Macuh, 2009, ešr) Motiviran učitelj Kadar govorimo o motivaciji, ne smemo pozabiti na motiviranega učitelja. Učitelje je potrebno najprej razumeti in jim prisluhniti. Njihovo poslanstvo je zahtevno, delo izčrpavajoče. Razpeti so med učenci, starši in nadrejenimi. Opogumljati in spodbujati jih je potrebno k uvedbi novosti, k iskanju "boljšega sebe", k ustvarjalnosti in k vztrajnosti. Motiviran učitelj se bo z večjim veseljem pripravljal na šolsko delo in pri tem dosegal boljše rezultate. Včasih je najvišji motivator ravno poraz. Pred učiteljico pripravnico, ki je deset mesecev pri meni opravljala pripravništvo, je nekdo, ki se spozna na likovno umetnost, komentiral likovne izdelke mojih učencev. Natančneje: komentiral je likovna dela dveh šolskih ur, medtem ko so se sušila. Menil je, da so izdelki slabi, da ne izkazujejo tistega, kar so otroci sposobni. Predvideval je, da so bili učenci neustrezno vodeni in nepravilno motivirani, kar je botrovalo dobljenim rezultatom. Kritika me je spravila v slabo voljo, bila sem žalostna in bilo me je sram, ker je kritiko slišala tudi pripravnica. Tudi njej ni bilo prijetno. Njegovi komentarji so mi še dolgo odzvanjali v ušesih. Čez nekaj časa pa se je žalost spremenila v jezo, ta pa je poskrbela, da sem postala visoko motivirana pokazati, da vem, kako se stvarem streže. Zakopala sem se v podrobno branje učnega načrta, nakupila sem si nekaj priročnikov o poučevanju likovne umetnosti, brskala sem po spletu in iskala za informacijami, potožila in posvetovala sem se pri sodelavcih, ter si fotografirala likovne izdelke učencev na šolskih razstavah in raznih natečajih, ki sem se jih udeležila. Kakšen je bil rezultat? Za priprave na likovno umetnost še sedaj porabim največ časa, so pa izdelki učencev resnično boljši, bolj ustvarjalni, igrivi, pisani, polni doživetij. Z učenci smo osvojili veliko nagrad na raznih natečajih, njihova likovna dela so bila objavljena v otroških revijah, najbolj pa smo ponosni na zlata priznanja na mednarodnih likovnih natečajih. Poraz in kritika sta me dvignila. 82 UČNA MOTIVACIJA

83 Motiviran učenec Motivacija je ključni dejavnik učnega procesa. Le motivirani učenci učenje začnejo, se učijo, in pri tem vztrajajo toliko časa, dokler ne dokončajo zastavljenih nalog ali ne dosežejo učnega cilja. Poskrbeti moramo, da so otroci aktivni in čim bolj vključeni v učni proces. Vodimo jih z vzorom. Če začutijo, da nam ni mar, tudi njim ne bo. Varne se bodo počutili, ko nam bodo zaupali. Povejmo jim, kaj od njih pričakujemo. S pravo mero hvale, kritike in molka postanejo naši ukrepi najbolj iskreni. Pohvalimo vedno, kadar je pohvala utemeljena. Motivacija se le redko ohranja sama; redno jo je potrebno podžigati. Poslužujmo se prošnje, ne samo ukazovanja. Moč prepričevanja je trajnejša kot moč zastraševanja. Organizirajmo take učne situacije, da bodo otroke pritegnile, navdušile, da bodo sledile vsebinam v učnem načrtu in da bodo učenci aktivni. V lanskem šolskem letu sem opazovala svoje drugošolce, s kako velikim zanimanjem se učijo o anakondi. Pripravila sem uro slovenščine, katere tema je bila neumetnostno besedilo o anakondi. V uvodnem delu ure sem jim ob elektronski predstavitvi (fotografije in kratki filmčki) predstavila to veliko kačo, nato smo o njej brali krajše neumetnostno besedilo. Moji cilji so bili, da učenci: - urijo branje, - razumejo prebrano, - povzemajo temo in bistvene podatke, - besedilo obnavljajo, - vrednotijo zanimivost, resničnost, razumljivost in uporabnost besedila ter utemeljujejo svoje mnenje, - izražajo svoja občutja med poslušanjem in - vrednotijo svojo zmožnost poslušanja neumetnostnih besedil in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali. Rezultati so bili odlični. Lahko rečem, da so bili vsi otroci visoko motivirani. Pritegnila jih je tema. S široko odprtimi očmi so gledali filmčke in fotografije, pozorno so poslušali, tudi brali so z veseljem. Ob preverjanju razumevanja prebranega sem ugotovila, da so razumeli vse, kar so prebrali, še več, zapomnili so si vse značilnosti kače. Povedali so, da jim je bilo zelo zanimivo in da bi se radi še kaj takega učili. Ko sem videla rezultate, sem jim, tudi sama visoko motivirana, pripravila še tri podobne ure: eno o Erazmu Predjamskem in dve o Titaniku. Po uri o Erazmu Predjamskem so starše prepričevali, naj jih peljejo v Predjamo na ogled gradu, glede Titanika pa me še sedaj, ko jih ne učim več, ustavljajo na hodniku in poročajo, kaj zanimivega so še odkrili. Večkrat sem že slišala, kako učitelji pravijo, da imajo učenci sicer več težav z razumevanjem neumetnostnih kot umetnostnih besedil in sprašujem se, kje je vzrok. Kako lepo je opazovati otroke, kadar so motivirani in se z veseljem učijo. Po zgodbi o Titaniku so morali napisati čim več vprašanj, kaj jih še zanima oz. kaj bi želeli vprašati preživele. Vprašanjem ni bilo konca. Ker sta mi kot učiteljici njihova navdušenost in motivacija nekaj najlepšega, sem jim nekoč razdelila lističe, na katere so napisali, o kom ali čem bi se še želeli učiti. Nekaj odgovorov sem predvidevala vnaprej: dinozavri, vulkani, potresi, tornadi, oceani, razne živali, letala, ladje itd. Presenetila pa sta me napisa na dveh lističih: hribi in gore, tapkanje. O tapkanju sem že slišala, nisem pa vedela, kako bi o tem poučevala otroke. Tudi o hribih in gorah nisem bila prav prepričana, v katero smer naj grem. Varnost v gorah? Živalstvo v naših gorah? Slovenske najvišje in najbolj zanimive gore? Notranji glas mi je govoril, da je za drugošolce to pretežko. Posvetovala sem se s svetovalko za razredni pouk in dala mi je odlično idejo: otroci naj pripravijo sošolcem predstavitev o tem, kar so zapisali. Ponudila sem jim to možnost in veliko otrok je dvignilo roko, želeli so sodelovati. Sestaviti sem morala seznam, na katerega sem zapisala, katerega dne bo kdo na vrsti in kaj bo predstavil sošolcem. Z vsakim posameznikom sva načrtovala predstavitev. Zmenila sva se, kako bo potekalo, ali bo pripravil elektronsko predstavitev ali bo s seboj prinesel fotografije ali plakat, ali bo ob koncu predstavitve pripravil kviz za učence, sestavil uganke, križanko ali napisal bralni list. Učenci so k sodelovanju pritegnili še starše in prav lepo je bilo videti, kako delo nikomur ni bilo odveč. Prvi je bil na vrsti Jakob. Sošolcem je predstavil hribe in gore. Ob fotografijah, ki so jih posneli z njegovo družino med hribolazenjem, je sošolcem predstavil tri vrste vzpetin (griči, hribi, gore), razložil jim je rastlinske pasove, jih naučil, kaj je markacija, poudaril je, kako skrbimo za varnost v gorah, kaj pomeni, da se oblečemo»kot čebula«, in s seboj prinesel velik nahrbtnik gorske opreme. Veliko otrok je prvič v živo videlo varovalni komplet za otroka, čelado za v hribe, cepin, dereze in vrv. Tudi jaz sem prvič držala v rokah cepin. Za otroke je sestavil kviz z 20 vprašanji in na koncu so si lahko III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

84 od blizu ogledali gorsko opremo. Za spomin jim je pripravil bralni list, na katerem je bilo napisano neumetnostno besedilo. Jakob je za svojo predstavitev porabil tri šolske ure. Učenci so ga z velikim zanimanjem poslušali, mu postavljali vprašanja in se mu na koncu zahvalili z bučnim aplavzom. Jakob je bil presrečen. Naslednji dan je prišel k meni z vprašanjem, kdaj lahko sošolcem predstavi bariton, ki ga igra v glasbeni šoli. Naslednji je bil na vrsti Nik. Ker se intenzivno ukvarja s tekmovalnim kolesarstvom BMX, je to predstavil sošolcem. Tudi on je s seboj prinesel vso opremo: tekmovalno kolo, varovalno čelado in želvo, tekmovalni dres, rokavice, zaščitna očala, pokale in še kaj. Za Jakobom in Nikom se je usul plaz želja posameznikov in idej, kaj vse bi predstavili sošolcem. Izbirali so področja, ki so jih poznali, ki so jim bila zanimiva, ki so jih doživeli z vsemi čuti in ki so jih želeli deliti z drugimi. Naše dejavnosti so bile: - spoznali smo, zakaj padala letijo in kaj pomeni, ukvarjati se s tekmovalnim jadralnim padalstvom, - šli smo na potovanje na Sardinijo, v Dalmacijo in v Božičkovo deželo na Finskem, - naučili smo se, kako se igra košarka in nogomet ter kaj je nujno potrebno za ta dva športa, - spoznali smo, kaj je filatelija, kako se pravilno zbira znamke in si v živo ogledali, kako se znamko pravilno odlepi ter pripravi za v album, - z levom smo se potepali po Afriki, - poslušali smo o tem, kaj počne zobozdravnik, in v rokah držali veliko pripomočkov, ki jih v resničnem življenju uporablja, - na koncu smo preko knjige Čarovnikova želja spoznali še EFT metodo, to je način, kako s tapkanjem pomagati sebi ali drugim, ko smo v stiski. Ko so učenci "učili" sošolce, je bila vsakič v razredu tišina. Pozorno so poslušali, bili so zbrani, veliko so spraševali. Zmenili smo se, da so vsakič po predstavitvi za domačo nalogo opisali, kaj so doživeli in se naučili. Ni jim bilo težko pisno podoživeti zanimive ure in presenečena sem ugotavljala, koliko so si o predstavljenem zapomnili. V domačih nalogah so izražali navdušenjem nad tem, da so jih "učili sošolci", prav tako tudi nad slikovnim gradivom, ki so si ga ogledali, nad bralnimi listi, ki so jih učenci pripravili, nad kvizi, ugankami in križankami. Napisali so tudi, da se bodo odslej manj bali zobozdravnika, ker se v živo videli, kakšne so klešče za ruvanje zob in svedri za vrtanje. Vse te predstavitve smo izvedli v juniju in na koncu ugotovili, da se je mesec prehitro zaključil. Učenci so izrazili željo, da bi radi slišali še več oz. da bi želeli pripraviti še kakšno predstavitev. Otroke navdušuje veliko stvari: razni poskusi, raziskovanja, odkrivanja, ugibanja, iskanja skritega zaklada in še kaj. Vse te dejavnosti zahtevajo od učitelja ogromno priprav, veliko pripomočkov, mnogo vloženega truda in časa. Na koncu se obrestuje. Začnimo postopoma in počasi, enako kot velja za načela poučevanja. Pripravimo si uro, dve, morda tri izjemnih vsebin na mesec in nato dopolnjujmo, dodajajmo, spreminjajmo. Povežimo se po aktivih in delovnih skupinah ter si pomagajmo. Zavedajmo se, da se učenci radi učijo veščin, s katerimi obvladujejo svojo okolico. Ne postavljajmo jim nepremagljivih izzivov, sicer bo motivacija upadla. Učenje naj bo postopno in ko dosežemo napredek, ga izpostavimo. V prvih korakih učenja vrednotimo trud bolj kot rezultate. Motivirajmo jih k razmišljanju in sodelovanju tako, da postavljamo vprašanja odprtega tipa. Ustvarjajmo pogoje, v katerih se učenci ne bodo izgubili v množici. Učenje napravimo zabavno z igranjem vlog in poučnimi igrami. Stvari, ki so dobro narejene, bolj izpostavljajmo kot napake. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da učencem predstavimo jasne kriterije, po katerih bodo ugotovili, kdaj so dosegli cilj. Ne pozabimo še na eno pomembno stvar: poskrbeti moramo, da smo kot učitelji navdušeni. Če smo sami navdušeni nad pesmico, ki jo bomo otrokom predstavili, nad pravljico, ki jim jo bomo prebrali, nad origamijem, ki ga bomo skupaj zgubali, nad novo elementarno igrico, ki se jo bomo igrali pri športu, bodo otroci to čutili. Naše navdušenje se bo nevidno kot zrak razširilo tudi nanje in z veseljem bodo pristopili k dejavnosti. Kot učitelji moramo izkazovati navdušenje nad delom otrok, nad doseženimi rezultati, tudi nad njihovo pripovedjo, kaj so počeli čez vikend oz. kako so presenetili babico. Učencem je lepo, kadar je učitelj navdušen nad njihovim izdelkom, pripovedovanjem, petjem, igranjem, plesom. S tem dobijo zaupanje vase, krepijo pozitivno samopodobo in si privzgajajo občutek, da je učenje nekaj lepega. Vsem nam je lepo, kadar smo obkroženi s pozitivnimi, navdušenimi ljudmi. Kako lepo je šele takrat, kadar je učitelj, ki nas poučuje, poln navdušenja. To bo dosegel, kadar se bo potrudil pri vsaki stopnji svojega dela, kadar si ne bo dopustil biti ujetnik negativnosti drugih ljudi, kadar bo delal, kar dela 84 UČNA MOTIVACIJA

85 rad, kadar bo reševal probleme, ko so še drobni, preden se razbohotijo v neobvladljive situacije, kadar se bo osredotočil na lasten razvoj, kadar bo sprejel neuspeh kot sestavni del uspeha in ko bo spoznal, da se ne obupa. Včasih je težko, vendar nismo sami. Nekje je nekdo, ki nam lahko pomaga. Poiščimo ga. Ključ do uspeha je po mnenju nekaterih motivacija, ki jo mora poiskati vsak sam. Otrokom je treba pri tem še malo pomagati. Zaključek Motivacija in uspeh sta povezana. Sang H. Kim pravi, da je uspeh nekaj, kar zgradite, in ne nekaj, kar se zgodi samo od sebe. Uspeh je maksimalna izpolnitev vaših želja, za uresničitev katerega sploh ne potrebujete motivacije. Ali pa? Uspeh je nejasen izraz, ki ga velikokrat prevajamo v "Tisto, kar si želim, pa tega še nimam." Z drugimi besedami: kadarkoli dosežemo tisto, kar mislimo, da je uspeh, najdemo nato nekaj še večjega in boljšega. In pomen uspeha se spremeni. Če se želite motivirati za resničen uspeh, se morate za uspeh aktivno truditi in ne le čakati, da se zgodi sam od sebe. In ko enkrat dobite, kar si želite, si morate vzeti čas, si čestitati in uživati v tem, za kar ste se tako trudili. Šele nato si postavite nove cilje in se podajte na novo potovanje proti uspehu. (Sang H. Kim, 2001, str. 139) Literatura Kolb, Klaus (2005). Otroci se zlahka učijo. Ljubljana : Mladinska knjiga, Shinn, George (1999). Čudež motivacije. Ljubljana: Tuma, M. Kristanc (2017). Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da. Ljubljana : M. Kristanc, B. Macuh (2009). Kako motivirati sebe in učence za aktiven pouk. ešolski razgledi, solski-razgledi.com/e-sr-prispevek.asp?id=177 Kim, Sang H (2001) način, kako motivirati sebe in druge, da dobite, kar si želite. Ljubljana : Tuma. Učni načrt (2011). Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

86 Zehra Biščević, OŠ Prežihovega Voranca Jesenice E-naslov: Skozi ples do cilja Povzetek: Za učinkovito poučevanje v šoli sta izrednega pomena učiteljevo prepoznavanje in upoštevanje motivacijskih značilnosti učencev. To je mogoče z različnimi motivacijskimi spodbudami, ki jih učencem namenimo med poučevanjem. Motiviranje učencev je pravica in dolžnost slehernega učitelja oziroma pomemben del njegove strokovne kompetentnosti. Učencem je potrebno nuditi čim več možnosti za gibanje in izražanje, saj je prav gibalno izražanje prvinska oblika človekove komunikacije, ki je vezana na vsakdanje življenje in čustvovanje. Izkazalo se je, da je poučevanje plesa izjemen motivacijski dejavnik v oddelkih podaljšanega bivanja. Učence najbolj motivira, da bodo nastopali na šolskih prireditvah, izbor znane glasbe, pripomočki in enotna oblačila. Ključne besede: motivacijske značilnosti, motivacijske spodbude, gibalno izražanje, podaljšano bivanje, nastopi, glasba. Učna motivacija v teoriji Motivacija: psihološki proces, ki spodbuja in uravnava učenje. Motivacijske sestavine: vse, kar tvori motivacijski proces. Učna motiviranost: miselna, čustvena in vedenjska naravnanost za učenje. Motivacijske spodbude: vse, kar spodbuja motivacijski proces. Motiviranje: spodbujanje motivacijskega procesa. Demotiviranje: zaviranje motivacijskega procesa. Motivacija je ključni dejavnik učenja. Motivirani učenci se učijo, sprašujejo, poslušajo, sodelujejo, preizkušajo, berejo, razmišljajo, primerjajo, doživljajo, vrednotijo, ustvarjajo in pri učenju vztrajajo. Pomembno vlogo motivacije na področju učenja potrjujejo tudi empirične raziskave. Iz njih lahko izluščimo pomembno ugotovitev o pomenu učiteljevega prepoznavanja in upoštevanja motivacijskih značilnosti učencev za učinkovito poučevanje v šoli. Šolsko učenje je posebna vrsta učenja, ki se od spontanega učenja v vsakdanjem življenju loči ravno po intenziteti in vsebini učne motiviranosti. Če je denimo učenec motiviran za učenje na določenem področju ali v dejavnosti, ki si jo sam izbere to še ne pomeni, da bo ta učenec enako motiviran tudi za učenje v šoli. Z različnimi motivacijskimi spodbudami, ki jih učencem namenimo med poučevanjem, to motivacijo lahko negujemo, ozaveščamo, dodatno krepimo, spodbudimo ali pa, nasprotno, celo pripomoremo k njenemu zniževanju. Pravimo, da učence s poučevanjem bodisi motiviramo -pripomoremo k njihovi motiviranosti ali demotiviramo -pripomoremo k njihovi nemotiviranosti za učenje oziroma delo v šoli. Pomembnost pedagoškega poslanstva lahko vidimo v starodavni kitajski modrosti, ki pravi, da je treba ljudi navdušiti za morje, če želimo, da bodo gradili čolne, prečkali oceane ter spoznavali nova obzorja; v šoli, ki jo metaforično lahko razumemo kot ocean modrosti, je s tega naslova motiviranje učencev zato pravica in dolžnost slehernega učitelja oziroma pomemben del njegove strokovne kompetentnosti, ki se uresničuje v sorazmerju s tem, koliko je tudi sam dobro motiviran za učenje. Ples Ples je fizična, ustvarjalna, ekspresivna, umetniška, socialna in zabavna aktivnost. Telo je otrokov prvi stik s svetom, zato mu je treba nuditi čim več možnosti za gibanje in izražanje, saj je prav gibalno izražanje prvinska oblika človekove komunikacije, ki je vezana na vsakdanje življenje in čustvovanje. Pozitivni učinki uporabe ustvarjalnega giba se kažejo na vseh področjih otrokovega razvoja, saj ples neposredno razvija fizične sposobnosti in zmogljivosti, bogati svet čustev, poglablja čustveno inteligentnost, razvija splošne in posebne intelektualne sposobnosti ter ustvarjalnost, oblikuje estetske čute in percepcijo, pospešuje socializacijske procese. Otroci dojemajo svet okoli sebe predvsem skozi svojo telo; če jim tisto, kar slišijo, pomaga pri razumevanju v 10 do 15 odstotkih, tisto, kar vidijo, v 35 odstotkih, je tistega, kar doživljajo in razumejo s pomočjo kinestetike, kar 45 odstotkov. Prav je, da otroku dopustimo, da je otrok in ga ne preoblikujemo po svojih vzorcih. Kritika zna biti za otroka zelo boleča, povrnitev samospoštovanja pa trdo delo za plesnega pedagoga. ( pef.unilj.si/fileadmin/datoteke/crsn/branje/motiviranje_u%c4%8dencev_v_%c5%a1oli_u% C4%8Dbenik 2012_.pdf ). Pozitivi učinki plesa so, da učenci prebujajo v sebi interes in ljubezen do plesa in plesnega izražanja, 86 UČNA MOTIVACIJA

87 spoznavajo svoje telo kot instrument za plesni izraz, razvijajo smisel za plesno kulturo in sposobnost vrednotenja plesa in drugih zvrsti umetnosti, povezanih z njim, spoznavajo osnovne plesne elemente in najosnovnejše elemente plesne tehnike (prostor, čas, energijo, težnost, lahkost ), razvijajo občutek lastne vrednosti (samozavedanja identitete, svojih sposobnosti, pripadnosti skupini), razvijajo sposobnost sproščanja domišljije in ustvarjalnosti, razvijajo estetsko tankočutnost, razvijajo vztrajnost in delovne navade, razvijajo občutke in zaznavanje (gibalne, vidne in slušne zaznave), razvijajo sposobnost posnemanja, razvijajo sposobnost koncentracije ter gibalni in glasbeni spomin, razvijajo koordinacijo pri gibanju, razvijajo gibalne sposobnosti telesa in fizično kondicijo, spoznavajo bogastvo plesne zakladnice in njene ustvarjalce, razumejo temeljne plesne in glasbene zakonitosti, spoznavajo oblike in zvrsti plesa, vrednotijo gledani ples, se usposabljajo za individualno in skupinsko ustvarjanje, spoznajo možnosti in zahteve nadaljnjega plesnega izobraževanja. ( si/upload/custom/pages/files/predstavitev%20plesnih%20pripravnic%20oddelek%20za%20sodobni%20ples.pdf, ). Plesna načela, ki jih moramo upoštevati pri učenju plesa so načelo kakovosti, načelo igre (pri otroku sta ples in igra vedno medsebojno povezana z njegovo domišljijo), gibanje in lastna aktivnost, interes otroka, individualizacija, načelo postopnosti, nazornosti in sistematičnosti, ustreznost razvojni stopnji, vztrajnost = napredek = zadovoljstvo = uspeh, načelo pestrosti in zabave, element prostora in časa ( ). Učna motivacija v praksi Današnji otroci so rojeni v hiter življenjski ritem in so zelo živahni, kar se zelo kaže pri mojem delu v oddelku podaljšanega bivanja. Vsako leto opažam, da učenci potrebujejo nekaj pri čemer se bodo sprostili, porabili energijo, ki jih včasih dela nemirne, se med seboj povezali in komaj čakali, da s to dejavnostjo začnejo. Vsako leto se odločim z učenci plesati. Pri tem je potrebno veliko prilagajanja, tako glede časovnice kot upoštevanja vseh zgoraj naštetih principov in načel tako glede motivacije kot plesa. Tako sem se s prvošolčki odločila učiti ljudske plese. Obiskala sem folklorno skupino Zabreznica, kjer sem osvežila svoje znanje marsikaterega ljudskega plesa in pridobila nove. Naučili smo se Ziebenšrit, Potovčeno in Tkalečko. Zašila sem rutice, ki so jih dekleta nosila na glavi, fantje pa okrog vratu. Z drugošolci smo se naučili otroških plesov kot so Ob bistrem potočku je mlin, Rašplo, Kili kili in polko. S tretješolci smo se naučili družabnih plesov kot so angleški valček in ča ča ča. Z naslednjimi generacijami tretješolcev pa je bila največja motivacija učenje modernih plesov. Največkrat smo jo sestavili z učenci skupaj. Odličen način hitrega učenja je, da vsak učenec pokaže svoj najljubši npr. šport in pokaže gib, ki ga spremenimo v plesni gib. Na velik plakat smo si narisali simbole izbranih športov in učenje je šlo kot po maslu. Tako so motivirani tudi učenci, ki si težje zapomnijo plesne korake. Vsi pa so motivirani za učenje, ker so tudi sami prispevali k sestavi koreografije in sprostitvi svoje plesne domišljije. Z vsemi učenci se ogrevamo s plesnimi igricami kot so plesni kipi, posnemanje živali, poklicev.»predstavi se svojim plesnim gibom«je odlična vaja, ki se lahko začne z ogrevanjem, konča pa kot končna koreografija, ki so jo sestavili učenci sami in ima svojo glasbeno spremljavo. Največja motivacija v vseh oddelkih pa so nastopi na šolskih prireditvah (novoletno božična predstava, spomladanska prireditev in sodelovanje na Tončkovem talentu ob koncu šolskega leta) in prireditvi v Gledališču Jesenice, kjer se predstavijo tudi druge šole s svojimi plesnimi točkami. Vedno znova me preseneča, kako učenci radi nastopajo in tudi tisti najbolj sramežljivi najdejo svoje mesto na odru v skupini. Celo odziv staršev je bil zelo spodbuden, saj je marsikateri otrok prvič dobil možnost nastopati pred občinstvom. Marsikdo je bil presenečen, da njihov otrok pleše oz. sploh želi plesati. Zaključek Opazila sem, da so bili otroci OPB -ju bolj vodljivi, sodelovalni, če smo v svoje delo vključili plesne projekte. Velikokrat je bilo potrebno plesne korake prilagoditi za učence, ki so pri tem začetniki in za tiste, ki si želijo pokazati in naučiti več. Tako je plesna koreografija pridobila še več dimenzij. Učenci so bili tudi zelo motivirani, če je bila izbrana glasba priljubljena in so jo vsi poznali. Začetniki so prinesli škatle, ki smo jih ovili v ovijalni papir in jih preobrazili v bobne. Po teh so ob ritmu udarjali in izvajali lažje gibe kot so premiki v vse smeri, tleskanje po stegnih, udarjanje z nogo ob tla. Za njimi so na oder prišli učenci, ki so se naučili zahtevnejših plesnih korakov. Ti so pri ples III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

88 popestrili z uporabo plesnih cofov. Plesne cofe ali pom pome smo izdelali iz polivinilnih vreč ali krep papirja, ki smo jih narezali na trakove in na sredini zavezali. Tudi uporaba raznih pripomočkov učence zelo motivira za ples in plesno učenje. V šoli smo iz šolskega sklada uporabili sredstva in nakupili enotne majice, ki smo jih oblekli za nastop. Še en dejavnik, ki učence motivira za učenje plesa, sodelovanje in nastope. Zgodilo se je, da kakšen otrok ni želel plesati, a se je kasneje premislil in se nam pridružil. Če pa se ni, smo ga zadolžili za nošenje glasbenih pripomočkov, odklepanja prostora in če je želel, je dajal konstruktivno kritiko plesalcem. Zelo pomembno je, da učencev ne silimo v ples, damo jim možnost, da sodelujejo in se nam postopoma pridružijo. S plesom sem velikokrat dosegla svoj cilj, ki sem si ga zastavila na začetku šolskega leta. Želela sem, da se učenci po pouku sprostijo, se naučijo nekaj novega, si izboljšajo samopodoba in se soočijo s strahovi pred javnim nastopanjem, sodelujejo na šolskih prireditvah, so ustrezno motivirani za delo, so med seboj povezani in imajo prijateljske odnose. Literatura 4%8Dbenik_2012_.pdf, za%20sodobni%20ples.pdf UČNA MOTIVACIJA

89 Tadeja Bogdan, OŠ Srečka Kosovela Sežana E-naslov: VPLIV POZITIVNIH UČNIH POHVAL NA UČENJE Povzetek: V svojem prispevku želim predstaviti, kako pozitivne učne pohvale vplivajo na učenje. Rada bi vam predstavila nekaj idej, kako sem jih na prijazen in spoštljiv način vpeljala v delo. V mesecu aprilu 2017 sem nadomeščala daljšo bolniško odsotnost in preizkusila plakat pohval. Želja, da so učenci opaženi in pohvaljeni, je zelo izrazita. Velikokrat so me učenci presenetili in spomnili, da rek: Prijazna beseda, lepo mesto najde, še kako velja. Ključne besede: čustva, pohvala, nagrajevanje, plakat pohval, lonček sreče, brezplačne pohvale Uvod Za uvod bi zapisala razmišljanja tretješolcev, ki so razmišljali o idealnem razredu, o takem razredu, kot si želijo biti. Učenka Hilmie je zapisala: Jaz hočem, da je v razredu tiho, da smo sošolci prijazni med seboj in si pomagamo, da bi se imeli lepo, zabavno, da se ne kregamo, da upoštevamo učiteljico, da dvigujemo roke, ko hočemo kaj povedati in da bi vsi imeli narejene domače naloge. Učenca Jaka in Lan pa sta povedala, da si želita, da bi bil pouk zabaven, da bi se med seboj poslušali, da bi bili manjši razredi, da bi pri pouku vse naredili in ne bi bilo domače naloge. Izhajala sem iz njihovih pričakovanj in želja ter jih večkrat tekom učnih ur v naslednjih dneh spomnila na njihove želje, še posebej takrat ko se niso držali dogovorov (šolskih pravil). Pomembna se mi zdi evalvacija posameznega dneva, ki smo jo naredimo skupaj z učenci zadnjih nekaj minut pouka. Na vprašanja Kaj ste se danes novega naučili? Kaj vam je bilo danes zanimivo? Kaj ste pogrešali? Se je zgodilo kaj, kar vam ni bilo všeč? Katera snov vas je najbolj/najmanj pritegnila? imajo učenci veliko odgovorov in zdelo se jim je pomembno sodelovati v pogovoru, saj so se čutili vredne, da izrazijo svoje mnenje in razmišljanje. V njihovem razredu sem tekom šolskega leta že večkrat nadomeščala, tako smo se že nekako poznali. Prvi dan nadomeščanja sem jih vprašala, ali so vedno tako pridni, da sodelujejo, so v pomoč sošolcem, pa mi je en učenec podal misel, o kateri sem potem še večkrat razmišljala. Učenec je povedal: Taka kot je učiteljica, taki smo učenci. Res je, da si učencev ne izbiramo, kot si tudi učenci ne izbirajo učiteljice, a vseeno lahko večkrat v zbornici slišimo, da so od določene učiteljice učenci vedno klepetavi, nagajivi in obratno, določene učiteljice imajo pa ponavadi ubogljive in delavne učence. Sama poskušam gledati na svet s pozitivne strani, zato sem vesela, da morda pa učenci le prevzamejo delček pozitivizma in medsebojne pomoči tudi nase. 1 Upoštevajmo čustva Ko otroci čutijo, da so v redu, se v redu obnašajo. Kako jim pomagamo, da se bodo počutili v redu? Tako, da sprejmemo njihova čustva. (Faber in Mazlish, 1996, str. 13) Kar nam otrok razlaga, govori, pripoveduje pozorno poslušajmo. Potrdimo otrokova čustva z medmeti (aha, hm), nato čustva tudi poimenujemo. Veliko lažje je zaupati težave nekomu, ki nas res posluša. Včasih je tudi tišina tisto, kar otrok potrebuje. Lahko ga celo vprašamo: Aja? in otrok bo čutil, da nas zanima in nam bo povedal vse, kar mu leži pri duši. Menim, da je delo v razredu veliko lažje, če sprejmemo čustva otrok. Morda bi se v začetku spomnila dečka, ki po treh učnih urah ni mogel več sedeti pri miru. Poklicala sem ga, gledala naravnost v oči in ga vprašala, če morda ve, zakaj ne sledi pouku. Nisem kričala, sem ga le z umirjenim tonom vprašala. Učenec ni vedel, kaj naj mi reče. Pogledala sem ga in rekla: Mogoče ne moreš več sedeti na stolu? Si utrujen? Potrebuješ malo odmora? Temu zadnjemu vprašanju so pritrdili tudi nekateri drugi sošolci. Učenci so bili pomirjeni in sprejeti, saj so čutili, da jih razumem. Dogovorili smo se, katero snov bomo dokončali in tako so lažje preživeli naslednjih pet minut. Preden smo odhajali iz razreda, sem jih pohvalila, ker so razumeli, da je potrebno včasih snov tudi zaključiti in si šele nato vzeti odmor.. 2 Čudežne besede in dogovori Dogovori Glede na zapise učencev o pravem razredu - razredu, katerega del bi radi bili, smo se dogovorili o določenih zadevah. Na večji barvni list smo z lepšo pisavo (okrašene črke) zapisali skupne dogovore: III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

90 poslušam, dvignem roko, sem tiho. Učenci so pritrdili, da si želijo teh dogovorov in v večini so se jih striktno držali. Ko dogovorov niso upoštevali, sem jih spomnila na dogovor št. 1, 2 ali 3. Dogovori so bili zalepljeni na sprednjo steno učilnice. 1, 2, 3 na svojih mestih smo vsi. Navadili so se pesmice, ki jih spomni, da se je potrebno usesti na svoje mesto in počakati na navodila. Pohvaljeni so jure, brin, mojca, ker že sedijo na svojih mestih, ker imajo odprte dz na pravi strani, ker že samostojno rešujejo matematične naloge itd. Kakšen učenec presliši marsikatero navodilo, a kaj hitro začne pripravljati zvezek na določeni strani, ko sliši, da so pohvaljeni njegovi sošolci. Plakat pohval Plakat pohval sem izdelala na list velikosti A4, ki sem ga razdelila na dva dela. Na prvem delu je smejko (sama sem izbrala nasmejano deklico), ki je predstavljala, da je delo potekalo tako kot mora, na drugi strani pa je žalostni smejko (žalostna deklica), ki nas je opozarjal, da je bilo v razredu nekaj narobe. Na ta plakat pohval sem risala črtice. Ko sem ocenila, da pouk nemotoma poteka, sem naredila črtico na levi strani. Zanimivo, prav neverjetno je bilo, da so bili učenci izredno motivirani, saj so bile črtice le na levi strani. Vsak dan posebej so se trudili, da bi dobili tri črtice na levi strani, saj so si lahko potem sami izbrali nagrado za njihov trud. Dogovorili smo se, da za nagrade glasujejo z dvigovanjem rok. Nagrade pa so bile: - dan brez domače naloge, - ogled smešnic, - ura v računalniški učilnici ter 10-minutno igranje interaktivnih iger z vsebino predmeta, - ogled risanke, - ura v parku, - poslušanje glasbenih želja ali - kviz na določeno temo, ki jo obravnamo v razredu. V enomesečnem obdobju so si učenci 5-krat lahko izbrali nagrado, v večini dnevov sta bili na koncu pouka narisali dve črtici. Izbrali so se uro v parku, uro v računalniški učilnici in 3-krat dan brez domače naloge. Pomembno se mi je zdelo, da pozitivno delujejo kot skupina, saj so se med seboj opozarjali na neprimerno vedenje. Potujoči zvonček Predstavila bi igro zvonček, ki je primerna za umirjanje razreda in pomembno sodelovanje vseh učencev. V razred sem prinesla zvonček in učencem naročila, naj si predajajo zvonček med seboj brez oglašanja. Ta vaja je precej težka, zato jih na koncu po uspešno izvedeni nalogi močno pohvalim. Če učencem morda ni uspelo, pa je pozitivna vzpodbuda lahko naslednja: Verjamem, da nam bo uspelo jutri. Lonček sreče Menim, da se veliko ljudi premalokrat spomni, kaj se mu je danes lepega, zanimivega, novega zgodilo, zato sem v razred prinesla steklen lepo okrašen kozarec z nalepkami. Vse lepe, srečne, zanimive, nove dogodke smo ob petkih zapisali na list, ki so si ga učenci dali v svoj kozarec. Na vprašanje Kako bi poimenovali steklen kozarec? je učenka Ana predlagala LONČEK SREČE in prav vsi so se takoj strinjali z njenim predlogom. Vprašanje Kaj se mi je ta teden (lahko tudi danes) lepega/zanimivega/ srečnega zgodilo? je bilo za nekatere učence na začetku izjemno težko, a je bilo vsak teden lažje. Verjetno se o pomembnih drobnih malenkostih, ki nas osrečujejo, premalokrat pogovarjamo tako v šoli kot tudi doma. Brezplačne pohvale Ker se mi je zdela pohvala (tako ustna kot pisna) zelo pomembna, sem razmišljala, na kakšen način bi se lahko učenci lahko med seboj večkrat pohvalili. Raziskave so pokazale, da je mnenje sošolcev izredno pomembno, zato sem izdelala plakat BREZPLAČNE POHVALE. Zraven A4 lista, kje je bil zapis brezplačne pohvale, je na vrvicah viselo pet večjih kinderjajčk. V njih pa naslednji zapisi: Vesel/a sem, da sva sošolca. Dober/ra učenec/ka si. Imaš zelo izvirne ideje. Zelo si prijazen/na. Hvala, ker mi pomagaš. Učenci so bili nad idejo navdušeni, zelo radi so pohvalo delili in jo tudi prejeli, zato je natisnjenih pohval hitro zmanjkalo. 3 Izvedba učne ure v parku Hans Christian Andersen Zbrali smo se v parku pred šolo. Učenci so dobili kartonček z eno povedjo o slavnem pravljičarju Hansu C. Andersenu.. Kartonček z vrvico so zavezali na vidno mesto v parku (okoli drevesne veje, 90 UČNA MOTIVACIJA

91 večjega kamna, grmovja, ograje) in prišli na začetno zbirno mesto. Zvezke so imeli odprte na klopeh. Na moj znak (zvonček) so odhiteli do kartončkov, so si skušali zapomniti zapis in odšli do svojega zvezka ter zapisali misli. Nato so odhiteli do drugega kartončka, prebrali in v zvezek zapisali naslednjo misel. Tako so zelo hitro zapisali vseh 11 povedi o H. C. Andersenu. 1. Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1905 na Danskem. 2. Njegov rojstni dan je mednarodni dan mladinske knjige. 3. Na ta dan se podeljuje Andersenove nagrade najboljšim otroškim in mladinskim avtorjem ter ilustratorjem. 4. Njegov oče je bil čevljar, a je umrl, ko je bilo pisatelju 11 let. Mati je bila perica. 5. Andersenova mati je želela, da se izuči za krojača, a on je želel postati pesnik in igralec. 6. Andersen in njegove pravljice so v zgodovino otroške literature zapisani z zlatimi črkami. 7. Napisal je 168 pravljic. 8. Svetovno slavo so mu prinesle pravljice, ki so bile prevedene v več kot 125ih jezikih. 9. V šolo ni rad hodil, raje se je zabaval z lutkami, s katerimi je uprizarjal prave predstave na vrtu pred hišo. 10. Njegove najbolj znane pravljice so: Snežna kraljica, Deklica z vžigalicami, Cesarjeva nova oblačila, Mala morska deklica Ko je imel 70 let, je umrl. Sledila je dramatizacija. Učenci so bili razdeljeni v skupine po štiri. Po lastni izbiri so si izbrali eno pravljico Hansa C. Andersena. Izžrebali so dodatno književno osebo, ki je nastopala v njihovi izmišljeni igri. Zapisi na kartončkih so bili: Janko, Metka, škrat Kuzma, Muca copatarica, Medvedek iz pravljice Zrcalce, fižolček iz pravljice Fižolček, ogelček in slamica itd. Določila sem čas, ki so ga imeli za pripravo domišljijske nove igre. Učenci so odlično oddigrali svoje vloge. Svoj govor so tudi zapisali. Po končani uri je bila njihova želja ta, da bi se večkrat v parku učili. Zaključek Učenci so bili pohvaljeni. Pohvale so odlično učinkovale kot motivacijsko sredstvo pri pouku. Teh pohval so bili izredno veseli. Tudi pohvala je naredila pozitivno vzdušje v razredu in so učenci lepo sledili pouku, poslušali novo snov, z dvigovanjem rok komentirali in pripovedovali svoje izkušnje, razmišljanja. Večjih disciplinskih težav ni bilo zaznati, česar sem bila izredno vesela, zato bom tudi v prihodnje pri svojem delu tako v podaljšanem bivanju kot v razredu uporabljala plakat pohval, lonček sreče in plakat brezplačne pohvale. Literatura Faber, A. in Mazlish, E. (1996). Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo. Ljubljana: Mladinska knjiga. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

92 Erika Vidrgar, Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice E-naslov: Motivacijske spodbude za krepitev pozitivnih medosebnih odnosov Povzetek: Glavni namen prispevka je predstaviti nekaj konkretnih motivacijskih spodbud za krepitev pozitivnih medosebnih odnosov pri učencih. Zato nas na začetku najprej seznani s tem, kaj je učna motivacija in kako jo učitelj pri učencih lahko spodbuja. Kasneje nam osvetli pomen krepitve dobrih medosebnih odnosov v šoli predvsem skozi ozaveščanje bontona v komunikaciji. V nadaljevanju nam opiše konkretne motivacijske spodbude oziroma dejavnosti, ki so se v moji učiteljski praksi večkrat izkazale za najbolj učinkovite na tem področju. Dotikajo se tako medvrstniških kot ostalih medosebnih odnosov. Ker sem največkrat poučevala v prvi triadi, se prispevek osredotoča predvsem na pripadajoče starostno obdobje učencev. Ključne besede: učna motivacija, medosebni odnosi, bonton, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Uvod Kitajska modrost pravi, da je treba ljudi navdušiti za morje, če želimo, da bodo gradili čolne, prečkali oceane ter spoznavali nova obzorja. V šoli, ki jo metaforično lahko razumemo kot ocean modrosti, je s tega naslova motiviranje učencev zato pravica in dolžnost slehernega učitelja oziroma pomemben del njegove strokovne kompetentnosti, ki se uresničuje v sorazmerju s tem, koliko je tudi sam dobro motiviran za učenje (Juriševič 2012, str. 7). Ker pa ima šola kot vzgojno-izobraževalna ustanova pomembno nalogo, da učence navaja na vzpostavljanje dobrih medosebnih odnosov, je nujno potrebno, da učitelj nameni pozornost spodbujanju motivacije učencev tudi na omenjenem področju. V medosebnih odnosih ima veliko vlogo kvaliteta medosebnega sporazumevanja. Zato je pomembno, da učenci v tem okviru usvojijo določena pravila primernega vedenja oziroma bontona. To podpirajo tudi učni cilji v učnem načrtu nekaterih učnih predmetov. Učitelj pri tem lahko pomaga učencem z motivacijskimi spodbudami oziroma dejavnostmi, ob katerih učenci spoznavajo, ozaveščajo in urijo veščino primerne medosebne komunikacije. Pri tem pa je zelo pomemben tudi njegov lasten zgled. 1 Učna motivacija Motivacija je ključni dejavnik dinamike učnega procesa: le motivirani učenci učenje začnejo, se učijo (sprašujejo, poslušajo, sodelujejo, preizkušajo, berejo, razmišljajo, primerjajo, doživljajo, vrednotijo, ustvarjajo ) in pri učenju vztrajajo, vse dokler ne končajo učnih nalog ali ne dosežejo zastavljenih učnih ciljev. Pomembno vlogo motivacije na področju učenja potrjujejo tudi empirične raziskave, izvedene na različnih koncih sveta. Iz njih je poleg koristnih novih spoznanj o učni motivaciji mogoče izluščiti prav tako izjemno pomembno ugotovitev o pomenu učiteljevega prepoznavanja in upoštevanja motivacijskih značilnosti učencev za učinkovito poučevanje v šoli, ki vodi h kakovostnemu učenju in znanju ter uresničevanju koncepta vseživljenjskega učenja. Šolsko učenje je posebna vrsta učenja, ki se od spontanega vsakodnevnega učenja loči ravno po intenziteti in vsebini učne motiviranosti. Če je denimo učenec motiviran za učenje na določenem področju ali v dejavnosti, ki si jo sam izbere ali/in ki je zaželena v kontekstu njegovega socialnega okolja, to še zdaleč ne pomeni, da bo ta učenec kljub svojim potencialom enako motiviran tudi za učenje v šoli. Dejstvo je, da si v šoli učenec šolskih predmetov in učnih vsebin ne izbira sam, tudi si ne določa sam tempa učenja, za sodelovanje v tem procesu si ne izbira ne vrstnikov (sošolcev) ne odraslih (učiteljev, staršev) (prim. Marentič Požarnik, 2003), se pa ne glede na našteto od njega zahteva kakovostno znanje, ki ga lahko doseže le, če je za učenje dobro motiviran (Juriševič 2012, str. 5). 2 Vloga učitelja pri motiviranju učencev za učenje v šoli Učitelj nedvomno ima vpliv na motivacijo učencev. Ima možnosti in priložnosti oblikovati in spodbujati učne motivacije pri učencih. Za uspešno motiviranje mora učitelj: - poznati psihološko naravo motivacije in delovanje motivacije v procesu učenja, - poznati in upoštevati razlike med učenci, - poznati motivacijsko usmerjenost učencev, njihove atribucije za uspehe ali neuspehe ter strukturo motivacijskih vzorcev pri učencih. 92 UČNA MOTIVACIJA

93 Pri motiviranju učencev je dobro, da uporablja optimalno kombinacijo strategij. Te so: Modeliranje: delovati kot model; Podpora: dajanje potrebne doze in kombinacije spodbud, pomoč pri oblikovanju ustreznih strategij, skrb za oblikovanje/ohranjanje pozitivne samopodobe, izražanje pozitivnih pričakovanj; Vodenje: usmerjanje, oblikovanje formativne povratne informacije, omogočanje uspeha... Na motiviranost in motiviranje učencev vplivajo: Osebnost učitelja: odprtost, dinamičnost, empatija, optimizem..., Vzpostavljanje odnosov: poslušanje, zaupanje, strpnost, izražanje pričakovanj..., Oblikovanje aktivnosti poučevanje (ožji pomen): pestrost metod in oblik, prilagajanje, upoštevanje razlik med učenci, razredna interakcija..., Preverjanje in ocenjevanje znanja ter oblikovanje povratnih informacij: pravičnost, strpnost, različne oblike preverjanja, formativna povratna informacija... Koraki motiviranja učencev, ki naj bi se jih posluževal vsak učitelj pri svojem delu, so sledeči: Aktivnosti naj bodo oblikovane tako, da so učenci zaposleni na ravni sposobnosti. Vsakemu učencu naj bo omogočeno doživljanje uspešnosti. Učenec naj bo deležen pozitivne povratne informacije (od učitelja, staršev, vrstnikov). Učenec naj doživi občutek lastne kompetentnosti in občutek, da lahko vpliva na svoj uspeh (notranja točka nadzora). Pomagajmo učencu oblikovati pozitivno učno samopodobo, ki deluje kot varovalni dejavnik v primeru neuspehov. V procesu motiviranja za učenje se moramo zavedati, da cilj niso le boljši učni rezultati, želimo oblikovati tudi optimalne učne strategije in samoregulacijo v procesu učenja, učenje predstavljamo kot vrednoto. Učenje ne more biti vedno zabava, ne sme biti vedno tekma, je izziv, je pot in cilj, je napor, ki vodi k zadovoljstvu ( Razdevsek-Pucko_Vloga-motivacije-v-ucenju-in-poucevanju.pdf). 3 Motivacijske spodbude oziroma dejavnosti za usvajanje bontona v komunikaciji V nadaljevanju predstavljam nekaj motivacijskih spodbud oziroma dejavnosti, preko katerih učenci usvajajo bonton komuniciranja v medosebnih odnosih, tako sovrstniških kot tudi nesovrstniških. Omenjene dejavnosti lahko služijo kot način realizacije učnih ciljev iz učnega načrta, ki sem jih prej omenila. Lahko pa izhajamo iz vzgojne problematike oddelka, na primer pri srečanju s konfliktnimi situacijami med otroci Vsekakor ne smemo pozabiti, da ima največjo moč usvajanja bontona pri otrocih zgled odraslih, najbolj staršev in učitelja. Zato je zelo pomembno, da se te odgovornosti zavedamo in jo prevzamemo. S svojo kulturo obnašanja in komuniciranja bomo otroke motivirali za to, da nam bodo sledili. Ne glede na to, kako ustrezna je Izhodišča za motivacijske spodbude oziroma dejavnosti Konkretne situacije Učitelj lahko za izhodišče učne ure, pogovora, reševanje konflikta uporabi primer konkretne situacije, ki se je zgodila v oddelku ali so ji bili učenci priča, in se povezuje z bontonom komuniciranja. Umetnostna in neumetnostna besedila Za izhodišče obravnave bontona v komunikaciji lahko služijo tudi umetnostna ali neumetnostna besedila. V svoji učiteljski praksi sem sama največkrat uporabila naslednja umetnostna besedila: - Kovič, K.: Pobeg (Priloga 1), - Civardi, A., Petty, K., Dunbar, J., Somerville, L.: Nočne lučke, - Collodi, C.: Ostržek, - Mav Hrovat, N.: O kralju, ki ni maral pospravljati. Neumetnostna besedila, s katerimi sem se srečala in se nanašajo na bonton, pa so: - Baseler, M.: Lepo vedenje. Kako se obnašaš doma, v šoli in na ulici, - Štok Vojska, N.: Bonton in olika, človeka sta slika, - Krzyzanek, J.: Bonton za otroke. Vesel in zabaven, - Muha, V.: Lepo vedenje v javnosti, - primer napisane razglednice z manjkajočimi vljudnostnimi ogovori, - tematsko ustrezen časopisni ali revialni članek. Video in avdio posnetki Te učitelj lahko najde v arhivu oddaj oziroma prispevkov na spletnih straneh televizijskih hiš, lahko III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

94 pa jih poišče tudi na spletni strani YouTube, na primer: Primeri motivacijskih spodbud oziroma dejavnosti Igre vlog Učitelj lahko z učenci izvaja igre vlog na različne teme, vezane na ozaveščanje bontona v komunikaciji. Ta jim omogoča, da predstavijo različne življenjske situacije v različnih okoljih in se vživljajo v različne vloge. Že v prvem razredu se z učno snovjo pri spoznavanju okolja in slovenščini poveže ustrezna raba»lepih«besed, kot so: prosim, hvala, oprosti, izvoli, dober dan Prav tako se učenci srečajo z vikanjem in tikanjem ter osnovnimi pravili pogovarjanja. Skozi igro vlog ozaveščajo in usvajajo primerno rabo le-tega. S tako igro lahko izvedemo tudi korelacijo med učnimi predmeti (primer: korelacija med slovenščino, spoznavanjem okolja in matematiko; igra vlog: V trgovini ). Dramatizacija umetnostnih besedil Kadar za izhodišče za usvajanje bontona uporabimo tematsko ustrezna umetnostna besedila, lahko v fazi poustvarjanja učenci književnim osebam spremenijo značaj. Dobre osebe postanejo slabe in obratno. Pri dramatizaciji to prikažejo tudi z načinom komuniciranja književnih oseb. Spreminjanje Učenci lahko vljuden zapis na razglednici spremenijo v nevljudnega ali obratno. Enako lahko naredimo tudi pri igri vlog, ko npr. učenci odigrajo nastali konflikt v oddelku, nato pa še njegovo različico, kako bi se konfliktu lahko izognili. Učenje vljudnostnih izrazov v tujih jezikih Učencem je to vedno zanimivo. Dejavnost lahko organiziramo na način, da se vsak učenec pozanima za različico besede»hvala«v določenem jeziku. To kasneje predstavi sošolcem. Izdelajo lahko tudi plakate. Skriti prijatelj Učenci izžrebajo ime sošolca, kateremu pišejo prijazna in vljudna sporočila. Le-ta ne ve, kdo mu piše. Ob koncu igre poskuša uganiti. Cenim te, ker V okviru usvajanja bontona je pomembno, da krepimo tudi pozitiven odnos do sočloveka. Pomembno je, da učence spodbujamo, da drug pri drugem zaznavajo tudi dobre lastnosti in o njih govorijo ter jih s tem ozaveščajo. Tako bo vljuden govor podkrepljen tudi z empatijo in pozitivno naravnanostjo drug do drugega. V okviru te igre učenci drug drugemu povejo, kaj pri njem cenijo. Izvajamo jo lahko v okviru jutranjega kroga ali namesto pozdrava ob zaključku pouka. Naloge za usvajanje bontona v komunikaciji Učencem lahko na začetku obravnave osnovnih pravil bontona v komunikaciji ponudimo tudi različne naloge, vezane na to. Rešujejo jih lahko individualno, v paru ali v skupini. Lahko jih posredujemo v obliki kviza, učnega lista Reki, pregovori Prepoznavanje sporočil rekov oziroma pregovorov, vezanih na bonton, učencem pomaga pri njegovem ozaveščanju. Prav tako učenci pridobijo občutek pomembnosti le-tega v družbi. Učenci po vzoru lahko oblikujejo tudi svoje reke oziroma pregovore z dopolnjevanjem ali oblikovanjem le-teh v celoti. Presodite Kadar je možnih več bolj ali manj ustreznih rešitev nekega konflikta ali prekrška, lahko z učenci izvedemo igro presojanja. Učenci najprej z opisovanjem ali igro vlog predstavijo različne možnosti rešitev, kasneje pa presojajo, kaj je bolj ustrezno, vljudno, primerno, prijazno. Svoje sodbe utemeljujejo. Učitelj prevzame vlogo voditelja in spodbuja razmišljanje z vmesnimi vprašanji, povzetki oziroma sklepi. Skupinsko delo Pri skupinskem delu se učenci učijo delitve vlog, dela, odgovornosti, sodelovanja, pomoči, strpnosti Pri tem ima pomembno vlogo medosebna komunikacija. Zato je prav, da poudarjamo pomen bontona tudi na tem mestu. Ta oblika dela je za učence zahtevna, vendar zelo pomembna. Marsikdaj sproža konflikte in odpira dileme, vprašanja, po drugi strani pa krepi medsebojno sodelovanje in poznavanje drug drugega. Smiselno je, da učitelj tako obliko dela uvaja že v prvem razredu v okviru pouka in igre. Največkrat pa se s tem učenci srečajo v okviru ekipnih športnih iger pri športu. 94 UČNA MOTIVACIJA

95 Zaključek Bonton je družbeno zelo pomemben, saj vpliva na sprejetost posameznika v družbi in je odraz družbene in osebne kulture. Navezovanje medosebnih odnosov pa se največkrat začne s komunikacijo - verbalno in/ali neverbalno, ki vpliva na kakovost odnosov, ki jih vzpostavimo z ljudmi. Ker smo kot odrasli odgovorni, da tega naučimo tudi otroke, je potrebno, da se tega lotimo z vso resnostjo in odgovornostjo. Kot učitelji smo z učnim načrtom še dodatno obvezani, da temu posvetimo pozornost tudi v šoli. Veliko lahko naredimo z motiviranjem otrok za usvajanje omenjenih veščin in znanja. Učitelj vzgaja že s svojim zgledom, pa tudi z načrtnim delom z učenci. Motivacijske spodbude oziroma dejavnosti, ki jih lahko izvaja z namenom ozaveščanja bontona v komunikaciji, so lahko raznolike, prav tako kot tudi izhodišča zanje. Pomembno pa je, da učenci pravila lepega vedenja spoznajo, jih pozitivno vrednotijo, ozavestijo in jih vnašajo v življenje. Skupinsko delo je oblika dela z učenci, ki nam pove največ o tem, kako so učenci naučeno prenesli v njihovo vsakodnevno delovanje. To pa je popotnica za kasnejše življenje in kvaliteto medosebnih odnosov, ki jih bodo vzpostavili. Literatura Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Priloge: Priloga 1: K. Kovič - Pobeg Priloga 2: Pozdravljanje Priloga 3: Tikanje in vikanje Priloga 4: Reki in pregovori o bontonu Pozdravljanje 1. S KATERIMI POZDRAVI SO SE POZDRAVILI LJUDJE? - ZJUTRAJ JE V DVIGALU BLOKA DEKLICA MAJA SREČALA STAREJŠO GOSPO. - PRED ŠOLO JE MIHA DOHITEL SVOJEGA SOŠOLCA ŽANA. - V VEČERNIH URAH STA SE NA PARKIRIŠČU PRED PODJETJEM SREČALA RAČUNALNIKAR IN NJEGOV NADREJENI. - V DOPOLDANSKIH URAH STA SE V TRGOVINI SREČALA SESTRA IN BRAT. - METKA ODHAJA IZ ZOBNE AMBULANTE. - GOSPOD SREDNJIH LET PRIDE OB 20. URI NA GLEDALIŠKO PREDSTAVO. - UČENKA PO 4. URI (OB 11. URI) PRINESE SEMINARSKO NALOGO K UČITELJU FIZIKE. - LEJA ODHAJA Z OBISKA PRI SVOJI BABICI. 2. KATERI POZDRAVI MANJKAJO NA ZAČETKU? -, GOSPA MATEJA, KAM PA GRESTE TAKO ZGODAJ? -, SARA, ALI PRIDEŠ ZVEČER NA TRENING? -, ŠEF, ALI RAČUNALNIK, KI SEM GA DOPOLDAN POPRAVIL, DELA? -, ŠE SE BOM VRNIL V VAŠO TRGOVINO. -, MORAM DOMOV, KER JE ŽE POZNO, ZJUTRAJ IMAM SLUŽBO. -, GREVA JUTRI NA OBISK K TETI MOJCI? -, ALI ŠE LAHKO KUPIM JABOLKA, ČEPRAV JE ŽE POZNO? 3. ALI SO ZAPISANI POZDRAVI PRIMERNI? ČE NISO, JIH POPRAVI. - ŽIVIJO, ALI IMATE KNJIGO ANA KARENINA? - DOBRO JUTRO, TUDI VI SE ŽE ZGODAJ SPREHAJATE. - ČAO, GOSPOD KALAN, POZNO JE ŽE, JUTRI PA SPET PRIDEM NA POGOVOR. - DOBER DAN, A BOŠ PRINESEL NA ROKOVO ZABAVO KAKŠEN DOBER FILM? - OJLA, GOSPOD PIRC, ALI VAS TE NIZKE VEČERNE TEMPERATURE NIČ NE MOTIJO? - ČAO, TINA, KDAJ MORAMO BITI ZJUTRAJ NA BAZENU? - ADIJO, LEPO SEM SE IMEL NA TVOJEM ROJSTNEM DNEVU. - ADIJO, KO BOSTE ZOPET POTREBOVALI MOJO POMOČ, PA KAR POKLIČITE. Rešitve 1. naloga - dobro jutro - živjo/čao/ojla/haj - lahko noč - živjo/zdravo III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

96 - nasvidenje - dober večer - dober dan - adijo 2. naloga - dobro jutro - živijo/ojla/čao - dober dan - nasvidenje - lahko noč - živijo, zdravo, čao - dober večer 3. naloga - Nepravilen pozdrav; dobro jutro/dober dan/dober večer - Pravilen pozdrav - Nepravilen pozdrav; lahko noč - Nepravilen pozdrav; živijo/ojla/čao - Nepravilen pozdrav; dober večer - Pravilen pozdrav - Pravilen pozdrav - Nepravilen pozdrav; nasvidenje Tikanje, vikanje Iz besed sestavi poved, v kateri boš uporabil tikanje ali vikanje. Pomagaj si z besedami pod sliko. JURE, VID TABORNIKA; ALI, NAREDITI, VOZEL REŠITEV: JURE VPRAŠA/JE VPRAŠAL VIDA:»ALI BOŠ NAREDIL VOZEL?«//VID, ALI BOŠ NAREDIL VO- ZEL? //VID, NAREDI VOZEL. FRIZERKA, STRANKA ALI, KRATKE, IMETI, LASE, RADI OČKA, ANJA Z, KDAJ, IGRATI SE, MEDVEDEK SLIKAR, UČENEC ALI, ŽE, NASLIKATI, VELIKO, SLIK LARA, KATJA PRIJATELJICI, ALI, PISMO, DATI, TIMU Rešitve : _ Frizerka je vprašala/vpraša stranko:«ali imate radi kratke lase?«//ali imate radi kratke lase? _ Anja, kdaj se boš/si se igrala z medvedkom?// Oče je vprašal /vpraša Anjo: Kdaj se boš/si se igrala z medvedkom?«_ Ali ste naslikali že veliko slik?// Študent vpraša/je vprašal slikarja:»ali ste naslikali že veliko slik?«_ Kje ste imeli prakso?// Direktorica je vprašala kandidatko:»kje ste imeli prakso?«_ Ali boš dala pismo Timu?//Lara je prosila/prosi Katjo:»Ali boš dala pismo Timu?«Kajetan Kovič: POBEG Mojemu sinu iz besednjaka sta pobegnila dva korenjaka. S culo in mulo sta jo pobrala: eden je Prosim, drugi je Hvala. Spekli smo jima debelo potico, spekli kolino in pečenico, šli po igrače smo v trgovino, karte kupili za cirkus in kino. Prosim in Hvala pa kakor dva mutca, Prosim in Hvala pa kakor dva butca pa čeprav jima trebuh kruli raje živita ob kuhani muli. Prosim in Hvala, nesrečna cigana, cula je prazna, mula prodana, žalostna gresta beračit na tuje, 96 UČNA MOTIVACIJA

97 eden se joče, drugi vzdihuje. Pameti bosta v svetu kupila in se ob letu zopet vrnila. Včeraj sta pismo na pošti oddala: Prideva kmalu. Prosim in Hvala. REKI IN PREGOVORI O BONTONU Ljubeznivost nič ne stane, a z njo se vse kupuje. Kako rosa vročino hladi, tako dobra in lepa beseda stori. S klobukom v roki prideš po vsem svetu. Nepovabljenemu gostu je mesto pred vrati. Neprijaznost, na katero naletimo, je pogosto samo odmev. Trud, s katerim prikrivamo svoje napake, bi zadostoval, da bi se jih odvadili. Žalitvi se najbolje maščuješ z nasmehom. Lepa beseda lepo mesto najde. Resnica se ne more nikdar z lažjo poljubiti. (slovenski pregovor) Lažnivec ne sme biti pozabljivec. (slovenski pregovor) Kdor laže, ta krade. (slovenski pregovor ) Laž je ključ h koncu. (domača modrost) Preden pride resnica, laž že ves svet požre. (armenski pregovor) Laž je debela, a kratka; resnica je tenka, a dolga. (hrvaški pregovor) Nekateri se pritožujejo, da ljudje ne verjamejo njihovim lažem, pri tem pa sami ne verjamejo tujim resnicam. (italijanski pregovor) Resnica ne potrebuje veliko besed, laž jih nima nikoli dovolj. (nemški pregovor) Tudi takrat lahko lažeš, kadar ne rečeš ničesar. (portugalski pregovor) Če je laž voda, v kateri plavaš, se spomni, da je voda nevarna celo za dobre plavalce. (afriški pregovor) Prijateljstvo ne trpi sprenevedanja in se neha tam, kjer se začne laž. (ruski pregovor) Lažne novice imajo sedem koncev, resnične le enega. (svahilski pregovor) Laž, ki ima dober namen, je boljša od resnice, ki zbuja sovraštvo. (tadžiški pregovor) Resnica obstaja. Izmišljajo si le laž. (Georges Braque) Kaj je pravzaprav laž? Saj je le našemljena resnica. (George Gordon Byron) "Boljše je trpeti zaradi resnice kot biti nagrajen za laž." (Leonardo Da Vinci) Lažnivec se kaznuje s tem, da se mu ne verjame niti takrat, ko govori resnico. (Talmud) Najokrutnejše laži se izrečejo z molkom. (R. L. Stevenson) Nedolžna laž je boljša od boleče resnice. (Roger Ascham) Laž je kakor šilo v žepu, prej ali slej se izda. Laž je kot snežna kepa, čim dalj jo porivamo, tem večja je. Lažnivec se vedno izda s priseganjem. Kdor živi od laži, ga laž pokoplje. Laž je zares grda, kajti tudi lažnivec je ne mara. Kjer je mnogo besed, je mnogo laži. Narava ne trpi laži. Največji lažnivec na svetu je: >GOVORI SE<. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

98 Remza Lulić, Osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro Piran E-naslov: remza.lulic@gmail.com Sodelovalno učenje pri pouku angleščine Povzetek: Razlogov za sodelovalno učenje je mnogo. Eden izmed njih je, da je zagotovo treba poudarjati učenčevo dejavnost pri pouku, kar ne pomeni, da le posluša in odgovarja, ampak samostojno dela, sodeluje z drugimi, na različne načine predstavlja ideje in je kritičen tako do svojega kot do sošolčevega dela. Sodelovalno učenje v šolah je le ena od oblik dela, prevladuje pa individualni način. V prihodnosti bo treba bolj poudarjati sodelovalno učenje, saj bomo le tako učencem omogočili, da se razvijejo tudi na družbenem področju. Kaj pa učencem pomeni sodelovanje, sodelovalno učenje? Vprašanje sem oblikovala in ga zastavila pri pouku, kjer je sodelovalo sedem učencev. Poleg raznih dejavnosti sem oblikovala anonimen vprašalnik odprtega tipa z dvema vprašanjema. Rezultati so bili pozitivni. Sodelovalno učenje je vrednota tako za odrasle kot za učence. Ključne besede: sodelovanje, učenčeva dejavnost, sodelovalno učenje Uvod Sodelovanje je skupno delo za doseganje skupnega cilja. V manjših skupinah učenci sodelujejo med seboj oziroma glede na dodeljeno nalogo iščejo ideje ali rešitve problema. Zelo je pomembna interakcija med njimi, saj bo le tako naloga narejena uspešneje, več bodo razumeli in znali. S tako obliko dela učenci izboljšajo odnose med seboj, v skupinah se vsak nekaj novega nauči in ima tako svojo funkcijo kot tudi odgovornost. Raziskave so pokazale, da so se v razredih, kjer so uporabljali sodelovalno učenje, izboljšali medsebojni odnosi med učenci, kar se je pokazalo v večjem sprejemanju drugih, boljšem vzdušju v razredu in večji pripravljenosti sodelovati s sošolci v šoli in izven nje (Peklaj 2011, str. 15). Interaktivnost učenca kot posameznika in skupine pa je odvisna od vzdušja v razredu. Na razredno vzdušje vplivajo tako učitelj kot odnosi med učenci. Sodelovanje med učenci torej ustvarja pozitivno vzdušje, v katerem se tako posameznik kot skupina razvijata osebno, imata občutek, da nečemu pripadata, se socializirata in doživljata uspeh. Sodelovalno učenje (po Peklaj, 2011) Razlogov za sodelovalno učenje je mnogo. Treba je poudarjati učenčevo dejavnost pri pouku, kar ne pomeni, da le posluša in odgovarja, ampak samostojno dela, sodeluje z drugimi, na različne načine predstavlja ideje in je kritičen tako do svojega kot do sošolčevega dela. Pozorni moramo biti, da učencev ne preobremenimo. Zato poučujemo na dinamičen način. Sodelovanje med učenci pospeši doseganje spoznavnih, čustvenih in družbenih ciljev. Živimo v času, ko se nenehno vse spreminja in tem spremembam se moramo prilagajati, če želimo biti v koraku s časom. Spremembe v šoli so povezane z načinom dela nas in organizacije ter ustvarjanjem pogojev za vseživljenjsko učenje. Vseživljenjsko učenje temelji na štirih stebrih: učiti se, da bi vedeli, učiti se, da bi znali delati, učiti se, da bi znali živeti v skupnosti, in učiti se biti (Delors idr. 1996, po Vodopivec 2003, str. 6). Ključne prvine sodelovalnega učenja Sodelovalno učenje je učenje v majhnih skupinah in je strukturirano tako, da med člani skupine obstaja pozitivna soodvisnost, ko poskušajo s pomočjo neposredne interakcije v procesu učenja doseči nek skupen učni cilj, pri tem pa se ohrani tudi odgovornost vsakega posameznega člana skupine (Peklaj 1996, po Vodopivec 2003, str. 8). Sodelovalno učenje je učenje v majhnih skupinah, da bi dosegli skupen cilj (Johnson, Johnson 1987, po Vodopivec 2003, str. 8). Pojem sodelovalno učenje se nanaša na skupek metod pri poučevanju, pri katerih se učence spodbuja oziroma se od njih zahteva, da sodelujejo pri določenih učnih nalogah (Slavin 1987, po Vodopivec 2003, str. 8). Ključni elementi sodelovalnega učenja so (Peklaj 2001): - sestava skupine: idealno so štirje oziroma šest učencev; - manjše heterogene skupine: navadno so sestavljene iz učencev, ki imajo različne sposobnosti, osebnostne lastnosti, so različnega spola, socialno-ekonomskega porekla in narodne pripadnosti; - pozitivna soodvisnost: uspeh vsakega člana skupine je odvisen od uspeha drugega. Brez truda vsakega posameznika ne morejo doseči postavljenega cilja. Pozitivno soodvisnost v skupini učitelj razvija spretno in načrtno. Pomaga si z jasnimi cilji, nalogami, gradivom, ocenami in delitvijo vlog med učenci; 98 UČNA MOTIVACIJA

99 - posameznikova odgovornost: pomemben je vsak posameznik. Odgovornost vsakega posameznika mora biti jasno povedana ali zapisana. Pozitivno soodvisnost lahko dosežemo tudi z določitvijo vlog. Pri tem upoštevamo učenčeve sposobnosti. Vloge so: - preverjevalec: skrbi, da vsi razumejo navodila, preverja, ali se vsi strinjajo z določeno rešitvijo; - zapisovalec: zapisuje skupne ideje; - usmerjevalec: skrbi, da se ne zaide k drugim temam; - poročevalec: poroča o rezultatih skupinskega dela; - nagrajevalec: hvali, kadar se kdo potrudi ali pomaga. Učitelj mora pri pouku ustvariti takšne razmere, da imajo učenci možnost poslušati, argumentirati, upoštevati mnenje drugih, spraševati, pomagati, prositi za pomoč, pohvaliti, izražati svoje želje, so sposobni samokritike, spoštovati različnost, biti občutljivi za sošolce v stiski, zavzemati se za skupino, držati se dogovorov in pravil. Praktični del sodelovalnega učenja Pripravila sem učne liste z nalogami. Eden od učencev je rešil nalogo, drugi pa je pregledal, ali je ustrezno rešena. Sledila je izmenjava vlog. Poskusili smo tudi s sestavljanko oziroma metodo jigsaw (Aronson 1978). Med učence v skupini sem razdelila različne dele učnega gradiva. Učenci so se individualno učili vsak svoj del gradiva. Nato so se zbrali v»strokovnih skupinah«, v katerih so imeli enako gradivo, in so se pripravljali za predstavitev v svojih skupinah. Ponovno so se zbrali v skupini, v kateri so bili na začetku, in predstavili vsak svoj del gradiva. Tako so se vsi člani skupine seznanili z gradivom in se ga naučili. Lotili smo se tudi projekta okrogla miza, kjer sem kot učiteljica postavila vprašanje, ki naj bo odprtega tipa, z različnimi možnimi odgovori. Učenci so odgovarjali. Vsak je napisal en odgovor in poslal list naslednjemu. Na koncu so se seznanili z vsemi odgovori. Vaja je bila namenjena ustvarjanju skupinske identitete. Imeli smo tudi skupinsko razpravo, kjer učitelj postavi vprašanje, ki omogoča več odgovorov. Določili smo tudi čas razprave. Učenci so razpravljali in na koncu poročali o rezultatih. Ocenjevanje učencev pri uporabi sodelovalnega učenja S sodelovalnim učenjem želimo spodbujati sodelovanje med učenci, torej medsebojno podporo, skupno odgovornost za opravljeno delo in osebno odgovornost. Nekaj primerov ocenjevanja (Peklaj 1996, po Rojko, 2003, str. 11): - po končanem delu ocenimo učence individualno in vsak dobi povprečno oceno vseh članov skupine; - učence ocenimo individualno, končna ocena pa je seštevek doseženih točk vseh članov skupine; - skupina naredi en izdelek, ki ga ocenimo; - naključno izberemo izdelek enega od članov skupine, ga ocenimo in vsak član skupine dobi to oceno; - vsakega učenca ocenimo individualno in prištejemo dodatne točke, ki so rezultat celotne skupine; - učence ocenimo individualno in prištejemo dodatne točke, ki so odvisne od najslabše ocene v skupini; - vsi člani skupine dobijo najnižjo doseženo oceno v skupini; - končno oceno oblikujemo kot seštevek skupinskega povprečja in ocene sodelovalnih spretnosti; - namesto ocene učence nagradimo z nagrado. Navedeni načini pri nas niso preverjeni, nekateri mogoče niso niti sprejemljivi. To področje ostaja še odprto. Pomisleki o sodelovalnem učenju Ali ni narobe, da učimo otroke sodelovanja, namesto da bi jih pripravili na svet, ki je individualističen in tekmovalen? Čeprav se zdi, da v današnjem svetu lahko nekaj dosežemo le s tekmovalnostjo, vztrajnostjo, si je vredno zapomniti, da ne obstaja delovno mesto, ki ne bi vključevalo medosebnega sodelovanja. Brez sodelovanja, pripravljenosti nudenja pomoči, brez reševanja konfliktov si ne moremo predstavljati prijateljskega in partnerskega odnosa ali družine. Sodelovalno učenje je v šolah le ena od oblik dela, prevladuje pa individualni način. V prihodnosti bo treba bolj poudarjati sodelovalno učenje, kajti le tako bomo učencem omogočili, da se razvijejo tudi na družbenem področju. V sodelovalnih učnih skupinah pridobijo slabši učenci. Kaj pa boljši? Ali boljši učenci, ki morajo pomagati slabšim, v skupinah samo izgubljajo čas, namesto da bi se učili snov na zahtevnejši ravni, ki jim ustreza? III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

100 Različne empirične raziskave (Cohen 1994, po Peklaj 2001, str. 18) so pokazale, da v sodelovalnih skupinah pridobijo vsi učenci ne glede na svoje sposobnosti. Boljši učenci pridobijo prav s tem, ko razlagajo učno snov drugim učencem. Tako utrjujejo svoje znanje, pridobijo torej na področju znanja in sodelovalnih veščin. Kaj pa učenci, ki ne marajo delati v sodelovalnih skupinah? Sodelovalno učenje ravno tem učencem pomaga pridobiti izkušnje in veščine, ki jih bodo v življenju nujno potrebovali. Mnenje učencev o sodelovalnem učenju Učencem sem postavila anonimen vprašalnik odprtega tipa z dvema vprašanjema. Prvo vprašanje se je glasilo, ali najraje delajo sami, v dvojicah ali v skupini. Presenetljivo je, da je vseh sedem učencev odgovorilo, da najraje delajo v parih. Naslednje odprto vprašanje je bilo, kaj jim pomeni sodelovalno učenje oziroma kako si razlagajo to obliko dela. Odgovorili so: - lahko si pomagamo; - vsak izraža svoje misli; - poslušamo mnenja ostalih, podpiramo se, se poslušamo, tudi če se ne strinjamo; - vsak ima eno nalogo za uspešen rezultat tako posameznika kot skupine; - pomoč, ampak tudi hrup, kreganje, ker se ne moremo zmeniti in priti do zaključka; - zabava; - vsi za enega, eden za vse; - skupaj smo močnejši; - če nekdo nečesa ne razume, mu to prijatelj razloži brez norčevanja iz njega; - delo je razdeljeno, vsak ima svojo nalogo. Zaključek Sodelovalno učenje je vrednota. Z njim izboljšujemo odnose med učenci, medsebojne odnose, odnose med učenci in učitelji. Delo poteka naravno in sproščeno. Učenci so zato pri delu dejavnejši, samostojnejši, sodelujejo, si pomagajo, razlagajo, si veliko zapomnijo in ni veliko tekmovalnosti. Tako učitelj lažje spozna učence. V manjših skupinah se počutijo varnejši, samozavestnejši. Iščejo pozitivne in negativne lastnosti. Sodelovalno učenje omogoča dejavnost prav vsakemu učencu. Dejavnejši kot so učenci, več znanja pridobijo. Priprava ur je zahtevna in vzame učitelju veliko časa, vendar omogoči zanimiv, pester pouk ter izboljša razredno vzdušje in učenčevo uspešnost. Literatura Kolar, M. (1999). Travnik kot učilnica, učilnica kot travnik. Ljubljana: ZRSŠ. Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in poučevanja. Ljubljana: DZS. Peklaj, C. (2001). Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS. Vodopivec, I. in ostali (2003). Sodelovalno učenje v praksi. Ljubljana: ZRSŠ. 100 UČNA MOTIVACIJA

101 Remza Lulić, Osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro Piran E-naslov: remza.lulic@gmail.com Motivacija učencev za učenje angleškega jezika Povzetek: Znanje tujih jezikov je v današnjem svetu še kako potrebno. Pojavlja pa se vprašanje, kako motivirati učence, da bi se učili tujega jezika ter z veseljem sodelovali v razredu in pri dodatnih nalogah. Motivacija je psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje. Strokovnjaki obravnavajo dve vrsti motivacije: notranjo in zunanjo. Pri notranji motivaciji gre za naravno nagnjenje za razvoj naših notranjih sposobnosti prek učenja. Zunanje motiviran človek pa deluje zaradi zunanjih posledic, kot sta pohvala in nagrada. Da bi bili naši otroci večjezični, moramo spodbujati učenje tujih jezikov že v otroštvu. Učitelji pa morajo uporabljati pristope, ki se trenutno uporabljajo pri poučevanju tujih jezikov. Najboljši način je pri otroku doseči, da sam spozna, zakaj je nekaj zanj pomembno in kako mu bo to v vsakdanjem življenju koristilo. Za spodbujanje njihove neodvisnosti smo nekaj ur popestrili tako, da je učenec postal učitelj. Na koncu so bili ponosni in zadovoljni s svojim delom. Ključne besede: motivacija, tuji jezik, učiteljev pristop, učenec Uvodno razmišljanje Dejstvo je, da se svet vedno bolj globalizira in da je zaradi tega vedno večja potreba po znanju tujih jezikov. Učenje tujega jezika pa je zelo odvisno od motivacije. Kako torej pri otroku doseči, da je motiviran za delo, učenje, in kateri pristopi ga najbolj motivirajo? Kaj usmerja njegovo vedenje? Zelo pomembno je, da poznamo otrokove interese, saj ga tako lažje vključimo v dejavnosti. Otrok se sprosti in znebi morebitnih strahov. Učenje zanj postane zanimivo in zabavno. Definicija motivacije Različne smeri in raziskovalni pristopi pojem motivacije razlagajo zelo različno, vendar se vsi strinjajo v opredelitvi, da je motivacija: - občutena ali doživeta napetost, ki je usmerjena k ali proti nekemu ciljnemu objektu; - notranji proces, ki vpliva na smer, vztrajnost in intezivnost k vedenju, ki je ciljno usmerjeno; - želja ali hotenje, posebna potreba (npr. lakota, dosežek), ki spodbudi k cilju usmerjeno vedenje. Motivacija je proces, ki se nanaša na vedenje in z jim povezana čustva, stališča, misli, prepričanja. Gre za psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje (Petri in Govern v Kobal in Musek 2009). Raziskovalci obravnavajo dve vrsti motivacije: notranjo in zunanjo. Notranja motivacija je prirojeno in naravno nagnjenje za razvoj naših notranjih sposobnosti prek učenja, za katerega ni potrebna zunanja spodbuda (Stipek 2002). Torej radovednost, zanos, vzburjenje in pozitivna samopodoba neposredno spodbujajo motivacijski proces. Za zunanjo motivacijo pa so značilne zunanje motivacijske spodbude, kot so pohvala, tekmovanje, preverjanje, nagrada. Zunanje motiviran človek deluje zaradi zunanjih posledic, dejavnost ga ne zanima. Delo je le sredstvo za doseganje pozitivnih posledic (Marentič-Požarnik 2000). Zunanja motivacija pogosto ni trajna. Notranja motivacija izvira iz dejavnikov, kot je interes ali radovednost. Je naravna težnja iskanja izzivov, ko sledimo osebnim interesom in urimo sposobnosti. Kadar smo notranje motivirani, ne potrebujemo spodbud ali kaznovanja, saj je dejavnost že sama po sebi nagrada (Woolfolk 2002). Nekatere psihološke raziskave poudarjajo ključno vlogo pozitivne samopodobe. Motivacija bo višja, če menimo, da bomo uspešni, in če zaupamo v svoje sposobnosti. Otrokom lahko pomagamo zgraditi občutek, da zmorejo. Omogočimo jim prepoznati njihove dosežke in jim pokažemo, kaj pričakujemo od njih (Skela in Dagarin Fojkar v Pižorn 2009). Brumnova (2009, str ) meni, da če želimo, da bi bili naši otroci večjezični in se dejavno vključevali v vsakdanje življenje in kulturo govorcev tujega jezika, moramo spodbujati učenje tujih jezikov že v otroštvu, vendar ne v obliki tečajev in interesnih dejavnosti, ampak z urejeno šolsko jezikovno politiko. S tem sledimo smernicam evropske jezikovne politike. Pristopi poučevanja tujih jezikov Brewster idr. (2002) navajajo šest pristopov poučevanja tujih jezikov, za katere menijo, da se trenutno uporabljajo pri poučevanj - slušno-jezikovni pristop, - popoln telesni odziv, - komunikacijski pristop, - na dejavnostih temelječ pristop, III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

102 - na zgodbah temelječa metodologija, - medpredmetni pristop. Vsebina na dejavnostih temelječega pristopa naj bi temeljila na analizi učenčevih potreb in interesov. Pri tem pristopu se učenci vključujejo v različne dejavnosti, ki od njih zahtevajo rešitev nekega problema, pri čemer se morajo pogoditi o pomenu, da bi dosegli želeni cilj. Medpredmetni pristop poudarja določen šolski predmet (matematiko). Od učencev se pričakuje, da se bodo ciljni jezik naučili sočasno z učenjem matematike, ki se poučuje v ciljnem jeziku. Komunikacijski pristop temelji na modelu, ki vključuje tako sociološke kot psihološke procese, ki se pojavljajo pri učenju tujih jezikov in njihovi rabi. Osredotoča se na proces komunikacije, pri čemer so pravila oblike in rabe ''stranski proizvodi'' komunikacijskega pristopa. Slušno-jezikovni pristop se osredotoča na jezikovne oblike. Jezik kot komunikacija in za komunikacijo poudarja tako pravila oblike kot pravila rabe, utrjuje pa tudi komunikacijske procese (Skela in Dagarin Fojkar 2009, str ). Za pristop popolnega telesnega odziva je značilno, da pouk poteka zelo nazorno. Za prikaze učitelj uporablja gibe, mimiko, risbe, slike, lutke, predmete (Brumen 2004). Na dejavnostih temelječ kurikulum učencu omogoča jezikovno bogato okolje in odslikava njegove dejanske interese in potrebe (Čok 1999). Pri motiviranju otroka je ključno, da poiščemo pravo ravnovesje med zunanjo motivacijo, ki se torej kaže v obliki nagrad, pohval, kazni, in notranjo motivacijo, ki se kaže v načinu spodbujanja radovednosti. Najboljši način je pri otroku doseči, da sam spozna, da je nekaj pomembno zanj. Naj ve, zakaj se uči, kako mu bo to koristilo v vsakdanjem življenju. Spodbujati moramo njegovo neodvisnost. Nekaj naj naredi, da bo zadovoljen. Praktični del izvedbe Zaradi vsega omenjenega sem se odločila, da bom pri pouku nekajkrat jaz učenec oziroma mentor in učenec bo učitelj. Učenec, ki je želel sodelovati, je dobil učno vsebino, ki jo je predstavil pred razredom. Na uro se je pripravil s pisno pripravo. Seveda sem mu ves čas sledila, pomagala in svetovala, kako izvesti uro. Ta dan sem bila jaz opazovalec, mentor, pomočnik in učenec je bil učitelj. Nekateri so se odločili, da bodo poučevali le v svojih razredih. Pogumnejši pa so poučevali tudi v drugih razredih. Po končanem predavanju sem po razredu razdelila liste papirja, na katerih je pisalo, naj izrazijo svoja mnenja. Učenci učitelji so zapisali, da je bilo zahtevno, vendar jim je bilo všeč. Sošolci poslušalci pa so povedali, da je bilo zanimivo, zabavno, drugačno. Moram priznati, da so učenca učitelja pozorno poslušali in ga jemali resno. Zaključek Tako smo gradili pozitivne odnose, učenci so se v vlogi učitelja počutili pomembne, dobro so obdelali snov in kar je najbolje, na tak način so spet pripravljeni sodelovati. Vsem se je to zdela zanimiva, poučna izkušnja. S takim sodelovanjem so bili motivirani za učenje in dodatno delo, ki poteka doma. Tisti, ki niso bili navdušeni nad idejo, da bi sami izvedli delavnico, so se vseeno izkazali kot zvesti poslušalci. Bili pa so zato zadovoljni in ponosni učenci učitelji, ko nam je uspelo zaključiti izziv. Izvajanje takih nalog bomo še ponovili, saj si učenci zaslužijo več, zato jim moramo tudi ponuditi več. Tako smo popestrili šolsko uro. Učenci so bili motivirani za nove izzive in dodatno delo. Mogoče pa se bo kdo od njih odločil za poklic učitelja in mu bodo take izkušnje prišle še kako prav. Nikoli ne vemo, kam nas pot odnese. Literatura Brewster, J., Ellis, G. in D. Girard, D. (2002). The Primary English Teacher's Guide. London: Penguin English Guides. Brumen, M. (2009). Učenje tujega jezika v otroštvu. V: Otrok in družina. Čok, L. (1999). Igralne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji. Kobal Grum, D. in Musek, J. (2009). Perspektive motivacije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Marentič-Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Pižorn, K. (ur.). (2009). Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Skela, J. in Dagarin Fojkar, M. (2009) Presek teorij učenja in poučevanja drugega/tujega jezika v otroštvu. V: Pižorn, K. (ur.). (2009). Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Stipek, D. (2002). Motivation to learn: integrating theory and practice. Boston: Allyn and Bacon. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy. 102 UČNA MOTIVACIJA

103 Alenka Kolbl, Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana E-naslov: Motivacija za branje leposlovja v prvem triletju osnovne šole Povzetek: V učnem načrtu je veliko ciljev, ki so povezani z branjem. Tudi mnoge raziskave se ukvarjajo z branjem, motivacijo za branje in bralno pismenostjo. Starši svoje otroke že zelo zgodaj uvajajo v svet pismenosti in branja. V vrtcih je veliko dejavnosti, namenjenih branju in poslušanju leposlovja. Predšolsko obdobje ima velik vpliv na poznejšo otrokovo motivacijo za branje. Ali bomo v prvem triletju v šoli gradili pravo okolje in motivacijo za branje? Ali bomo izbirali ustrezne metode in spodbujali dejavnike, da bodo učenci za branje notranje motivirani? Zakaj nekateri berejo prostovoljno in uživajo ob branju, drugi pa se mu izogibajo? S katerimi konkretnimi spodbudami bomo motivirali učence? Kaj lahko naredi učitelj v prvem triletju, da bodo učenci brali z veseljem? Ključne besede: bralna motivacija, bralec, leposlovje, bralni projekti Uvod Cilji, zapisani v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli, navajajo, da bralni pouk omogoča učencem, da razmišljujoče in kritično sprejemajo umetnostna/književna besedila slovenskih in drugih avtorjev. Branje prepoznavajo kot užitek, prijetno doživetje in intelektualni izziv. Učenci stopajo v dialog s književnim besedilom in v dialog o književnem besedilu. Branje jim daje priložnost za oblikovanje osebne in narodne identitete, širjenje obzorja ter spoznavanje svoje kulture in kulture drugih v evropskem kulturnem prostoru in širše. S spoznavanjem druge kulture in drugih kulturnih vrednot gradijo strpen odnos do drugih in drugačnih. Tako razvijajo svojo socialno, kulturno in medkulturno zmožnost (Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina 2011, str. 6). Raziskave o bralni motivaciji slovenskih osnovnošolcev pa kažejo, da motivacija za branje od 3. do 7. razreda upada. Večji upad je opaziti pri fantih kot pri dekletih (Pečjak, Bucik). Kaj je bralna motivacija? Bralno motivacijo pojmujemo kot nadpomenko za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo človeka k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti (doživeti ponovno) (Pečjak, Gradišar 2012, str. 71). Šola ima pri razvijanju bralne motivacije pomembno vlogo, ki si jo deli tudi s starši in drugimi dejavniki v okolju. Učitelje najpogosteje zanima, KAKO naj šola spodbuja učence, da bodo razvili trajen interes za branje tudi v prostem času in jim bo branje v razvedrilo in zabavo. Pomembno je tudi, da šola spodbuja branje kot sredstvo učenja in pridobivanja novih znanj v času šolanja in interes za izobraževanje vse življenje. Učitelji želimo pri učencih spodbuditi notranjo motivacijo za branje, le-ta se nanaša na branje in učenje iz lastnih razlogov, iz vedoželjnosti. Učenci, ki so notranje motivirani za branje, so v branje močno zatopljeni. Pomembno jim je samo branje, izgubijo občutek za čas in dogajanje okoli sebe. Znak notranje motivacije je tudi prenos znanja in branja iz okvirov šolske uporabe. Ti učeni pogosto berejo vsak prosti trenutek tudi v času pouka ali med odmori, pogosto berejo popoldan doma in med počitnicami. Branje je tem učencem eden izmed načinov preživljanja prostega časa in zabave. Zunanja motivacija pomeni, da se učimo ali beremo zaradi zunanjih posledic. Običajno so to nagrade, ocene, pritiski staršev in učiteljev, tekmovalnost med vrstniki, izguba ugleda Ti učenci berejo le, če je obvezno. V prostem času in med počitnicami ti učenci ne želijo brati. Pri večini učencev se zunanja in notranja motivacija za branje prepletata. O nagradi in kazni kot motivacijskih sredstvih spodbujanja branja je veliko napisanega v literaturi. Zelo pomemben motivacijski dejavnik po branju in učenju je pridobljeno znanje in občutek uspešnosti. Pri učencih, ki z užitkom berejo, opazimo to zadovoljstvo. Znajo se pogovarjati o prebrani knjigi, o njej pripovedujejo sošolcem, znajo se pohvaliti, koliko so prebrali, navdušujejo druge za branje, čutijo potrditev v socialnem okolju. Učencem, ki so manj motivirani za branje, je treba predstaviti nadaljnje branje bolj optimistično. Močno motivacijsko vlogo imajo čustva, ki so povezana z branjem ali učenjem. Negativna čustva (jeza, strah, sram) zelo slabo vplivajo na motivacijo in vrednotenje lastnih sposobnosti. Pozitivna čustva, ki so povezana z uspehom (veselje, ponos, užitek) pa imajo izredno motivacijsko moč v novi situaciji. To velja tudi za branje leposlovja. Učitelj je tisti, ki naj bi znal poiskati motivacijske pobudnike in motivacijske ojačevalnike za branje. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

104 Med motivacijske pobudnike uvrščamo interes za branje, vedenje o pomembnosti branja, izbira zahtevnih gradiv, ciljna usmerjenost in zunanje bralne spodbude. Med motivacijske ojačevalnike pa prištevamo učno samopodobo in atribucije za učno uspešnost. Kdaj začeti z branjem? Nikoli ni prezgodaj in nikoli ni prepozno. Odrasli so otrokov vzor in model bralca. Za vzgajanje bodočega bralca v družini ni dovolj, da je otrok deležen branja. Otrok mora tudi videti odrasle, da sami berejo. To bo za otroka znamenje, da je branje pomembno, vredno pozornosti in si bo kmalu želel posnemati odrasle tudi pri branju (Knaflič 2003, str. 37). Če so starši otrokov vzor bralca v družini, so v šoli vzor bralcu učitelji in sošolci. Naloga šole in družine je razvijanje pozitivnih stališč učenca do branja. To pomeni, da učenec postopno notranje dojema, kako pomembno je branje za vse življenje. Ob bralnem pouku si učenci lahko izoblikujejo predstavo o branju kot aktivnosti, s pomočjo katere besedilo razumejo in se ob tem lahko veliko naučijo. Pomeni pa tudi, da se ob tem prijetno počutijo, lahko izražajo in doživljajo različna čustva in se vživljajo v različne svetove. Motiviran bralec je tisti, ki se počuti sposobnega za branje, sprejema branje kot osebno vrednoto in ve, da je branje zelo pomembno v vsakdanjem življenju (Pečjak, Gradišar 2012, str. 77). Dejavniki razvijanja in vzdrževanja bralnih interesov 1. Učenec naj bere gradivo, ob katerem lahko doživlja pozitivna čustva in uživa. 2. Težavnost bralnega gradiva naj bo primerna otrokovi bralni sposobnosti. 3. Učenec naj ima dovolj časa, da branje dokonča. Pomembna je dolžina izbranega besedila. 4. Učenec naj dobi potrditev v socialnem okolju. Kaj naj otrok bere Kaj je v literaturi za otroke in mladino najvažnejše, o tem so si pogledi sila različni (Svetina 2009, str. 67, v Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti). Literarni teoretiki pravijo, da ima vsako literarno delo tri funkcije: - Etična funkcija vzgojnost (etični in moralni vidik, solidarnost, človekoljubnost, veselje, temeljne vrednote, čustvovanje, razumevanje ). - Spoznavna funkcija stvarne prvine literarnega dela (opisi narave, okolja, sveta, medčloveških odnosov s psihološkega vidika ). - Estetska funkcija tiste prvine literature, ki učinkujejo na naš estetski čut (ritem, rima, zvočne igre z besedami ). Če so vse tri funkcije v literarnem delu v ravnovesju, je literarno delo umetniško. Kriteriji za vrednotenje otroške in mladinske literature so od komisije do komisije različni. Imamo pa v Sloveniji priporočilni seznam otroške in mladinske literature, ki ga že vrsto let pripravljajo sodelavci Pionirskega centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Branje v šolskem okolju in primeri dobre prakse Šolsko okolje je prostor, kjer je veliko možnosti za branje. Pa vendar raziskave kažejo, da lahko tudi šolsko okolje neugodno vpliva na razvoj bralne motivacije. Raziskave ugotavljajo, da med neugodne okoliščine v šoli strokovnjaki prištevajo prevelike razrede, prevelik poudarek na disciplini, premalo stikov med učitelji in učenci, majhna možnost izbire in odločanja, zunanja motivacija in ocene, frontalni pouk. Bralna značka Bralni projekti so v šolah različno zastopani. Tudi na državnem nivoju poteka kar nekaj projektov. Sama kot učiteljica v prvem triletju sem pristopila k trem bralnim projektom. Vodim jih že vrsto šolskih let z učenci, ki jih tisto leto poučujem. Menim, da lahko na področju razvijanja bralne motivacije zelo veliko naredi učitelj, ki učence poučuje. Projekt Bralna značka v šolah izvajamo že vrsto let. Z leti ugotavljam, da postaja to tekmovanje nekaterim učencem v breme. Še pred desetimi leti so za Bralno značko tekmovali vsi učenci in tekmovanje tudi uspešno zaključili. Zadnja leta pa nekateri učenci ne želijo brati. Kje iskati razloge? - Učenci imajo na voljo veliko več drugih dejavnosti za preživljanje prostega časa kot nekoč. Te dejavnosti so zelo adrenalinske in jih skoraj ne zmanjka. V njih je potrebno vložiti manj truda kot v branje. - Učenci so prezaposleni z mnogimi interesnimi dejavnostmi in mirnega časa za branje nimajo. Med 104 UČNA MOTIVACIJA

105 razloge prištevam tudi šolsko hitenje. Včasih se zgodi, da učenec med poukom ne najde časa za obisk knjižnice. V podaljšanem bivanju pa tekajo iz ene dejavnosti na drugo. Za mirno branje pa v šoli ni časa. Ali je čas doma? - Knjiga ni več vredno darilo. (Pred leti sem sinu v knjigo zapisala:»zakladi SVETA namesto prgišča cekinov.«) Danes starši pozabijo, da bi otroku kupili dobro knjigo za posamezno priložnost. - Šolsko okolje je lahko tudi nespodbudno. Pogosto učitelji hitijo z izvajanjem bralne značke. Učenec na hitro poroča med odmorom, prostor za to ni določen. Včasih učenec ne dobi niti časa, da bi svojo knjigo predstavil. So tudi učitelji, ki od učenca pričakujejo obnovo knjige in celo govorni nastop, kljub temu da je cilj branje. Kadar učenec ne more poročati o prebrani knjigi in ne doseže uspeha, mu motivacija za branje pade. - Kakšne izkušnje ima učenec z branjem iz predšolskega obdobja? So družine, v katerih doma zelo veliko berejo. So tudi družine, v katerih doma nihče ne bere. Ali so ti učenci pogosto čutili ugodje ob branju? Verjetno je razlogov, zakaj pada motivacija za branje in za bralno značko, še več. V razredu poskušam urediti spodbudno bralno okolje za BRALNO ZNAČKO. - V 1., 2. in 3. razredu namenim dve uri slovenščine kot uvod v tekmovanje za bralno značko. V 1. in 2. razredu prvo knjigo, ki jo izberem s seznama, preberem jaz. Učenci so poslušalci. Izberem primerno knjigo iz seznama. Ob poslušanju jim poskušam ponuditi okolje, v katerem se prijetno počutijo. Na voljo imamo dovolj časa za pogovor, doživljanje in ustvarjanje o prebranem. V 3. razredu pa preberem nekaj pesmi iz pesniške zbirke. Te ure vedno izvedem v prvi polovici septembra. - Vsak učenec prejme DNEVNIK BRANJA, ki ga sama oblikujem. Za vsak razred je dnevnik malo drugačen. Na prvi strani dnevnika so zapisana vsa navodila za tekmovanje. Učenci dnevnik pregledajo, preberejo navodila, ga tudi okrasijo in podpišejo. - Tekmovanje za bralno značko je zasnovano tako, da učenec lahko tekmuje le sam s sabo. Nikjer v razredu ne visijo seznami o tem tekmovanju. Učenec ima v dnevniku branja le pobarvan simbol, ki mu pove, do kod je pripotoval z branjem. Dnevnik hrani v svoji mapi v šolski torbi. Kadar želi, ga ima pri roki. - Učencu je dovoljena izbira knjig po želji. V knjižnici in na oglasni deski imamo tudi priporočilne sezname, lahko pa učenec izbira knjige po svoje. - Izbirnost mu zagotavlja tudi Dnevnik branja. Učenec se sam odloči, katero stran v dnevniku bo izpolnil za določeno knjigo. Naloge so različne. Izbira lahko tudi med pisanjem ali ilustriranjem. Sam izbira pesniške zbirke in pesmi, ki se jih nauči na pamet. Sam presodi, kaj že zmore. - Čas za pogovore o knjigah je določen v urniku. Vsak ponedeljek ob 8. uri čakam učence v razredu. V velik krog pripravim blazine, občasno mize. V učilnici jih pričaka tiha glasba. Svojo izbrano knjigo in izpolnjen Dnevnik branja lahko pokažejo sošolcem in učiteljici. Kdor želi, lahko vsem kaj pove o knjigi. Pogosto se učenci sami odločijo za pogovor v paru ali majhni skupini. Sama jih poslušam po skupinah, včasih kaj povprašam, pogledam v dnevnik, se podpišem in zapišem datum. Ob koncu pogovora si vsak učenec pobarva simbol, ki označuje dosežek. Simbol je knjiga. Na zadnji strani ima učenec šest knjig. Tekmovanje uspešno zaključi, ko ima pobarvane vse simbole. Učenec v Dnevnik branja lahko piše tudi v šoli, v podaljšanem bivanju ali v jutranjem varstvu. - Tekmovanje za Bralno značko zaključimo s skupno uro. Dnevniki, ki so že v celoti izpolnjeni, se hranijo pri meni v bralnem zakladu. Ob zaključku razstavimo vse dnevnike, se o knjigah pogovarjamo in si oblikujemo BRALNO KAZALKO. Bralna kazalka je preprost barvni trak iz tršega papirja. Učenci ga po svoje popišejo in porišejo. Služi jim za označevanje strani v knjigi. - Učenci, ki do 23. aprila ne uspejo zaključiti s tekmovanjem, imajo še vedno možnost, da preberejo knjige do konca šolskega leta. Izkušnje so pokazale, da so učenci ob tem načinu dela veliko bolj motivirani za branje. Pogosto jih opazujem, kako uživajo ob pripovedovanju o svoji knjigi. Knjigo kažejo sošolcem in zgodi se, da si knjige tudi zamenjajo ali še drugega navdušijo za branje. V ponedeljek tudi odmore pogosto preživljajo ob knjigah. V preteklem šolskem letu so me trije učenci prosili, če lahko prejmejo še drugi izvod DNEVNIKA BRANJA. Željo so pojasnili, da bi radi imeli zapisano, kaj so brali. Pogosto pridejo na to srečanje tudi učenci, ki so za tekmovanje za bralno značko prebrali že dovolj knjig. V preteklem šolskem letu samo en učenec ni tekmoval za bralno značko. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

106 Branje v nadaljevanjih V prvem in drugem razredu berem v nadaljevanjih jaz, ob koncu drugega razreda že ponudim branje kakšnemu dobremu bralcu. Izberem primerno knjigo, ki ima več zaključenih poglavij. Za branje vsakega odlomka si vzamemo dovolj časa. V tretjem razredu učenci berejo doma. Za vsako poglavje imajo dovolj časa. Učenec se sam odloči, ali bo vzel knjigo domov ali ne. S knjigo potuje tudi bralna kazalka, ki je razdeljena na toliko delov, kot je poglavij v knjigi. Bralec v svoj prostorček kaj zapiše ali nariše. Ko učenec svoj odlomek prebere, glasno predstavi vsebino sošolcem. Letos smo prvič brali v paru. Dva učenca sta brala isti odlomek v knjigi. Dogovorila sta se, kdaj bosta skupaj poročala o prebrani knjigi oziroma poglavju. Ta oblika je lažja za tiste učence, ki radi berejo, neradi pa govorno nastopajo. Oblikovane bralne kazalke po zaključenem branju in predstavitvah knjige uporabljamo v našem KNJIŽNEM KOTIČKU. Zjutraj berem V mestnih šolah nekateri učenci že zelo zgodaj prihajajo v jutranje varstvo, kjer lahko tudi berejo. Zadnje čase ugotavljam, da je v jutranjem varstvu vse več učencev. Zaradi govorjenja in hrupa se je težko zbrati za branje. Dvakrat v tednu sem prišla v šolo prej in odklenila učilnico za branje. Tisti učenci, ki so prišli v šolo pred osmo uro in bi morali v jutranje varstvo, so lahko prišli v našo učilnico in so brali. Imeli so možnost izbire tako pri dejavnosti kot tudi pri besedilu. Brala sem tudi jaz. Učitelj je velik vzor učencu. Vodstvu šole sem predlagala, da bi vsak dan organizirali dejavnost ZJUTRAJ BEREM. V učilnico bi prišel lahko vsak učenec, ki bi želel v miru brati. Z njimi bi tiho bral tudi učitelj. O predlogu bomo še razmišljali. Branje, trenutni navdih V literaturi je pogosto zapisano, da je branje lahko velik užitek in sprostitev. Občasno to uporabim tudi pri pouku. Navdušenje za leposlovje ne pride samo od sebe. Najverjetneje smo pogosto doživljali ugodje ob poslušanju in branju in si tega znova in znova želeli. Tako kot si marsikdo vtakne dobro knjigo v potovalno torbo, je dobro kdaj prebrati pesem ali kratko zgodbo kar tako, med poukom. V posameznih trenutkih preberem pesem, tako za učence kot zase. Preberem glasno, knjižno, občuteno. Na zimski dan, ko začne snežiti in se učenci ozirajo skozi okno, vedno deklamiram:»sneži, sneži, so bele poljane, so bele poti. Sneži, sneži «Učenci se kar odplazijo proti oknu, pa tudi pesem bi radi še slišali Na knjižni polici v učilnici imam majhno zalogo knjig, največ je takih iz mojega otroštva in obdobja materinstva. Ob priložnosti preberem odlomek. Pogosto me prosijo, naj preberem do konca. Ko berem Ivana Cankarja, Pehar suhih hrušk, komaj zadržim solze. Tudi učenci občutijo črtico tako kot bralec. Ta trenutni navdih je lahko poseben dan, praznik, dogodek. Ni vezan na slovenščino, vezan je na branje, ki je sprostitev in užitek. Zaključek Zelo pomembno je, da čim več učencev začuti, da je branje dejavnost za vse življenje. Če ne bomo brali, nas bo pobralo! (Tone Pavček) Dobri motivacijski dejavniki, ki lahko pripomorejo k večji bralni motivaciji in morda oblikujejo celo zavzetega bralca, so: učitelj dober bralni vzor, razredna knjižnica, možnost izbire, pogovori in druženja ob knjigah, predhodne izkušnje ob branju in poslušanju, bralne spodbude. Vsak učitelj, ne glede na to, kateri predmet poučuje, ima vpliv na bodoče bralce. Benjamin Franklin je po anekdoti takole odgovoril na vprašanje, kdaj si človek zasluži največje usmiljenje:»če je osamljen na deževen dan in ne zna brati.«literatura Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina (Elektronski vir). Pečjak, S., Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije, 2. razširjena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Grosman, M. (et.al.) (2003). Vzgoja bralca v družini. V: Beremo skupaj, priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d. Knaflič, L. (et.al.) (2009). Branje za znanje in branje za zabavo. Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center. 106 UČNA MOTIVACIJA

107 Petra Kotnik, Šolski center Celje, Gimnazija Lava E-naslov: Projektno delo pri pouku francoščine Povzetek: Spremembe v družbi se odražajo tudi v šoli. Današnji učenci so že izven šole obkroženi z množico informacij, zato pogosto v šoli težko absorbirajo veliko količino podatkov. Učence je potrebno motivirati in pri usvajanju znanja morajo biti aktivni. Projektno delo v šoli presega okvire pouka, saj morajo učenci aktivno sodelovati pri izdelavi kakšnega izdelka, reševanju problema, raziskovanju in vrednotenju. Učitelj ni več podajalec znanja, temveč je njegova vloga voditi in usmerjati učence ter jim pomagati pri iskanju rešitev. Pri pouku tujega jezika je to še posebej pomembno, saj morajo učenci znati uporabljati jezik v praksi in se znajti v različnih jezikovnih situacijah. S projektnim pristopom pri pouku francoščine dosežemo, da se učenci lahko sproščeno sporazumevajo in utrjujejo zavedanje o pomenu raznolikosti frankofonskih dežel, kjer so poleg francoščine prisotni tudi drugi jeziki in kulture. Na ta način hkrati bogatimo njihovo splošno znanje. Ključne besede: projektno delo, motivacija, uporabno znanje in aktivno učenje. Uvod Vsak učitelj se sprašuje, kako današnjo mladino, ki je že od rojstva obkrožena z množico informacij, motivirati, da se bo pri pouku naučila čim več in sprejela še večjo količino podatkov. Projektno delo je vsekakor dobra rešitev, saj je, če je proces dela skrbno načrtovan in osmišljen, koristen za učence. Ti se sami lotijo raziskovanja problema, iščejo rešitve, analizirajo Skratka, so aktivni pri usvajanju znanja in tako si na podlagi izkustvenega učenja hitreje zapomnijo nove informacije, predvsem pa se te vtisnejo v dolgotrajni spomin. Seveda je vloga učitelja tukaj zelo pomembna, saj jih mora usmerjati, jim svetovati in poskrbeti, da so aktivni prav vsi učenci. Pri pouku tujega jezika je zelo pomembno, da učenci sodelujejo, da se čim več ustno in pisno izražajo. Le na ta način premostijo nelagodje pred javnim nastopanjem v tujem jeziku, saj se jezik učijo z namenom, da ga bodo znali uporabljati v vsakdanjem življenju. Za to pa je potrebna praksa. Učenci so bolj sproščeni, če sami pridejo do zaključka, si pomagajo med seboj in v sproščenem vzdušju izgine tudi trema pred izražanjem v tujem jeziku. Pri izkustvenem učenju se naučijo tudi sodelovati med seboj, kar je pomemben element, ki ga v današnji družbi primanjkuje. Učenci se naučijo sprejemati mnenje, ki se razlikuje od njihovega, pa tudi druge kulture in navade. 1 Projekt raziskovanja frankofonskih dežel V preteklem šolskem letu je na šestih osnovnih šolah in osmih gimnazijah, kjer se učimo francoščino kot drugi tuji jezik, potekal projekt raziskovanja frankofonskih dežel. Cilj projekta je bil spoznati, da se francoščina govori na vseh petih kontinentih, in se zavedati pomena raznolikosti dežel, kjer so prisotni tudi drugi jeziki in kulture. Vsaka šola se je dela lotila po svoje in rezultat večmesečnega raziskovanja predstavila na zaključni prireditvi Frankofonski dan v Celju. Na Gimnaziji Lava smo se projekta lotili v 3. letniku, saj so učenci že suvereni v izražanju v tujem jeziku in imajo precej jezikovnega znanja. 1.1 Načrtovanje Načrtovanje je bistveni element učnega procesa. Z dobrim načrtom učence popeljemo skozi nove učne vsebine in jim pokažemo, kako doseči učne cilje. Učitelj mora načrtovati tudi evalvacijo o izvedenem projektu. Le tako učence prepriča o smislu njihovega dela. Na začetku smo se z učenci pogovarjali o frankofoniji. Sami so morali raziskati, v katerih državah govorijo francosko, nato izbrati eno deželo, ki bo predmet raziskovanja. Odločili so se za Senegal. To afriško državo so izbrali tudi zato, ker o njej niso vedeli ničesar. 1.2 Potek dela oz. aktivno učenje Učenci so samostojno iskali informacije o Senegalu (geografske, zgodovinske, ekonomske podatke, informacije o kulinariki, navadah in običajih, literaturi, glasbi ). Od treh ur pouka na teden smo eno uro posvetili projektu (pred končno predstavitvijo kakšno uro več in tudi izven pouka). Z učenci smo zbrane informacije obdelali in nastal je obširen izdelek o Senegalu. Večino informacij so učenci pridobili iz literature in s spleta. Da pa bi izvedeli več o življenju v Senegalu, smo v šolo povabili Slovenko, ki že nekaj časa živi v tej afriški državi. Učenci so izoblikovali tudi povzetek svojega raziskovanja v slovenščini in skupaj smo ga prevedli v francoščino. Povzetek je bil objavljen v III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

108 časopisu Francojour, ki je izšel ob koncu projekta. V zaključni fazi se je bilo treba domisliti, kako bomo vse informacije predstavili na zaključni prireditvi. Na odru je bilo vsaki šoli namenjenih 7 minut. Učenci so predlagali, da najzanimivejše informacije o Senegalu predstavijo kot učno uro geografije dialog med učiteljem in učenci. Besedilo so najprej sestavili v slovenščini, nato pa sami prevedli v francoščino. Jaz sem besedilo dokončno uredila. Sledile so vaje za nastop. Pri tem je pomembno poudariti, da so učenci z veseljem posvetili veliko časa vajam in brez zadrege govorili francosko. Še več, besedilo so med vajami dopolnili. Nekateri so me presenetili, saj so med učnimi urami precej zadržani, v tej situaciji pa so se razživeli in pokazali igralski talent. Končna predstavitev razvojno-raziskovalnega projekta je bila 20. marca 2017 v Celjskem domu. Prireditev je organiziral Zavod RS za šolstvo ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Francoskega inštituta v Sloveniji. Pred prireditvijo je vsaka šola v preddverju velike dvorane Celjskega doma pripravila še svojo stojnico s tipičnimi jedmi in ostalimi izdelki izbrane države. V to so bili vključeni tudi učenci, ki se ne učijo francosko. 1.3 Vrednotenje Učenci so bili po končanem projektu navdušeni in presenečeno so ugotovili, kako veliko so se naučili. Pridobljeno znanje je preseglo jezikovne okvire in med seboj so povezali znanje z več področij. Dokazali so, da lahko na odru pred množico obiskovalcev suvereno nastopajo v francoščini in svoje znanje jezika so uporabljali v pogovoru z naravnimi govorci iz različnih frankofonskih držav. Tudi v tem šolskem letu pripravljamo podoben projekt in učenci že nestrpno pričakujejo, kdaj bomo začeli z delom. Zame je to pomembna informacija, saj je bil projekt dobro načrtovan in dosegla sem svoj cilj dijaki so bili motivirani za učenje in vzdušje pri pouku je bilo prijetno. Zaključek Sodobno poučevanje zahteva drugačne oblike poučevanja, zato se je spremenila tudi vloga učitelja v razredu. Učitelj učence usmerja, jih vodi do cilja, kamor pridejo učenci z izkustvenim učenjem. Slednje pa od njih zahteva aktivno sodelovanje pri pouku. S projektom raziskovanja frankofonskih dežel smo dokazali, da znajo učenci iz ogromne količine informacij izluščiti najpomembnejše, znajo povezovati med seboj različna predmetna področja in da je usvojeno znanje, pridobljeno na izkustven način, trajnejše. Znanje jezikovnih pravil ni dovolj za sporazumevanje, temveč je pomembno, kako jezik uporabljati v praksi. S podajanjem znanja na takšen način je učni proces postal zanimivejši in pritegnil tudi tiste učence, ki prej niso pokazali svojih zmožnosti. Prav tako so tisti, ki so se čutili manj sposobne, spoznali svoje močne točke. Postali so samozavestnejši in bolj motivirani za pouk. Literatura Francojour Celje, Zavod RS Slovenije. Projektno učno delo III»od ideje do izdelka«. Pridobljeno s spleta: [ ]. 108 UČNA MOTIVACIJA

109 Mojca Kavčič, Osnovna šola Koroška Bela Jesenice E-naslov: Primeri uvodnih motivacij pri slovenščini Povzetek: V prispevku ugotavljamo, da imajo učenci na naši šoli pouk slovenščine precej radi, kar je v nasprotju s splošnim mišljenjem. Poskušali smo poiskati vzroke za priljubljenost pouka slovenščine; eden izmed njih je uvodna motivacija. Predstavljamo primere uvodnih motivacij, ki pripomorejo k večji motiviranosti učencev za učenje ključne besede: slovenščina, uvodna motivacija, primeri, priljubljenost slovenščine 1 Uvod V Sloveniji je prisotno prepričanje, da je pouk slovenščine dolgočasen, da smo učitelji slovenščine zelo resni ljudje in da učenci slovenščine kot predmeta ne marajo. Na naši šoli, in verjamem, da še na veliko šolah, je drugače. Učenci večinoma, z nekaj izjemami, radi prihajajo k uri slovenščine. To je opaziti pri tem, da radi sodelujejo, da so njihovi obrazi prijetni, pa tudi ko se pogovarjamo o priljubljenosti predmetov, je slovenščina vedno pri vrhu. Za ta članek sem naredila kratko anketo na predmetni stopnji (205 učencev) in ugotovila, da ima 11 odstotkov učencev slovenščino najraje, 82 odstotkov jo postavlja nekam na sredino, le 7 odstotkov učencev je sploh ne mara. Priljubljenost ni odvisna od njihovih ocen, saj imajo petice le najboljši. Povezana pa je s kakovostjo pouka, kamor spada tudi ustrezna uvodna motivacija. V nadaljevanju bodo predstavljeni preizkušeni primeru uvodnih motivacij tako pouka jezika/slovnice kot književnosti. 2 Učna motivacija Učna motivacija je izjemno pomemben dejavnik učenja. Ločimo notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanjo motivacijo predstavljajo ocene, nagrade, mnenje drugih, zato je notranja motivacija lastno hotenje, zanimanje veliko boljša. Vsak človek ima različna zanimanja, nekateri so bolj naravoslovno usmerjeni, drugi družboslovno, vsi pa morajo doseči vsaj minimalne cilje in standarde znanja, če želijo napredovati. Pri tem jim lahko pomaga učitelj, da snov podaja na zanimiv način. Začne se z uvodno motivacijo, ki mora biti dobro zasnovana, da pritegne učenčevo zanimanje. Učitelj mora poznati raven znanja in izkušenj svojih učencev. Dr. Igor Saksida (1994) uvodne motivacije pri književnosti deli na jezikovne (besedne, predstavne, zgodbene, izkušenjske, medbesedilne) in nejezikovne (likovne, glasbene, gibalne igre, ples, pantomima), dr. Boža Krakar Vogel (2004) pa na ponovitev književnega in drugega znanja, doživljajsko izkušenjsko motivacijo in domišljijsko problemsko motivacijo. Podobno velja tudi za jezikovni pouk. V svoj pouk vključujem vse načine in jih stalno menjavam. 3 Primeri V nadaljevanju predstavljam primere uvodne motivacije pri pouku slovenščine, razdeljene na pouk jezika in pouk književnosti. Primere pri jeziku sem razdelila na obravnavo neumetnostnih besedil in slovnico, pri književnosti pa glede na zvrsti. Pri vseh navajam po dva primera Pouk književnosti a) Proza Uvodna motivacija v branje besedila Marka Twaina Slavni pleskar Tom, ki je odlomek iz dela Prigode Toma Sawyerja, je precej dolga, saj je poleg tega, da vzbudimo zanimanje, pred branjem potrebno pojasniti določene zgodovinske in socialne teme, ki se pojavljajo v besedilu. Za začetek morajo šestošolci ugotoviti naslov besedila: projeciram tri sličice s podnapisi, kaj želim, in sicer naslovnico knjige Aplavz za Lolo (pridevnik slavni), fotografijo pleskarja (samostalnik pleskar) in sličico Toma in Jerryja, na kateri je obkrožen Tom (samostalnik, ime Tom). Ko razvozlajo uganko, sledi naslednja prosojnica: zemljevid Severne Amerike. Ko ga prepoznajo, pojasnim, da nas zanimata reka Misisipi in država Misuri, saj tam živi naš glavni junak Tom, mestece St. Petersbourg pa je izmišljeno. Nato sledijo sličice, ki prikazujejo sužnje. Ko to ugotovijo, pojasnimo, da so bili v času nastanka besedila (1876) sužnji v Ameriki nekaj običajnega. Pogovarjamo se o tem, kakšna dela so opravljali in povprašam jih tudi po mnenju o suženjstvu. Nato jim povprašam, kdaj je delo delo in kdaj je delo igra, pri katerih opravilih pomagajo doma ipd. Nato počasi preidemo na branje/poslušanje besedila. Primer je preizkušen že večkrat in se je vedno dobro obnesel. V devetem razredu si pred obravnavo Jenkovega Tilke najprej, brez uvoda, ogledamo kratek film, ki III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

110 so ga pred leti posnele moje učenke za tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik književnost na filmu. Vsebino so posodobile, v glavni vlogi je dekle in film je odlična iztočnica, da se z učenci pogovorimo o tem, kako sprejemajo različne vrste ljudi, kako se do njih vedejo, kakšen je njihov odnos do poroke itn. Zdi se mi, da tako pripravljeni lažje sprejemajo besedilo in premostijo razliko takratnega (19. stoletje) jezika, saj se takoj zavejo, da gre za aktualno tematiko, čeprav v starejšem besedilu. V okviru tega tekmovanja je nastalo že precej kratkih filmov; zmagovalci so objavljeni na njihovi spletni strani in so zelo primerni za uvodno motivacijo. b) poezija Pesem Grigorja Viteza Kakšne barve je potok v sedmem razredu obravnavamo predvsem zato, da ponovimo zgradbo in značilnosti pesmi in da utrdijo prepoznavanje pesniških sredstev. Vseeno je potrebno učence motivirati za delo. Na tablo napišem besede jelen, srna, metulj, lastovica, potok in polje. Iz njih morajo tvoriti kratko besedilo. Ne velja ena sama poved. Vmes predvajam sproščujočo glasbo, ki vključuje tudi zvok tekoče vode. Nekaj učencev potem besedila prebere. V odzivih poskušam speljati pogovor na to, ali so uporabili barve in če so, katere. Na tablo potem napišemo barve, ki jih povezujejo s potokom. Iz tega izpeljemo naslov besedila vprašalno poved. V devetem razredu uporabim podobno motivacijo pri obravnavi pesmi Otona Župančiča Z vlakom. Najprej poslušamo pesem Čukov Ta vlak in nato jih usmerim, da razmišljajo o tem, kam vlak pelje in ali bo šel pevec z njim. Nato jih povprašam, koliko časa nazaj je bil vlak edino večini dostopno prevozno sredstvo. Ko ugotovijo, da pred dobrimi sto leti, jih usmerim v leto 1908 in takratno obdobje književnosti moderno, pa pesnika, ki je živel tudi v tujini ipd. Nato se pogovarjamo o tem, kako potujejo učenci in kako se počutijo, ko zapuščajo dom. Po tem sledi branje/poslušanje pesmi. c) dramatika Pri obravnavi Shakespearove tragedija Romeo in Julija najprej na tablo projeciram nekaj pregovorov, povezanih z ljubeznijo. O vsakem se z učenci pogovorimo, ga razložimo, zanima me predvsem njihovo mnenje. Ko jih vprašam, če poznajo kako znano delo o dveh nesrečnih zaljubljencih, hitro ugotovijo, da gre za to besedilo. Nato si ogledamo napovednik filma, ki na kratko povzame celotno zgodbo. Nato besedilo umestimo v čas in prostor, pojasnimo ozadje zgodbe in zaplet ter počasi pridemo do tega, o čem bo govoril odlomek. V šestem razredu pred obravnavo odlomka Žarka Petana Starši naprodaj izvedemo soočenje, kot je recimo predvolilno televizijsko soočenje dveh kandidatov, le da sta pri nas dva pola: ena skupina se zavzema za to, da so starši, kakršni so (z vsemi omejitvami, prepovedmi ipd.), 'kul', druga skupina pa za to, da bi otrok imel pravico starše zamenjati. Učenci se sami razporedijo v skupino. Ker takih oblik dela še niso vajeni, voditeljsko vlogo prevzamem sama. Tisti, ki se nikakor ne morejo opredeliti, saj so jim starši enkrat všeč, drugič ne, dobijo nalogo, da na tablo pod mojim vodstvom zapisujejo argumente, pripravijo prostor ipd. Na koncu seveda zaključimo v smislu, da starši morajo biti tudi strogi in dosledni, saj je to njihova dolžnost. Včasih se dejavnost tako zavleče, da komaj uspemo še prebrati odlomek Pouk jezika a) neumetnostna besedila V osmem razredu se obravnava besedilna vrsta opis postopka. V delovnem zvezku imamo opisan postopek izdelave čokolade. Najboljša motivacija za to je, da prinesem nekaj različnih čokolad in jim dam izziv, da če mi naštejejo pravilne sestavine in opišejo približen postopek izdelave, so čokolade njihove. To je sicer zunanja motivacija, vendar enkrat v štirih letih, kar jih učim, ne naredi prevelike škode. Čokolade dobijo namreč šele na koncu, če vse naloge rešijo pravilno, predvsem pa morajo ugotoviti, katere sestavine in korake postopka so pozabili omeniti. V sedmem razredu pri delu s strokovnim besedilom (v primeru delovnega zvezka, ki ga mi uporabljamo, je to Vzpon Makedonije) naredimo uvodni kviz z zgodovinskimi osebnostmi, ki ni omejen na del zgodovine, ki so ga pri pouku zgodovine že spoznali. Sestavljen je tako, da je navedena trditev o značilnosti/delovanju neke zgodovinske osebnosti, potem pa spodaj ponudim tri rešitve oziroma pri lažjih, bolj znanih, morajo ugotoviti kar sami. Rešitev zadnje naloge je Aleksander Veliki, čemur sledi napoved branja besedila. b) slovnica V devetem razredu je obravnava besedne vrste medmet lahko izredno zabavna. Snov ni težka, zato je to lahko ena izmed ur, ko se slovenščina učencem prikupi. Sama začnem z vprašanji, kako se oglašajo različne živali, potem jih posnemajo in lahko se sprostijo. Nekaj posnetkov živali in drugih 110 UČNA MOTIVACIJA

111 zvokov imam pripravljenih za poslušanje. Ko jih vprašam, kako se oglaša lisica, si marsikdo spomni na skladbo What does the fox say, ki jo imam seveda že pripravljeno na računalniku. Tako sproščeni začnemo z resno obravnavo medmeta. Pri obravnavi besedne vrste predlog v sedmem razredu pri uvodni motivaciji uporabimo dva plišasta medvedka in kartonasto škatlo. Dva prostovoljca prikažeta različne krajevne situacije, kjer sta medvedka: pred škatlo, v škatli, pod njo itd. Druga dva prostovoljca z medvedkoma odigrata časovne situacije: pred, po itd. Učenci si zlahka zapomnijo, da je predlog povezan z medvedkoma; še v devetem razredu, ko ponavljamo vse besedne vrste, se spomnijo nanju. Zaključek S predstavljeni primeri uvodne motivacije sem poskušala nakazati, da je tudi pouk slovenščine lahko zanimiv in zabaven, kar sem podkrepila tudi z anketo, ki sem jo izvedla med učenci naše šole. Taki primeri sicer večkrat terjajo precej učiteljeve priprave in časa ter predvsem kreativnosti, vendar jih potem lahko vsako leto sproti le še malo spremeniš ali prilagodiš, morda pa celo popolnoma zamenjaš, če ni bilo dobro. Vložen trud se vsekakor poplača s povrnjenim znanjem, zanimanjem in odnosom učencev. Literatura Saksida, Igor (1994): Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti. Založba Different, d. o. o., Trzin. Krakar Vogel, Boža (2004): Poglavja iz didaktike književnosti. DZS, Ljubljana. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

112 Nidžara Žnidarčič, Osnovna šola Ivana Roba Šempeter pri Gorici E-naslov: Gledališke tehnike kot motivacijsko orodje za učenje jezika Povzetek: Gledališka igra in gledališke tehnike so ustrezno motivacijsko orodje zlasti za učence, ki jim slovenščina ni materni jezik. Na učence deluje sproščujoče in prispeva k spontanosti pri učenju. V svojem bistvu le igra, ki je prirojena človeku, odpira poti do nezavednega učenja. Ključne besede: gledališke tehnike, učna motivacija, poučevanje tujcev, vloga učitelja 1. Uvod Gledališke tehnike se ne omejujejo samo na izboljšanje ustnega izražanja, ampak nam pomagajo odpraviti strah pred govorjenjem tujega jezika, pa tudi občutek nelagodnosti v tujem okolju. Po drugi strani učencem, ki jim slovenščina ni materni jezik, tehnike omogočajo, da krepijo samozavest in začutijo veselje do učenja. S pojavom notranje motivacije se učenje slovenščine postopoma spreminja iz življenjske nuje v občutek zadovoljstva. Izjemnega pomena je, da se pri pouku učitelj ne omeji na besedilo, ki je v našem primeru popolnoma prilagojeno, in da prednost procesu poučevanja. Sodelovanje učitelja kot aktivnega igralca prispeva k boljši povezanosti in komunikaciji v skupini, ugodnem učnem okolju in motiviranosti učencev. 2. Motivacijska strategija Pri načrtovanju pouka smo upoštevali dejstvo, da bomo poučevali učence, ki imajo izrazite težave v razumevanju slovenščine, in učence, ki nikoli niso imeli stika s slovenskim jezikom. Prihajajo iz različnih jezikovnih in socialno-kulturnih okolij, pa vendar jih združuje dejstvo, da se morajo vključiti v slovenski izobraževalni sistem, razumeti drugačne navade in vrednote, pridobiti nove prijatelje in se v novem okolju aktivno vključiti v življenje. Naše motivacijsko orodje je bila gledališka igra z elementi vizualne komunikacije, ki jo spremlja prilagojeno besedilo. Takšen pristop nam je zagotovil učinkovito in aktivno sodelovanje vseh udeležencev. Zanašali smo se na dejstvo, da je igra prirojena vsakemu otroku in da se z igro doseže veliko več, kot to dopuščajo ustaljene prakse učenja besed ali celih jezikovnih fraz. 2.1 Uvodna motivacija Uvodno motivacijo smo zasnovali po načelih postopnosti in sistematičnosti in je imela za cilj spodbujati učence za poslušanje in izgovor besed. Za prvo spodbudo smo izbrali pravljico Rumeno čudo. Pravljica s svojo vsebino ustreza učencem prvega triletja in je bogato opremljena s privlačnimi in humornimi ilustracijami. Zanimanje za pravljico smo vzbudili z načinom branja. Ob upoštevanju dejstva, da beremo učencem, ki v glavnem ne razumejo pomena večine besed, je učiteljica z glasom in močnimi gibi ponazarjala dogodke v pravljici. Da bi dosegla še boljše učinke, je dodatno uporabljala scenske rekvizite. S takim pristopom je ohranjala pozornost učencev. Na prvi motivacijski stopnji smo uporabili gledališke tehnike, s katerimi smo odprli komunikacijski kanal med učenci, besedilom in učiteljem. Pri tem so motivacijsko vlogo prevzeli gibalno-mimični elementi gledališke igre, katere ocenjujemo kot prvinske in prirojene oblike komuniciranja vsakega posameznika. Gibanje in mimika obraza sta omilila komunikacijski prepad med besedilom in učenci. Tej neverbalni komunikaciji smo dodali še elemente humorja in dosegli višjo motivacijo in pripravljenost za sodelovanje. 2.2 Prehod na notranjo motivacijo Za drugo motivacijsko stopnjo smo pripravili povečane ilustracije, in sicer ravno take, ki ponazarjajo ključne dogodke in glavne like. Učiteljica je sledila zaporedju slik in brez gibov povzela kratko vsebino pravljice. Ob pripovedovanju se je dotikala likov in oblik, da spodbudi zanimanje za besede in pripravi učence za samostojno govorjenje. Ponovno smo uporabili scenske rekvizite. Učenci so med različnimi rekviziti prepoznali tiste, ki so jih videli na sliki, jih poimenovali in dodelili liku. Na ta način smo razdelili vloge za bodočo dramatizacijo. Odločili smo se, da ne zapišemo besed, ampak vso pozornost usmerimo na poslušanje in izgovor. V igro smo vključili še novo igrico Kdo sem jaz? Najprej se je učiteljica osebno predstavila, nato je začela predstavljati pravljične like. Like je predstavljala oblečena v kostume in ob tem uporabljala jezikovne fraze za predstavitev osebe. Na ta način je motivirala učence, da se sami predstavijo (identiteta in družina). Učenci, ki se prvič srečujejo s slovenščino, so uporabljali osnovne fraze za 112 UČNA MOTIVACIJA

113 identiteto ime mi je, pišem se, prihajam iz, drugi učenci so zaradi sorodnosti njihovega maternega jezika s slovenščino dopolnjevali predstavitev s podatki o družini. Ker smo bili šele na začetku učenja, je bila naša toleranca za napake izjemno visoka. S tem smo pokazali pripravljenost za pomoč in sočustvovanje z vsemi težavami pri izgovoru in pomnjenju besed. 2.3 Učitelj kot aktivator motivacije Učitelj se mora posluževati moderatorskega načina poučevanja, če želi spodbujati zanimanje za pouk in pridobiti učence za aktivno sodelovanje. Njegov pristop naj bi imel vrsto presenetljivih elementov, s katerimi se ohranja motivacijska napetost učencev. Z osebnim pristopom in neposrednim vključevanjem zagotavlja ugodno učno okolje, polno igre in zabave. Emocionalna plat motivacije je ena od ključnih nalog, ki jo mora učitelj opraviti, ker šele s sproščenimi učenci lahko prenaša znanje in izpolni zastavljeni cilj. Učenci, ki prvič slišijo slovenski jezik, prihajajo k pouku slovenščine s strahom in občutkom nelagodnosti. Zavedajo se svojega neznanja in če dodamo še dejstvo, da se v javnosti slišijo mnenja o slovenščini kot izjemno težkem, gotovo neobvladljivem jeziku, je potem njihov strah upravičen. Učence ne smejo skrbeti slovnične napake, slab izgovor ali odziv okolja na njihove prve korake v učenju. Prepustiti se morajo govorjenju in govoriti. Naloga učitelja je prav v tem, da jih spodbuja in krepi njihovo samozavest, ki je po navadi zelo šibka. Z ustreznim ravnanjem učitelj izraža svoj pozitiven odnos do poučevanja, ki ga zaznamo v barvi in tonu glasu, telesni govorici in uporabi enostavnih besed in kratih stavkov. V odnosih do učencev je učitelj blag in razumevajoč, prav tako izjemno toleranten do napak. Učencem da vedeti, da so napake samo del učenja, da so popolnoma pričakovane in da se jih ni treba sramovati. Ko poučuje, se učitelj zaveda pomembnosti dinamike poučevanja in njene motivacijske vloge. Na vsakih deset ali petnajst minut mora spremeniti dinamiko in dodati nove motivacijske oblike, da bi ohranil pozornost učencev na najvišji ravni. Za poučevanje mora izdelati dobro motivacijsko strategijo, za katero meni, da prinaša uspehe. 3. Multikulturna kompetenca učitelja Pri poučevanju slovenščine, še zlasti pri poučevanju otrok priseljencev, se pristopi bistveno razlikujejo od pristopov, ki jih uporabljamo za domače govorce. Da bi izpopolnili svoje didaktično znanje, se učitelji udeležujejo specializiranih seminarjev, na katerih se vedno srečujejo tudi z medkulturno kompetenco učitelja. Učitelj je izpostavljen nejasnim in nepredvidljivim odzivom učencev na določene kulturne razlike. Zaradi tega mora obvladati veščine prilagajanja in odprtosti za drugačne reakcije in drugačna mnenja. Mora se zavedati, da njegovi učenci prihajajo iz različnih kulturnih okolij, v katerih veljajo drugačna etična načela, navade in vrednote. Otroci priseljencev so radovedni in se potihoma sprašujejo, kaj učitelj ve o njihovem jeziku in kulturi. Če ima učitelj razvito sposobnost vživljanja in je pripravljen pokazati zanimanje za njihovo identiteto, je brez dvoma pridobil učence za sodelovanje in dobre medsebojne odnose. Zaključek Motivirati učence, ki ne razumejo ali prvič slišijo slovenski jezik, je velik izziv za učitelja. Njegovo poznavanje veščin poučevanja mora biti razmeroma široko z bogatimi praktičnimi izkušnjami. Pri motiviranju učencev gre za emocionalni učinek učitelja na učence, ta učinek pa lahko opredelimo tudi obojestransko: učitelja na učence in učencev na učitelja. Odziv učencev na njegova prizadevanja je potrditev, da je na pravi poti in to mu daje moč, da vztraja. Če tega odziva ni, potem poučevanje spremlja neprijetno ozračje v razredu in malodušnost. Otroci priseljencev prihajajo k pouku slovenščine precej malodušni, ker jih pestita strah in negotovost v novem okolju. Učitelj si mora zlasti prizadevati, da v učnem procesu omili ta negativna čustva in z dobro motivacijsko strategijo pripelje učence v stanje sproščenosti, kar je pogoj za hitro učenje in pomnjenje. Gledališka igra je ustrezno motivacijsko orodje, s katerim se dosežeta zadovoljiva raven sproščenosti in želja po sodelovanju. V bistvu gledališka igra sproža nezavedno učenje, ki ga otroci doživljajo kot igro in zabavo. Literatura Knez, M.,2012. Za koliko slovenščine je prostora v naši šoli? Jezik in slovstvo, 57 (3-4,) str Juriševič, M., Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška Fakulteta. Juriševič, M., Učna motivacija in razlike med učenci. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

114 Alja Žekar, OŠ Frana Kranjca Celje E-naslov: 114 UČNA MOTIVACIJA Uporaba didaktičnih iger pri pouku tujega jezika Povzetek: Za učenje tujega jezika v zgodnjem obdobju je pomembno predvsem učno okolje, ki spodbuja in omogoča razvijanje učenčeve domišljije, kreativnosti, medsebojne komunikacije, igre in fantazije Temeljni cilj zgodnjega poučevanja je namreč ta, da učenci jezik vzljubijo, pri tem pa pomembno vlogo odigra visoko usposobljen učitelj, ki pozna mlajše učence in pri izvajanju pouka uporablja ustrezne metode poučevanja (Dagarin Fojkar, 2005). Ena izmed aktivnih metod je metoda didaktične igre, ki jo načrtujemo tako, da s pomočjo igre dosegamo vzgojno-izobraževalne cilje, ki izhajajo iz učnega načrta. Igre namreč učencem omogočijo, da so pri pouku aktivnejši in da že osvojeno znanje laže analizirajo ter vrednotijo (Mrak Merhar idr., 2013). V prispevku bom opisala izvajanje metode didaktične igre, ki jo izvajam pri učnih urah angleščine v 2. in 3. razredu, predvsem z namenom, da pri učencih vzpodbujam zanimanje za jezik, njihovo radovednost in motivacijo za učenje. V učnem procesu dajem prednost svobodni komunikaciji med učenci in njihovemu sodelovanju ter spontani rabi jezika, kar omogoča večjo motiviranost za delo pri pouku in nenazadanje boljše učne dosežke. Ključne besede: poučevanje, učenje, odprto učno okolje, didaktična igra, tuji jezik Pomen igre pri pouku Ko sem pričela s poučevanjem tujega jezika v 2. in 3. razredu, sem se spopadala predvsem s pomanjkanjem didaktičnega materiala za izvajanje učnih ur, ob tem pa sem si želela, da bi bili učenci pri pouku tujega jezika čim bolj sproščeni in motivirani za učenje. Pouk sem načrtovala tako, da sem vanj postopoma vključevala različne didaktične igre, z namenom spodbujanja sproščene komunikacije, sodelovanja med učenci in raziskovanja novega jezika. Igra je namreč ena izmed temeljnih dejavnosti, s pomočjo katere učenec pridobiva nova znanja in spretnosti, potrebnih za nadaljnje življenje. Številni avtorji že od nekdaj poudarjajo pomen igre, prav tako Pižorn (2011), ki navaja, da je igra ključna za otrokov osebnostni razvoj in razvoj njegove domišljije. Zanjo je značilno, da je sproščena in svobodna, otrokom pa omogoča, da za nekaj trenutkov pozabijo na zunanji svet. Igra prav tako omogoča celostno učenje in spodbuja razvoj kognitivne (povezovanje že naučenega z novim), afektivne (vpetost čustev) ter psihomotorične ravni. Lastna aktivnost učencu omogoča, da že usvojena znanja uporablja ter preizkuša nova spoznanja, ki jih nato lahko analizira in med seboj povezuje (Mrak Merhar idr., 2013). Didaktična igra, v nasprotju z drugimi, v ospredje postavlja kognitivna spoznanja in vnaprej odgovarja načrtovanim izobraževalnim ciljem, ki jih dosežemo z aktivno vlogo učencev. Z uporabo didaktičnih iger pri učencih uresničujemo željo po učenju, nadgrajevanju spoznanj in pridobivanju novih znanj, ob tem pa razvijamo njihovo vztrajnost in tekmovalnost (prav tam). Pomembno je, da so učenci med igro sproščeni in imajo občutek zadovoljstva, saj se bodo tako še raje učili (Cajhen, 2010). Pri izvajanju didaktičnih iger je pomembno, da učitelj učence ves čas usmerja in vodi, vendar jim kljub vsemu omogoči dovolj prostora za ustvarjanje in pridobivanje novih izkušenj ter znanj. Učne ure angleščine v 2. in 3. razredu Pri pouku angleščine metodo didaktične igre vključujem v večino učnih ur, ki so namenjene utrjevanju že usvojenega besedišča oziroma fraz. Pri načrtovanju se osredotočam predvsem na močna in šibka področja učencev, skušam pa tudi upoštevati njihove interese oziroma pričakovanja ter upoštevati njihove zmožnosti. Prav tako upoštevam dejstvo, da so učenci v komunikaciji bolj sproščeni, saj še nimajo razvitega strahu pred rabo tujega jezika, oblika in pravilnost izrečenega pa jim tudi nista preveč pomembni. Najbolj od vsega si želijo jezik preizkušati, pri tem pa si pogosto pomagajo z mimiko in govorico telesa (Dagarin Fojkar, 2005). Za izvedbo didaktične igre je pomemben/no: - čas izvedbe (po kratki motivaciji, ko so učenci spočiti in pripravljeni za učenje in igro), - trajanje igre (10-20 minut), - podajanje jasnih, kratkih navodil in navodil za delo v skupini (na začetku navodila po potrebi podajam v slovenščini, nato navodila podajam že v tujem jeziku, odvisno od kompleksnosti navodil/igre). Zelo pomembno je, da skupino otrok razporedimo tako, da bodo s pomočjo igre dosegali zastavljene cilje in smo pri tem pozorni na njihove zmožnosti/interese. Pri skupinskih igrah naj bi bilo število otrok čim manjše, da so lahko ti med igro bolj aktivni. -ustrezen prostor (učencem omogočimo takšno učno okolje, v katerem je dovolj prostora za gibanje

115 oziroma sedenje na tleh, poskrbimo za varnost, vendar jim dopuščamo dovolj svobode za nemoten potek igre). Pri učnih urah, v katere vključujem različne didaktične igre, katerih temeljni namen je predvsem utrjevanje že usvojenega besedišča ali fraz, sprva sama učence razporejam v heterogene skupine in z opazovanjem spreminjam njihove vloge. Kasneje učencem omogočim, da si skupine izbirajo sami in tako že prevzemajo del odgovornosti za učni proces. Pomembno je, da učence ves čas opozarjamo na to, da so vsi člani skupine soodgovorni za potek igre oziroma za doseganje zastavljenih ciljev razumevanje, kasneje zapis obravnavanega besedišča oziroma fraz. Po končanih učnih urah je zelo pomembno, da izvedemo kratko refleksijo ure in z učenci spregovorimo o tem, kako so se pri igri počutili, kako je potekalo delo v skupini, kaj so se novega naučili Refleksija nam omogoča, da lahko pri izvedeni igri za prihodnje ure spreminjamo potek izvajanja, pravila ali načine izvedbe. Zaključek Za učinkovito poučevanje sem mi zdi izjemno pomembno, da učitelji izbiramo raznovrstne metode, ki bodo spodbudile učence k raziskovanju, odkrivanju neznanega in sodelovanju, vendar moramo pri izvajanju metod upoštevati, da se učenci med seboj razlikujejo in ne smemo pustiti, da bi posamezne metode prevladovale. Sama lahko potrdim, da je metoda didaktične igre učinkovita le, kadar jo izvajamo z namenom doseganja vnaprej načrtovanih ciljev in učnih ur. Z rabo didaktičnih iger povečujemo motivacijo učencev za učenje tujega jezika in jih hkrati postavimo v vlogo aktivnih soustvarjalcev učnega procesa. Literatura Cajhen, S. (2010). Didaktične igre pri pouku tujega jezika. V M. Turk Škraba (ur.), Drugi tuji jezik v osnovni šoli (str ). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dagarin Fojkar, M. (2005). Tako majhen, pa že govori angleško. Vzgoja in izobraževanje, 36 (1), Mrak Merhar, I., Umek, L., Jemec, J. in Repnik, P. (2013). Didaktične igre in druge dinamične metode. Ljubljana: Salve. Pižorn, K. (2011). Igra pri pouku tujih jezikov na zgodnji stopnji. Pridobljeno , s si/projektiess/skladisce/sporazumevanje_v_tujih_jezikih/tuj%20jezik%20v%20prvem%20triletju/strokovni%20%c4%8dlanki%20in%20prevodi/igra_pri_pouku%20tujega%20jezika-pizorn.pdf. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

116 Mojca Abbad, Osnovna šola Oskarja Kovačiča, Ljubljana E-naslov: BRANJE ZA ZABAVO IN UČENJE Povzetek: V svojem prispevku predstavljam načine, s katerimi spodbujamo otroke k branju, ideje, s katerimi povečujemo njihovo motivacijo za branje. Z Vami, vedoželjnimi bralci, delim primere dobre prakse, svoje izkušnje s prvošolci in drugošolci, zabavne zamisli, s katerimi pri predšolskih otrocih in učencih 1. triade vzbudimo interes za branje ne le doma, v šoli in v knjižnici, ampak tudi na sprehodu, pohodu, izletu, na počitnicah. Ključne besede: branje, motivacija za branje, pismenost, zabavni bralni izzivi, bralni napotki za starše Uvod Motivacija je gibalo človekove narave, je gibalo življenja, gibalo učenja. Učitelji se pogosto sprašujemo, kako še motivirati učence za učenje, saj v izobilju vsega, s čimer smo v življenju obdani, in v množici medijev, ki nas vsak hipec življenja zasipajo s tisočerimi podatki, raznovrstnimi informacijami, vse težje pritegnemo in zadržimo pozornost otrok. Kot učiteljica in mama se zavedam izjemnega pomena branja za učenje. Temelj uspešnega učenja v šoli je dobro branje. Zato si kot učiteljica že skoraj desetletje in pol na različne načine prizadevam prvošolce, drugošolce in njihove starše navduševati za branje, povečati njihovo bralno motivacijo. Z večjo bralno motivacijo, ustreznimi vajami in spodbudami lahko pospešimo razvoj spretnosti, povezanih z opismenjevanjem. Dobra opismenjenost pa je temeljni kamen, na katerem bo ob spodbudah navdihujočih učiteljev in staršev iz leta v leto rasla modra hišica učenosti srečnega in uspešnega otroka, učenca, kasneje že odraslega. BRANJE»PRIŽIGA LUČI«Knjiga je kakor luč. Prebereš jo, da sveti v tebi. France Bevk (spletni vir,2017) Ta misel me spremlja na vseh poteh. Knjige, ki sem jih prebrala, svetijo v meni, so moje luči, ki se prižigajo, ko jih potrebujem. Zaradi teh luči sem to, kar sem. Osmišljajo moje življenje, me bogatijo. Da bi svojim učencem polepšala rojstni dan in jim dala namig za branje, jim podarjam knjižna kazala različnih oblik in z različnimi posvetili, v letošnjem letu s to Bevkovo mislijo. Kazal se otroci vselej razveselijo in jih radi uporabljajo med branjem. Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Tone Pavček (spletni vir,2008) Pismenost je vtkana že skoraj v vsa področja človekovega delovanja, ves čas se učimo in prilagajamo. Dr. Livija Knaflič (2009, str. 5) piše, da je bila pismenost nekoč dejavnost in privilegij določenih družbenih slojev in se je nanašala izključno na obvladovanje branja in pisanja. Danes brez branja in pisanja ne moremo več, saj skoraj ni možno preživeti dneva, ne da bi se srečali z različnimi oblikami pismenosti, jutranjimi novicami v časopisu, imeni ulic ali drugimi znaki in obvestili na ulici, neizogibnim branjem in pisanjem v šoli, na delovnem mestu ali v družinskem življenju. Tudi mediji so v zadnjih letih doživeli velik razmah. Zlasti elektronski mediji so postali pomembni sooblikovalci naše družbe in sestavni del našega življenja. Televizija je po priljubljenosti, pomembnosti in dosegljivosti še vedno na prvem mestu (Peštaj 2009, str. 83). Lahko bi govorili o razmahu uporabe mobilnih telefonov, tablic, računalnikov. Branje in pisanje nas spremljata vsepovsod. Moč besede, navdihovanje mladih bralcev Branje in pisanje hodita z roko v roki. Prvi koraki pismenosti nastajajo že v najzgodnejšem otroštvu. Prstne igre z dojenčkovimi prsti, prve rime, uspavanke, branje, izmišljevanje in petje pesmi, branje pravljic za lahko noč najprej iz kartonk in potem slikanic, žive pripovedi otroških dogodivščin staršev, starih staršev in vsakodnevni pogovori, družabne igre vse to in še marsikaj prispeva dragocene drobtinice v procesu učenja branja in pisanja pri otroku. Otroci vstopajo v šolo z različnim predznanjem branja in pisanja. Dr. Livija Knaflič (2009, str. 8) navaja, da nekateri otroci vstopajo v šolo z znanjem in spretnostmi, ki so skladni s šolskimi zahtevami. Gre za otroke, ki so jim v predšolskem obdobju doma in/ali v vrtcu veliko brali, ki dobro obvladajo jezik, imajo veliko znanja, poznajo črke torej imajo večji začetni kulturni kapital. Šolsko delo lahko njihovo znanje še nadgrajuje. Na drugi strani pa so otroci, ki prihajajo morda iz drugega jezikovnega področja in morajo premostiti še medjezikovne ovire, ali pa otroci, ki doma niso deležni 116 UČNA MOTIVACIJA

117 skupnega branja in pripovedovanja, morda poznajo bežno črke s televizije, imajo manj tovrstnih spodbud doma in posledično manjši kulturni kapital. Pismenost je zanje nekaj oddaljenega, pogosto ne zmorejo slediti šolskemu načinu dela in ga ne razumejo, kar jim zmanjšuje motivacijo za učenje. Otroci, ki so bolje pripravljeni za opismenjevanje, hitreje in več pridobivajo v šoli, imajo tudi večji interes za branje. Otroci z manj izkušnjami napredujejo počasneje, vanje je treba vložiti več truda za navdihovanje nad branjem in pisanjem. Za učitelje in starše, ki s prebiranjem pravljic, pesmi in s pripovedovanjem navdušujemo otroke nad branjem je zanimiv tudi pogled priznane sodobne slovenske otroške pisateljice in pesnice Anje Štefan (2009, str. 45), mojstrice živega pripovedovanja, ki pravi, da živost našega ubesedovanja ni odvisna le od tega, kako spretno in sproščeno smo sposobni uporabljati jezik. Pomembno je tudi, koliko živo dojemamo vsebino, koliko je razvita naša sposobnost predstavljanja, koliko smo sami notranje živi. Vsaki pripovedi, ki jo govorimo, koristi, če imamo o njej živo predstavo. Jezik, ki nam prihaja iz ust z lahkoto, je najbolj živ. Morda je prav pripovedovanje priložnost, da sami začutimo užitek v svobodi izražanja, ki nam jo jezik ponuja. Dr. Zdenka Zalokar Divjak (1998, str. 56) prav tako piše, da današnja doba pravljicam ni naklonjena, saj si zanje ne vzamemo časa. Raje ga porabimo za televizijo, radio, mobilne telefone, računalnike. Posledično staršem zmanjkuje časa za ljubkovanje z otrokom, za pripovedovanje, branje pravljic in petje uspavank. V njeni knjigi sem našla tole misel Alberta Einsteina (Zalokar Divjak, 1998, 56):»Če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bolj bistri, jim pripovedujte še več pravljic.poznam dve vrsti ljudi, ki mi niso pri srcu. To so tisti, ki se ne znajo smejati, in tisti, ki ne znajo ceniti pravljic, ki so bile duša moje mladosti. Zanje so pravljice res umrle, a zame so še vedno žive.«france Bevk (Zalokar Divjak 1998, str. 57) Pri svojem delu dajem velik pomen branju in poslušanju pravljic. Neprecenljivi so pogovori z otroki o vsebini pravljice po zaključenem branju. Vselej jih povabim v pravljični kotiček, ki je poseben, poln knjig, pisan in topel. Moji mali poslušalci v učilnici sedijo ali ležijo na blazinicah, pomembno je, da jim je udobno. Otroke navdušujem za branje, pisanje zgodb, pesmi, ugank, pogovarjamo se in občudujemo ilustracije v slikanicah. Prvošolci in drugošolci so mladi bralci, ki nadvse uživajo v bogatih ilustracijah, ki jim prav tako posvetimo veliko časa. Večkrat po predlogi tudi ustvarjamo. Čarobna doživetja so bodisi individualna bodisi skupinska branja pod krošnjo drevesa pri šoli, ko je zunaj topleje. Toplo priporočam zabavne naloge, ki povečujejo interes za branje pri mladih bralcih: - Izdelaj si smešen klobuk, daj ga na glavo in beri 10 minut. - Poišči iglasto drevo in mu preberi poljubno zgodbo. - Obleci pižamo, nadeni si sončna očala in glasno preberi pesem za lahko noč vsem domačim. Lahko tudi še zapoješ prej prebrano pesem. - Obuj si mamine čevlje in glasno beri. - Obuj si očkove, bratove ali dedkove čevlje in preberi odlomek iz knjige Pika Nogavička. - Beri zgodbo izmenično z enim od staršev. - Zvečer beri pri mizi ob prižgani sveči. - V morju beri časopis na napihljivi blazini. - Stoj na desni nogi in beri vice. - Z levo roko se drži za nos in glasno beri. - Vzemi žepno svetilko, se skrij v omaro in glasno beri knjigo o čarovnici Vilmi, Cilki ali Zofki. - Na stranišču beri revijo za otroke. - Pod jedilno mizo sedi po turško in beri. - Beri z masko za potapljanje na obrazu. - Beri pri sosedovih. - Stisni zobe in glasno beri. - Pojdi v knjigarno, poišči miren kotiček, poišči zanimivo kartonko ali slikanico in jo preberi. - Pojdi v knjižnico, sedi, opazuj ljudi, ki berejo. Nato si poišči časopis in preberi vremensko napoved ali šalo dneva. - Beri pod ulično svetilko. - Beri ob jezeru. - Beri 15 minut ob reki. - V trgovini poišči čokolade in preberi, kaj na njih piše. - Jej bonbone in beri s polnimi usti. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

118 - Izdelaj si gusarsko pokrivalo za oko in z enim očesom beri poljubno zgodbo. - Preberi pesem od konca do začetka. Navdihujočih zamisli ni konca. Pomembno je, da smo tudi učitelji navdihujoči, ustvarjalni. Otroci se takšnih nalog izjemno veselijo in jih z velikim veseljem opravijo. Med počitnicami so tovrstni bralni izzivi velika spodbuda za branje. Starši se pri opravljanju bralne naloge pogosto pridružijo svojemu mlademu bralcu in zgodijo se čarobni družinski trenutki. Interes za branje se povečuje iz dneva v dan. Motivacija za branje se povečuje, s tem se povečuje tudi motivacija za učenje. Za spodbudo po opravljenih bralnih izzivih predlagam tudi pohvale, diplome ali nagradice. Bralni napotki za starše Vsako leto se učitelji prve triade soočamo z izzivom, kako navdušiti starše, da bi tudi doma spodbudili branje svojih otrok. Zato smo zanje pripravili preprosta navodila, ki jim jih učitelji posredujemo na roditeljskem sestanku: BRANJE NEKAJ NASVETOV ZA STARŠE 1. BERITE SKUPAJ. IZBERITE ZANIMIVE ZGODBICE S SPODBUDNO VSEBINO. (omejite čas, skrbno izberite knjige ) 2. POHVALA IN SPODBUDA POMEMBNI BESEDI TUDI ZA STARŠE (Pohvalite vsako malenkost!) 3. POGOVARJAJTE SE O KNJIGAH, AVTORJIH, SLIKAH, ZGODBAH, ZNAČAJIH POSAMEZNIH OSEB. RAZLOŽITE MU, KAKO NAJ SE LOTI BRANJA NOVE KNJIGE. 4. BODITE POZORNI NA PRVO ČRKO (GLAS) PRI NEZNANI BESEDI; BODITE POZORNI PRI BRANJU ZAHTEVNEJŠIH BESED. OTROKA NE UČITE ČRKOVATI (NE M-A-M-A), AMPAK GA UČITE VEZATI ZLOGE(MA-MA), TAKO SE BO UČIL VEZANEGA BRANJA IN BO HITREJE SLIŠAL PREBRANE BESEDE. 5. SPODBUJAJTE OTROKA K BRANJU Z RAZUMEVANJEM. DOVOLITE MU, DA VČASIH NEZNANE BESEDE TUDI UGIBA. 6. ČE SE MU PRI BRANJU ZATAKNE, MU DOVOLITE, DA TO BESEDO PRESKOČI, PREBERE STAVEK DO KONCA IN NATO POSKUŠA CELOTEN STAVEK PONOVNO PREBRATI. 7. REDNO PREVERJAJTE, ČE JE PREBRANO RAZUMEL. PRIDRUŽITE SE MU PRI REŠEVANJU ZABAVNIH BRALNIH IZZIVOV. 8. POSKUŠAJTE SE IZOGNITI ŠTEVILNIM PREKINITVAM. ČE JE OTROK BESEDO PREBRAL DRUGAČE, KOT JE NAPISANA, NADALJUJTE Z BRANJEM IN SE VRNITE K NJEJ, KO JE STAVEK PREBRAL. 9. BERITE OTROKU, KORISTI MU TUDI POSLUŠANJE PRIJETNIH ZGODBIC. POGO- VARJAJTE SE Z NJIM O VSEBINI, OSEBAH PRIPOVEDUJTE MU O DOŽIVLJAJIH IZ SVOJEGA OTROŠTVA ALI MLADOSTI. 10. POSKUŠAJTA KDAJ BRATI IZMENIČNO VSAK PREBERE EN STAVEK, ENO STRAN S TEM POVEČUJETE INTERES ZA BRANJE IN TEMPO. 11. INTERES ZA BRANJE IN URJENJE BRANJA MU POVEČATE TUDI S TEM, DA GA VZAMETE S SEBOJ V KNJIŽNICO, MU KUPITE KNJIGO, KI SI JO JE SAM IZBRAL, DA IZMENJUJE KNJIGE, ČASOPISE, STRIPE S SOŠOLCI, PRIJATELJI. 12. VELIKOKRAT BERITA ISTOČASNO VSAK SVOJO KNJIGO. NAJ VIDI, DA TUDI VI RADI BERETE. Zaključek Vsak dan poraja nove ustvarjalne bralne ideje. Vsak tovrsten projekt zahteva od učitelja veliko truda, razmišljanja, priprave, časa od ideje do izvedbe. A napredek otrok pri branju, iskrive oči ob reševanju zabavnih bralnih izzivov so zaklad, za katerega se je vredno truditi, za katerega je vredno navduševati otroke, starše, sodelavce. Naj bo knjiga darilo vsakega dne. Prižigajmo luči! Literatura Bevk, F. (2017). Dostopno na: Knaflič, L., Štefan, A, Peštaj, M. in drugi avtorji (2009). Branje za znanje in branje za zabavo priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana. Andragoški center. MMC RTV SLO, Rastoča knjiga v roke Toneta Pavčka (2008). Dostopno na: knjige/rastoca-knjiga-v-roke-toneta-pavcka/ Zalokar Divjak, Z. (1998). Vzgoja za smisel življenja. Ljubljana. Educy. 118 UČNA MOTIVACIJA

119 Mariana Ozimec, Osnovna šola Lucija E-naslov: Z igro vlog k večji motivaciji za učenje tujega jezika Povzetek: Učiteljeva naloga je, da si učenci čim bolje zapomnijo snov, ki jo poučujejo skozi šolsko leto. Učenci si bolje zapomnijo, če so za pouk motivirani. Ena izmed motivacijskih strategij je pri poučevanju tujih jezikov metoda igre vlog. Učenci se med uro vživijo v junake iz danih besedil in so aktivni udeleženci učnega procesa. Ker so v tovrstni metodi prisotna čustva, se spomin okrepi. Učiteljeva naloga je vodenje tovrstne aktivnosti. Rezultat je predvideno velika učna motivacija. Ključne besede: učna motivacija, učna metoda, igra vlog, gledališka kultura, učenje tujega jezika. Motivacija pomeni, "da smo pripravljeni usmerjati svojo energijo v doseganje zastavljenih, tudi zahtevnejših ciljev in pri tem tudi vztrajati." (M. Požarnik, 2000) Ker je motivacija pomembna za učiteljevo delovanje v razredu in vpliva na učenčevo nadaljnje delo, je izbira aktivnosti ključnega pomena za učne ure. Pri poučevanju tujih jezikov je učiteljem ponujen velik izbor gradiva in načinov delovanja. Rada bi se osredotočila na eno izmed aktivnosti v razredu, in sicer na igro vlog, kot eno izmed največjih motivacijskih orodij pri učenju jezikov. Poučujem angleščino v osnovni šoli, in sicer od 4. do 9. razreda. V jezikovni šoli sem poučevala tudi odrasle. Opazila sem, da v OŠ metoda igre vlog pri učnih urah najbolj dviguje učno motivacijo pri učenih od 4. do 7. razreda. V 8. in 9. razredu je učencem nekoliko nerodno zaigrati pred razredom, čeprav so tudi izjeme. Odrasli se sprostijo in uživajo v tej učni metodi, ker vidijo neposredno povezavo med pomembnostjo in nujnostjo uporabo tujega jezika v vsakdanjem življenju. Igra vlog je ena osrednjih metod izkustvenega učenja. Lahko bi jo opredelili kot vrsto aktivnosti pri pouku, v kateri učenci igrajo raznovrstne bolj ali manj strukturirane situacije in vloge, da bi raziskali različne mentalne, ravnanjske in doživljajske možnosti. Temelji na učenju iz neposredne izkušnje oz. učenju "na lastni koži" ter omogoča trening raznovrstnih spretnosti in veščin.(tanja Rupnik Vec, Igra vlog in simulacija kot učna metoda, 2003) Izkustveno učenje igra ključno vlogo pri osvajanju tujega jezika. Lewin navaja osnovna načela izkustvenega učenja: učinkovito izkustveno učenje vpliva na posameznikovo kognitivno strukturo, stališča in vrednote, zaznavanje in vedenjske vzorce. Ljudje bolj verjamejo znanju, ki ga odkrijejo sami, kot znanju, ki jim ga posredujejo drugi. Učenje je učinkovitejše, če je aktivno. (1935, po Johnson in Johnson, 1996) Igra vlog predstavlja učenčevo neposredno izkušnjo. Učiteljeva vloga je ključnega pomena ne samo pri organizaciji odvijanja te aktivnosti, temveč tudi v predstavitvi le-te. Učitelj je tisti, ki predstavi znanje kot vrednoto. Igranje vlog je uspešna učna strategija pri: urjenju pravilne izgovorjave besed (glasov), razumevanje besedila, igranje svoje vloge s čim več čustvi, trudu za vso skupino, ki nastopa, ustvarjanju skladne celote in spoštovanju sošolcev ter ne nazadnje gojenju kulture gledalcev v klopeh, ko se skupine vrstijo s predstavitvami svojih "gledaliških igric". Igre vlog so neke vrste mini gledališke predstave, ki se izvajajo med poukom. Učitelj ima ključno vlogo pri motiviranosti za tovrstno obliko dela. V njo mora verjeti, učence nagovoriti ter pripravi na igro vlog. Pove jim tudi jasne cilje. Kadar je potrebno, le- te ponovi. Strategija igranja vlog prinaša veliko več usvojenih učnih ciljev kot reševanje nalog na učnem listu. Zelo je pomemben skrben in zanimiv izbor besedil, saj le-to vzbuja željo po znanju. Učitelj lahko na začetku ure predvaja zvočni posnetek danega besedila. Nato se z učenci pogovori o novih besedah in jih razloži. Pogosto je potrebno določene besede tudi zapisati na tablo s pomočjo fonetičnega zapisa. Na tak način učenci vadijo praktično plat jezika gre za znanje, ki jim bo prišlo prav na potovanjih in spoznavanju novih ljudi. Tako dobijo priložnost govora tujega jezika vsaj enkrat na dan pri uri tujega jezika. Nekatere učence to pritegne, druge opogumimo učitelji (včasih uspešno drugič manj). Vsem učencem se bo pa dvignila samozavest pri rabi tujega jezika. Igre vlog v razred prinesejo razvedrilo, gibanje in še veliko več: dobro vplivajo na komunikacijo pri govoru in pri pisanju, koncentraciji, reševanju problemov in sodelovanju učencev. Igra učence med seboj poveže; nekateri lahko prav s tem talentom zablestijo, drugi se z igro vlog lažje vključijo in socializirajo. Pri metodi igranja vlog učenci prevzamejo določeno perspektivo ali način obnašanja drugih ljudi. Vedejo se realistično v namišljeni situaciji. Svojo pozornost usmerijo v dano situacijo. Ker morajo problem, ki ni njihov rešiti-odigrati se jim dvigne motiviranost. Pri igri vlog učenci aktivno vadijo III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

120 dane jezikovne spretnosti ter izrazijo svoja čustva na svoboden način, ker na ta način razširijo pojmovanja čustva drugih. Vključevanje igre vlog v ure tujega jezika je lahko zelo zabavno. Seveda je to odvisno od vsakega posameznika ali skupine. Res je, da si določeni učenci ne želijo nastopati ali prevzeti določeno vlogo in jih pri tem poskušamo motivirati, vendar nikoli preveč ne silimo. Po lastnih izkušnjah se še tako sramežljivi učenci opogumijo do konca šolskega leta (ter celo v tem uživajo). Spoštovati je potrebno vsakega posameznika kajti na tak način spoznamo njegove sposobnosti. Igranje vlog uvaja učence v "realen svet" situacije. Zato jim bolje pomaga razumeti kompleksna vprašanja in koncepte. Je tudi priložnost za interakcijo z vrstniki in razvoj kritičnega razmišljanja in odločanja. Igra vlog povečuje spomin, krepi domiselno in ustvarjalno dejavnost, socialno vključevanje in sodelovanje ter socialne kompetence in empatije. Igra vlog je lahko tudi spontano in ustvarjalno poučevanje tujega jezika, v katerem posamezniki samovoljno prevzamejo vloge drugih. Zato je metoda igre vlog izredno dragocena metoda za učenje tujega jezika. Spodbuja razmišljanje in ustvarjalnost ter omogoča, da učenci razvijajo v praksi nov jezik in vedenjske spretnosti v postavitvi vlog. Ustvari se motivacija in sodelovanje potrebni za učenje. Vendar metoda igre vlog lahko terja veliko časa, tako za učitelja pri določanju vlog za učence kot uspešno vključevanje učencev v dejavnosti, ki so lahko tudi izziv. Učitelj ima možnost učencem dovoliti, da se poljubno razvrstijo v skupine in si sami določijo vloge. Če razredna skupnost na to še ni pripravljena, le-te določi sam. Od zgodnjega otroštva je igra pomembna za otrokov razvoj in učenje. Zato je dobro začeti s tovrstno metodo že v četrtem razredu, ko se nekateri učenci prvič srečajo z učnimi urami angleščine. To je način, s katerim se otroci najbolj učijo. Učenci imajo priložnost, da preizkusijo novo vedenje v varnem okolju, ki jim pomaga razviti dolgoročno motivacijo, da bi obvladali dodatni jezik. Poleg tega, da spodbuja pristno komunikacijo, aktivno sodelovanje in pozitiven odnos igra vlog simulira "resnično življenje". Skozi izzive učenci razvijajo svoje kritično razmišljanje in spretnosti za reševanje problemov (Thompkins, 1998). Pomembno je ustvariti spodbudno vzdušje v razredu, kajti to vpliva na uspeh te strategije. Učitelj mora predstaviti igro vlog kot vrednoto. Učenje skozi igro vlog je vrednota znanja. Znanje se odraža v trudu, ki ga mora posameznik vložiti v pravilno izgovorjavo tujega jezika, razumevanje, sinhroniziranost igralcev in ne nazadnje v gledališko kulturo. Poudarek na gledalcih vsake mini predstave v razredu je pomemben sestavni del izvajanja te strategije. Kajti občinstvo se mora potruditi za "gledališko " obnašanje, torej gledanje predstave v tišini in ploskanje za trud igralcev na koncu. Tako vzgajamo učence tudi za dobro gledališko občinstvo. Igra vlog postane tudi neke vrste gledališče vzgoje. Z izvajanjem igre vlog je torej pomembno učinkovito načrtovanje in skrbno izbiro in jasno sporočanje vrednot, kot so znanje, nastop, sodelovanje, razvoj pozitivnih socialni spretnosti, spoštovanje in gledališka kultura. Ko se učenci sprostijo in navadijo na igro vlog pri urah tujega jezika, se pogosto sami navdušijo za izdelavo rekvizitov. Skupine učencev, ki zaigrajo določene predstave, si z velikim veseljem sami izdelajo pripomočke za nastop bodisi v razredu med uro bodisi doma, če je besedilo v sklopu domače naloge in se morajo za nastop pripraviti temeljito. V razredu jim to vzame malo časa in v petem razredu izdelajo kravate, ogrlice, peresnice postanejo darilne škatlice. V četrtem razredu je na sporedu raketa. Le-to učenci izdelajo doma in tovrstna igra vlog postane veliko veselje, kajti na tak nastop komaj čakajo več dni. Ko se učenci navadijo na tovrstno izvajanje učnih ur, jim postane domače in prijetno in je to odlična učna motivacija. Celoten proces zelo zabaven in nepozaben za razred. Preurejanje pohištva lahko tudi pomaga. Mize postanejo trgovine, v katerih se prodaja sadje in zelenjava (narisani na liste), stoli postanejo avtobus. Učenci lahko celo zapustijo učilnico in pred vstopom potrkajo na vrata. Vloga učitelja je, da definira splošno strukturo, vendar pa običajno ne deluje aktivno. Učitelj ohranja vlogo upravljalca, da lahko učenci delujejo sproščeno. Zlasti pa učence motivira in spodbuja njihovo radovednost in ustvarjalnost. Ko učenci igrajo svojo vlogo, včasih ugotavljamo, da so obtičali pri besedah in besednih zvezah. V praksi ima učitelj možnost, da jih bodri, popravlja ali izgovarja ter pomaga v ustreznem jeziku. Učitelj deluje kot nekakšen "slovar" ali šepetalec, spremlja razred in ponuja pomoč, kadar je to potrebno. Vloga učitelja je pomoč oddelku in je bistvenega pomena, ker je hkrati tudi koordinator dejavnosti. Učenci se pa učijo novega besedišča in strukture v naravnem in nepozabnem okolju, kajti to je njihova priložnost, da uporabijo realni in naravni jezik. Za odpravljanje napak obstaja veliko načinov. Redko primerno za učitelja je, da vskoči v in popravi vsako napako, ker tovrsten način lahko deluje zelo demotivacijsko. Nekateri učenci sicer radi slišijo, da se njihove napake takoj popravijo, nekatere pa to zelo moti. Včasih se učenci med seboj sami popravljajo. Če to naredijo na primeren in spoštljiv način, jim to lahko pustimo. Eden izmed načinov, 120 UČNA MOTIVACIJA

121 da popravimo jezik, ki je še svež je, da poved z napakami zapišemo na tablo ter skupaj popravimo. Lahko pa to storimo tudi samo ustno. Gledalci lahko tudi poročajo o svojih opažanjih. V tej fazi se učitelj ob zaključku odigranih predstav ter analizo lahko naveže na razlago slovničnih struktur, ki jih je dano besedilo vsebovalo. Učenci so takrat bolj dovzetni in motivirani za razlago snovi tujega jezika. V tej zaključni fazi tako učenci analizirajo in uporabljajo že obravnavane ali opisujejo nove pojme, ki jih bo učitelj šele vpeljal. Izrednega pomena je najti učinkovite pedagoške tehnike za pomoč pri razvoju učenčevih govornih spretnosti. Z igro vlog postanejo učenci tudi čustveno vpleteni. Uporaba igre vlog, lahko izpolni vidik razvoja učenčevega znanja angleščine ali tujega jezika v razredu. Igra vlog je lahko tudi zamuden pristop pri poučevanju tujih jezikov. Vendar je postavljanje učenca v ospredje poučevanja in umik učitelja iz tradicionalnega frontalnega načina poučevanja zelo učinkovito in motivacijsko za učenje tujih jezikov. Tovrstne dejavnosti v razredu krepijo aktivno sodelovanje učencev v razredu. Učenci ne razvijajo samo govorne spretnosti tujega jezika, temveč tudi krepijo samozavest, se aktivno vključujejo v dinamiko razredne skupnosti, krepijo medsebojne odnose ter prevzemajo odgovornost za svoje "vloge". Veliko učencev se srečuje s težavami pri komuniciranju v tujem jeziku, kajti izven učilnice nimajo priložnost za prakticiranje. Z metodo igre vlog vsak učenec dobi priložnost za govor in s tem naveže čustveni stik z uporabo jezika. Kajti visoka čustvena vpletenost poveča motivacijo in krepi spomin obravnavane snovi. Učenci se z igro vlog tudi učijo eden od drugega na izkušnjah in napakah, ki postanejo zelo konstruktivne. Kajti napake so sprejemljive in s pomočjo njih se učimo. Pomembno je, da je vzdušje sproščeno, pa vendar podkrepljeno z jasnimi pravili in medsebojnim spoštovanjem. Igre vlog so priložnost za fleksibilno osvajanje znanja tujega jezika. Kajti vsak učenec z svojimi zmožnostmi prispeva k lastnemu napredku učenja tujega jezika. Literatura Igra pri pouku tujih jezikov na zgodnji stopnji, Dr. Karmen Pižorn Role Play - Gillian Porte Ladousse (Oxford 1987) The Practice of English Language Teaching - Jeremy Harmer (Longman 1989) Gledališče v prvem in drugem triletju osnovne šole, Helena Krnc, 2016 Igra vlog in simulacija kot učna metoda (Priročnik), 2003 Roleplaying-simulation,The Internet TESL Journal, Vol. IV, No. 8, August 1998, Patricia K. Tompkins interenet III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

122 Zdenka Skrt, OŠ Idrija E-naslov: Motivacija otrok in staršev v fazi začetnega branja Primer dobre prakse Povzetek: Učenje branja je lahko za mnoge učence (in starše) trd oreh, še posebej pa za tiste učence, ki potrebujejo več spodbude in podpore pri razvijanju predbralnih in predopismenjevalnih spretnosti. Na OŠ Idrija je za dodatno podporo in pomoč organizirana dejavnost 'Malčki bralčki', kjer preko različnih dejavnosti (očesna gimnastika, senzorna integracija, slušno razčlenjevanje in razločevanje, asociativna povezava glas črka, vezava zlogov ) spodbujamo razvoj zmožnosti branja in pisanja ter krepimo motivacijo za vztrajanje v teh dejavnostih. Ker pa je za tehniko branja nujno vsakodnevno urjenje doma, se večkrat med šolskim letom srečamo tudi s starši teh učencev. Starši potrebujejo najprej konkreten prikaz, kako ustrezno uriti posamezne spretnosti, da tudi oni upoštevajo postopnost (sosledje) pri razvijanju posameznih predbralnih in predpisalnih spretnosti, in seveda tudi podporo (motivacijo), da vztrajajo in ne obupajo prehitro v vsakodnevni vaji branja skupaj z otrokom. Ključne besede: začetno branje, razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti, motivacija otrok, podpora staršem Začetno opismenjevanje je proces, katerega cilj je pridobivanje zmožnosti funkcionalne pismenosti. Začetki opismenjevanja se začenjajo že v družini ter v vrtcih (poznamo pojem ti. porajajoče se pismenosti), sistematično pa se nadaljujejo med osnovnošolskim izobraževanjem. Funkcionalna pismenost je neizogiben del našega vsakdana dnevno se srečujemo z mnogimi informacijami, med katerimi izbiramo, sprejemamo odločitve, razlikujemo pomembne in nepomembne informacije; funkcionalna pismenost je sredstvo za pridobivanje znanja, spoznavanja in razumevanja sveta, okolice, sebe. Osnova funkcionalne pismenosti pa je funkcionalno branje to je branje, ki temelji na usvojeni tehniki branja. Tako branje je učinkovito, posameznik je zmožen brati v različnih okoliščinah in z različnimi (že vnaprej določenimi) nameni. Posamezniki, ki imajo visoko razvito funkcionalno branje, so uspešnejši pri reševanju nalog, so v življenju bolj samozavestni, iznajdljivi, učinkoviti, samostojni, izkoristijo več priložnosti, s takimi ljudmi je tudi manipulacija težja. Obratno pa je pri posameznikih, pri katerih je funkcionalna pismenost na nizki ravni; posledično je med njimi večja brezposelnost, slabše materialno stanje, nižja motivacija, slabše možnosti za vključevanje v izobraževalne in druge dejavnosti, težje se znajdejo v vsakdanjem življenju ter težje uveljavljajo svoje pravice. Funkcionalno nepismena oseba zna brati in pisati (in pozna osnovne računske operacije), vendar svoje pismenosti v vsakdanjem življenju ne zna (učinkovito) uporabiti. Funkcionalno pismena oseba pa je tista, ki je zmožna sodelovati»v vseh življenjskih dejavnostih, v katerih se zahteva pismenost za vsakdanje delovanje v družbeni skupnosti, ter uporablja svoje bralne, pisne in računske spretnosti za osebni razvoj in razvoj družbene skupnosti.«(definicija Unesco, 1978; povzeto po Bešter) Osnova funkcionalnega branja je usvojena bralna tehnika. Urjenje branja se sistematično začne v 1. razredu osnovne šole. Razvojne značilnosti 6-letnikov oz. učencev ob začetku prvega razreda so velike; usvojenost potrebnih predbralnih in predpisalnih spretnosti prav tako. Te razlike na OŠ Idrija ugotavljamo s ti. testom ugotavljanja predbralnih in predpisalnih zmožnosti otrok v 1. triadi. Povratna informacija je pomembna tako za učitelja kot tudi za starša. Ob zavedanju, da je ob kvalitetni in ustrezni spodbudi mogoče razvijati ustrezne predbralne in predpisalne zmožnosti, smo otrokom in staršem prvošolcem znotraj šole ponudili dejavnosti, ki smo jo poimenovali Malčki bralčki. Dejavnosti je namenjena predvsem prvošolcem, cilj pa je - spodbujanje vidnih procesov pri učencih, pomembnih za sledenje črkam v besedi, v vrstici (izvajamo razne igre za oči potovanje po vzorcu, labirintu, prerisovanje vzorcev idr., igre vidnega razločevanja iskanje istih črk v besedilu, iskanje podobnosti in razlik, vidno razločevanje črk idr.); - urjenje orientacije v prostoru, na telesu, na listu; - spodbujanje glasovnih in slušnih procesov pri učencih (izvajamo igre poslušanja, igre z glasovi; razlikovanje prvega/zadnjega glasu v besedi, razvijamo slušno analizo in sintezo); - učenje in spodbujanje začetnega branja pri učencih (vzpostavljanje povezave glas črka, spajanje glasov (črk) v zloge, zloge v besede; branje besed) - branje in razumevanje preprostih besedil; - tvorjenje povedi. Pri nekaterih naštetih predbralnih in predpisalnih dejavnostih učencem 'pomaga' tudi lutka. Lutka ima pri majhnih otrocih posebno moč otroci se preko lutke lažje izražajo, lutka jim daje pogum in 122 UČNA MOTIVACIJA

123 samozavest tudi pri branju. Dejavnost vedno pričenjamo z gibalnimi vajami, ki spodbujajo koncentracijo, spomin, koordinacijo telesa, spodbujajo povezovanje leve in desne hemisfere možganov in posledično vplivajo tudi na sposobnosti, ki so z branjem povezane. Gibalne vaje vključujejo zaporedje preprostih in lahkotnih gibov za izboljšanje učenja s celotnimi možgani. Vaje olajšujejo učenje, predvsem pa spodbujajo učne spretnosti. Omogočajo povezavo med tistimi deli možganov, ki prej niso bili dosegljivi. Vemo, da so za uspešno delovanje možganov potrebne učinkovite povezave vseh nevronskih poti. Za optimalno učenje potrebujemo usklajeno delovanje obeh možganskih polovic. Usklajeno delovanje je (med drugim) pomembno tudi za branje in pisanje. Gibalne aktivnosti omogočajo oz. spodbujajo usklajeno komunikacijo med posameznimi deli možganov; delovanje telesa postaja koordinirano, predelovanje informacij je bolj učinkovito, bogatejša je senzorna integracija, sprostijo se čustvene napetosti, telo in mišljenje delujeta povezano. Tako preproste, a pravilno izvedene ustrezne gibalne aktivnosti pripomorejo k izboljšanju branja, pisanja, koncentracije, spomina, poslušanja, koordinacije, motorike in še drugih spretnosti. Ti. očesna gimnastika ali igre oči pomagajo učencem, ki so še nespretni pri fiksiranju pogleda na eno mesto (točko), pri kontroliranem gibanju oči od zgoraj navzdol, od leve proti desni in pri preskoku v drugo vrstico ter pri večanju širine vidnega polja pri branju (tj. zajemanju večjega števila enot/besed z enim pogledom). Namen teh vaj je zaustavitev in zadrževanje pogleda na določenem predmetu, točki ; potovanje z očmi po prostoru, shemi na listu v različnih smereh, kroženje z očmi, fiksacija pogleda na določenih točkah. Beremo takrat, ko oči mirujejo, zato je pomembno, da se otrok nauči pogled fiksirati. Če otrokova očesna motorika ni dovolj spretna, mu pogled bega, premiki oz. gibi oči med postanki so prekratki (npr. od premiki črke do črke) in prepočasni. Pogosto je tudi regresijsko gibanje oči, učenec se pri branju vrača nazaj. Igram z očmi sledijo vaje, ki spodbujajo vidno razločevanje (razločevanje med slikami, znaki, simboli, črkami, številkami; iskanje parov (slik, črk, zlogov, besed), iskanje (črk, zlogov, besed) v danih besedili, podobnosti in razlike med dvema slikama Tudi spodbujanje glasovnih in slušnih procesov pri učencih poteka postopoma; od ozaveščanja pojma beseda in preštevanja besed v povedih, preko 'merjenja' dolžine besed, iskanja rim, razločevanja enakih glasov v parih, prepoznavanje določenega glasu v besedi, v dvojicah besed, Preko prvega glasu v besedi, do zadnjega in še vmesnih glasov. Vedno vsak glas ponazorim še z znakom za glas (spodbujanje asociativne povezave glas-črke). Dolžine besed, prve in zadnje glasove, poskušamo ponazarjati še konkretno na čim več načinov: z gibanjem (koraki, poskoki), zvočno (ploskanje, igranje na boben ali kak drug instrument); z barvami, pisanimi trakovi, zamaški. Otrokom taka konkretizacija (zanje še) abstraktnih pojmov (npr. dolga in kratka beseda, začetni/končni glasi ipd.) pomaga pri pravilnem razumevanju le-teh. Obenem pa vse zgoraj naštete dejavnosti doživljajo preko več čutil ter skozi igro, kar tudi povečuje motivacijo za učenje. V fazi začetnega branja se učencem pridruži lutka. Lutka je medij, preko katerega se otrok lahko izraža brez strahu pred tem, da bo nekaj naredil (npr. prebral) zelo narobe. Učenci v začetku berejo z naprstno lutko oz. lutka bere (in lutka potrebuje pomoč, lutka se zmoti.). Med učenjem branja potrebujejo podporo (motivacijo) tudi starši. Učitelj od staršev ne more/ne sme pričakovati, da poznajo značilnosti učenja branja, da doma uporabljajo ustrezne oblike pomoči otroku. Starši se prav tako srečujejo s stiskami, če otrok ne prepozna glasov/črk, se upira treningu branja, je njegov napredek na tem področju neznaten. Izražajo strah in nemoč nad tem, kako otroka učiti branja, pisanja. Sprotno ter realno seznanjanje staršev je pomemben ključ do uspeha oz. končnega cilja da otrok rad bere. S starši učencev, ki obiskujejo Malčke bralčke, se prav zato nekajkrat med šolskim letom tudi srečamo. Namen prvega srečanja je vedno staršem na kratko predstaviti postopnost razvoja predbralnih in predopismenjevalnih spretnosti ter jih seznaniti s tem, da posameznih faz nikakor ne gre prehitevati. Staršem predstavim konkreten material, ki ga uporabljam pri delu z učenci, skupaj izvedeno tudi nekaj gibalnih in drugih vaj. Redno izvajanje različnih (zabavnih) vaj je pomembno za utrjevanje in urjenje spretnosti, prav tako pa za usvajanje prvih delovnih navad, pa čeprav traja le nekaj minut dnevno. Ob vsakem večjem napredku v skupini (navadno vsaka 2 meseca) se s starši ponovno srečamo. Cilj srečanj je konkretna predstavitev napredka otrok pri razvoju predbralnih in predpisalnih spretnosti ter napoved dejavnosti v prihodnjih tednih. Na zadnjem srečanju v šolskem letu pa je pomembno staršem sporočiti pomen urjenja bralne tehnike ter pomen III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

124 usvojene bralne tehnika v življenju (podobno, kot je zapisano v uvodu). Motivacijo v delavnicah ohranjam na več načinov. Vse dejavnosti so zasnovane kot didaktična igra (gibalna, slikovna, glasovna idr.). Dejavnosti so prilagojene skupini oz. posameznikom glede na njihovo stopno razvitosti posameznih predbralnih in predpisanih zmožnosti; otroci imajo možnost dosegati uspeh (pravilno rešiti zastavljeno nalogo, doseči cilj, najti rešitev). Kjer je mogoče in je to smiselno, dejavnost povežem z gibanjem. Vključujem lutko, ki se sooča s podobnimi težavami kot učenci. Povratna informacija učencu temelji na pozitivni spodbudi, ozaveščanju učenca o njegovem že doseženem napredku ter usmerjanju k novim nalogam, ki so otroku predstavljene kot nov izziv, ki ga bo (sam ali ob podpori skupine, učitelja) zagotovo rešil. V tesnem sodelovanju s starši se ohranja podoben in ustrezen način dela tudi doma; sodelovanje in pogovori z učitelji (razredniki) pa dajejo bolj celovit pogled na otroka. Skupaj z učitelji razredniki ter šolsko svetovalno službo ugotavljamo, da je napredek pri začetnem učenju branja pomemben. Razlog pripisujemo ustreznem in natančnejšem ugotavljanju razvoja različnih predbralnih in predpisalnih zmožnosti posameznika, ciljno delo tako učiteljev v razredu kot tudi delo v skupini Malčki bralčki ter sprotna povratna informacija in aktivna komunikacija s starši. Literatura: Bešter, M. (1995). Funkcionalna (ne)pismenost v Sloveniji. V: Jezik in slovstvo, letnik 40. Dennison, P. E. (2007). Telovadba za možgane. Ljubljana, Rokus Klett. Grginič, M. (2009). Kako do pismenosti v prvem razredu osnovne šole. Priročnik za učitelje. Mengeš, Izolit. Grosman, M. (2006). Razsežnosti branja. Za boljšo bralno pismenost. Ljubljana, Karantanija. Kompare, A., Rupnik Vec T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Lavrenčič, A., Bavčar, H. (2001). Žarek v besedi. Bralne vaje, priročnik za učitelje. Nova Gorica, Educa. Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Pečjak, S. (2012). Govor in branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Nolimal, F. in drugi (2014). Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Ljubljana, Zavod RS za šosltvo. Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pečjak, S. (1999). Ali slišiš ali vidiš? Trzin, Izolit. Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti. Od teorije k praksi. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Sigel, D. J., Payne Bryson, T. (2013). Celostni razvoj otroških možganov. Domžale, Družinski in terapevtski center Pogled. Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 124 UČNA MOTIVACIJA

125 Adrijana Peterlin, OŠ Franceta Prešerna Kranj E-naslov: Spodbujanje branja v prvem triletju Povzetek: Branje je ena pomembnejših dejavnosti v življenju, saj nas spremlja na vsakem koraku. Ne pravijo zaman, da je knjiga naša največja prijateljica. Nekateri učenci imajo do branja velik odpor in nikoli ne postanejo dobri bralci. Dober zgled staršev do branja je za otroka velika motivacija. A v mnogih domovih ni prave bralne kulture. Kot učiteljico me je zanimalo predvsem, kako pri otrocih doseči motiviranost za branje, katere metode so najbolj primerne in učinkovite. K branju otroke motivirajo predvsem zunanje oblike motivacije, ki jim obljubljajo nagrado, a imajo kratkotrajen učinek. Skozi leta poskušam najti različne poti, ki bodo pri učencih povečale zanimanje za branje, hkrati pa jim razvijale tudi vrednote. Otrok, med procesom motiviranja za branje in poseganja po knjigah, potrebuje spodbudo. Pomembno je, da razume pomen branja. Predstavila vam bom nekatere načine motiviranja za branje, ki jih uporabljam pri svojem delu. Otroke želim pripraviti na samostojno poseganje po knjigah in jim pomagati na poti, da postanejo bralci, ki v branju uživajo. Ključne besede: branje, bralna motivacija, načini motiviranja, bralna uspešnost. 1. Vzgajanje bralca Branje nas spremlja vsepovsod, na vsakem koraku, vse življenje. Za uspeh vsakega posameznika sta zelo pomembni usvojena tehnika branja in razvite sposobnosti razumevanja prebranega. Branje je ključnega pomena za razvoj otroka. Na žalost pa številni današnji otroci raje gledajo televizijo kot pa berejo. Kot učiteljica se zavedam, da ima šola zelo pomembno vlogo pri razvijanju motivacije za branje, vendar si to vlogo deli s starši. Prav od staršev je odvisno, kdaj se otrok sreča s prvimi knjigami. Za otroke je zelo pomembno obdobje že pred vstopom v šolo. Predvsem starši so tisti, ki lahko otroku privzgojijo bodisi ljubezen do branja ali pa ga od njega odvrnejo. Med družinami so namreč velike razlike o prepričanju pomena branja. Za nekatere starše je branje žal še vedno izguba časa in s takšnim razmišljanjem zagotovo ne spodbujajo pozitivnega odnosa in ljubezni do branja. Začetniško branje mora biti za otroka predvsem zabava. Ta čas, ko starši berejo otroku, pomeni otroku tudi prijetno doživljanje in druženje s starši. Otrokove spretnosti moramo razviti tako, da bo lahko bral sam tudi takrat, ko starši ne bodo prisotni. Zelo pomembno je, da starši svojim otrokom veliko berejo, se z njimi veliko pogovarjajo. Bralna kultura, ki jo otrok prinese od doma, mu pomaga, da se razvije v dobrega bralca. V okolju, kjer so knjige vsakodnevne spremljevalke, otroci hitro posegajo po njih. Starši s svojim zgledom (lastnim branjem, obiskom knjižnic, s skupnim branjem ) na otroka prenašajo užitek ter zavzetost za branje, kar je temelj bralnega interesa. Saj veste, ko ti je neka stvar všeč, bi to počel znova in znova. Če otroku veliko beremo, bo kmalu tudi sam bral brez težav in z veseljem. Postal bo bralec za vse življenje. Kot učiteljica razrednega pouka nagovarjam starše na roditeljskih sestankih, naj otrokom berejo knjige. Starši se premalo zavedajo, da branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski, intelektualni, čustveni, socialni razvoj ter da spodbuja otrokov govor, domišljijo in radovednost. Staršem skušam preprosto povedati, če želijo, da je njihov otrok v šoli in življenju uspešen, mu je potrebno čim več brati. Za branje ni nikoli prepozno. Zelo pogosto na vseh koncih zasledim znani citat Alberta Einsteina:»Če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bistrejši, jim pripovedujte še več pravljic.«popolnoma se strinjam z njim. 2. Bralna motivacija Strokovnjaki vidijo bralno motivacijo kot neločljiv del celotne bralne učinkovitosti in jo povezujejo s celotno učno motivacijo učenca. Pogosta je delitev na notranjo in zunanjo motivacijo za branje. Notranja motivacija izhaja iz notranje želje in potreb posameznika in je bolj učinkovita od zunanje motivacije, saj vodi do trajnejšega bralnega interesa. Zunanjo motivacijo spodbujajo zunanji dejavniki (nagrade, ocene, pohvale ), kar sicer ugodno vpliva na bralca, vendar ne vodi do trajnih bralnih interesov. Za bralca, ki je motiviran od zunaj, načeloma velja, da je knjiga samo sredstvo, da dobi lepo oceno. Notranje motiviranemu učencu pa knjiga predstavlja vir zadovoljstva in užitka. Podobno kot pri ostalih dejavnostih se obe motivaciji med seboj prepletata. Raziskave kažejo, da so učenci ob vstopu v šolo večinoma motivirani za branje. Prve težave z motivacijo se začnejo kazati pri učencih, ki jim branje povzroča težave. Še večji upad branja pa je zaznati, ko branje postane tudi glavno sredstvo učenja. V šoli se učitelji zavedamo, da brez branja učenci ne morejo doseči bralnih spretnosti in znanja, ki ga potrebujejo za uspeh v šoli. Zato si na različne načine prizadevamo pri učencih vzbuditi interes za branje, usvojiti bralno tehniko in oblikovati take bralne navade, da bi III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

126 učenci posegali po knjigah tudi v prostem času. Nobena stvar se ne zgodi od danes na jutri, potrebno je veliko volje in vztrajnosti pri načrtnem in sistematičnem posvečanju pozornosti bralni pismenosti. Ko odrasli beremo otroku, otrok lažje usvaja tehniko branja, se hitreje uči in bolje pomni različne vsebine, ima večji besedni zaklad in bogastvo občutkov. Odrasli, ki otroku vsak dan berejo in se ob tem pogovarjajo, so v dobesednem smislu ustvarjalci otrokove prihodnosti, saj ustvarjajo njihove predstave, simbole, oblikujejo doživljanje in ob tem seveda tudi sami rastejo. 2.1 Motivatorji branja V okolju, pa tudi v nas samih, obstajajo motivatorji, ki nas spodbujajo k temu, da smo aktivni in dosežemo določene cilje. Motivatorji morajo biti skrbno izbrani in prilagojeni potrebam otrok. Pri mlajših otrocih je igra velik motivator branja. Otrok pozna igro vse od rojstva. Ustvarjalno igro uporablja tudi njegova mama, ob igranju, prepevanju, branju. Torej se ne čudim, da tudi strategije branja temeljijo na igri in pri tem udeleženci neizmerno uživajo. V šoli pa je najpomembnejši motivator učitelj, ki izbira različne metode dela za boljši bralni uspeh. Eden izmed motivatorjev je tudi pozornost. Naloga učitelja je, da učencem ponudi kar se da zanimive knjige in tako pridobi njihovo zanimanje za branje. Med pomembnejšimi motivatorji se mi zdi tudi povratna informacija, saj se učenci začnejo zavedati svojih sposobnosti in tudi slabosti, ki pa jih mora učitelj predstaviti na primeren in razumljiv način. S tem pa so povezana tudi pričakovanja, ki so v veliki meri odvisna od tega, koliko učenci pričakujejo in kakšno mnenje imajo o samem sebi. Velikokrat se srečamo s starši, ki imajo prevelika pričakovanja glede na sposobnosti otroka. Ravno ti starši mislijo, da mora šola vse storiti namesto njih. Sodelovanje med šolo in straši je zelo pomembno. Starši morajo biti pri spodbujanju branja učitelju v veliko pomoč. Le skupno sodelovanje lahko obrodi sadove in otroka pripelje do točke, ko začne samostojno posegati po knjigah. Skrb vseh naj bo pomagati otroku na poti, da postane bralec, ki v branju uživa. 3. Branje v šoli Če želimo v šoli razvijati bralno pismenost, je potrebno uporabljati različne metode in oblike poučevanja. Učence je potrebno spodbujati, da ob branju razmišljajo, da do branja ustvarjajo lasten odnos ter se o prebranem pogovarjajo z učiteljem in vrstniki. Otrok gre v procesu branja skozi naslednje faze: - črkovanje (M A M A), - zlogovanje prva vezava (MA MA), - branje enostavnih kratkih besed, - avtomatizacija branja, - branje z razumevanjem. V nadaljevanju vam bom predstavila moj vidik branja v šoli in različne načine motiviranja, ki jih uporabljam pri svojem delu. Že 20 let poučujem v prvi triadi, zadnja leta v drugem in tretjem razredu. Pri svojem delu opažam, da imajo učenci velike težave z branjem. Mnogo učencev se ukvarja s samo tehniko branja. Zelo težko si zapomnijo, kar preberejo in prebranega večinoma ne razumejo. Vzrok takšnega stanja vidim tudi v prenatrpanih učnih načrtih, kjer enostavno ni dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje. Učitelji se nenehno sprašujemo, kako pri učencih vzbuditi zanimanje za branje in iščemo najrazličnejše načine, kako motivirati učence. Glede na razred izbiram bralne strategije, ki bodo dale čim boljši uspeh za bralno pismenost otrok v določenem razredu. Na začetku vsakega šolskega leta se s starši pogovorim o pomenu branja, o navadah, ki jih privzgojimo otrokom. Želim, da spoznajo, da je vsak dan, ko ne berejo otroku in se z njim ne pogovarjajo, zamujen. 3.1 Primeri dobre prakse za spodbujanje bralne pismenosti 1. razred: Otrok v prvem razredu prepoznava črke, glasove. Bere in piše krajše besede Vse to učenje poteka preko igre. Zavedam se, da je igra sestavni del otrokovega življenja. Zato v pouk vključujem didaktične igre, s katerimi uresničujem vzgojno-izobraževalne cilje. Z njihovo uporabo je pouk drugačen, otroci pa so bolj motivirani za delo. Primer 1: Slikopis Otrokom v razredu veliko glasno berem. Poslužujem se knjig, ki vsebujejo slikopis. Otroci spremljajo moje branje, kjer je sličica, preberejo oni. Takšen način dela je zelo spodbuden za otroke, ki še ne znajo brati, saj sodelujejo pri glasnem branju in se čutijo zelo pomembnega. 126 UČNA MOTIVACIJA

127 Primer 2: Didaktične igre Otrokom v razredu ponudim didaktične igre, ki jih še dodatno motivirajo za delo. Otroci pri njih določajo prvi in zadnji glas predmetom, določajo dolžino besed, sestavljajo zloge v besede 2. razred: V drugem razredu je cilj, da otrok usvoji tehniko branja. Učenci morajo v drugem razredu, skupaj s starši, vaditi glasno branje vsak dan. Vodijo dnevnik branja. S starši se pogovorim, da je 5 do 10 minut glasnega branja na dan zelo pomembno in da morajo takrat sedeti zraven otroka in ga poslušati. Otrok s vsakodnevnim branjem pridobiva tako na tehniki branja kot tudi na hitrosti. Primer 1: Bralni list glasno branje 1 minuta bralno drevo Z učenci drugega razreda preverjam, koliko besed preberejo v eni minuti. Preverjanje izvedem individualno, ostali učenci pa vmes prebirajo svoje knjige. Branje mora biti razumljivo. Učenci morajo paziti, da ves čas berejo na glas, ne smejo si prej prebrati besede po tiho. Branje preverjam vsak mesec. Na listu je zapisanih 100 besed, od lažjih do težjih. Učenci med seboj tekmujejo, kdo bo prebral čim več besed. Na začetku jim povem, da je pomembno tekmovati samo s sabo in spremljati lasten napredek. Ugotavljam, da učenci z veseljem berejo. Trudijo se, da pri branju dosežejo čim boljše rezultate. Vsak mesec je opazen napredek. Otrokom sem postavila mejo, da mora vsak prebrati vsaj 40 besed v eni minuti, kar jim je z vsakodnevno vajo branja tudi uspelo. Učenci so se veselili rezultatov, o katerih so bili obveščeni tudi starši. V razredu imamo na steni večje bralno drevo. Na listkih so zapisana imena učencev. Glede na učenčev napredek se listek pomika višje. Mesto učenčevega listka na drevesu pozitivno vpliva na prizadevnost pri branju. Redkokdaj se zgodi, da se otrok pomakne na drevesu nazaj. Takrat se z njim pogovorim, mu povem, da ni nič izgubljenega in da bo kmalu videl svoj napredek, če bo res redno bral. Na govorilne ure takoj pokličem tudi starše in uspeh je kmalu zagotovljen. Primer 2: Bralni kotiček v razredu V razredu imamo vedno prijeten knjižni kotiček. Otroci ob svojem rojstnem dnevu prinesejo v šolo knjigo in jo podarijo razredu. Ta dan je namenjen samo slavljencu. Vsak otrok nameni kakšno pozitivno besedo slavljencu (kaj mu je pri njem všeč, kaj je dobrega storil zanj ). Otroci pri tem razvijajo pozitivne medsebojne odnose. Skupaj nato prelistamo knjigo. Včasih si vzamemo čas in knjigo skupaj preberemo. Te knjige jim zelo veliko pomenijo. Listajo, gledajo in prebirajo jih med vsakim prostim časom. Ideja, da prinesejo knjigo namesto sladkarij, se je zelo dobro obnesla in jo sedaj prakticiramo že nekaj let. Na prehodu iz razredne na predmetno stopnjo otroci te knjige podarijo mlajšim učencem oz. jih pustijo v knjižnici. Sama poskrbim, da imajo v bralnem kotičku na voljo tudi otroške revije. 3. razred: V tretjem razredu gre za proces avtomatizirane tehnika branja. Branje mora postati tekoče in sproščeno. Učenec mora biti usmerjen na vsebino prebranega in mora znati povzeti bistvo. V tem obdobju morajo znati zapisati samostojno besedilo. Branje knjig jim omogoča, da si ob knjigah bogatijo besedni zaklad in njihova besedila so tako boljša. Enkrat tedensko učenci pripovedujejo, kaj so brali, skupaj preberemo kakšno knjigo, ki se jim je zdela še posebej zanimiva. V tem obdobju z učenci ustvarjamo domišljijske zgodbe, pišemo narobe pravljice, razmišljamo, kaj bi se zgodilo, če bi Vedno poslušamo drug drugega in se pogovorimo, kje bi lahko bilo še boljše. Primer 1: Beremo mlajšim učencem V krogu učenci glasno berejo. Sprva berejo boljši bralci, nato tudi ostali. Otroci skrbno poslušajo drug drugega. Na koncu določim nekaj otrok, ki komentirajo branje (branje je zanimivo, tekoče, bere s poudarkom...). Učencem je bilo sprva malo nerodno, potem pa se jim je zdelo dobro, da so dobili povratne informacije. Boljši bralci so kmalu predlagali, da bi te knjige prebirali tudi učencem v prvem razredu. Ideja se mi je zdela zelo zanimiva. Z učiteljico sem se dogovorila, da enkrat tedensko, v času podaljšanega bivanja, pridejo po trije učenci in izvedejo pravljično uro. Z učenci smo naredili načrt. Izbrali smo knjige, ki so jim bile najljubše. Najprej smo knjigo prebrali v razredu, se o njej pogovorili, nato pa so učenci predstavljali in prebirali knjige prvošolcem. Ugotovila sem, da se je samo branje v razredu zelo izboljšalo, saj so se učenci trudili, da bi bili izbrani za bralnega učitelja. Prvošolčki so ob druženju s tretješolci zelo uživali in ideja se je izkazala za zelo dobro, zato smo jo obdržali in jo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Primer 2: Bralni projekt Rastem s knjigo Knjige imajo izreden pomen na življenje vsakega otroka, saj si preko njih razvijajo vrednote in poglabljajo medsebojne odnose. V razredu smo izvedli projekt Rastem s knjigo. S projektom sem želele otroke navdušiti nad branjem knjig, hkrati pa jim preko obravnavanih tem privzgojiti tudi določene vrednote. Želela sem, da spoznajo, da je knjiga lahko naša najboljša prijateljica, ki nas lahko veliko III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

128 nauči. S projektom sem seznanila tudi starše, ki so se nam z veseljem pridružili. Z učenci smo vsak mesec brali pravljice in zgodbe na določeno temo. Prvo knjigo sem v šolo prinesla sama. Izbrala sem knjigo Seana Coveya Sedem navad srečnih otrok. Učenci se s pomočjo te knjige in pravljic, ki so v njej, naučijo odgovornosti, delavnosti, načrtovanja, razumevanja, sodelovanja, spoštovanja sebe in drugih. Na koncu so za odraslega napisane smernice za pogovor, za otroke pa nasveti in naloge, ki jih zmorejo opraviti. Ob besedilu smo izdelovali drevo sedmih navad srečnih otrok. Nato smo vsak mesec določili temo, ki jo bomo obravnavali. V knjigah smo iskali teme, kot so prijateljstvo, sreča, dom, živali, letni časi, ljubezen, bonton, okolje Otroci so v šolo cel mesec prinašali knjige na določeno temo. Otrok je skupaj s starši poiskal knjigo v knjižnici, jo prinesel v šolo ali pa o njej pripovedoval. Skupaj z učenci smo se dogovorili, da bo naš pravljični dan ponedeljek. Ob ponedeljkih smo se zjutraj zbrali v krogu in otroci so poslušal drug drugega, kaj lepega so doživeli. Knjige smo ob ponedeljkih prelistali in preko ilustracij ugotavljali njeno vsebino. Knjigo smo skupaj glasno prebrali. Včasih se nam je ob ponedeljkih pridružila tudi kakšna mamica ali pa babica in smo knjigo prebirali z njo. Otroci so ob poslušanju branja zelo uživali. Po branju smo se veliko pogovarjali, iskali povezavo teme v vsakdanjem življenju. Po poslušanju pravljice so učenci tudi poustvarjali in tako poglobili svoje vtise in občutke. Učitelj je s svojim zgledom, ko učencem prebira knjigo na glas, velik motivator. Učenci se tako zavedajo, da branje učitelju veliko pomeni in da je pomembno tudi za njih. Projekt se je izkazal kot zelo dobra motivacija. Prebrali smo veliko zanimivih zgodb, ki so nas popeljale v svet domišljije, v svet novih spoznaj in doživetij. Učenci so se pravljičnega dne veselili in ga nestrpno čakali. Primer 3: Knjižni detektiv Z učenci obiskujemo knjižnico, spodbujam jih, da gredo v knjižnico čim večkrat tudi sami. V času počitnic jim dam kakšno detektivsko nalogo. Učenci ob pomoči knjižničarke, staršev ali interneta poiščejo določene podatke, si izberejo eno knjigo in jo preberejo. Učenci se takšnih nalog veselijo. Izkazali so se kot zelo dobri detektivi. Primer nalog: - Knjigo je napisala Svetlana Makarovič. - Knjigo je ilustrirala Jelka Reichman. - Knjige imajo na sprednji platnici nalepljeno nalepko zlata hruška. - Prelistaj enciklopedijo Prijateljice živali in poišči odgovore na zastavljena vprašanja. Navedi dva razloga, zakaj imajo zajci dolga ušesa. Zapiši, kako se hladijo konji, psi, sloni in severni medvedi. Razloži, zakaj imajo kamele grbe Zaključek Branje je in ostaja glavna sestavina pismenosti in vodilna pot do življenjske uspešnosti. Branje nas spremlja vsepovsod. Biti učitelj ni lahka naloga. Tlakovati moramo pot, ki vodi do literature in otroka naučiti ljubiti knjigo in mu svetovati pri izbiri, izposoji knjige. Vendar moramo biti pri izbiri metod zelo pazljivi, da učence ne silimo preveč. Sama jemljem svoj poklic kot poslanstvo in kot način življenja. Vsak dan se pri svojem delu trudim in poskušam najti pot, ki bi pri učencih povečala zanimanje za branje. Verjamem, da se vsi strinjate z mano, da je pot do dobrega bralca dolga in zahtevna. Učitelj mora imeti veliko potrpljenja in znati poiskati in uporabljati različne metode za spodbujanje in razvijanje bralne pismenosti. Načinov, kako vzgojiti dobrega bralca, ki bo samostojno posegal po knjigah, je neomejeno. Če učitelj to počne z roko v roki s starši, je uspeh skoraj zagotovo zagotovljen. Skrb vseh naj bo pomagati otroku na poti, da postane bralec, ki v branju uživa. Ob vseh teh načinih, ki jih uporabljam pri svojem delu, sem dosegla svoj cilj, vzbuditi v otroku željo po samostojnem branju. Seveda se zavedam, da tega cilja ne uresničim popolnoma pri vseh otrocih, toda vsak na novo pridobljen bralec je zame velik uspeh. Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani. Zato ne čakajte in čim prej obrnite prvo stran Literatura Vintar, A. (2013). Branje in bralna motivacija učencev v osnovni šoli. Diplomsko delo, Maribor. FF Pečjak, S. (1993). Kako do boljšega branja: tehnike in metode za izboljšanje bralne učinkovitosti, Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Blatnik-Mohar, M. (2003). Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana, Mladinska knjiga. Pečjak, S. (2010). Psihološki vidik bralne pismenosti, Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič, Učila. 128 UČNA MOTIVACIJA

129 Karmen Petrovčič, OŠ Toneta Čufarja Jesenice E-naslov: Motivacija za branje Povzetek: Branje je zapleten proces, ki pa je nujno potreben za uspeh v življenju, saj ga potrebujemo na vsakem koraku. Čeprav ima šola pomembno vlogo pri razvijanju motivacije za branje, si to vlogo deli tudi s starši in drugimi dejavniki okolja (npr. s knjižnicami in z vrstniki). V prispevku je opisano, kako sem v prvem razredu v učenje branja vključila prav te dejavnike in kako sem se sama trudila pri učencih vzbuditi interes, razvijati bralno motivacijo in pozitiven odnos do branja ter s tem pomagati posamezniku pri razvijanju v navdušenega bralca. Seveda vse to predstavlja šele prve korake motiviranja za branje, saj sam proces traja od zgodnjega otroštva do najstniških let in še dlje. Ključne besede: branje, učitelj, starši, sodelovanje 1 Zgodnje bralne izkušnje Zgodnje bralne izkušnje so ključnega pomena za razvoj branja in pismenosti. Strokovnjaki v tem obdobju posebej izpostavljajo neprecenljivo vlogo odraslih, saj so ti edini posredniki med otrokom in knjigo. Nekateri starši so o tem dobro poučeni in z otrokom berejo že v predšolskem obdobju, drugim pomen pozitivnih bralnih izkušenj pred začetkom učenja branja predstavim na drugem roditeljskem sestanku. Predstavim jim pomembnost branja zgodb, delo v šoli in tudi domače zadolžitve, ki naj bi otrokom pomagale pri pridobivanju pozitivnih bralnih izkušenj in predstavljanju branja kot užitek. 1.1 Otrokom torej beremo: - ker je branje čudovit način preživljanja časa s starši; - ker so besede kot vitamini za razvijajoče se otroške možgane; - ker več ko bo predšolski otrok vedel o abecedi, besedah in knjigah, lažje se bo naučil glaskovati; - ker s poslušanjem in uporabo besed njegov besedni zaklad postaja obsežnejši; - ker z branjem pri otrocih vzbujamo radovednost in željo po zadovoljitvi njihovega interesa po branju še več podobnih knjig; - ker ob knjigi, še posebno ob pravljicah, otrok razvija domišljijo, ta pa spodbuja k različnim oblikam ustvarjalnosti; - ker knjiga prispeva k lažjemu obvladovanju vsakdanjih problemov in situacij, hkrati pa je na različnih področjih bolj razgledan, saj je tudi vir informacij z različnih področij. 1.2 Kaj bomo torej počeli v šoli pred spoznavanjem črk in učenjem branja: - prebirali bomo izštevanke, uganke, pesmice in iskali rime; - dnevno se bomo trudili glasno prebrati eno knjigo in ob njej preživljali poučne ter zabavne minute; - pred branjem bomo napovedovali vsebino knjige oziroma nadaljnje dogajanje v knjigi; - pogovarjali se bomo o vsebinskem sporočilu knjige; - pripravili bomo razstavo prebranih knjig; - obiskali bomo občinsko knjižnico, v šolski pa vsakih štirinajst dni prisluhnili novi zgodbi in si izposodili novo knjigo; - prisluhnili bomo pesmicam in zgodbam, ki jih bodo po lastnem izboru predstavili učenci ter jih dodali k razredni razstavi. Da bo naš cilj čim bolj uspešen, k sodelovanju povabim tudi starše. Prosim jih torej, da berejo skupaj s svojim otrokom in se o prebranem tudi pogovarjajo. Povem jim, da je naš obisk šolske knjižnice zgolj simboličen in teži k temu, da se učenci privadijo na novo okolje in sistem v knjižnici, ki naj bi jo v naslednjih letih šolanja potem večkrat sami obiskali. Branje samo ene in iste knjige štirinajst dni, pa naj bo še tako dobra, je premalo. Poudarim, da šolsko knjižnico lahko obiščejo tudi skupaj s starši, saj je le ta enkrat tedensko odprta do 15. ure. Predstavim jim obisk občinske knjižnice, kjer se učenci seznanijo s knjižničarko, ki jim na kratko predstavi postavitev knjig, jim prebere zgodbo, se z njimi o njej pogovori in jih povabi k vpisu in sodelovanju v bralnem projektu Berem z Brihto. Ta poteka od oktobra do maja in se zaključi s podelitvijo priznanj na Brihtinem dnevu v začetku junija. Pri tem projektu morajo otroci po prebrani knjigi narisati ilustracijo in po prvih petih risbah prejmejo prvo, po drugih petih pa drugo nagrado. Najpogosteje je druga nagrada knjiga, kar se mi zdi zelo dobro, saj je pomembno, da imajo otroci tudi doma nekaj svojih knjig, ki jih lahko prebirajo spet in spet sami ali pa skupaj s starši. Te povabim III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

130 k vpisu otrok v Občinsko knjižnico Jesenice, ki je veliko bolje založena s knjigami kot naša šolska. Poudarim tudi, da je vpis za otroke brezplačen, to pa predvsem v današnjem času pozitivno vpliva na obisk knjižnice. Menim, da bi morale šole bolj slediti novostim in knjižnico sproti posodabljati, če bi želele ohranjati in privabljati ne le začetnike, ampak tudi bralce na predmetni stopnji, ko že tako ali drugače prihaja do velikega upada zanimanja za branje. To pa je v današnjem varčevalnem času od šol najbrž težko pričakovati. Staršem naročim, da morajo do meseca maja z otrokom prebrati eno pesniško zbirko, si izbrati eno pesmico, ki se jo mora otrok naučiti na pamet in jo predstaviti sošolcem. Otrok mora v zvezek pesem ilustrirati in v šolo prinesti knjigo. Tu še posebej poudarim, naj se ne odločijo za prvo pesem v knjigi, da naj čim več pesmic zares preberejo, se ob njih pogovarjajo, iščejo rime, si izmišljujejo nadaljevanje pesmi Otrok šele potem pove, katera mu je bila najbolj všeč in zakaj ter katero bi se rad naučil in predstavil sošolcem. Prosim jih, naj ne iščejo najkrajše pesmi v knjigi, saj niso časovno tako hudo omejeni, razen seveda, če se bodo učenja lotili zadnji teden v aprilu. Za predstavitev pesmi si v šoli vedno vzamemo čas. Učenca povprašam, zakaj si je izbral to pesem, se v njej skriva kakšna rima, mu je bila še katera pesem v knjigi všeč Ob tem ugotovim, na kakšen način so se lotili učenja pesmi. Te fotografiram, natisnem in priključim razredni razstavi. Tudi v šoli se najprej lotimo branja pesmic in se na veliko ukvarjamo z rimami. 1.3 Prebiramo: Pesmice: - Gašperin, R. (1998). Enci benci na kamenci 1. Ljubljana : Mladinska knjiga. - Štefan, A. (2015). Svet je kakor ringaraja. Ljubljana : Mladinska knjiga. - Štefan, A. (2016). Sadje z naše ladje. Ljubljana : Mladinska knjiga. - Makarovič, S. (2011). Čuk na palici. Ljubljana : Arsem. - Donaldson, J (2010). Zverjasec. Ljubljana : Mladinska knjiga. Druga naloga, ki jo dobijo ravno tako do konca maja, pa je predstavitev dveh knjig. Učenci torej s starši berejo knjige, med katerimi si izberejo dve ter ju ob sličicah predstavijo sošolcem. Opozorim, naj to ne bodo najbolj znane pravljice, kot so Muca Copatarica, Rdeča Kapica, Mojca Pokrajculja in podobne, ki so jih že brali v vrtcu in jih večina učencev pozna. To storim zato, ker preprosto takrat ne poslušajo tako zbrano kot sicer pri tistih zgodbah, ki jih še ne poznajo. Menim, da k bolj pestremu izboru knjig pripomore tudi razredna razstava prebranih oziroma predstavljenih knjig, saj se učenci bolj potrudijo pri izbiri in prav ponosno sošolcem in staršem pokažejo, kje se nahaja njihova predstavljena knjiga ali pesem. Predstavitev knjige sošolcem se običajno izkaže za zelo dobro tudi zato, ker se morajo učenci poslušati med sabo, ker nekateri res najdejo zanimive in nevsakdanje pravljice, ker se nekateri pri pripovedovanju tako vživijo v pravljico, da spremenijo glas, ker so otroci kritiki brez dlake na jeziku, ki predstavitev in izbor knjige popolnoma odkrito ocenijo. Taka ocena je zagotovo vredna več kot učiteljeva, saj ob pohvali kar malo»zrastejo«in se pri izboru zato še bolj trudijo. Zanimivo knjigo si med igro s sošolci izposojajo in jo še enkrat prelistavajo. Na žalost nekatere starše s tem prisilimo, da z otrokom večkrat preberejo vsaj dve pravljici. Tu sem pa še posebej pozorna na učence neslovenskih staršev, ki jim pomagam pri izboru knjig in jim celoten postopek predstavitve po potrebi še enkrat individualno razložim na govorilnih urah. Predstavljene knjige, ki so bile pri učencih zelo dobro sprejete: - Guido van Genechten. (2014). Lahko pokukam v tvojo pleničko. Ljubljana : Sanje. - A.H., Benjamin. (2015). Kratkovidna žirafa. Ljubljana : Alica. - Joyce, M. (2016). Izgubljeni pingvinček. Tržič : Učila International. - Boonen, S. (2003). Leti leti leti Vili. Ljubljana : Založba KRES. - Sokolov, C. (2006). Ponoči nikoli ne veš. Ljubljana : Mladinska knjiga. - Pichon, L. (2004). Moj starejši brat Boris. Radovljica : Didakta. - Kovač, P. (2013). Mali medo. Ljubljana : Mladinska knjiga. - Danckers, A. (2002). Bela muca. Ljubljana : Založba KRES. Tudi v šoli si do novega leta vzamemo čas in z učenci dnevno prebiramo pravljice. Tiste, ki so predpisane v učnem načrtu, predelamo obširneje, o drugih pa se pogovorimo le ustno. Vedno si ogledamo naslovnico, preberem jim naslov in avtorja, potem pa učenci ugibajo, kdo bo nastopal in kaj se bo v pravljici dogajalo. Tudi med samim branjem jih večkrat na ustreznem mestu prekinem in učenci napovedujejo nadaljevanje zgodbe. Po vsaki pravljici se tudi pogovorimo o vsebini in vtisih, ki jih je pravljica pustila pri učencih. Svoje mnenje skušajo tudi utemeljiti. Res se trudim, da je branje 130 UČNA MOTIVACIJA

131 doživeto in da nam ne zmanjka časa za pogovor o knjigi. Nekatere knjige so učencem všeč preprosto zaradi ilustracij, druge zaradi zgodbe oziroma sporočila, ki jim ga ponujajo, in tretje, ker so zabavne in preproste zaradi ponavljajočih dogodkov. So pa njihove misli, ideje in mnenja po vsakem branju bogatejša in bolj smiselna. Tudi vedno več jih je in v pogovor se začnejo vključevati tudi učenci, ki sprva ne sodelujejo. Naslovnico knjige vedno natisnem v formatu A5, spredaj plastificiram, da mi ostane še za naslednje šolsko leto, zadaj pa si zapišem pripombe in vtise, kar mi je v veliko pomoč pri izboru knjig za naslednje šolsko leto. Nikoli pa ne moremo zagotovo reči, da bo ena knjiga enako sprejeta pri različnih skupinah učencev. Nekaj naslovov knjig, ki so učence pritegnile k opazovanju, poslušanju, razmišljanju in pogovoru: - Blabey, A. (2013). Metka Veter in Peter Šilček. Ljubljana : KUD Sodobnost International. - Blabey, A. (2013). Stanko Peška. Ljubljana : KUD Sodobnost International. - Lambert, S. (2009). To je moje!. Ljubljana : Mladinska knjiga. - Pergar, S. (2013). Najlepši kraj. Murska Sobota, Ajda : IBO Gomboc. - Docherty, H. (2014). Knjigotap. Jezero : Morfem. - Steawart A. (2011). Še malo, pa bo!. Kranj : Narava. - Bloom, B. (1999). Tiho tukaj beremo. Radovljica : Didakta. - Kenda, H. (2016). Škratek Napakec. Domžale : Studio, Hieroglif. - Wellesley, R. (2015). Kako je ježek našel prijatelja. Hlebce : Zala. - Kraljič, H. (2015). Nekaj res posebnega. Jezero : Morfemplus. - Brosche, H. (2009). Svetleče pero. Tržič : Učila International. - Norbert, L. (2010). Oprosti. Preserje : Morfem. - Atkinson, J. (2009). Oprosti, žal mi je! Ljubljana: Založba KRES. - Weston, C., Warnes, T. (2011). Ojoj, Boris! Ljubljana : Tehniška založba Slovenije. - Tharlet, E. (2007). Obljuba je obljuba. Ljubljana : Založba KRES. 2 Učenje branja Učenje branja ni mačji kašelj, temveč je zahtevno in obsežno. Otrok mora spoznati črke, se naučiti povezovanja glasov v besede, usvojiti nove pojme, se srečevati z neznanimi in težkimi besedami. Sliši se težko in otrok tega ne zmore sam, zato potrebuje vso pomoč, ki jo lahko dobi. Otroku je zato potrebno branje predstaviti kot zabavo in ne napor ter prisilo. Da pa bi nam vse to uspelo, moramo učitelji ponovno sodelovati tako s straši kot tudi z drugimi strokovnimi delavci. Na roditeljskem sestanku v mesecu januarju staršem natančno predstavim potek učenja branja, saj kmalu po novem letu začenjamo obravnavati črke in vzporedno s tem sledi učenje branja. Povem jim tudi, da cilj prvega razreda ni branje, le poznavanje velikih tiskanih črk, vendar pa se bomo mi vzporedno s črkami spoprijeli tudi z branjem. Opozorim jih, da je to za otroke težaven in zahteven miselni proces, v katerega bodo morali eni vložiti manj, drugi pa zelo veliko truda. Prav je, da starši ne obupajo in otroku stojijo ob strani, mu pomagajo ter ga spodbujajo k nadaljnjemu branju, saj je najpomembnejše bralno okolje prav njihov dom. Seveda pa je otrokom lažje, če se pogovorimo o načinu dela. Zlato pravilo pri vzgoji dobrega bralca, ki ga staršem polagam na srce je:»berite vsak dan po malo in začnite takoj, ko bomo spoznali prve črke in bodo učenci dobili prve učne liste za trening branja. Mogoče se vam bo zdelo brez veze ali pa si boste rekli, da boste nadoknadili čez nekaj dni, ko bo več črk, zlogov in besed. Svetujem vam, da začnete takoj, saj bodo le tako črke dobro utrjene. Če se boste držali pravila 10 minut na dan, ne morete zgrešiti. In to pravilo naj velja tudi kasneje, ko otrok postaja samostojnejši bralec. Čas pri tistih, ki bodo imeli več težav, podaljšajte na največ 15 minut in če je potrebno še več vaje, potem raje večkrat na dan po deset minut.«do konca aprila v šoli spoznamo vse velike tiskane črke in vzporedno z učenjem črk beremo vedno več zlogov, novih besed, povedi s piktogrami in krajša samostojna besedila. Učne liste v začetni fazi prilagodim lažjemu učenju branja tako, da posamezne zloge v besedah obarvam debelejše. Od staršev pa želim podpisan bralni list. 3 Bralni projekt - Radi beremo Ko učenci spoznajo vse črke, jim predstavim bralni projekt Radi beremo. Sestavljen je iz 25 besedil v Lili in Bine (Delovnem zvezku za opismenjevanje 1), ki so označena z utežjo. Učenci samostojno izbirajo, katero besedilo bodo najprej doma vadili skupaj s starši in ga potem glasno prebrali v šoli. Staršem svetujem, naj se vsaj na začetku lotijo postopnega branja: - Pri prvem branju besedilo preberejo naglas najprej oni, otrok pa naj sledi besedilu s prstom. Pri III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

132 tem naj pazijo na hitrost. - Pri drugem branju beremo daljše in težje besede mi, otrok pa krajše ter enostavnejše. - Pri tretjem branju bere otrok vse besede. Če naredi napako, ga ne oštevajmo. Otrok naj poskusi znova, če ne zmore sam, mu pomagamo. Kasneje lahko to postopnost pri boljših bralcih seveda opustimo in učenci vadijo sami, starši pa le preverijo in s podpisom potrdijo branje. Učenci z boljšim spominom bodo krajša besedila v šoli ne le prebrali, ampak povedali skoraj na pamet, a nič zato. Pri tem projektu mi je najpomembnejše, da učenci dnevno sami ali pa skupaj s starši izbirajo besedila in vsak dan vadijo branje. Naloga staršev pa je, da jih poslušajo in se pod besedilo podpišejo. Vsak učenec potem v šoli glasno prebere besedilo, ki ga je doma vadil. Zahtevam vezano branje po zlogih in ne črkovanja. Za boljšo motivacijo in pregled nad prebranim v razredu izobesimo plakat, na katerem s čebelico označimo, koliko besedil je posamezen učenec že prebral. Vsak učenec po branju čebelico prejme tudi v delovni zvezek, da ne pride do ponavljajočih se besedil. Za učence imam kot dodatno motivacijo za branje pripravljene tri nagrade, ki pa na začetku ostanejo še skrivnost. Po petih prebranih besedilih prejme učenec knjižno kazalo pikapolonico, po desetih prebranih besedilih papirnatega metulja na Smartis bonbončkih in na koncu diplomo. Pri nekaterih motivacija za branje upade takoj, ko preberejo 15 besedil, drugi pa berejo še naprej. Pri tistih prvih smo starši in učitelji spet primorani poiskati nekaj novega, s čimer bomo otroke motivirali za nadaljnje branje. Tudi zdaj, ko učenci postajajo samostojni bralci, še naprej toplo priporočam skupno branje, pri katerem se dogovarjate o različnem načinu branja: npr. vsak eno poved, vsak eno stran 4 Izmenjava knjig Učiteljice prvih razredov smo se odločile, da učence povabimo k izmenjavi knjig. Namen izmenjave je, da ti v šoli menjajo knjigo, ki so jo že prebrali, jo dobro poznajo in v zameno s seboj domov vzamejo tisto, katere zgodba jim še ni poznana. Učenci so v šolo prinesli poljubno število knjig, ki so jih želeli trajno zamenjati, učiteljice pa smo si označile, koliko knjig je prinesel posamezen učenec, saj jih je potem tudi toliko odnesel domov. Dejavnost je bila prostovoljna in z odzivom smo bile kar zadovoljne. Prav tako učenci, ki so si z zanimanjem izbirali nove knjige in tako na novo popestrili domačo knjižnico. Vse našteto prav tako vpliva na motivacijo za branje. Zaključek Novopečeni bralec porabi ogromno energije za samo tehniko branja in se težko osredotoči na vsebino, zato se mi zdi skupno branje v začetni fazi še posebej pomembno, saj otrokom na preprost, prijazen način odkrivamo vse lepote knjig. Strokovnjaki pa ga svetujejo vse tja do najstniških let, ko nam je knjiga lahko čudovita iztočnica različnih pogovorov. Vsekakor moramo biti otrokom vzgled bralca, domače okolje pa polno bralnih priboljškov (od knjig, revij, časopisov ). In šele, ko bo samo branje predstavljalo otroku nagrado, si bomo lahko rekli, da je naš motivacijski načrt branja uspel. Literatura Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič : Učila. Pečjak, S. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo. Newman, N. (2017). Vzgajanje strastnih bralcev: 5 preprostih korakov do uspeha v šoli življenju. Maribor, Hiša knjig : Založba KMŠ. 132 UČNA MOTIVACIJA

133 Martina Zupan Kuserbanj, OŠ Vransko-Tabor E-naslov: UČENJE TUJEGA JEZIKA S POMOČJO GIBA Povzetek: V zadnjem času se zelo poudarjajo celostni pristopi pri učenju in poučevanju tujega jezika, ne le pri mlajših otrocih, temveč tudi pri starejših učencih. Eden izmed takih celostnih pristopov k učenju in poučevanju nasploh je ustvarjalni gib. Bistveno pri tem je, da učenci rešujejo zastavljene probleme verbalno-kinestetično in v tesni interakciji z ostalimi učenci. Dokazano je, da pri takšnem delu nastane sproščeno vzdušje in visoka motiviranost za delo. Dejstvo, da sta gib in jezik v močni interakciji, delavnica, ki jo je na naši šoli na to temo vodila dr. Vesna Geršak, vprašanje, na kakšen način še lahko vzpodbudim in motiviram učence s posebnimi potrebami, in gibanje, ki je prednostna naloga naše šole, so me vzpodbudili k temu, da več časa namenjam takemu pristopu pri poučevanju tujega jezika. Učitelji so v procesu gibalnega ustvarjanja predvsem organizatorji in animatorji, ki učencem zastavljajo probleme, njihovo reševanje pa prepustijo njim samim. Pri ustvarjalnih gibalnih dejavnostih gre za način dela oz. za pristop, pri katerem učenci z gibom izražajo različne učne vsebine. Učenci uporabljajo naravno gibanje kot izrazno sredstvo. Takšne dejavnosti omogočajo še učenje na drugih nivojih, ne samo na intelektualnem, saj spodbujajo tudi emocionalni in socialni razvoj. Tudi učencem s posebnimi potrebami je na ta način omogočen svoboden prostor za ustvarjanje, da se lahko sprostijo. Učenje z gibom pa izboljšuje tudi samopodobo učencev in povečuje njihovo zanimanje za učenje. Ključne besede: ustvarjalni gib, tuj jezik, naravno gibanje, učenci s posebnimi potrebami Uvod Pri vključevanju ustvarjalnega giba kot celostnega pristopa v predšolskem in šolskem obdobju povežemo otrokovo telesno oz. gibalno dejavnost z miselnimi procesi. Govorimo o t. i. utelešeni kogniciji. Tovrstni pristop omogoča otrokom poleg sprejemanja novih informacij preko vidnega in slušnega kanala tudi kinestetično dojemanje sveta. Ko ustvarjamo z gibom in plesom, sledimo novejšim izsledkom s področja nevroznanosti. Več znanstvenih raziskav je namreč potrdilo, da ustvarjalno gibanje in ples pozitivno vplivata na delovanje možganov, saj jih pripravita na učenje, prav tako pa jih gibanje v otroštvu pomaga organizirati. Vključevanje ustvarjalnega giba oz. plesa v zgodnje otroško obdobje omogoča aktivno učenje in spodbuja otrokove učne potenciale, saj vključevanje plesa oz. ustvarjalnega giba v vzgoji in izobraževanju doprinese k otrokovi intelektualni rasti na različnih področjih, krepi neverbalno komunikacijo, ustvarjalnost, spomin ter združuje kognitivne in telesne ter čustveno-socialne sposobnosti. Celostni pristop pri poučevanju tujega jezika Celostno učenje je proces, pri katerem se vsi notranji in zunanji dejavniki učenja navezujejo na izkušnje učenca ter vplivajo na celostno spreminjanje njegove osebnosti. Pri celostnem pouku je učenje celovito, povezano doživetje, ki ga učenci aktivno sooblikujejo. Učno snov doživljajo najprej kot celoto, šele nato pa razdeljeno na različne enote in podenote. Celostno naravnan pedagoški pristop se nagiba k temu, da tudi pri učenju tujega jezika nista v ospredju le učitelj in učna snov, temveč tudi učenci v vsej svoji celoti (s svojimi duševnimi in telesnimi procesi). To ni le nov pristop k učni snovi, ampak tudi nov pristop v ravnanju učencev, saj se od njih pričakuje, da so aktivni in ustvarjalni (npr.: lahko pišejo prosta besedila in se osebnostno vpletajo vanje, prelevijo se v vloge drugih ljudi, včasih celo v vlogo učitelja ). Celostne učne metode tako na različne načine vključujejo intelektualne, emocionalne, socialne in psihomotorične vidike v vzgojno-izobraževalni proces. Učitelj mora razmisliti, kako bi vključil učence v pouk, da bi aktivno sooblikovali vsebinsko, metodično in didaktično plat pouka, kar so ključne značilnosti celostnega pristopa. Pri tem je pomembno, da upoštevamo uporabnost jezika za učence in jim ponudimo pouk, pri katerem si bodo pridobili čim več jezikovnih znanj, ki jim bodo koristila v nadaljnjem življenju. Upoštevati moramo tudi njihove predhodne izkušnje z učenjem drugih tujih jezikov in jih poskušamo uporabiti pri pouku ciljnega jezika. Omogočiti moramo, da je pouk tujega jezika tudi del socializacijskega procesa, kjer ne igra glavne vloge odnos učitelj učenec, temveč ima temeljno vlogo odnos učenec učenec. Cilj sodobnih učnih načrtov tujega jezika je tudi urjenje v strpnosti do različnih kultur, zato je pomembno, da v pouk vključujemo elemente drugačnosti. Pri celostnem pristopu je v ospredju funkcionalni vidik jezika (tj. uporaba jezika), ne pa več kognitivno-sistematični vidik (tj. slovnica jezika), ki je prevladoval v tradicionalnih pristopih. Prednost ima torej razumevanje bistva besedila, ne pa uporaba novih jezikovnih oblik. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

134 Zakaj uporabljati gib pri učenju tujega jezika? Včasih je zmotno veljalo, da je razvoj jezika izoliran proces, pri katerem gre za naraščanje besednega zaklada. Kasnejše raziskave so pokazale, da sta govorni in motorični razvoj močno povezana. V vsakdanjem življenju uporabljamo jezik v interakciji s svojim telesom, zato je pri poučevanju tujega jezika smiselno oboje združiti. Učenci lažje razumejo sporočilo v tujem jeziku, če so govorna dejanja podkrepljena z nebesednimi sestavinami. Učni načrti tujih jezikov tako priporočajo učiteljevo uporabo nebesednih prvin (izraznih kretenj in mimike) pri urjenju različnih jezikovnih spretnosti. Dramatizacija pri učenju tujega jezika služi tudi pri izboljšavi fonetičnih značilnosti jezika, saj se učenci z glasnim govorjenjem urijo v različnih vidikih govorjenega jezika (intonacija, poudarki, premori, hitrost, barva glasu, register). Pri uporabi gibanja ob ritmu za poučevanje tujega jezika učence navajamo na pozorno poslušanje in razločevanje različnih glasov, ritmov in intonacije tujega jezika. Na zbrano in pozorno poslušanje navajajo učence tudi različne sprostitvene dejavnosti pri pouku. Branje in pisanje sta jezikovni spretnosti, ki sta pri gibalnih dejavnostih pogosto nekoliko v ozadju, saj je med gibanjem težje pisati in brati, kot pa govoriti in poslušati. Obstajajo pa gibalne dejavnosti, kjer je mogoče gib in branje oz. gib in pisanje združiti. Navajam gibalne aktivnosti, ki sem jih izvajala skupaj z učenci: - Pisanje nemških besed oz. oblikovanje črk s telesom. Aktivnost so učenci poimenovali»lebende Wörter«(»žive besede«). - Pisanje nemških besed z nosom. - Pisanje tujih besed na sošolčev hrbet. - Ponazarjanje male oz. velike začetnice s telesom. - Risanje črk in besed na šolsko dvorišče (dejavnost sem uvedla ob Evropskem dnevu jezikov, ko so učenci spoznavali pozdrave v različnih tujih jezikih). Učenje skozi gib spodbuja medsebojno strpnost in strpnost do različnih kultur. Predvsem skozi ples, ki je staro človeško izrazno sredstvo, spoznajo učenci različne kulture in njihove običaje. Delo z gibom pa je vedno tudi urjenje v strpnosti, saj se tudi učenci med seboj v gibanju vedno razlikujejo. Urjenje v strpnosti in sprejemanju drugačnosti pa je dolgoročen cilj večine učnih načrtov za tuje jezike. Vključevanje gibanja v pouk tujega jezika služi premostitvi med sprejemanjem in tvorjenjem tujega jezika. Otroci se sprva odzivajo neverbalno, nato šele verbalno (sprva enobesedno, sledi kombinacija dveh, treh besed, nato šele povezava teh v povedi). Učitelj lahko preko učenčevega gibalnega odziva spremlja njegovo razumevanje sporočila. V zgodnjem otroškem obdobju je govorica telesa, s katero otroci izražajo svoja čustva, glavno izrazno sredstvo in nadomestilo za govorjeni jezik. Gibanje je najbolj naraven jezik, ki ga otrok obvladuje že od rojstva. Tudi pri starejših učencih je potrebno vzpodbujati učenje preko giba, saj so najstniki v spoznavnem smislu še zelo podobni otrokom, najsodobnejše raziskave namreč pričajo o razvoju možganov do sredine dvajsetih let. Ugotovitve nevrologov pričajo o tem, da je učenje ob telesni aktivnosti najboljši način za povečanje števila možganskih celic. Izražanje telesa ob glasbi Pri izražanju telesa ob glasbi je v ospredju telesna, moralna, estetska, kulturna in jezikovna vzgoja učenca. Izražanje telesa ob glasbi razvija divergentno mišljenje, učence osvobaja in ustvarja pogoje, da razvijejo vse svoje sposobnosti. Gre za multisenzorno dejavnost, ki omogoča spoznavanje sebe in sveta okoli sebe. Glasba povečuje občutljivost na zunanje dražljaje in razvija nove asociacije. Glasba, miselne slike, ki ob tem nastajajo, telesni ritmi in dihanje so glavni elementi, ki možgane optimalno zaposlijo in tako omogočijo nastajanje novih struktur. Bistvenega pomena je ritem, saj ima vsak jezik svoj ritem. Poleg ritma, mimike in giba je izjemnega pomena tudi prostor. Učenci ga dojemajo v vsakem nivoju drugače: v nizkem nivoju ležijo na tleh, v srednjem čepijo ali klečijo, v visokem pa stojijo. Po prostoru se gibajo prosto, po širini, dolžini in diagonali, v omejenih delih prostora (npr. v krogu). Dramska pedagogika V ospredju poučevanja s pomočjo dramske pedagogike je improvizacija. Na ta način se da npr. še tako dolgočasen dialog iz učbenika spremeniti v napetega in zanimivega. Učenci se med dramatiziranjem naučijo sproščenega, glasnega in odločnega govorjenja ter ustvarjalnega sodelovanja z drugimi učenci. 134 UČNA MOTIVACIJA

135 Gibalna igra Gibalna igra omogoča raznoliko učenje in gibanje, na otroka deluje celostno in mu z množico gibalnih nalog omogoča razvoj v vseh dimenzijah, sposobnostih in znanjih. Je sredstvo, s katerim je mogoča integracija prvih besed tujega jezika. Navajam nekaj primerov: - gibanje ob navodilih v tujem jeziku, - izgovorjava težjih glasov v tujem jeziku ob gibalnih dejavnostih, - izražanje v tujem jeziku lahko poteka samo z gibanjem ali pa je gibanje podkrepljeno z verbalnim izrazom, - ustvarjanje novega besedila z besednim govorom ob gibanju, - seznanjanje z novimi besedami preko gibanja in njihova uporaba v novih gibalnih igrah. Pomagamo si z gibalnimi didaktičnimi igrami z različnih vzgojnih področij (npr. športne vzgoje, glasbeni vzgoje) in jih prilagodimo učnemu predmetu in učnim ciljem. Navajam nekatere, ki sem jih izvajala z učenci: - števila do deset smo utrjevali z gibalno igro»ristanc«; - igra»mati, koliko je ura?«nam je služila za utrjevanje živali v tujem jeziku; - z gibanjem po razredu smo usvajali glagole»laufen, gehen, springen, stehen, klatschen«; ko so bile dejavnosti usvojene, so učenci predlagali igro na izpadanje. Pristop popolnega telesnega odziva Gre za izkušnjo, pri kateri se učenci ob poslušanju ciljnega jezika telesno udejstvujejo. To pomeni, da učitelj govori določene besede, besedne zveze, stavke in povedi (na začetku večinoma velelnike), ki jih učenci telesno uprizorijo in s tem pokažejo razumevanje. Dejstvo je, da si tisto, kar naredimo sami oz. demonstriramo, tudi bolje in dolgoročno zapomnimo, medtem ko je prevajanje kot učna metoda pogojeno večinoma le s kratkoročno zapomnitvijo. Aktivnosti, ki sem jih izvedla skupaj z učenci: - Posnemanje živali z gibom. Učenci se gibajo po prostoru in hodijo kot medvedi, miške, zajčki, račke, opice Dejavnost smo poimenovali»abrakadabra, du bist «. - Aktivnost»otresanje mravelj«sem uvedla pri učenju delov telesa. Učenci si morajo predstavljati, da po njihovem telesu leze množica nadležnih mravelj. Znebijo se jih lahko le s temeljitim otresanjem nog, rok, lasišča, hrbta, obraza, vsega telesa. Otresajo jih po navodilih, zato morajo biti pozorni na dele telesa v tujem jeziku. - Gibalna aktivnost»žive barvice«. Učenci predstavljajo barvice, ki oživijo. Barvice porišejo tla, ponazorijo krivo in ravno črto,»se pospravijo«v peresnico (se npr. skrijejo pod odejo) - Z gibom smo ponazarjali stopnjevanje pridevnikov. - Z gibom smo ponazarjali vremenske pojave ter vodo v različnih agregatnih stanjih. Ko smo se pogovarjali o ledu, smo si zaželeli drsanja. Gibalno dejavnost smo izvedli na ogromni beli foliji, ki smo jo položili na tla v plesni dvorani. Ob nežni glasbi smo bosih nog izvajali že skorajda»umetnostno drsanje«. - Z gibom smo predstavili besede in zgodbe v tujem jeziku. - Z gibom smo utrjevali predloge (»auf, in, neben, unter, zwischen «). Učenci so jih uprizarjali v paru glede na navodilo učitelja. - S pomočjo giba smo utrjevali protipomenke. Dejavnost je bila podkrepljena z verbalnim izrazom. - Uporaba giba pri učenju števil. Učenci pokažejo ustrezno število prstov, potrkajo po mizi, poskočijo na mestu, se zavrtijo, plosknejo, tlesknejo s prsti, se dotaknejo tal (npr. pri številu 3 se dotaknejo tal s tremi deli telesa). - Učenje pesmic (s telesom pokažejo pomene besed, tudi zaplešejo). Delo z ustvarjalnim gibom Ustvarjalni gib ni nadomestilo za druge pristope učenja in poučevanja, temveč naj bo vključen v pouk tako, kot je v pouk vključeno govorjenje, pisanje in branje. Raziskave s področja ustvarjalnega giba in plesa kažejo ugodne učinke na vseh področjih razvoja učencev (telesnem, intelektualnem, čustvenem in socialnem) (Geršak, 2005, 63). Pozitivni učinki so zadovoljstvo, sproščenost, pozitivni odnosi in telesna aktivnost. Poleg tega pa se pojavljajo še ustvarjalnost, komunikacija, miselna aktivnost, izražanje čustev, boljša zbranost, domišljija, doživljanje sveta okoli sebe, pozitivna samopodoba, interes, motivacija, empatija, samostojnost ter delovna aktivnost (ibid.: 64 po Geršak et al. 2005). III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

136 Pri ustvarjalnem gibu je v ospredju ustvarjalnost, ki ne omejuje učencev in učiteljev, da bi morali obvladovati točno določene gibalne vzorce. Učenci lahko spontano in z lastno domišljijo povezujejo gibanje z drugimi izraznimi sredstvi (glas, beseda ). Ključnega pomena je spontanost. Učitelji so v procesu ustvarjanja predvsem organizatorji in animatorji, ki učencem zastavljajo probleme, njihovo reševanje pa prepustijo njim samim. Ob tem jih po potrebi usmerjajo. Učencem ni potrebno kazati, kako naj se gibljejo, ampak jim je treba samo dovoliti, da se lahko. Tuj jezik in sprostitvene dejavnosti Poleg aktivnega fizičnega udejstvovanja je pri ustvarjalnem gibu prav tako pomembno umirjanje ter sproščanje telesa in duha. Če učencem damo priložnost, da svoje moteče vedenje zavestno odpravijo ter jim omogočimo svobodni prostor za ustvarjanje, kjer se lahko tudi sprostijo in se počutijo prijetno, jim bomo odprli posebno pot, na kateri jim bo omogočeno izkoriščanje vseh svojih potencialov in zmanjšanje učnih ovir. Tovrstno učenje in poučevanje izhajata iz dejstva, da učenci učno snov doživljajo na lastni koži, z vsemi čutili. Učencev k takim vajam ne smemo siliti. Na začetku se lahko zgodi, da se bodo nekaterim zdele smešne, da ne bodo ostali dolgo zbrani, vendar nastane po nekaj vajah v skupini zaupanje, ki izpodrine začetne pomisleke. Pomembno je tudi, da imajo učenci po takšnih vajah tudi priložnost, da opišejo svoje občutke, ki so jih doživeli. Pri sprostitvenih vajah se učenci naučijo umirjanja in osredotočenja na eno stvar, česar jim dandanes zelo primanjkuje. Sprostitvene dejavnosti, ki sem jih z učenci izvedla v okviru pouka pri tujem jeziku: - Učenci so na ležiščih z zaprtimi očmi poslušali besedilo in si ga skušali čim bolj slikovito predstavljati. Tej fazi je sledila še aktivna faza, v kateri so s popolnim telesnim odzivom prikazali vsebino zgodbe. - Pri meditaciji z barvami sem učence popeljala v svet barv. Dejavnost je potekala ob poslušanju umirjene glasbe. - Pozorno poslušanje: učencem, ki so sedeli v krogu sem brala zgodbo. Učenci lahko tudi ležijo na trebuhu, hrbtu, kakorkoli jim ustreza. Ko sem začutila, da so učenci pozorno prisluhnili, sem začela govoriti tišje. To sem počela toliko časa, da sem na koncu samo še šepetala. Koncentracija učencev se je s tako vajo poglobila, poleg tega pa so se urili v pozornem poslušanju, kar je pri tujem jeziku še kako pomembno. -»Masaža«za učence: sprostitvena dejavnost je bila izvedena na temo»pečemo potico«. Učenci so se razdelili v pare, eden v paru se je ulegel na trebuh na toplo podlago. Drugi ga je masiral tako, da je na njegovem hrbtu pekel potico: 1. Zamesi testo. 2. Valja testo. 3. Z žlico daje nadev. 4. Razmaže nadev. 5. Zvije testo. 6. Prižge pečico. 7. Testo položi v pekač. 8. Da peči potico. 9. Razreže potico. 10. Poje potico. Učenca sta nato vlogi zamenjala. Pomen ustvarjalnega giba za otroke s posebnimi potrebami Metoda ustvarjalnega giba je dobrodošla za različne tipe oseb s posebnimi potrebami. Z raznimi gibalnimi dejavnostmi si sproščajo napetost, spoznavajo svoje telo, um in notranji jaz, izražajo občutke in si pri tem razvijajo pozitivno samopodobo. Z ustvarjalnimi gibalnimi dejavnostmi otroci zadovoljujejo osnovne potrebe po stikih, gibanju in ustvarjanju. Te dejavnosti olajšujejo komunikacijo vsem otrokom, ne glede na njihovo različnost. Nadarjeni otroci so radovedni, živahni, pogosto v ospredju in priljubljeni med vrstniki. Ob neupoštevanju njihovih drugačnih in večjih potreb pa lahko postanejo težavni, nemirni, celo agresivni. Ustvarjanje z gibanjem zadovoljuje njihovo potrebo po gibanju, hkrati pa jim daje možnost uveljavljanja in samopotrjevanja. Lahko jim pustimo, da so organizatorji, koreografi Hiperaktivni otroci so v stalnem gibanju. Zanje moramo organizirati takšne gibalne dejavnosti, ki jih čim manj omejujejo v gibanju pri spontani in usmerjeni igri. Ob takšni metodi dela se hiperak- 136 UČNA MOTIVACIJA

137 tivni in impulzivni otroci umirijo, vzpostavijo boljše medsebojne odnose s svojimi vrstniki, zmanjša se njihovo agresivno vedenje in postanejo strpnejši. Izboljša se njihov odnos do dela, postanejo bolj motivirani in zviša se njihova koncentracija. Ob takšnih dejavnostih se sprostijo, postanejo dobre volje in pridobijo na samopodobi. Zavrtim otrokom omogoča gibanje socializacijo. Z gibalnimi dejavnostmi lažje vzpostavijo stike. Gibalne aktivnosti imajo pozitivne učinke tudi na hipoaktivne otroke, ki se počasneje gibljejo, dolgo časa sedijo pri miru in imajo malo energije. S pomočjo gibalnega ustvarjanja lahko izrazijo svoje občutke in postanejo navdušeni nad tem, kar zmorejo. S pomočjo gibanja se sprostijo in prebudijo ustvarjalne ideje v sebi. Postanejo bolj ustvarjalni, motivirani in komunikativni. Zaključek Pri gibalnih dejavnostih, ki sem jih izvajala skupaj z učenci, sem opazila, da so bili zelo motivirani za delo, ustvarjalni, učno snov so si lažje zapomnili, v skupini so dobro sodelovali. Pomembno je, da so se ob takšnih aktivnostih dobro počutili. Učenje z gibalnimi aktivnostmi pa ima tudi pozitiven učinek na otroke s posebnimi potrebami. Literatura Ržišnik, A Ustvarjalni gib pri učenju in poučevanju tujega jezika v osnovni šoli. Diplomsko delo. Pridobljeno s ( ). Pek, N Vpliv ustvarjalnega giba na hipoaktivne učence. Diplomsko delo. Pridobljeno s uni-lj.si/298/1/natalija_pek%2c_vpliv_ustvarjalnega_giba_na_hipoakivne_u%c4%8dence.pdf ( ). Geršak, V. et al Ustvarjalni gib še vedno neznanka za mnoge učitelje. V: Partnerstvo fakultete in vzgojno izobraževalnih zavodov: izobraževanje praksa raziskovanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakultet III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

138 Črt Močivnik, I. osnovna šola Celje E-naslov: Učna motivacija.si spletno okolje in učenci Povzetek: Namen prispevka je uzavestiti pomen učne motivacije pri učencih v spletnem okolju. Informacijska doba ponuja številne možnosti, s katerimi učencem približamo vsebine, opredeljene v učnih načrtih, hkrati pa jih v sam proces vključujemo kot aktivne udeležence. Učitelji se zavedamo zgodnjega pomena računalniškega opismenjevanja, zato v okviru medpredmetnih povezav uvajamo projektno učno delo, ki opremi učenca z znanjem, ki ga potrebuje pri vsakodnevnem delu z računalnikom oz. pri opravljanju šolskih obveznosti. Prispevek se osredotoča na uspešno učno motivacijo pri učencih višjih razredov. Že v 6. razredu učenci pri SLJ in leto kasneje pri izbirnem predmetu urejanje besedil oblikujejo dokumente v urejevalniku besedil in pripravijo preprosto projekcijo. Opremimo jih tudi z znanji, ki jim omogočajo pridobivanje koristnih informacij s spleta (v povezavi z besedilnimi vrstami). V 7., 8. in 9. razredu se učenci preizkušajo kot sooblikovalci svetovnega spleta. Ključne besede: računalniško opismenjevanje, spletno okolje, učna motivacija, slovenščina 1 Uvod Novejše raziskave o učenju učencev so predvsem zaradi napredka tehnologije opremila učitelje s podatki o tem, kako se učijo možgani. Spoznanja razumevanja učenčevega učenja je smiselno uporabiti v praksi, pri tem pa upoštevati implikacije za poučevanje ter potencialne organizacijske prilagoditve. Učno motivacijo lahko opredelimo kot skupen pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji. Zajema namreč vse, kar daje pobude za učenje, bodisi od zunaj bodisi od znotraj, prav tako pa učenje usmerja ter mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost. V primeru, da učenci ne sodelujejo aktivno pri pouku in se neradi ali pod prisilo lotevajo raznih aktivnosti, ki so povezane z učenjem, ter celo izostajajo od pouka, govorimo o pomanjkanju učne motivacije (Marentič Požarnik, 2000). Pomen učne motivacije pri učencih v spletnem okolju je večplasten in zahteva od učitelja temeljito pripravo. Motivacija mora biti usmerjena v učenčevo delo, v metode dela, s katerimi učencem približamo vsebine, in v učno okolje. Učiteljeva vloga je ta, da učence vpelje v svoj predmet in jih vodi pri samostojnem odkrivanju stvari. Želi, da sami pridejo do določenih pogledov, zato jih spodbuja, da izrazijo svoje misli in ideje. Učiteljev cilj je prispevati k osebnosti rasti učencev, pri tem pa se trudi, da bi bili pri učenju čim bolj aktivni in sproščeni. Spodbuja jih, da vsebine povezujejo z lastnimi izkušnjami in doživljanjem, da se o tem pogovarjajo in da se vedno znova sprašujejo, kaj vse še želijo spoznati (Marentič Požarnik, 2000). 2 Motivacijska načela Na uspešno učno motivacijo pri učencih višjih razredov zagotovo vpliva učitelj s svojo strokovnostjo, pripravo na pouk in povratno informacijo učencem. Učno motivacijo moramo izvajati v vseh fazah pouka, ne samo na začetku, ko učence usmerjamo oz. motiviramo za obravnavo nove učne snovi. Peklajeva poudarja, kako pomembno je, da znamo proslaviti vsak napredek in nove dosežke. S pravim načinom dela in ustrezno pomočjo lahko dosežemo zavidljive rezultate in spoznamo učenca tudi po drugi plati, kar se brez ustrezne usmeritve morebiti sploh ne bi zgodilo. Poudarja, da kakovostna šola temelji na kakovostnih učiteljih, na tem, kaj na koncu naredi učitelj pri pouku v razredu, prav tako je tudi pomoč učencem z učnimi težavami na koncu v veliki meri odvisna od tega, kaj in kako bo z njimi delal učitelj dan za dnem v okviru pouka (Peklaj, 2012, str. 26). Pri načrtovanju pouka slovenščine izhajamo iz posodobljenega učnega načrta za slovenščino iz leta 2011, upoštevamo specifike posameznih oddelkov in odločbe učencev, ki so vključeni v redni vzgojno-izobraževalni proces. Z računalniškim opismenjevanjem pri pouku slovenščine se ukvarjam že skoraj desetletje, saj se mi zdi, da je ključna kompetenca sodobne družbe v učnih načrtih obravnavana obrobno in se je učitelji slovenščine zaradi številnih meni neznanih razlogov pri vključevanju v pouk materinščine izogibajo. Tudi osnovnošolska učna gradiva za pouk slovenščine so dolga leta stopicala za sodobnimi IKT kompetencami in so se šele v zadnjih letih začela odzivati na potrebe računalniškega opismenjevanja. Trditev, da računalniško opismenjevanje ni stvar učiteljev slovenščine, je absurd, saj je to temeljna kompetenca 21. stoletja. Vsi pedagoški delavci smo namreč usposobljeni za podajanje osnovnih računalniških znanj. Obstajajo ključna motivacijska načela, na katerih temeljijo motivacijska prepričanja, strategije za uravnavanje motivacije in učno okolje ter implikacije za poučevanje 138 UČNA MOTIVACIJA

139 (Zavašnik Arčnik 2015; Boekaerts, 2013, str ): 1. Motivacija se izboljša, ko se učenci počutijo zmožne narediti tisto, kar se od njih pričakuje. 2. Učenci so bolj motivirani za učenje, ko zaznajo dosledno usklajenost med določenimi dejanji in dosežki. 3. Učenci so bolj motivirani za učenje, ko predmet cenijo in ko jim je jasen namen učenja. 4. Učenci so bolj motivirani za učenje, ko doživljajo pozitivna čustva v zvezi z didaktičnimi dejavnostmi. Negativna čustva jih odvrnejo od učenja. 5. Učenci so vztrajnejši pri učenju, ko lahko sami uravnavajo svoje potenciale in se znajo učinkovito spopadati z ovirami. 6. Učenci so bolj motivirani za učenje in za uporabo strategij za uravnavanje motivacije, ko čutijo, da je okolje naklonjeno njihovemu učenju. Pred konkretno predstavitvijo računalniškega opismenjevanja pri učnih urah velja opozoriti, da je potrebno ob vključevanju učencev s posebnimi potrebami (npr. učenci z disleksijo, avtizmom, z AHDH motnja pozornosti s hiperaktivnostjo idr.) ustvarjati pozitivno razredno klimo. Nepoznavanje drugačnosti po navadi obuja predsodke in ustvarja odklonilni odnos. Če učenci poznajo in ozavestijo vzroke za posebne potrebe posameznika, ga lažje sprejmejo in vključijo. To pozitivno vpliva na posameznika, ki se čuti sprejet. Tako so izpolnjeni pogoji za vzpostavljanje socialnih interakcij, za komunikacijo in uspešnejše učenje. 3 Računalniško opismenjevanje V učnem načrtu izbirnega predmeta Vzgoja za medije tisk, radio, televizija o razvijanju digitalne zmožnosti oz. kompetence ne zasledimo ničesar, glede na letnico izida (2006) tega tudi ni pričakovati. V sklopu izbirnega predmeta Tisk je pod opisom predmeta zapisano,»da učenci razumejo, da mediji sveta ne zrcalijo, ampak ga konstruirajo in ustvarjajo«. Nadalje piše, da učenci ob koncu prvega leta izdajo svoj časopis. V kontekstu zapisanega lahko dodamo, da je izdaja spletnega časopisa, ki je nastajal pri pouku slovenščine in pri omenjenih izbirnih predmetih, nadgradnja že zastavljenih in zapisanih smernic v učnem načrtu in se dopolnjuje s posodobljenim učnim načrtom za slovenščino (2011), kjer je v poglavju Informacijska tehnologija zapisano:»razvijanje digitalne zmožnosti se povezuje z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku, to je zmožnosti sprejemanja (poslušanja, gledanja in branja) in tvorjenja (govorjenja in pisanja) raznih besedil. Digitalna zmožnost vključuje zavestno in kritično rabo informacijskih tehnologij pri opravljanju šolskih in zunajšolskih obveznosti. Podprta je z rabo temeljnih informacijskih spretnosti v okviru IT, to je z rabo računalnika, da bi pridobili, ovrednotili, shranili, tvorili, oblikovali, predstavljali in izmenjevali informacije ter komunicirali in sodelovali na medmrežju (Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih zmožnostih za vseživljenjsko učenje in izobraževanje, 2006)«(Poznanovič Jezeršek, 2011, str. 111). Informacijska doba ponuja številne možnosti, s katerimi učencem približamo vsebine, opredeljene v učnih načrtih, hkrati pa jih v sam proces vključujemo kot aktivne udeležence. Pouk računalniškega opismenjevanja temelji na aktiviranju predznanja učencev (t.i. vrteča se možganska nevihta). Gre za preprosto, že uveljavljeno tehniko, s katero lahko precej hitro ugotovimo, kaj učenci o obravnavanem področju že vedo. Hkrati gre za tehniko, ki tudi pri učencih s posebnimi potrebami spodbuja in krepi ustvarjalno mišljenje in temelji na miselnih spretnostih, ki so tesno povezane z ustvarjalnostjo fleksibilnost, lahkotnost, izvirnost in dopolnjevanje. Ob tem se vsi učenci v oddelku naučijo poslušanja in strpnosti drug do drugega, učitelj pa pridobi zelo dobro povratno informacijo o predznanju učencev. Vrteča možganska nevihta se izvede tako, da se skupine učencev izmenjajo na eno ali dve minuti in dodajajo nove asociacije na določeno besedo (npr. tabla, tablica, e-tablica). Z izvajanjem vrteče se nevihte učencem popestrimo uvodno motivacijo, lahko pa jo uporabimo v vseh fazah pouka. Računalniško opismenjevanje otrok mora biti načrtovano in premišljeno, z njim pričnemo že v nižjih razredih osnovne šole, podrobneje pa se mu posvetimo ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja in v celotnem tretjem obdobju. Sklopi, ki jih obravnavamo pri pouku slovenščine, so štirje: slovenščina na spletu, urejevalnik besedila, elektronsko sporočanje in računalniška predstavitev. Predstavljamo primere učnih vsebin, ki jih zajemajo omenjeni sklopi, in motivacijske prijeme. 3.1 Slovenščina na spletu Temeljna metoda dela pri urah računalniškega opismenjevanja je sodelovalno učenje. Gre za učenje v manjših skupinah z namenom, da bi dosegli skupen cilj, da vsak učenec pri učenju doseže najboljše III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

140 možne učinke in drugim pomaga, da vsi dosežejo najboljše rezultate. Pomembno mesto pri tem imajo odnosi, ki se pri delu v skupini pojavljajo. Pri učni uri so učenci s posebnimi potrebami, ki imajo tudi dodatno strokovno pomoč, še posebej aktivni pri t. i. njihovih močnih področjih. Tako npr. učenec z disleksijo sodeluje zelo aktivno pri pogovoru, ki ponuja vprašanja, kot so: Razmisli, kakšno bi bilo življenje brez računalnikov in pametnih telefonov? Kaj si predstavljaš pod pojmom računalniško opismenjevanje? Katera znanja potrebuješ pri vsakodnevnih šolskih obveznostih? Težave pa se pojavijo pri branju razumevanju navodil, pri pisanju in črkovanju kljub povprečnim intelektualnim sposobnostim. Učenci pri urah brskajo po jezikovnih priročnikih, si pomagajo pri razumevanju in rešujejo problemske naloge (npr. s svojimi besedami razloži pojme pametni telefon, tablica in vinjeta). 3.2 Urejevalnik besedila Ure, ki se nanašajo na tvorjenje besedil, praviloma potekajo v računalniški učilnici. Delo z besedili zahteva zbranost in natančnost, kar učenci z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo težko dosežejo. Skupine učencev besedilo prepisujejo na računalnik in ga urejajo v urejevalniku besedil. Lahko delajo tudi v dvojicah, izberejo si poljubno temo, npr. s področja športa, kar deluje zelo motivacijsko. Nato dvojica poišče ustrezno besedilo na spletu in ga prenese v urejevalnik besedil. Učenca besedilo oblikovno uredita, lahko dodata tudi kakšno sliko. Pri vsem tem upoštevata pravila, ki smo jih dorekli ustrezna pisava, velikost črk, razmik med vrsticami, upoštevanje odstavkov, podnaslovov Zelo pomembna je učiteljeva povratna informacija, v kateri z argumenti pohvali opravljeno delo in opozori na pomanjkljivosti. 3.3 Elektronsko sporočanje Gre za področje, ki ga učenci praviloma ne obvladajo. V vseh razredih osnovne šole, zlasti pa od 6. razreda dalje, se trudimo, da učence navadimo na ustrezno tvorbo elektronskega sporočila. Pri elektronskem sporočanju poudarjamo, da moramo pri tvorbi e-sporočila upoštevati nagovor, ključne informacije, morda dodati priponko, zaključiti s pozdravom in podpisom. Primer motivacijskega sodelovalnega učenja je iskanje slovenskih pregovorov na spletu. Učenci jih prepišejo in uredijo v posebnem dokumentu, nato ga v priponki pošljejo na učiteljev e-naslov. 3.4 Računalniška predstavitev Na tem področju so razlike med učenci najmanjše. Praviloma učenci pripravijo kvalitetne računalniške predstavitve, si pomagajo in odpravljajo napake. Težimo k načelu»manj je več«in upoštevamo, da podajamo ključne informacije, daljše povedi nadomestimo s ključnimi besedami, dodamo slikovno gradivo, izberemo ozadje primerne barve, pisava naj bo dovolj velika, besedila s predstavitve ne beremo, ampak ga povemo s svojimi besedami. Učenci ob računalniški predstavitvi vadijo govorne nastope in se urijo na govornem področju in odpravljajo temo pri javnem nastopanju. 4 Sklep Neizpodbitno dejstvo je, da se bo tehnologija informacijske družbe nenehno spreminjala in razvijala. V družbi znanja morajo biti deležniki učitelji in učenci odprti za spremembe in sprejeti ponujene izzive sodobnega časa. Računalniško opismenjevanje z omenjenimi motivacijski prijemi prinaša pozitivno izkušnjo in dober primer učne prakse tudi pri učencih s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redni pouk. Potek učnega procesa je dinamičen, inovativen, poln vsakdanjih izzivov. Dosežen je tudi namen učne motivacije oblike in metode dela učinkujejo na vse učence, učimo se drug od drugega in dosegamo zastavljene cilje. Literatura Boekaerts, M. (2013). Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju. V H. Dumont, D. Istance in F. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Peklaj, C. (2012). Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj. Ljubljana: Znanstvena založba FF. Poznanovič Jezeršek, M. idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Zavašnik Arčnik, M. (2015). Vodenje za učenje. V M. Zavašnik Arčnik in J. Erčulj (ur.), Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju (str. 5 26). Ljubljana: Šola za ravnatelje. 140 UČNA MOTIVACIJA

141 Azemina Cinac, Osnovna šola Tržič, Tržič E-naslov: Kako motivirati z e-gradivi Povzetek: Dober začetek pa tudi privlačen zaključek učne ure imata velik vpliv na uspešnost poučevanja. Ko se učitelji pripravljamo na učno uro, veliko razmišljamo o motivaciji, ki je ključna za dobro razumevanje in nadaljnje delo pri posameznem učnem sklopu oz. temi.»poglavitni cilj vsake šole je motivirati učence, da širijo svoje potrebe, spreminjajo zavest, izboljšujejo in bogatijo svoje vedenje. Ni učenja brez motivov in uspešni so lahko le motivirani učenci in učitelji. Ti se zavedajo, da prav motivacija spreminja proces poučevanja v proces učenja.«(macuh, 2009) Pri pouku se učitelji poslužujemo tudi e-gradiv, največkrat v obliki motivacije, ki popestri pouk. V prispevku bom predstavila nekaj načinov za motiviranje in delo z e-gradivi. Ključne besede: motivacija, e-gradivo, internet, posnetek. Motivacija Poznamo več vrst motivacij. Kot dve najpomembnejši se pojavljata notranja in zunanja. Notranja motivacija je prirojeno in naravno nagnjenje za razvoj naših notranjih sposobnosti prek učenja, za katerega ni potrebna zunanja spodbuda. To pomeni, da se notranje motiviran človek ne oklepa zunanjih ciljev, kot so nagrada, dobra ocena, priznanje in uveljavitev v javnosti, saj so zanj značilne notranje motivacijske spodbude (radovednost, interesi, vzburjenje, zanos, pozitivna samopodoba). Za zunanjo motivacijo so značilne zunanje motivacijske spodbude, ki izhajajo iz okolja, so posredne, uporablja jih nekdo od zunaj (starši, učitelji, sošolci, vrstniki), da bi z njimi sprožil motivacijski proces. Zunanje motiviran človek deluje zaradi zunanjih posledic (pohvala, graja, nagrada, kazen, preverjanje in ocenjevanje), sama dejavnost ga ne zanima, delo je le sredstvo za doseganje dobrega in ogibanje slabemu. (Macuh, 2009) Pri pouku se vedno bolj uporablja tehnologija (Oblak, str. 13). Uporabo interneta pri pouku je potrebno skrbno načrtovati in sistematično uvrstiti v učno pripravo, tako da z njim učinkovito dosegamo zastavljene učne cilje (Oblak, str. 14). Za dober uvod v učno uro je tako potrebno pritegniti pozornost učencev, kar lahko storimo na več načinov, vendar z učno uro ne pričnemo, dokler niso vsi učenci pozorni; tako lahko pripravimo nekaj opornih točk, ki jih zapišemo na tablo, učenci pa ugibajo, kaj bodo počeli to uro. Na tablo lahko pritrdimo slikovno gradivo, ki pritegne njihovo pozornost ali v rokah držimo predmet, ki je povezan z učno vsebino. Vsako učno uro poskušamo učence motivirati drugače. Kadar se učitelji poslužujemo interneta oz. medmrežja, že pred začetkom učne ure poiščemo spletno stran, ki jo bomo učencem kot motivacijo prikazali. Internet in motivacija Internet je svetovno računalniško omrežje, ki ga sestavlja na tisoče drugih manjših omrežij, ki si med seboj izmenjujejo podatke. Svetovni splet je nekakšno skladišče spletnih strani, ki so shranjene na strežnikih po celem svetu. Vsaka spletna stran ima svoj URL-naslov. Za iskanje informacij na spletu uporabljamo programe, imenovane brskalniki (Internet Explorer, Mozilla Firefox, Google Chrome ). Najbolj priljubljen iskalnik je Google, v Sloveniji pa tudi Najdi.si. Gre za posebna spletna mesta, ki v posebni, iskanju prilagojeni obliki, hranijo vsebino skoraj vseh spletnih strani. Za poučevanje s pomočjo interneta učitelj potrebuje dostop do interneta, tehnično in programsko opremo ter potrebna tehnična in didaktična znanja. Učitelj mora znati delati z računalnikom in iskati po internetu. Internet se lahko uporablja v vseh stopnjah izobraževalnega procesa v uvodni motivaciji, pri obravnavanju nove učne snovi in pri preverjanju znanja. V učnem načrtu (2011) je raba e-gradiv zgolj nakazana, zato lahko učitelj sam izbira, kako jo bo vključil v pouk glede na interese učencev, znanja, ki ga ima o uporabi tehnologije, in glede na tehnologijo, ki jo ima na voljo. Raba tehnologije mora potekati skladno s cilji pouka. Primeri uporabe e-gradiv pri pouku slovenščine Pri pouku književnosti moramo uvodno motivacijo izbrati zelo previdno, saj je bistveni del ure obravnava besedila, ki ga morajo učenci podoživeti, zato se lahko zgodi, da jih preveč informacij raztrese in se pri obravnavi besedila težje osredotočijo nanj. Bistvo ure je, da učenci besedilo doživijo, da se poistovetijo z osebami, da se postavijo v čas dogajanja, da se v besedilo vživijo in da ga vrednotijo. Zato je bolj smiselno, če je uvodna motivacija kratka, vendar učinkovita, uporaba interneta III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

142 je smiselna le, kadar učitelj presodi, da bo na tak način učence najbolje motiviral in pripravil na obravnavo besedila. (Oblak, str. 47) a) Uporaba slikovnega in video gradiva kot ponazoril 1. primer: Pri obravnavi bajke Orfej in Evridika vprašam, če vedo, kdo je Orfej, nato pa skupaj vtipkamo njegovo ime v spletni iskalnik. Pojavijo se slike, podatki in tudi video posnetki, ob katerih se zastavljajo nova vprašanja o tem, kdo je bil in zakaj je pomemben, učenci pa mi pomagajo pri odločanju, kaj bi si (natančneje) pogledali. Ob tem se učijo dela z internetom, predvsem s spletnimi iskalniki, zaradi možnosti soodločanja pa je večja tudi njihova motivacija. Učence vodim z vprašanji in jih pri iskanju usmerjam: -»Koliko zadetkov prikaže iskalnik?«učenci ugotovijo, da je zadetkov preko , iz česar sklepajo, da gre za pomembno temo. -»V zvezi s čim se uporablja njegovo ime?«učenci ugotovijo, da se njegovo ime navaja v zvezi z Ovidovim besedilom Orfej in Evridika (torej v literaturi), opazna pa je tudi povezava z glasbo (ime opere, zbora). - Učenci na hitro preletijo prispevek na Wikipediji in ugotovijo, da je Orfej junak v mitološki zgodbi o Orfeju in Evridiki. Vprašam, če zgodbo poznajo, spodbujam jih k razmišljanju, iz katerega časa je zgodba (»Kakšna so imena? Ali so slovenska?«,»katere mitološke zgodbe poznate? Kdaj so nastale?«). -»Kaj mislite, s čim se je Orfej ukvarjal?«učenci sklepajo, da se je ukvarjal z glasbo. - Prisluhnejo lahko tudi odlomku iz opere Orfej. - Pogledajo lahko slike, povezane z iskalnim geslom. Na podlagi slike na prosojnici poskušajo uganiti vsebino besedila. Učenci vidijo, da je zgodba pogosto upodobljena, kar priča o njeni priljubljenosti. Slika 1 Orfej in Evridika - Skupaj povzamejo, kaj so o Orfeju izvedeli iz spletnih iskalnikov: da je iz grških časov, da je glasbenik, da se ob njem omenja Evridika. - Pogledajo še spletno stran o Orfeju in Evridiki projekta Slovenščina 8 ( si/gradiva/w3/slo8/002_bajka/bajka_uvodna_motivacija_1.ht ml). - Lahko pokažem sliko podzemlja, kot jo je v lanskem šolskem letu s pomočjo programa Slikar ustvarila učenka 8. razreda. Ob tem tudi sami razmišljajo o upodobitvi na podoben način in iščejo povezave z vsebino. 2. primer: Pri obravnavi pesmi Čaša nesmrtnosti Antona Aškerca pokažem sliko mošeje, derviša, keliha, korana in prosim učence, naj za vsako besedo napišejo smiselno poved. 3. primer: Uvodna motivacija pri obravnavi romance Turjaška Rozamunda je lahko slika hrasta in gradu Turjak. Ker gredo učenci 7. razredov na ekskurzijo po Dolenjski, obiščejo tudi grad Turjak. Prepoznajo obe sliki in pripovedujejo, kaj so si zapomnili z ekskurzije. 4. primer: V 6. razredu učencem pokažem sliko zlobne mačehe iz pravljice Sneguljčica. Spomnijo se vsebine, značilnosti pravljice in naslovov, ki jih že poznajo. Nekaj učencev na kratko obnovi znano pravljico. b) Uporaba spletne strani Youtube Nekaj primerov: Film o Ben Huru pri obravnavi ljudske pesmi Galjot. Zvočni posnetek reke Vltave ob obravnavi pesmi Soči in primerjava z vsebino. Intervju s Tonetom Pavčkom, kjer odgovarja na vprašanje, zakaj je svojo pesniško zbirko poimenoval Majnice. Posnetek je uvod v obravnavo domačega branja. Besedilo pesmi raperja Roka Terkaja Glosa v 9. razredu. Pred obravnavo Prešernove Glose v drugi učni uri, ko učenci že poznajo umetnostno besedilo, pustim posnetek rapa. Učenci se spomnijo vsebine in jo primerjajo s Terkajevim besedilom. Motivacija pri obravnavi knjige za domače branje Čudo. Učencem po prebrani knjigi pokažem posnetek Canadian Tire, ki govori o drugačnosti. V razgovoru poskušajo primerjati obe zgodbi. Uglasbena pesem Vlada Kreslina O, Vrba pred obravnavo Prešernovih sonetov. Motivacija pred obravnavo Dnevnika Jadrana Krta. Učencem prikažem spletno stran Župca.net, kjer v rubriki Moja soba najdemo dnevnike, nekaj zanimivih dnevnikov pa preberemo. Puškinova balada Pesem o Tanji. Učenci v uvodni motivaciji doživeto poslušajo pesem, ki sem jo izbrala za motivacijo, ker jo izvaja tržiška glasbena skupina Sedmina, ki jo učenci dobro poznajo. 142 UČNA MOTIVACIJA

143 c) Posnetki založb V šoli uporabljamo delovne zvezke založbe Mladinska knjiga. Predstavila bom nekaj primerov rabe e-gradiv s pomočjo posnetkov te založbe. 6. razred: An, ban, pet podgan (opis igre); Zdravja ne odtehtajo vsi zakladi sveta (opis bolezni); slušni posnetek o razvoju živali. 7. razred: Materni jezik, poslušamo uradni pogajalni pogovor. 8. razred: Striženje psa (opis postopka), Klopotec (opis naprave), slušni posnetek pogovora Alenke s prijateljicami o zunajšolski dejavnosti. 9. razred: S kolesom na potep (potopis); Čepa, najlepša soteska na Koroškem (opis poti). d) Uporaba elektronske pošte kot motivacije Z učenci devetih razredov na kratko ponovimo značilnosti besedilnih vrst, kot so pismo, vabilo, opravičilo, zahvala. Prosim jih, da mi do naslednje ure kot e-pošto pošljejo uradno šaljivo pismo šolskemu inšpektorju z zahtevo, da morajo vsi učitelji na tečaj iz slengovskih izrazov. Po prebranih besedilih učenci dobijo povratno informacijo o vsebinski, oblikovni in jezikovni ustreznosti besedil. Nekaj izvirnih besedil objavimo v šolskem časopisu. e) Uporaba spletnih slovarjev, pravopisov, Wikivira 1. primer: Motiviranost učencev lahko dosežemo tudi z uporabo spletnih slovarjev in pravopisov. Pri pouku najpogosteje uporabljam spletno stran Fran.si ob nerazumevanju literarno-teoretičnih pojmov, kot na primer pri obravnavi basni v sedmem razredu. Učenci lahko spletni slovar uporabijo tudi, kadar ne razumejo določenega literarnega pojma, npr. didaskalija, bajka ali mit ipd. Kot motivacijo po obravnavi besedila lahko na spletu s pomočjo slovarjev sami poiščejo neznano besedo na začetku ure. Pri tem se učijo tudi uporabe slovarjev. 2. primer: Učenci raziščejo, kdaj, kje, čemu se praznuje velika noč. Raziskovanje običaja oz. praznika je lahko uvod v obravnavo besedil Na jurjevo ali Tri pisanke. 3. primer: Učenci s pomočjo Wikivira iščejo podatke o izvirnih besedilih slovenskih avtorjev. Ob obravnavi Simona Gregorčiča naročim učencu, naj poišče Gregorčičevo pesem Moj črni plašč. Ko na hitro preletimo pesem, vprašam, ali iz pesmi razbere, kaj je bil pesnik po poklicu. f) Razvijanje narodne in državne zavednosti - Pokažem fotografijo kovanca za 1 evro, na katerem je doprsni portret Primoža Trubarja. Učenci se pred obravnavo reformacije spomnijo avtorja prve slovenske tiskane knjige in besed STATI INU OBSTATI. - Pokažem fotografijo kovanca za 2 evra, na katerem je reliefni obris portreta dr. Franceta Prešerna. Spomnijo se tudi verza Žive naj vsi narodi in rokopisa Zdravljice ter slovenske državne himne, ki ji lahko prisluhnemo. Ob tem vstanemo in mirno poslušamo himno, ne da bi po končanem posnetku ploskali. - Pokažem fotografijo kovanca za 2 centa, na katerem je knežji kamen. Učenci nadgradijo znanje z zgodovino. Učencem naročim, naj do naslednjič v šolo prinesejo primere kovancev z enakimi ali s podobnimi simboli, kot je na primer kovanec za 1 cent s podobo štorklje. Fotografije sem kot e-gradivo uporabila zlasti zaradi nazornosti in večje vidljivosti pri projekciji na tablo. Zaključek V prispevku sem poskušala predstaviti nekaj primerov rabe e-gradiv s pomočjo interneta. Internet lahko učitelj pri uvodni motivaciji uporablja le občasno, saj je bolje, da uporablja več različnih oblik motivacije. Pomembno je, da učitelj presodi, koliko časa bo posvetil uvodni motivaciji. (Oblak, str. 46) Osredotočila sem se predvsem na pouk književnosti, čeprav e-gradiva pogosto uporabljam tudi pri neumetnostnih besedilih. Poudariti moram, da se spoprijemam z vedno novimi izzivi in to, kar je danes za učence aktualno, mogoče naslednje leto ne bo več, zato izbiram e-gradiva tudi na podlagi sodobnega življenja in aktualnosti. Tako sem vpletla v pouk veliko aktualnih primerov, ki jih učenci poznajo in zato tudi lažje doživljajo. Kljub najsodobnejši tehnologiji pa nič ne more zamenjati učitelja in njegove vloge, ki jo ima pri poučevanju. Uvajanje e-gradiv pa pri pouku omogoča nove didaktične pristope. E-gradiva omogočajo pridobitev znanja in spretnosti, ključnih kompetenc 21. stoletja. Hkrati omogoča dostop do velike količine podatkov učitelji pa jih uporabimo smiselno. Prednost je v večji nazornosti in s tem v učinkovitejšem posredovanju znanja. Ko nekaj prikažemo, česar ne moremo pokazati v živo, razvijamo predstavljivost, motiviranost za III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

144 učenje. To so lahko različne ilustracije, posnetki, prosojnice. Primer slabe rabe pa bi bil, ko bi na tak način predstavili kozarec, namesto da bi ga prinesli s seboj in bi ga lahko učenci sami otipali. Literatura Macuh, B. (2009). Kako motivirati sebe in učence za aktiven pouk. ešolski razgledi: Strokovno-informativni časnik za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo. Oblak, M. (2012). Uporaba interneta pri pouku književnosti v osnovni šoli. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Vogel, J., Čuden M., Košak, T. (2017). Interaktivni samostojni delovni zvezek, Ljubljana: Mladinska knjiga. 144 UČNA MOTIVACIJA

145 Rudolf Šuligoj, Gimnazija Nova Gorica E-naslov: Uporaba sodobne tehnologije pri pouku fizike Povzetek: Pri pouku fizike uporabljam Vernierove senzorje, ki jih priključim na Vernierov računalniški vmesnik LabQuest. Vmesnik in merilniki zaradi svoje praktičnosti omogočajo meritve tudi izven učilnice. V prispevku predstavim primer, kako dijaki izven učilnice z uporabo sodobne tehnologije spoznajo, preverijo in utrdijo učne snovi kot so sile na klancu, premo in krivo gibanje, Newtonovi zakoni, energije, delo sile. Dijaki z GPS senzorjem in barometrom, ki ju priključijo na Vernierov računalniški vmesnik, izmerijo lastno gibanje med smučanjem po smučarski progi in tudi med dvigovanjem z žičnico. Svoje gibanje analizirajo s programoma Logger Pro in Google Earth. Izkustveno učenje z uporabo sodobne tehnologije naredi pouk privlačnejši in nazornejši, kar dijake zagotovo dodatno motivira. Ključne besede: fizika, izkustveno učenje, sodobna tehnologija, Vernier Uvod Na Gimnaziji Nova Gorica opažam povečanje razlik med vpisanimi dijaki. Razlikujejo se v pričakovanjih, sposobnostih in pripravljenosti za lastno obogatitev oz. nadgradnjo znanja. Širok spekter dijakov in pestra ponudba strokovnih ekskurzij po Sloveniji, po tujini, šole v naravi, izmenjave, športni dnevi prispevajo k pretrganju kontinuiranega usvajanja znanja. Sodobna učna tehnologija omogoča fleksibilno organizacijo dela pri fiziki, saj lahko prestavim učilnico na smučišče, v Trento, na športna prizorišča, na cesto, na bazen, na Cerje, v iskanje sončne ure, v bolnico in še kam. Cilji tovrstnega odziva na izziv poučevanja so povečati interes dijakov za fiziko, osmišljanje znanja, motiviranje dijakov in timsko poučevanje. Sodobna tehnologija pri pouku fizike omogoča lastno vključenost dijakov v poskus in preverjanje naravnih zakonitosti z notranjo motivacijo. V prispevku predstavljam, kako sem izpeljal fiziko na smučanju. Fizika na smučanju Fiziko na smučanju sem izvedel z dijaki na dveh različnih lokacijah. S tovrstnim delom sem pričel v Bovcu in kasneje nadaljeval v Forniju di Sopra v Italiji. Merilno opremo Vernier, ki je prikazana na Sliki 1, smo imeli v nahrbtnikih. Na Vernierov računalniški vmesnik LabQuest 1 (LabQuest 1, 2011) smo pred vstopom v kabinsko žičnico oz. pred nekaj spusti po smučišču priključili GPS in barometer. Meritve so dijaki analizirali s pomočjo programov Google Earth (Google Earth 2011, 2015) in Logger Pro (Logger Pro, 2011). Na Sliki 2 so prikazane meritve senzorja GPS s programom Google Earth na dveh različnih lokacijah, kabinska žičnica od Bovca do Kanina in na smučišču Forni di Sopra v Italiji. Kaninska kabinska žičnica Pri kaninski žičnici dijaki ocenijo, za koliko največ izmerjeni potek žičnice odstopa od dejanskega. Pri tem si pomagajo npr. s teniškim igriščem, na Sliki 2 je označeno z rumenim krogom, njegove dimenzije lahko poiščejo na spletu ali pa ga izmerijo kar v kraju nastanitve in s tem pridejo do merila. Z dobljenim merilom dijaki dolžino žičnice primerjajo z dolžino, ki jo odčitajo s programom Google Earth. Iz časovnih odvisnosti nadmorske višine in zračnega tlaka, gl. Sliko 3, dijaki pojasnijo, kje, kdaj in zakaj se črtam v grafih spreminja naklon. Na sliki 3 je razvidno, da se pritisk povečuje, ko se nadmorska višina zmanjšuje (med 1600 s in 1700 s po začetku merjenja). Različno hitro dviganje s kabinsko žičnico prepoznajo z različnimi nakloni v grafih. Iz podatkov, kjer se višina in pritisk nekaj časa ne spreminjata, preštejejo število vmesnih postaj žičnice med Bovcem in Kaninom. Ker se malo po 2000 sekundah od začetka merjenja tlak ne spreminja več, sklepajo, do približno katere nadmorske višine lahko uporabljamo barometer. Iz spremembe tlaka med dviganjem izračunajo tudi povprečno gostoto zraka po formuli (Mohorič in Babič 2012): Premo in enakomerno smučanje S povečavo manjših odsekov grafa zemljepisne širine na ordinati in zemljepisne dolžine na abscisi, gl. Sliko 4, dijaki poiščejo ustrezni območji, kjer so smučali premo in enakomerno. Pri tem upoštevajo, da GPS zajema podatke vsako sekundo. Pri izračunih uporabljajo svojo maso. Hitrost ob različnih časih in legah ugotovijo z ustrezno izbiro fizikalnih količin na ordinati in abscisi v programu Logger Pro. V prvem delu naloge dijaki izračunajo pot, ki so jo presmučali v določenem časovnem intervalu, strmino klanca, dinamično komponento sile teže, koeficient trenja med smučmi ter snežno podlago III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

146 in silo trenja. Sile upora v izračunih v prvem delu ne upoštevajo. Dijaki izračunajo pot z odčitkom hitrosti, ki je od 535. sekunde do 542. sekunde 8 ms-1. V tem časovnem intervalu smučar prevozi 56 metrov. Do izračuna naklona klanca pridejo s pomočjo grafa višine v odvisnosti od časa. Za izračun strmine klanca ugotovijo, da se smučar na dolžini 56 metrov spusti za 7 metrov: Dinamično komponento sile teže smučarja z maso 80 kg izračunajo po formuli (Mohorič in Babič 2012): Pri premo enakomernem gibanju na klancu je dinamična komponenta sile teže po velikosti enaka sili trenja, statična komponenta sile teže, Fs = Fg cosa, pa pravokotni komponenti sile podlage F -. Koeficient trenja izračunajo po formuli (Mohorič in Babič 2012): Silo trenja izračunajo še z izrekom o kinetični in potencialni energiji (Mohorič in Babič 2013): Za izračun sile trenja z izrekom o kinetični in potencialni energiji potrebujejo spremembo kinetične in potencialne energije. V meniju Data v programu Logger Pro uporabijo za izračuna kinetične energije, potencialne energije in na njune vsote ukaz New Calculated Column. V meniju Insert z ukazom Graph vstavijo graf časovne odvisnosti skupne kinetične in potencialne energije smučarja. Sprememba energije med 535. sekundo in 542. sekundo je 5700 J. Enako spremembo dobijo, če uporabijo za izračun spremembe potencialne energije spremembo višine 7 metrov, ker pri premo in enakomernem gibanju ni spremembe kinetične energije. Izračun sile trenja: Za gibanje od 551. do 563. sekunde dijaki uporabijo podatek o koeficientu trenja iz prvega dela naloge. Na enak način kot v prvem delu izračunajo strmino klanca, ki je tokrat 10, saj se smučar na 72 metrov dolžine spusti za 13 metrov. Dinamična komponenta sile teže je na tej strmini 136 N in sila trenja 93 N. Z uporabo I. Newtonovega zakona izračunajo silo upora zraka: Krivo gibanje Na Sliki 5 je povečano območje s Slike 4. Prikazani so štirje zavoji smučarja. Iz časovne odvisnosti hitrosti dijaki ugotovijo, da je na prikazanem delu hitrost smučarja okoli 6 ms-1. Dijaki so ocenili širino hodnika, to je širina, na kateri smučar vijuga. Ocenili so polmer krožnice v enem od zavojev in rezultanto zunanjih sil na smučarja v tem zavoju. Ker senzor GPS beleži meritve vsako sekundo, v kateri se smučar premakne za 6 metrov, je širina hodnika okoli 30 metrov. Na Sliki 5 je z rumeno ponazorjena krožnica, katere krožni lok je del krožnega zavoja smučarja. Iz obsega te krožnice, ki je okoli 36 metrov, dobijo dijaki polmer krožnega zavoja, tako da delijo obseg z 2π. Dobljeni polmer je skoraj 6 metrov. Rezultanto zunanjih sil na smučarja v krožnem zavoju izračunajo po formuli (Mohorič in Babič 2012): V prvem in zadnjem zavoju sta rezultanti sil na smučarja z maso 80 kg okoli 760 N, v tretjem 600 N. 146 UČNA MOTIVACIJA

147 Zaključek Menim, da je vključevanje fizike v vsakdan šole, ki je vse bolj razgiban, uspešen način za popularizacijo ne samo fizike ampak naravoslovja nasploh. Pri tem nam je v veliko pomoč sodobna tehnologija, ki jo lahko uporabljamo tudi izven učilnic. V več fizikalnih učbenikih srečamo računske naloge s smučarjem. Preveriti in utrditi učno snov z lastnim telesom je nekaj, kar dijakom zagotovo ostane v spominu. Pri vsem tem izdatno pripomore sodobna tehnologija, ki ponuja veliko možnosti za privlačnejši in nazornejši pouk tudi v izvenšolskem okolju. Fizika na smučanju poleg predstavljenih rezultatov omogoča vrsto drugih preverjanj naravnih zakonitosti, npr. analiza premo enakomerno pospešenega gibanja ali pa računanje različnih koeficientov upora smučarja pri različnih ravnotežnih položajih smučarja s formulo (Mohorič in Babič 2012): Ko po sneženju nastanejo pogoji za to, da lahko smučar zapelje v nesteptan sneg, se odpirajo možnosti analize meritev, zakaj na smučeh pri različnih silah trenja spreminjamo ravnotežni položaj. Smučarja pri povečanem trenju vrti v smeri naprej, ko velikost ročice navora ni več enaka nič, pri zmanjšanju sile trenja pa zavrti smučarja v smeri nazaj. Če želi smučar pri spremenjeni sili podlage ostati v enakem položaju, potrebuje več dela mišic in troši več energije. Literatura Google Earth. Pridobljeno in , iz LabQuest 1. Pridobljeno , iz Logger Pro. Pridobljeno , iz Mohorič, A. in Babič, V. (2012). Fizika 1. Ljubljana: Mladinska knjiga. Mohorič, A. in Babič, V. (2013). Fizika 2. Ljubljana: Mladinska knjiga. Slika 1: Merilna oprema. Vernierov računalniški vmesnik LabQuest 1, senzor GPS in barometer Slika 2: Meritve z GPS senzorjem, prikazane na zemljevidu v programu Google Earth. Levo Forni di Sopra, desno kaninska žičnica. Z rumenim krogom je označeno teniško igrišče. Slika 3: Zgoraj je časovna odvisnost tlaka Slika 4: Prikaz smučanja po progi v Forni di Sopra spodaj časovna odvisnost višine. in izbira dveh območij premo in enakomernega gibanja III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

148 Jure Ozvatič, OŠ Draga Kobala Maribor E-naslov: Interaktivne vsebine kot motivacija za učenje učencev z učnimi težavami Povzetek: V učnem procesu je uporaba sodobne tehnologije v različnih učnih korakih lahko kvalitetno motivacijsko sredstvo zlasti za učence z učnimi težavami. Ti se pogosteje srečujejo z nižjimi rezultati na učnem področju, njihove težave in učni primanjkljaji so izrazitejši. Pri učenju in usvajanju učnih vsebin se pojavi odpor ter nemotiviranost za nadaljnje učenje. V zadnjem obdobju se v pedagoškem procesu uporablja IKT tehnologija z interaktivnimi vsebinami. Učenci z učnimi težavami se težje učijo, saj potrebujejo več časa za memoriranje informacij, več ponovitev in tudi prilagojeno podajanje učnih vsebin. Dodatno jih je potrebno spodbujati in motivirati pri njihovem delu. Z interaktivnimi učnimi vsebinami ter multisenzornim prilagojenim podajanjem informacij je učna motivacija močnejša in uporaba IKT tehnologije za učence privlačnejša. Pri aktivni vključenosti učencev z uporabo interaktivnih nalog so učenci motivirani in s tem je pomnjenje informacij uspešnejše in trajnejše. S tem bodo učenci pridobili na samozaupanju, samopodobi in bodo motivirani usvajali nadaljnje učne vsebine. Ključne besede: učne težave, sodobna tehnologija, motivacija 1 Uvod Učenci s posebnimi potrebami so zelo heterogena skupina, kajti njihovi primanjkljaji zajemajo širok spekter področij. Nekateri so zaradi tega med vrtniki stigmatizirani in marginalizirani, večji del skupine pa je vendarle vpet in aktiven del družbe, saj imajo vsi možnost za družbeno, socialno vključenost ter aktivnosti. Strokovna podpora in izobraževanje teh otrok je v zadnjih letih skozi procese integracije, inkluzije znotraj izobraževanja v institucijah omogočila razvoj strpnejšega in prijaznejšega okolja, ki pozitivno vpliva na njihovo samopodobo ter doseganje boljših rezultatov. V praksi opažamo, da je s pomočjo IKT tehnologije večja in kakovostnejša možnost motiviranja otrok z učnimi težavami za učenje, usvajanje ter pomnjenje znanja. Različne spletne interkativne vsebine, orodja in multimedijski pripomočki omogočajo dinamično, nazorno, dostopnejše, multisenzorno podajanje informacij, ki so za učence zanimive, privlačne ter jih motivirajo za procesiranje, obdelavo vsebin in njihovo pomnjenje. S tem pa posledično raste njihova samopodoba, zaupanje v lastne zmožnosti in zmanjšanje stresa in pritiskov zaradi učenja, hkrati pa informacije bolje memorirajo. 2 Učne težave Med učenci v šolah so tudi vrstniki, ki počasneje usvajajo znanja in spretnosti pri učnih predmetih. Zaradi tega so manj uspešni, dosegajo slabše rezultate pri preverjanju in ocenjevanju svojega pridobljenega znanja. Imajo različne oblike učnih težav in potrebujejo dodatno obliko pomoči pedagoških delavcev. Učne težave se lahko pri učencih kažejo kot posledica prepleta dejavnikov, ki vplivajo na učenčevo šolsko delo podpovprečne in mejne intelektualne sposobnosti, slabše razvite samoregulacijske sposobnosti, težave v socialno-emocionalni akomodaciji, primarna socialno-kulturno-jezikovna drugačnost, socialna in kulturna deprivacija oz. izoliranost, pomanjkanje motiviranosti za delo Učenci z izrazitimi učnimi težavami potrebujejo dodatno specialno strokovno pomoč, ki jo izvajajo specialni pedagogi ali drugi strokovni delavci za delo z učenci s posebnimi potrebami (Nagode, 2008). Učne težave se kažejo na različne načine in vplivajo na nekatere ali mnoge vidike posameznikovega življenja (izobraževanje, delo, interakcije v družini, socialnem okolju). Učenci imajo lahko enega ali več primanjkljajev, ki se med seboj prepletajo ali so ločeni ter vplivajo na učno delo in na samo življenje. Dražljajev in informacij iz okolice ne sprejemajo, analizirajo in nanje ne reagirajo enako kot sovrstniki, zato so nekatere poti učenja ovirane. Učinkovitost sprejemanja in izražanja informacij so zaradi kognitivnih primanjkljajev na nekaterih področjih zmanjšane. Na teh področjih se zato težko učijo na tradicionalen način in s hitrostjo, ki je sprejemljiva za njihove vrstnike (Nagode, 2008; Košir idr, 2008). 2.1 Splošne in specifične učne težave Učne težave so klasificirane na splošne in specifične učne težave. Prve so težave, kjer ima otrok težave pri usvajanju znanj in veščin pri vseh predmetih. Specifične učne težave se kažejo pri usvajanju znanj in veščin samo na enem področju ali posameznih področjih učenja. Učne težave se kažejo od lažjih do težjih, od enostavnih do kompleksno povezanih ter so lahko navezane na celoten čas šolanja oz. vse življenje. Odzivi otrok na učne težave so različni ter jih tudi različno uspešno premagujejo, saj so 148 UČNA MOTIVACIJA

149 to težave kompleksne težave z dolgotrajnimi in raznovrstnimi posledicami (Kočnik Goršič, 2002 in Magajna, 2009). Učencem z učnimi težavami se lahko kljub intelektualnim sposobnostim pojavljajo izrazite težave pri branju, pisanju, pravopisu in/ali računanju. Pojavljajo se tudi zaostanki v razvoju in/ali motnje pozornosti, pomnjenja, mišljenja, koordinacije, komunikacije, socialnih sposobnosti in/ali emocionalnega dozorevanja. Splošne učne težave so značilne za zelo heterogeno skupino učencev, ki imajo pomembno večje težave pri usvajanju znanj in spretnosti pri enem ali več predmetih kot njihovi vrstniki (Magajna, Kavkler, Čačinovič Vogrinčič, Pečjak, in Bregar Golobič, 2008). Pri specifičnih učnih težavah so vključene specifične motnje branja (disleksija), pravopisne težave (disortografija), specifične motnje računanja (specifične aritmetične učne težave in diskalkulija), motnje pisanja (npr. disgrafija) in primanjkljaji na področju praktičnih ter socialnih veščin (neverbalne motnje učenja in dispraksija). Težave na področjih učenja opredeljujejo učenčeva močna in šibka področja. Učenec s primanjkljaji ima na nekaterih področjih učenja (branje, pisanje, računanje, pravopis) izrazito nižje izobraževalne dosežke glede na starost, razred, sociokulturno okolje in intelektualne sposobnosti. Pri zagotavljanju iskanja rešitev ter pomoči se zagotavlja prilagoditve metod in oblik dela (notranja diferenciacija in individualizacija), vključevanje v dopolnilni pouk in v druge oblike individualne in skupinske pomoči pred postopkom pridobivanja odločbe za otroke s posebnimi potrebami (Magajna idr., 2008). Kriteriji za prepoznavanje nižje in višje stopnje težavnosti specifičnih učnih težav ali za prepoznavanje učencev s PPPU za namen usmerjanja se delijo na dve stopnji oz. skupini: - nižjo stopnjo težavnosti, ki vključuje lažje specifične učne težave in del zmernih učnih težav, - višjo stopnjo težavnosti, ki vključuje del zmernih, predvsem pa hujše in najhujše specifične učne težave (PPPU). Za nižjo stopnjo učnih težavnosti je značilno: - Izvajanje na večini področij kurikula je znotraj območja, ki se pričakuje pri večini vrstnikov. Izvajanje na enem ali več področjih (branje, pisanje, računanje) je nižje od pričakovanega (npr. na spodnji meji pričakovanega). - Učenec pri nekaterih specifičnih temeljnih veščinah (npr. pri branju, pisanju, štetju, računanju itd.) dosega raven, ki še zadostuje za zadovoljivo delovanje v okviru kurikula kot celote (t.j. doseganje predpisanih standardov znanja), vendar predstavlja raven obvladanja veščine oviro za napredovanje v skladu z njegovimi zmožnostmi in drugimi dosežki. - Metode»dobre poučevalne prakse«pri rednem in dopolnilnem pouku ne zadostujejo za premostitev zgoraj omenjenih težav, zato učenec potrebuje druge individualne ali skupinske oblike pomoči, ki jih izvajajo učitelji, svetovalni delavci in/ali mobilni specialni pedagogi. - Pri učencu lahko opazimo izogibanje obveznostim ali doživljanje frustracij pri nalogah, ki zahtevajo rabo njegovih šibkih funkcij, pripravljen pa se je lotiti reševanja drugih nalog. Za višjo stopnjo težavnosti je značilno: - Pomanjkljivo obvladovanje temeljnih spretnosti otežuje učencu sledenje in napredovanje na širših področjih kurikula (npr. pismenost je na ravni, ki učencu zelo otežuje dostop do pisnih materialov ali izvajanje pisnih nalog na katerem koli področju kurikula). - Kljub skrbno zasnovanim (ciljno usmerjenim) oblikam pomoči ni opaznega napredka na področjih specifičnih primanjkljajev. - Tudi različni alternativni pristopi in poskusi kompenziranja specifičnih primanjkljajev niso učinkoviti in ne zagotavljajo zadostnega napredovanja v okviru zahtev kurikula oziroma izobraževalnega programa (učnih načrtov). - Pri učencu sta frustracija in oškodovano samospoštovanje kot posledica zgoraj omenjenih težav izražena do te mere, da postane splošno nemotiviran za učenje, izostaja od pouka, izrazijo se čustvene in/ali vedenjske težave. - Učenci z izrazitimi specifičnimi učnimi težavami potrebujejo dodatno specialno strokovno pomoč, ki jo izvajajo specialni pedagogi ali učitelji na svojem predmetnem področju, če so se izpopolnjevali za delo z učenci s posebnimi potrebami (Nagode, 2008). Učenci s specifičnimi učnimi težavami oz. primanjkljaji ne predelujejo dražljajev tako kot vrstniki, zato so nekatere poti učenja ovirane. Učinkovitost sprejemanja in izražanja informacij je zaradi kognitivnih primanjkljajev na nekaterih področjih zmanjšana. Na teh področjih se zato težko učijo na tradicionalen način in s hitrostjo, ki je sprejemljiva za njihove vrstnike (Magajna idr., 2008). III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

150 3 Motivacija za učenje Posameznik je lahko motiviran s samo aktivnostjo ali pa je lahko prisotna tudi zunanja prisila. Avtorja Ryan in Deci (2004 v Kerneža, 2016) ločita intrinzično motivacijo, ki se nanaša na ukvarjanje posameznika z nečim, kar je zanimivo, ugodno, prijetno ter samo nudi zadovoljstvo, brez zunanjih in notranjih pritiskov ter brez pričakovanja nagrade. Ekstrinzična motivacija se nanaša na posameznikovo ukvarjanje z dejavnostjo, ki zaradi zunanjih ali notranjih pritiskov vodi k ciljem, ki izhajajo iz okolja. Teorija samodoločanja (Ryan in Deci 2004, v Kerneža, 2016) omenja še amotivacijo, kjer posameznik sploh ne reagira ali reagira pasivno, saj ima občutek, da mu za uspešno ukvarjanje z aktivnostjo primanjkujejo sposobnosti, aktivnost je zanj prezahtevna in mu kljub vloženim naporom ne bo uspelo. Motivacija je pomemben dejavnik dinamike učnega procesa, saj le motivirani učenci učenje začnejo, se učijo (sprašujejo, poslušajo, sodelujejo, preizkušajo, berejo, razmišljajo, primerjajo, doživljajo, vrednotijo, ustvarjajo ) in pri učenju vztrajajo, vse dokler ne končajo učnih nalog ali ne dosežejo zastavljenih učnih ciljev. Z upoštevanjem motivacijskih značilnosti učencev za učinkovitejše poučevanje bo njihovo učenje in znanje kakovostno ter trajnejše. Dejavniki, ki vplivajo na učno motivacijo in samo učenje, so se spreminjali ter dopolnjevali. Učence pri vstopu v šolski učni proces že spremlja družinsko, ožje socialno ter institucionalno predšolsko okolje. Vsak izmed njih sovpliva na posameznikov razvoj in motiviranost za učenje. V kasnejših raziskavah so preučevali akterje v šolskih interakcijah učiteljeve osebnostne lastnosti, strategije ter stil vodenja, vrstniške odnose, šolsko klimo (Juriševič, 2012). Mikroklima v razredu je odvisna tudi od učiteljevega zanimanja za medvrstniške odnose ter življenja otrok izven šole, njihovih aktivnostih izven šolskega časa. Učitelj učencem z učnimi težavami in premajhno vključenostjo v razred nudi oporo pri vključevanju v razredno okolje, aktivnosti, pouk ter upošteva njihove primanjkljaje. Med šolami prihaja do različnih spodbujanj motiviranosti učiteljev za poučevanje in motiviranost otrok za učenje (Košir, 2013). Učenec potrebuje tudi občutek varnosti in zaupanja v šolsko okolje, da bo lažje premostil nemotiviranost in ohranil zaupanje v lastne zmožnosti. Šolsko okolje naj bi bilo takšno, da učenci občutijo sproščenost, varnost, poznajo in upoštevajo razredna ter šolska pravila. Proces v njem naj ne bi bil prekinjen (Puklek Levpušček, Zupančič, 2009). Učenec ima motivacijo že v sebi; potrebno ga je ozaveščati za uporabo in vzdrževanje le-tega (Juriševič, 2012). Učitelji in drugi strokovni delavci se morajo zavedati, da pri odraščajočih mladostnikih prepoznavajo ter upoštevajo učenčeve lastne sposobnosti, samoučinkovitost in sposobnost razvijati notranjo motiviranost za učenje (Woolfolk, 2002). Šolsko okolje prav tako vpliva na motiviranost učencev za doseganje učnih dosežkov. V njem se ob sprejetih in upoštevajočih pravilih vsak bolje počuti, sproščeno ter odgovorno kljub napakam opravlja svoje dolžnosti (Woolfolk, 2002). Občutek varnosti in zaupanja v strokovne delavce in samo šolsko okolje pozitivno deluje na notranjo motivacijo, saj je ob brezbrižnem, hladnem in odtujenem okolju učenčeva motiviranost zelo majhna (Puklek Levpušček, Zupančič, 2009). 4 Uporaba informacijske tehnologije pri učenju Učenje z informacijsko tehnologijo se nanaša na situacije, v katerih nekdo uporablja tehnologijo s ciljem spodbujanja učenja. Današnji interes za učenje s tehnologijo si prizadeva uporabiti razpoložljivo tehnologijo za namene šolanja (Lowyck, 2008 v Mayer, 2009). Med mladimi je prvi vir informacij ter najpogosteje uporabljena tehnologija v učne namene računalniška in informacijska tehnologija. Svetovni splet ima pomembno mesto za formalno in neformalno učenje preko e-učenja (O'Neil, 2005 v Mayer, 2009). Eden bistvenih dejavnikov vseživljenjskega učenja je uporaba IKT v izobraževanju, in sicer iz več vidikov. Z vsebinsko raznolikostjo in prožnostjo izpeljave učenja lahko dosežemo, da je učenje dostopnejše vsem. K temu lahko pomembno pripomore razvijanje in uporaba učne tehnologije ter druga sredstva za pospeševanje učenja. Takšne možnosti ponuja na primer ''e-učenje'' (Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji 2007). Uporaba in IKT v šolskem okolju spodbuja učitelje k izboljšanju načina učenja v razredu z interaktivnimi in dinamičnimi viri, ki jih nudi IKT. Zagotavlja več motivacije in bogatejšo izkušnjo učenja za učence. Internet, interaktivni viri in simulacije ter dostopno izobraževalno gradivo so le nekateri od virov motivacije, ki omogočajo učiteljem ponuditi možnosti za učinkovito učenje in večje vključevanje samih učencev v izobraževalni proces. V zdravem izobraževalnem okolju lahko učitelji spodbujajo rabo tehnologije pri učencih ter jih tako motivirajo pri iskanju informacij, analizi, oblikovanju rešitev problemov ter učinkoviti komunikaciji. Nekatere prednosti in priložnosti pri motiviranju otrok z učnimi težavami so olajšanje učenja za otroke z drugačnimi načini učenja in sposobnostmi: 150 UČNA MOTIVACIJA

151 - vključevanje več čutnih načinov učenja v kontekstu multimedijev, prilagajanje individualnim potrebam učencev; - predstavljanje učne snovi (vizualno in verbalno); - on-line dela učencev na njihovih računalnikih. V raziskavi Brečkove in Vehovarja (2008) so rezultati raziskav pokazali, da je uporaba IKT v podporo učnemu okolju pozitivno vpliva na učenje. Uporaba e-gradiv je pri motiviranju za učenje smiselna, ko z njeno uporabo dosežemo časovno racionalizacijo, boljše rezultate pri učenju ter ocenjevanju znanja. Pri tem je potrebno določiti cilje in načine podajanja učne snovi, načrtovati izvedbo, pripraviti ustrezna e-orodja v učnem okolju ter samovrednotiti dosežke in pridobljeno znanje (Rugelj, 2007). Učenci z učnimi težavami so ob rabi spletnih in interaktivnih vsebin bolj motivirani, če so le-te pravilno in smiselno sestavljene, prilagojene težavnostnim stopnjam, vsebujejo dovolj slikovnega gradiva ter animacij (še posebej so poučne pri možnostih ponovitve in korigiranja hitrosti). Spletne strani z učno vsebino, kjer omogočajo spletne povezave na navezovanje sorodne vsebine, učencem spodbudijo željo po spoznavanju novih informacij, hkrati pa jih učijo pravilne uporabe IKT tehnologije (Rugelj, 2007). V praksi opažamo, da pri uporabi posameznih spletnih orodij, kjer so vključene animacije z učno vsebino, videoposnetki, navidezni osebni liki (virtualne osebe na različnih spletnih straneh) so učenci zainteresirani slediti povezavam, gradivo jih bolj pritegne in sprejemanje informacij preko čutnih, vidnih in slušnih čutil je kakovostnejše. Elektronsko učenje z uporabo tovrstne tehnologije lahko simulirajo različna navidezna učna okolja ter virtualne interakcije med ljudmi, kjer se učenci učijo socialnih veščin ter učno snov. Didaktične spletne igre omogočajo poučevanje, utrjevanje in ponavljanje snovi učno šibkejšim učencem, da bodo snov bolje memorirali ter usvojili. Na spletu obstajajo različna spletna orodja za utrjevanje, ponavljanje, podajanje učnih vsebin. Z inovativnimi načini uporabe spletnih orodij pri urah dodatne strokovne pomoči in običajnem pouku smo pri učencih ugotavljali predznanje ali že utrjene snovi, preverjanja in tudi ocenjevanja znanja. Učenci medsebojno sodelujejo, konstruktivno delujejo v skupinah ter rešujejo probleme. S temi orodji pridobijo znanje na zanimiv in razgiban način, ki omogočajo k samostojnemu pridobivanju iskanja informacij ter nadgraditve obstoječega znanja. Z uporabo mobilnih telefonov in računalnikov pri pouku rešujejo različne kvize, spletne naloge, ogledujejo si videoposnetke z učno vsebino Z uporabo slovenskih in tujih spletnih orodij so bolje motivirani, aktivni, dinamično in zavzeto rešujejo naloge, abstraktne vsebine bolje konkretizirajo ter si jih zapomnijo. S tem je proces memoriranja podatkov, ki učencem povzroča težave in nemotiviranost, učinkovitejši in trajnejši. Z naraščanjem uspešnosti bodo tako bolje zaupali v lastne zmožnosti in pokazali v daljšem časovnem obdobju manj zavračanja aktivnosti, ki vodijo k šolskem in učnemu procesu. Zaključek Otroci z učnimi težavami so za učenje pogosto nemotivirani, nekateri se izogibajo obveznostim, kar se posledično kaže v slabšem pomnjenju informacij ter manj kakovostnem vlaganju truda in moči za učenje. Domače socialno okolje vedno ne omogoča stimulacije in razvijanja motiviranosti otrok za vlaganje energije v šolsko delo. Sami so nesamozavestni, dvomijo o svojih sposobnostih in posledično razvijajo nizko samopodobo ali celo za dosego notranjega zadovoljstva uberejo družbeno nesprejemljiva dejanja in vedenja. Strokovni delavci imajo z uporabo interaktivnih vsebin, spletnih orodij, animacij ter multimedijskim prejemanjem informacij možnost dvigniti motivacijo učencev za učenje in jih usmerjati v učni proces. Večkanalno podajanje učnih vsebin omogoča otrokom boljše pomnjenje in pripravljenost za prejemanje informacij in pomnjenje le-teh. Aktivni učenci bodo do neke mere sooblikovali učni proces s svojimi idejami in izdelki, učitelji pa pridobili povratne informacije o podanem znanju ter jih tako zmotivirali za uspešno izobraževanje ter jih s tem dolgoročno pridobili za vseživljenjsko izobraževanje. Literatura Brečko, B. N.,Vehovar, V. (2008). Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Jelenc, Z. ur. idr.(2007). Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije: Javni zavod Pedagoški inštitut. Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli: analiza ključnih dejavnikov zagotavljanja kakovosti znanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

152 Kerneža, M. (2016). Strip kot literarnodidaktična metoda dela za premostitev razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja: dokt. disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru; Pedagoška fakulteta. Kobal, D. (2000), Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Kočnik Goršič, N. (2002). Uvod. Učne težave mit ali resnica. V N. Kočnik Goršič in M. Kavkler (ur.), Specifične učne težave otrok in mladostnikov (str ). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Košir, K. (2013). Socialni odnosi v šoli. Maribor: Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo. Košir, S. idr. (2008). Navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo. Primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Lowyck, J. (2008). Foreword. V J. M. Spector idr. (ur). Handbook of Research on Educational Communications and Technology (3. izdaja). New York. v Mayer, R. (b l.). Učenje s tehnologijo. Santa Barbara v Dumont, H., Istance, D., Benavides, F. (2013). O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod za RS za šolstvo. (Elektronski vir) Pridobljeno , iz Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008). Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Magajna, L. (2009). Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje učnih težav problemi, modeli in nove usmeritve. Sodobna pedagogika, 1/2009, Nagode, A. (ur.) (2008). Navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo: primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. O Neil, H. F. (ur.) (2005). What Works in Distance Education: Guidelines, Information Age Publishing. Greenwich: CT. v Mayer, R. (b l.). Učenje s tehnologijo. Santa Barbara v Dumont, H., Istance, D., Benavides, F. (2013). O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod za RS za šolstvo. (Elektronski vir) Pridobljeno , iz Puklek Levpušček, M., Zupančič, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Rugelj, J., (2007): Nove strategije pri uvajanju IKT v izobraževanje. Pridobljeno , iz Rugelj, J. (2014). Izobraževalne računalniške igre za otroke s specifičnimi učnimi težavami. V Otroci in mladostniki s specifičnimi učnimi težavami podpora pri uresničevanju njihovih potencialov. Ljubljana: Društvo Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2004). Handbook of self-determination research. V E. L. D. Deci in R. M. Ryan (Ur.), An overview of self-determination theory: an organismic-dialectical perspective (str. 3 36). Rochester (NY): The University of Rochester Press. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy. 152 UČNA MOTIVACIJA

153 Urška Delovec, OŠ Matije Valjavca Preddvor E-naslov: Storyjumper motiviranje učencev z uporabo ikt Povzetek: V prispevku je predstavljen primer uporabe IKT pri pouku angleščine, in sicer uporaba spletne aplikacije Storyjumper. Ker so najstniki ves čas obdani z računalniki, tablicami in pametnimi telefoni, smo na naši šoli v okviru tehniškega dne združili angleščino in IKT. Delo je na ta način postalo zabavnejše in je motiviralo tudi učence, ki jim angleščina sicer ni ravno najljubši predmet. Aplikacija Storyjumper omogoča, da učenci sestavijo svoje zgodbe ter zanje oblikujejo ilustracije in naslovnico. Namen tega je bil utrjevanje in uporaba usvojenega znanja angleščine, hkrati pa tudi popestritev pouka in urjenje v medsebojnem sodelovanju. Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), spletna gradiva, motivacija, aktivna oblika učenja Uvod Učitelji se pogosto sprašujemo, kako učence motivirati za delo oz. kako vzdrževati pozornost učencev v razredu. Velikokrat se zgodi, da so učenci fizično prisotni v razredu, vendar pa so z mislimi nekje drugje. Razlog je v premajhni aktivnosti otrok in premajhni motivaciji za pridobivanje novega znanja. Zaradi tega se učitelji trudimo v pouk vključevati nove metode in oblike dela. Eden izmed načinov, ki spodbuja vključenost učencev in njihovo željo po delu, je zagotovo uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Učenje na ta način postane zabavnejše, hkrati pa morajo biti učenci ves čas aktivni in pozorni, saj so oni tisti, ki morajo rešiti nalogo, odgovoriti na vprašanja oz. dokončati določen izdelek. Uporaba IKT omogoča tudi individualizacijo, saj učenci ritem dela in stopnjo zahtevnosti prilagajajo svojim sposobnostim. Pri poučevanju angleškega jezika je možnosti za uporabo IKT kar precej, saj se IKT in angleščina v vsakdanjem življenju močno prepletata. Na spletu lahko dostopamo do bogatega slikovnega gradiva, avtentičnega gradiva, različnih video vsebin, revij, spletnih slovarjev in brezplačnih aplikacij. Prednosti, ki jih ima tehnologija na področju poučevanja jezika, je veliko: - večja motivacija učencev za učenje, - individualizacija (prilagajanje ritma učenja) in notranja diferenciacija, - popestritev pouka, - ustreza različnim učnim stilom, - sodelovalno učenje pri ustvarjanju vsebin z računalnikom, - stik z avtentičnimi materiali in naravnimi govorci, - ni časovnih in prostorskih ovir, - pri reševanju nalog na internetu učenci večinoma prejmejo takojšnjo povratno informacijo. Dan dejavnosti Uporaba IKT pri TJA Na naši šoli smo pred dvema letoma za učence 8. razreda prvič organizirali tehniški dan z naslovom Uporaba IKT pri TJA. Učiteljice angleščine smo se odločile, da v dan dejavnosti vključimo pisno sporočanje v kombinaciji z IKT, in sicer na temo pravljic. Ključni cilji, ki smo jih želele v okviru tehniškega dneva doseči, so: - razvijanje ustvarjalnosti, - izboljšanje besedišča, - izboljšanje pisanja, - spodbujanje samostojnosti ter svobodne izbire učencev, - razvijanje digitalne kompetence, - razvijanje socialnih veščin. Pred dnevom dejavnosti je bilo na spletu potrebno pregledati različna orodja za izdelovanje digitalnih zgodb. Učiteljice smo se odločile za aplikacijo Storyjumper in jo dobro preučile. Pred tehniškim dnem smo tri ure pouka angleščine namenile pripravi. Prvo uro smo učencem razložile potek dela in jim na kratko predstavile orodje, da so dobili predstavo, kaj od njih pričakujemo in kaj imajo na voljo. Dale smo jim natančna navodila za delo. Njihova naloga je bila napisati pravljico. Ker učencev pri delu nismo želele preveč omejiti, ampak jim pri ustvarjanju pustiti precej proste roke, smo jim ponudile možnost klasične ali moderne pravljice. S tem so lahko povsem zadostili svojim interesom, saj so v zgodbo lahko vključili marsikaj. Zaradi lažjega poteka dela so se učenci razdelili v pare. Na voljo so imeli dve šolski uri, da so si zamislili okvirno zgodbo, jo zapisali v zvezek ter dali učiteljici v pregled. Komunikacija med njimi je morala potekati v angleškem jeziku. Pri delu so imeli na razpolago dostop do slovarjev in interneta. Učenci, ki so imeli težave pri načrtovanju zgodbe, so si lahko pomagali z vprašanji na učnem listu. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

154 StoryStarter Worksheet 154 UČNA MOTIVACIJA 1. SETTING: Where / when does your story take place? 2. CHARACTER: Who is your main character, and what is your character like? 3. CHALLENGE: What challenge or problem must your character solve? 4. OBSTACLES: What obstacles stand in his / her way? 5. CLIMAX: How does he / she finally solve the challenge? 6. OUTCOME / ENDING: What is the outcome of the story? / How does the story end? Tabela 1: Načrtovanje zgodbe (povzeto po Pred samim tehniškim dnem so bili osnutki torej pripravljeni, med tehniškim dnem pa so učenci zgodbe po potrebi dopolnjevali in popravljali. Dan dejavnosti je trajal pet šolskih ur, delo pa je potekalo v računalniški učilnici. Precejšnji del prve ure smo namenili seznanitvi z aplikacijo Storyjumper, tokrat bolj natančno. Vsak par je dobil uporabniško ime in geslo za dostop do orodja. Učenci so si nato ogledali predstavitveni video in spoznali, kako lahko ustvarijo like, vnašajo slike, brišejo oz. dodajajo strani v zgodbo itd. V naslednjih treh urah so zelo intenzivno pisali in oblikovali zgodbe. Bili so tako aktivni, da je bilo nekaterim med odmorom kar težko za pet minut prekiniti delo. Ves čas sta bili v učilnici prisotni vsaj dve učiteljici (glede na urnik smo se menjavale dve učiteljici angleščine in učiteljica računalništva) in pomagali pri morebitnih tehničnih oz. jezikovnih težavah. V zaključku dneva so učenci izdelke predstavili svojim sošolcem ter na koncu glasovali za svojo najljubšo zgodbo. V celotnem procesu so bili učenci aktivni udeleženci. Učili so se drug od drugega ter si med seboj izmenjevali znanje in veščine. Pri tem je zelo pomembno, da je na koncu procesa nastal uporaben izdelek, ki so ga lahko delili drug z drugim. Svoje znanje jezika so uporabili v praktični situaciji in ga utrjevali v medsebojni komunikaciji. Spletna aplikacija Storyjumper Storyjumper je brezplačna, prostodostopna spletna aplikacija za izdelovanje digitalnih zgodb v obliki knjige. Učiteljem in učencem ponuja zabavno orodje za pisanje in ilustriranje zgodb. Učenci pišejo besedilo in sproti dodajajo slike ter na ta način izražajo svojo domišljijo in se urijo v kreativnem pisanju. Če potrebujemo navdih za pisanje, si pred začetkom dela lahko v knjižnici (zavihek»library«) ogledamo precejšnje število že zapisanih in oblikovanih digitalnih zgodb. Ko želimo začeti z delom, izberemo možnost»create a book«. Pojavi se kratek predstavitveni film, v katerem spoznamo različne možnosti oblikovanja ilustracij in besedila. Z urejevalnikom lahko v zgodbo dodajamo osebe, prizorišče, besedilo in slike. Na naslovnico knjige lahko napišemo avtorja in naslov zgodbe. Iz knjige izberemo stran, za katero želimo, da je vidna na naslovnici in na zadnji strani knjige strani sta lahko različni ali enaki. Beseda»Props«nam omogoča vstavljanje oseb in različnih predmetov. Ustvarjalec lahko svoje osebe sestavi po delih, ki jih najde v kategoriji»props build a person«, ali izbere že izdelane like. S pritiskom na besedo»scenes«izberemo prizorišče dogajanja. Na voljo imamo številne možnosti. Orodje omogoča tudi dodajanje lastnih fotografij. To storimo v razdelku»photos«, kjer izberemo svojo sliko. Program nam nato ponudi možnost, da sliko izberemo kot osebo ali kot ozadje. Pri dodajanju besedila nam orodje ponuja veliko različnih oblik prikaza besedila, spreminjamo lahko barvo, pisavo, obliko in velikost. Na koncu knjigo lahko shranimo ter tudi delimo - s celim svetom ali le s svojimi prijatelji na različnih družabnih omrežjih ali po elektronski pošti. Če želimo, lahko knjigo naročimo tudi v tiskani obliki

155 Če učitelj želi uporabiti aplikacijo Storyjumper za potrebe pouka, priporočam, da si ustvari svoj račun in vanj doda učence. Na ta način učencem ni potrebno imeti svojih lastnih računov, poleg tega pa ima učitelj dostop do vseh njihovih izdelkov. Ko ima učitelj ustvarjen račun (»Sign up«), vnese učence (»Create a class«), program pa jim avtomatsko ustvari uporabniška imena in gesla. Ta natisnemo in jih razdelimo otrokom. Ob ustvarjanju skupine določimo tudi trajanje projekta. Po izteku tega časa učenci nimajo več dostopa do aplikacije, učitelj pa lahko še vedno pregleduje in ureja njihove zgodbe. Zaključek Uporaba opisane spletne aplikacije se je v našem primeru izkazala za zelo uspešno. Sam program je zelo enostaven za uporabo, nudi pa tudi kakovostne ilustracije, ki jih učenci lahko uporabijo pri svojem pisanju. Ta aplikacija predstavlja učencem drugačno obliko pisanja zgodb, saj pri tem uporabljajo IKT. Učenci so izjemno uživali pri delu, delali so na način, ki jim je blizu, ob tem pa bili ves čas zelo dejavni. Tudi učno šibkejši učenci so bili aktivni, saj so se lahko dokazali na drugih področjih (vsebina zgodbe, oblikovanje ilustracij), če že ne v znanju angleščine. Prav vsi so bili s svojimi izdelki zadovoljni. Ker učenci niso delali samostojno, so se s partnerjem morali uskladiti, najti neko skupno idejo in iskati kompromise. Med seboj so dobro sodelovali, si pomagali ter urili socialne in komunikacijske spretnosti. Ves čas je bilo v razredu čutiti pozitivno in ustvarjalno vzdušje. Nad to obliko dela so bili navdušeni in so si zaželeli še več podobnih dejavnosti. Zadovoljni pa niso bili le učenci, temveč tudi učiteljice, ki smo se zato odločile, da dejavnost postane reden del pouka v 8. razredu (v obliki dneva dejavnosti ali znotraj rednih ur pouka angleščine). Literatura (pridobljeno ) Blatnik, T. (2016). Digitalno pripovedovanje zgodb. Diplomsko delo. Ljubljana, Pedagoška fakulteta. (dostopno na pridobljeno ) III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

156 Rudolf Šuligoj, Gimnazija Nova Gorica E-naslov: Motivakcija gimnazijskih dijakov pri fiziki Povzetek: Na Gimnaziji Nova Gorica izdelujemo fizikalne sefe, ki jih je mogoče odpreti le z znanjem fizike. V prispevku predstavljam pravila za izdelavo in odpiranje fizikalnih sefov. V delavnici pa udeleženci konference poskušajo vdreti v fizikalni sef. Ključne besede: fizika, izkustveno učenje, notranja motivacija, fizikalne uganke Uvod Pouk fizike na gimnazijah je po večini usmerjen v reševanje nalog in pridobivanje izkušenj pri laboratorijskem delu. Vpisani dijaki po mojih izkušnjah želijo preveriti fizikalne zakonitosti tudi z izdelavo svojega izdelka. Na Gimnaziji Nova Gorica omogočamo dijakom preverjanje fizikalnih idej z izdelovanjem fizikalnega sefa. Pri tovrstnem delu izven pouka so dijaki zelo motivirani. Med izdelovanjem sefa poglabljajo pridobljeno znanje in usvajajo tudi vsebine, za katere med rednim poukom ni časa. Nemalokrat naletijo na tehnične ovire. Nekatere izmed njih zaradi želje po izdelavi delujočega izdelka uspešno presežejo. Fizikalni sef Fizikalni sef ne sme biti večji od škatle z merami 60 cm 40 cm 30 cm (Slika 1). Izdelan mora biti tako, da ima poleg neprozornih stranskih ploskev tudi vsaj eno prozorno ploskev iz akrilnega (pleksi) stekla. Sefu so lahko priloženi tudi pripomočki za odpiranje, za katere ni nujno, da so v samem sefu (Slika 2). Škatla sme imeti po potrebi na stranicah izdelane luknje. Ker mora biti»vlomilcem«poznan cilj, da se osredotočijo na način, kako ga bodo dosegli, morajo biti vsakemu sefu priložena navodila, kaj je potrebno storiti, da se bo sef odprl (Slika 3). V primeru uporabe elektronike mora biti sefu priložena tudi shema z označenimi bistvenimi deli za odpiranje sefa (Slika 4). Izbira fizikalnega principa za odpiranje zaklepnega mehanizma temelji na principih srednješolskega nivoja fizike. Tako je možno odpreti sef z reševanjem ne-enostavne fizikalne uganke, ki vsebuje največ dva fizikalna fenomena. Uganka mora biti rešljiva v največ petih minutah, ker je skupni čas odpiranja deset minut. Celoten sistem mora biti zasnovan tako, da omogoča enostavno ponastavitev sefa na začetne parametre. Obenem sta sef in njegov zaklepni mehanizem zgrajena tako, da omogočata dolgotrajno zaporedno odpiranje in zapiranje brez menjav njegovih sestavnih delov. To hkrati pomeni, da mora tudi po dolgem času sef odpreti le pravilna kombinacija korakov in ne dotrajanost njegovih sestavnih delov. Mentor skupine, ki jo šteje pet članov, je profesor fizike. Člani so lahko iz različnih oddelkov in tudi letnikov. Na državnem tekmovanju je končna ocena sestavljena iz petih sklopov. Ocena strokovne komisije, ki jo sestavljajo štirje člani, predstavlja 45 % končne ocene. Komisija oceni posamezno skupino na podlagi ogleda sefa in zaklepnega mehanizma. Oceni tudi zagovor dijakov glede praktičnega dela sefa pa tudi teoretično znanje, na katerem sloni zaklepni mehanizem. Kriteriji so: oblika, funkcionalnost in estetski izgleda; originalnost izvedbe, elegantnost in domiselnost fizikalnih ugank; znanje in razumevanje znanstvenega in tehničnega ozadja ter delovanja zaklepnega mehanizma lastnega sefa. Del zagovora pred komisijo poteka v angleškem jeziku. Drugi sklop je ocena, ki jo podajo tekmovalci drug drugemu in pomeni/prinaša/predstavlja 20 % končne ocene. Vsaka skupina po vdiranju razvrsti sefe, ki jih je reševala, po vrstnem redu. Ocena, ki jo poda organizator, predstavlja 5 % končne ocene. Tu se ocenjujeta odnos skupine med pripravljalnim obdobjem ter spoštovanje rokov iz razpisa tekmovanja in ostalih določil iz pravilnika. Del ocene je namenjene tudi dokumentacijskemu materialu za sef (pravopis, oblika). Četrti sklop ocene je uspešnost skupine pri odpiranju sefov drugih skupin in predstavlja 20 % končne ocene. Skupina ima za odpiranje sefa na razpolago 10 minut. Zadnjih 10 % končne ocene predstavlja odpornost sefa, kar pomeni, da je sef tem manj odporen, kolikor več skupin vanj vdre. Zaključek K sodelovanju pri izdelavi fizikalnega sefa vabimo dijake 3. in 4. letnikov. Notranja motivacija je pri njegovi izdelavi ključnega pomena, saj vse aktivnosti izvajamo po pouku. Delujoč izdelek je dijakom največja nagrada. Lahko je še slajša, če so uspešni na državnem tekmovanju, saj si s tem npr. pridobijo točke za ohranitev in pridobitev Zoisove štipendije. Pridobijo pa si tudi pravico do sodelovanja na mednarodnem tekmovanju v Izraelu. 156 UČNA MOTIVACIJA

157 Slika 1: Primer fizikalnega sefa. Slika 2: Ogrodje sefa in pripomočki (cev, vžigalica in tesnilo). Slika 3: Primer navodil za odpiranje sefa. Slika 4: Primer sheme, ko je v sefu uporabljena elektronika. Označeni so bistveni deli za odpiranje sefa. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

158 Peter Juvančič, Šolski center Celje, Gimnazija Lava E-naslov: Laboratorijske vaje kot način motivacije pri pouku kemije Povzetek: Dobra učna motivacija je ključnega pomena za uspešno učenje. Pri pouku kemije lahko z eksperimentalnim delom, ki temelji na raziskovalnem načinu, vplivamo na notranjo motivacijo med dijaki in tako se med njimi poveča zanimanje, vedoželjnost in radovednost, ki se kažejo v boljšem uspehu ter tudi večjem sodelovanju pri pouku. Prenovili smo nekaj eksperimentalnih vaj, ki zahtevajo od dijakov več samostojnosti, včasih pa vključujejo tudi dijake demonstratorje, ki pred vrstniki izvedejo določen kemijski eksperiment. Ključne besede: učna motivacija, kemija, eksperimentalno delo. 1 Uvod Učitelji se na vseh stopnjah pogosto srečamo z motivacijo, tako lastno, predvsem pa z motivacijo dijakov. Ljudje motivacijo dojemamo kot neko skrivnost, podobno čarobnemu prašku, ki ga posujemo po ljudeh, da postanejo pripravljeni za delo in uživajo v njem. Današnje dijake je po mnenju mnogih učiteljev čedalje težje motivirati za delo. To lahko pripisujemo sodobni vzgoji ali pa tudi razkoraku med željami učiteljev na eni strani in potrebami dijakov na drugi. Kako motivirati nemotivirane učence, je večno aktualno vprašanje in zahteva stalno refleksijo lastnega pedagoškega dela. Vztrajati pri načinih dela izpred desetih let ni pametno, zato je treba vedno znova posodabljati svoj pristop. Kemija je naravoslovna veda, ki temelji na eksperimentih. Sodoben način eksperimentiranja, kateremu se šele kasneje»priključi«teorija, je eden izmed možnih načinov motiviranja dijakov, saj pri večini lahko tako spodbudimo zanimanje, radovednost in vedoželjnost, ki jih včasih zelo pogrešamo v šoli. Gre predvsem za vire notranje motivacije, ki je ključna za uspešno šolsko delo. Seveda pa ne moremo izvajati eksperimentov pri čisto vsaki uri, lahko pa popestrimo pouk z izbiro zanimivih, sodobnih in aktualnih poskusov. V svojem prispevku želim omeniti nekaj lastnih izkušenj in primerov uspešne motivacije pri svojih urah. Predstavil bom dva primera, pri katerih dijaki sami bodisi vodeno bodisi samostojno eksperimentirajo. Na tak način se vsaj malo približamo dijakom in tudi to deluje motivacijsko, saj radi hodijo k uram, sploh pa radi eksperimentirajo. 2 Teoretična izhodišča 1.1 Kaj je učna motivacija? "... pomeni, da smo pripravljeni usmerjati svojo energijo v doseganje zastavljenih, tudi zahtevnejših ciljev in pri tem tudi vztrajati. (M. Požarnik 2000, str. 184)... kompleksen psihološki fenomen oz. duševni proces, ki izzove učenčevo aktivnost ter jo uravnava v procesu učenja do zaključka učne dejavnosti. (Juriševič 2006) 1.2 Zunanja in notranja motivacija Če se učimo zaradi zunanjih posledic (ocena, pohvala, izogibanje graji), govorimo o zunanji motivaciji, ki pa žal zelo hitro mine potem, ko izgine zunanji vir. Pogosto je vir stresa, pritiskov, napetosti in nezadovoljstva. Notranja motivacija pa izhaja iz učenca, ki želi razvijati določene sposobnosti, obvladati neko spretnost, doseči nekaj, kar ga zanima in to tudi razumeti. Velikokrat je od rezultata pomembnejša pot do cilja, ki že sama po sebi daje zadovoljstvo. "Pri proučevanju in spodbujanju motivacije je koristno razlikovati troje: - razlogi, zakaj se določene dejavnosti sploh lotevamo, - odločitev za to, da bomo v dejavnost vložili čas in napor, - vztrajanje, da dejavnost izpeljemo do konca." (M. Požarnik 2000, str. 189) "Rezultati mednarodnih študij o stopnji razvitosti naravoslovnih kompetenc naših osnovnošolcev in srednješolcev kažejo, da je v naših šolah še vedno zelo pasivno poučevanje in učenje naravoslovnih predmetov, ki temelji na učiteljevi razlagi in demonstraciji izbranih pojmov in učenju pojmov bolj ali manj na pamet. Zato se ni čuditi, da je tako med našimi osnovnošolci, kakor tudi srednješolci, motivacija za učenje naravoslovja, tako notranja kot tudi različne ravni zunanje motivacije, na relativno nizki ravni. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je med najbolj želenimi oblikami učenja in poučevanja naravoslovnih predmetov na prvem mestu aktivno sodelovanje pri eksperimentalnem 158 UČNA MOTIVACIJA

159 delu in učiteljeva razlaga v povezavi s samostojnim eksperimentalnim delom. Dijaki torej spontano pričakujejo avtentične načine, ki temeljijo na posnemanju dela»pravega«kemika, biologa, fizika inženirja oz. raziskovalca v industriji ali na inštitutu." (Vrtačnik 2011, str. 147) Barica Marentič Požarnik (2000) je zapisala tudi nekaj napotkov za razvijanje notranje motivacije, kako lahko učitelj poveča zanimivost pouka in zavzetost učencev: - "ponudi učencem v izbiro različna področja, naloge in dejavnosti, - v pouk vnaša elemente novosti, raznolikosti in presenečenja, - vključuje elemente domišljije, igrivosti in možnosti za sodelovanje in komunikacijo med učenci samimi, - uvaja»močne«učne izkušnje, kot so samostojni in skupinski projekti učencev." 3 Eksperimentalno delo pri kemiji Učni načrt v vsakem letniku gimnazije predvideva 10 ur eksperimentalnega dela bodisi v laboratoriju bodisi v razredu, odvisno od pogojev, ki jih ima posamezna šola. Na Šolskem centru Celje imamo tri laboratorije, dva večja in enega manjšega. Večino laboratorijskih vaj z gimnazijci naredimo v manjšem laboratoriju. Pri pouku kemije sta za razlaganje pojavov ključnega pomena opazovanje in eksperiment. Za boljše učenje in poučevanje pri naravoslovnih predmetih je ključnega pomena pridobivanje naravoslovnih kompetenc ter znanstvene metode raziskovanja in eksperimentiranja ter s tem proučevanja narave. Znanstvena metoda dela od izvajalca zahteva opredelitev problema, opazovanje, oblikovanje hipotez, preverjanje hipotez z načrtovanjem in izvajanjem eksperimentov, sklepanje, povezovanje s teorijo. Pred leti je eksperimentalno delo potekalo na bolj tradicionalen način, tako da so dijaki dobili natančna navodila, kaj naj pri vaji počnejo. Razdelili so se v skupine in po recepturi opravili vajo ter odgovorili na vprašanja. Zaradi narave predmeta še danes nekaj vaj naredimo na takšen način, nekaj pa smo jih prenovili in vključili več samostojnega raziskovanja, načrtovanja in celo demonstratorje. To zadnje se je izkazalo za dobro, ker upošteva spodbujanje notranje motivacije, ki je bila opisana v teoretičnem delu. Teorijo običajno kasneje priključimo, da bolj osmislimo eksperiment. Rezultati pri testih so pokazali, da so bile ocene pri teh učnih temah boljše. Tako pri klasični izvedbi laboratorijske vaje, kot pri izvedbi z demonstratorji, je treba upoštevati znanstveni raziskovalni pristop, s tem da so pri novejši izvedbi vmesni člen sovrstniki, ki to želijo, ali jim je določena učna tema blizu. Od učitelja zahteva tovrstni pristop malo več priprave in dela. Najprej izbere demonstratorje (največ 6 dijakov iz oddelka), katerim z laborantom predstavi cilj oziroma učno temo in potem skupaj z njimi načrtuje eksperiment. Seveda je pred tem treba napisati smernice za varno izvajanje eksperimenta. Potem se dogovorijo, kako bodo določen eksperiment predstavili sošolcem, oziroma jim pomagali pri načrtovanju in samostojni izvedbi. Učitelj in laborant tu sodelujeta samo kot pomočnika in svetovalca, ki teoretično znanje povezujeta z ugotovitvami pri eksperimentu. Skrajšan primer navodil za demonstratorje Eksperiment 2 izvajata dva dijaka demonstratorja. Za izvedbo potrebujeta 30 % vodikov peroksid, vodo, živosrebrov klorid, dve rezini surovega krompirja, 4 petrijevke, čaše. Pripomočke si v laboratoriju pripravita sama. Dijaka demonstratorja naročita sošolcem, naj si pred eksperimentom preberejo celotno nalogo, da bodo vedeli, kaj morajo opazovati in zapisovati, medtem ko bodo demonstratorji eksperimentirali. Eksperiment se izvaja po naslednjih korakih 1. Eden od demonstratorjev je zadolžen za petrijevki 1 in 2, drugi za 3 in V petrijevki 1 in 4 položita vsak po tanko rezino krompirja. 3. Prvi dijak doda HgCl2, toliko, da pokrije rezino, drugi doda v petrijevko 4 enako količino vode. 4. V petrijevki 2 in 3 nalijeta vodikov peroksid. 5. Po nekaj minutah hkrati vzameta rezini krompirja iz petrijevk 1 in 4 ter ju položita v petrijevki 2 in 3. Poskus je za ostale dijake bolje viden pod projektorjem. (To smo na predlog demonstratorjev dodali po prvi izvedbi vaje.) Po reakciji ugotovijo, da HgCl2 očitno uniči»neko«snov v krompirju, zaradi katere se vodikov peroksid ne razgrajuje. Z znanjem iz biologije bodo najbrž ugotovili, da gre za encim katalazo, ki je prisoten v krompirju in je katalizator v danem eksperimentu. Iz predhodno pridobljenega znanja iz prejšnjih eksperimentov najbrž tudi vedo, kakšna je vloga katalizatorjev v reakcijah. Če imajo s sklepanjem probleme, jim lahko pomagata s smernicami, drugače pa se v razlago vključi učitelj. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

160 Skrajšan primer navodil za ostale dijake Eksperiment 2: Vpliv katalizatorja na hitrost reakcije Dijaka demonstratorja sta vam pripravila eksperiment, z rezultati katerega se boste seznanili, kako katalizator vpliva na hitrost kemijske reakcije. Naloga 1: Zapišite kemikalije in znake za nevarnost, ki jih uporabljamo pri eksperimentu. Naloga 2: Skicirajte vse petrijevke in zapišite, kaj je v njih. Naloga 3: Odgovorite na spodnja vprašanja. 1. Kaj se zgodi v petrijevkah 2 in 3, ko damo vanju košček krompirja? 2. Kaj preprečuje reakcijo v petrijevki 2 in zakaj? 3. Katero snov vsebuje krompir in kakšna je vloga te snovi? Naloga 4: Narišite diagram spreminjanja energije (reaktantov, produktov, aktivacijskega kompleksa) od časa za reakcijo brez in s katalizatorjem. Naloga 5: Odgovorite na spodnja vprašanja. 1. Kaj so katalizatorji? 2. Reakcija, ki poteka pri zgornjem eksperimentu je naslednja: Zapišite kemijsko reakcijo v enostavnejši obliki. 3. Razmislite o predlogih za spremembo/poenostavitev eksperimenta. Predstavili jih boste pri eni izmed naslednjih ur. Kot slabost tega načina se je pokazala zmanjšana motivacija dijakov (klepetanje, uporaba mobilnih telefonov ), ki samo opazujejo in zapisujejo ter velika motivacija dijakov demonstratorjev (želja po ponovnem poskusu, kasneje želijo spet sodelovati). Zaradi tega smo tovrstni pristop omejili in raje prenovili že obstoječe vaje, da so lahko vsi dijaki eksperimentirali. Primer prenovljene laboratorijske vaje z naslovom Določanje neznane snovi Uvod Janko in Metka sta se odločila v laboratoriju narediti red. Imela sta 12 napol praznih plastičnih posod, v katerih so bile bele, trdne, ionske snovi. Metka je vsako snov previdno preložila v stekleničke, Janko pa bi moral na vsako stekleničko nalepiti nalepko s formulo snovi. Zgodilo pa se je nekaj nepredvidenega. Metka je vsako snov dala v svojo stekleničko, Janko pa je stekleničke zamešal in pozabil, v kateri steklenički je katera snov, zato jih ni mogel pravilno označiti. Sedaj potrebujeta pomoč mladih kemikov, ki bi jima pomagali razrešiti nastalo situacijo. Cilji Uporabiti znanje o segrevanju trdnih snovi, plamenskih reakcijah, ionskih reakcijah, značilnih reakcijah med halogeni ipd. Naloga Vemo, da posamezna snov vsebuje en kation in anion izmed naslednjih: Na +, K +, X -, XO3 - (X je lahko Cl, Br ali I). Napišite načrt eksperimentalnega dela, kako bi s posameznimi reakcijami ali testi oziroma poskusi ugotovili, katera snov je v kateri steklenički. Načrt naj vsebuje postopke za delo, morebitni inventar, reakcije, ki bodo potekle ipd. Vaš načrt eksperimentalnega dela morate oddati že pred pričetkom vaje, da jih pregledamo in dopolnimo. Takšen način eksperimentalnega dela pri dijakih bolj spodbuja zanimanje, ker jim predstavlja izziv, spodbuja neodvisno odločanje, radovednost in nenazadnje željo po tekmovalnosti (sploh, če se načrt ocenjuje). Dijaki so tako vajo dobro sprejeli, želeli bi si še več takšnih eksperimentov, ampak je priprava tovrstnih»izzivov«zanje precejšnji izziv za učitelja. Zaradi tega je skoraj obvezno upoštevati mnenje dijakov in tako dobiti še kakšno idejo za nadaljnje delo. 160 UČNA MOTIVACIJA

161 4 Zaključek Kemija je naravoslovna eksperimentalna veda. Raziskave so pokazale, da je med najbolj želenimi oblikami učenja in poučevanja pri naravoslovju aktivno sodelovanje pri eksperimentalnem delu ter učiteljeva razlaga ob eksperimentu. Eksperimenti spodbujajo pri dijakih radovednost, igrivost, postavljanje vprašanj in željo po ponovnem poskušanju. Gre za mnoge elemente notranje učne motivacije, ki pa izhaja iz učenca, ki želi razvijati določene sposobnosti, obvladati neko spretnost, doseči nekaj, kar ga zanima in to tudi razumeti. Velikokrat je pomembnejša od rezultata pot do cilja, ki že sama po sebi daje zadovoljstvo. Pri eksperimentiranju v šoli se da uporabiti novejše problemske metode dela, ki dijakom ne servirajo vsega vnaprej, ampak morajo sami razmišljati ter osmisliti delo. Pri tem jim je lahko v pomoč sošolec demonstrator ali pa laborant oziroma učitelj. Na šoli smo spremenili ali pridobili kar nekaj laboratorijskih vaj, ki na svojstven način spodbujajo motivacijo za delo ter učenje. Rezultati pri testih znanja so pri učnih temah, ki so podkrepljene z eksperimenti boljši, zato si vsi želimo še več raziskovalnega pristopa. Literatura Keenan K. Kako motiviramo. Ljubljana. Mladinska knjiga Keller G., Binder An. in Thiel R.-D. Boljša motivacija uspešnejše učenje. Ponatis. Ljubljana. Center za psihodiagnostična sredstva Marentič Požarnik B. Psihologija učenja in pouka. 1. izd. Ljubljana. DZS Vrtačnik M. Razvijanje znanstvene metode dela s šolskim ekeperimentalnim delom. [Online]. Razvoj naravoslovnih kompetenc izbrana gradiva projekta [ ]. Dostopno na spletnem naslovu: III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

162 Urška Koren Likar, Gimnazija Nova Gorica E-naslov: 162 UČNA MOTIVACIJA Učni stili učiteljev matematike in večinski učni stil dijakov Povzetek: Motivacija za učenje matematike je pri dijakih velikokrat na nizki ravni. Učitelji se ukvarjamo s tem, kako pri dijakih povečati motivacijo in s tem izboljšati učni uspeh. Zanimalo me je, ali lahko uravnotežen učni stil učitelja pripomore k večji zavzetosti dijakov oziroma ali je lahko vzrok za nemotiviranost v slabem poznavanju učnih stilov dijakov. V prispevku sem se osredotočila na vprašanje, kakšni so učni stili učiteljev matematike na naši šoli ter kakšen je večinski učni stil dijakov, ki jih poučujem. Predvsem me je zanimalo, kakšen je večinski učni stil dijakov umetniške gimnazije, pri katerih je matematika še posebej pereč problem, in ali se njihov učni stil razlikuje od prevladujočega učnega stila dijakov splošne gimnazije. Ključne besede: matematika, učni stili, Kolbov vprašalnik o učnih stilih 1. Učni stili V literaturi najdemo različne opredelitve učnih stilov. Woolfolk (2002) v svoji knjigi Pedagoška psihologija navaja, da so kognitivni ali učni stili različni načini zaznavanja, sprejemanja in organiziranja informacij. Kognitivni stil, pri katerem oseba zaznava vzorce kot dele večjih celot, imenuje odvisnost od polja, medtem ko oseba, neodvisna od polja, zaznava in analizira dele vzorca kot ločene enote oziroma elemente. Kot drugi vidik kognitivnih stilov navaja impulzivnost ter refleksivnost, kjer je za impulzivnost značilno hitro odzivanje, ki pa je pogosto nepravilno, za refleksivnost pa počasno, običajno natančno in pravilno odzivanje. Tomić (1999) v svojem članku Poučevanje in učni stili opredeli posameznikov učni stil kot kombinacijo zaznavanja, torej tega, kako informacijo najlažje zaznamo, in obdelovanja ter vrednotenja informacij in izkušenj, torej tega, kako informacije urejamo in predelujemo. Navaja, da se nekateri ljudje uspešneje učijo ob branju knjig, drugi iz poslušanja razlage, tretji iz slikovne predstave, četrti iz praktične aktivnosti; po drugi strani so nekateri učinkoviti, če svoje zamisli preverjajo z razpravo v skupini, drugi se raje učijo na samem. Maretič Požarnikova (1995) v knjigi Izziv raznolikosti predstavi Kolbov model učnih stilov. Navaja, da je po Kolbu učenje cikličen proces, v katerem se stalno, celo življenje, razrešuje napetost med dvema dimenzijama spoznavanja. Ta dvodimenzionalni»spoznavni prostor«določata dve osi: os izkustvenega dojemanja resničnosti (konkretna izkušnja) na eni strani in razumevanja na osnovi analize (abstraktna konceptualizacija) na drugi strani ter os objektivnega proučevanja (razmišljajoče opazovanje) na eni strani in spoznavanja ob angažiranem delovanju (aktivno eksperimentiranje) na drugi strani (Marentič Požarnik, 1990). Vse te dimenzije spoznavanja resničnosti so med seboj različne, a enakovredne in se med seboj dopolnjujejo. Ljudje, pri katerih prevladuje pri učenju konkretna izkušnja, so osredotočeni na neposredne izkušnje s soljudmi v raznih situacijah, na čustveno dimenzijo teh izkušenj, v nasprotju z razmišljanjem. Ljudje, pri katerih prevladuje razmišljujoče opazovanje, bodo skušali vsako situacijo razumeti s skrbnim opazovanjem in nepristranskim opisovanjem. Usmerjenost v abstraktno konceptualizacijo pomeni poudarek na logičnem sklepanju, na razmišljanju v nasprotju s čustvovanjem, usmerjenost v aktivno eksperimentiranje pa pomeni osredotočenost v aktivno vplivanje na ljudi in situacije (Marentič Požarnik, 1995). Kombinacija posameznih načinov spoznavanja nam da za posameznika značilen stil učenja. Za učitelja bi bila optimalna kombinacija vseh štirih načinov, a jo le redki dosežejo, pogostejša je kombinacija dveh sosednjih dimenzij. Ta kombinacija nas privede do štirih značilnih učnih stilov: konvergentnega, akomodativnega, divergentnega in asimilativnega učnega stila (Maretič Požarnik, 1995). Konvergentni učni stil ali učni stil preizkuševalca se opira na prevladujoče sposobnosti abstraktnega razmišljanja in aktivnega preizkušanja. Največ ljudi s tem učnim stilom najdemo med tehničnimi poklici. Divergentni učni stil ali učni stil sanjača povezuje konkretne izkušnje in razmišljujoče opazovanje in je značilen za umetnike. Asimilativni učni stil ali učni stil misleca povezuje abstraktno razmišljanje in premišljeno opazovanje. Tipični predstavniki tega stila so naravoslovni znanstveniki in matematiki. Akomodativni učni stil ali učni stil dejavneža poudarja konkretno izkušnjo in aktivno preizkušanje idej in je značilen za socialne poklice. Za učitelja je najprimernejši akomodativen stil, saj mu pomaga prilagajati svoje postopke potrebam in predznanju učencev ter konkretni situaciji. Za učitelje, ki so zaradi svojega študija matematike izrazito asimilativnega tipa, je priporočljivo, da se pri poučevanju preusmerijo v akomodativni stil oziroma da uravnotežijo vse štiri učne stile, v nasprotnem primeru so usmerjeni le v sistem svoje znanosti in ne upoštevajo dovolj potreb učencev in konkretnih okoliščin. Tomić (1999) ugotavlja, da učni neuspeh pri posameznem predmetu lahko pripišemo tudi temu, da

163 učni stili učencev niso usklajeni s prevladujočim načinom pouka pri tem predmetu ter z učiteljevim učnim stilom, zato je koristno, da se učitelj zaveda, kakšen je njegov učni stil in katere so njegove značilnosti v primerjavi z drugimi. Tudi Marentič Požarnikova (2000) opozarja, naj se učitelj zaveda ne samo značilnosti in posledic svojega prevladujočega stila, ampak tudi stila svojih učencev, upošteva naj značilnosti večinskega stila učencev in se mu prilagaja, razširi naj svoj repertoar postopkov, metod, pristopov in s tem ustrezno nagovori tudi učence drugih stilov. 2. Učni stili učiteljev matematike in dijakov splošne ter umetniške gimnazije Da bi dobila širši vpogled v učne stile tako učencev kot učiteljev gimnazije, sem si zastavila sledeča vprašanja: Kakšni so učni stili učiteljev matematike na naši šoli? Ali se prevladujoči učni stil dijakov, ki jih poučujem, razlikuje od prevladujočega učnega stila učiteljev matematike na naši šoli? Ali se prevladujoči učni stil dijakov umetniške gimnazije razlikuje od prevladujočega učnega stila dijakov splošne gimnazije? Učne stile učiteljev in dijakov sem preverjala s Kolbovim vprašalnikom o učnih stilih (Marentič Požarnik, 1995). Vprašalnik je izpolnilo šest učiteljev matematike na naši šoli ter dijaki dveh oddelkov (19 dijakov iz oddelka umetniške gimnazije, 17 dijakov iz oddelka splošne gimnazije). Rezultati vprašalnika, ki so ga izpolnjevali učitelji, so predstavljeni v tabeli 1. KI RO AK AE AK KI AE - RO AK KI (%) Učitelj Učitelj Učitelj Učitelj Učitelj Učitelj AE RO (%) Tabela 1: Seštevek točk Kolbovega vprašalnika o učnih stilih za šest učiteljev matematike na naši šoli. Za vsakega učitelja so seštete točke, ki ustrezajo štirim načinom spoznavanja: konkretni izkušnji (KI), razmišljajočemu opazovanju (RO), abstraktni konceptualizaciji (AK) in aktivnemu eksperimentiranju (AE). Točke povedo, kateremu učnemu načinu daje učitelj prednost (več točk) in katerega najbolj zanemarja (manj točk). Za izračun kombiniranega rezultata in določitev učnega stila (konvergentni, akomodativni, divergentni, asimilativni) je izračunana razlika AK KI in AE RO in izražena v procentih, odčitanih z mreže učnih stilov (Marentič Požarnik, 1995). Enaka analiza rezultatov vprašalnika je bila opravljena tudi pri dijakih. Učni stili šestih učiteljev matematike so predstavljeni na mreži učnih stilov (slika 1), kjer je na navpično os nanešena razlika AK KI (%) in na vodoravno os razlika AI RO (%). Štirje kvadranti predstavljajo štiri prevladujoče učne stile. Točka na mreži določi učiteljev učni stil in predvidi tudi njegovo intenzivnost. Čim bližje središču je točka, tem bolj uravnotežen je učiteljev učni stil, če pa je točka blizu zunanjemu vogalu, se učitelj močno zanaša na enega od stilov. Slika 1: Mreža učnih stilov, na kateri so predstavljeni učni stili šestih učiteljev matematike na naši šoli. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

164 Iz podatkov, ki sem jih pridobila z analizo Kolbovega vprašalnika o učnih stilih šestih učiteljev matematike, sem ugotovila, da ima večina vprašanih učiteljev (štirje od šestih) asimilativni stil, torej je to prevladujoči učni stil. Rezultati so skladni z znanstvenimi raziskavami, v katerih so ugotovili, da imajo matematiki asimilativni učni stil (Marentič Požarnik, 1995). Eden od učiteljev ima akomodativni učni stil, en učitelj pa divergentni učni stil. Učni stil pove, na kakšen način se posameznik uči, ne pove pa, kako poučuje. Vsekakor menim, da je za učitelje koristno, če spoznajo svoj učni stil, razširijo in razvijejo svoja deficitarna področja in utrdijo kombinacijo vseh štirih učnih stilov. Med dijaki prevladuje divergentni učni stil. Dvaindvajset od šestintrideset vprašanih dijakov (61 %) ima divergentni učni stil, osem (22 %) akomodativni, pet (14 %) asimilativni in en dijak (3 %) konvergentni učni stil. Prevladujoči učni stil dijakov se torej razlikuje od prevladujočega učnega stila učiteljev. Predvsem so dijaki usmerjeni v konkretno izkušnjo in ne v abstraktno konceptualizacijo. Med dijaki umetniške gimnazije (slika 2) prevladuje divergentni učni stil, zanj se je opredelilo deset od devetnajstih dijakov (53 %), sledi akomodativni s sedmimi dijaki (37 %) in asimilativni z dvema dijakoma (10 %). Tudi med dijaki splošne gimnazije (slika 3) prevladuje divergentni učni stil, zanj se je opredelilo dvanajst dijakov (71 %), sledi asimilativni s tremi dijaki (18 %) ter akomodativni in konvergentni s po enim dijakom. Tako na splošni kot na umetniški gimnaziji torej prevladuje divergentni učni stil, torej so dijaki usmerjeni v konkretno izkušnjo in razmišljujoče opazovanje. Na umetniški gimnaziji je izrazit tudi akomodativni stil učenja, torej dijake poleg konkretne izkušnje k učenju spodbuja tudi aktivno eksperimentiranje. Slika 2: Mreža učnih stilov, na kateri so predstavljeni učni stili dijakov umetniške gimnazije. Slika 3: Mreža učnih stilov, na kateri so predstavljeni učni stili dijakov splošne gimnazije. 3. Zaključek Nekateri dijaki so usmerjeni v to, da hočejo vedeti, zakaj naj se z nečim ukvarjajo, druge zanimajo dejstva oziroma informacije, ki jih vodijo do razumevanja celote, spet nekatere delovanje stvari in praktični vidik, so pa tudi dijaki, ki pridejo do znanja s samoučenjem oziroma s samostojnim odkrivanjem neznanega. Učitelj mora pouk izvesti tako, da bodo vsi učenci osvajali učno snov na način, ki jim najbolj ustreza, ter da bodo spoznali in osvojili še druge učne stile (Tomić, 1999). Izkazalo se je, da imajo učitelji matematike na naši šoli v večini asimilativni učni stil, torej pri njih 164 UČNA MOTIVACIJA

165 prevladuje interes za teorijo, gradnjo teoretskih modelov, povezovanje idej, induktivno sklepanje. Pri dijakih prevladuje divergentni učni stil, za katerega je značilno ustvarjanje novih idej, miselna prožnost, presoja z različnih vidikov, upoštevanje čustev, fantazije, interes za ljudi. Tudi med dijaki splošne in umetniške gimnazije se je pokazala razlika v načinu učenja. Dijaki umetniške gimnazije dajejo prednost konkretni izkušnji pred abstraktno konceptualizacijo. Ta način učenja je usmerjen bolj v čutenje kot v razmišljanje, bolj v ukvarjanje z edinstveno in kompleksno stvarnostjo kot v teoretičen in posploševalen pristop. Pri njih gre bolj za intuitiven, zlasti umetniški pristop kakor za sistematičen znanstveni pristop. Pri dijakih splošne gimnazije pa je prevladalo razmišljujoče opazovanje nad abstraktnim eksperimentiranjem. Ta način učenja je usmerjen k razumevanju danih zamisli in situacij z natančnim opazovanjem in nevtralnim opisovanjem. Gre bolj za razumevanje kakor za praktično izvedbo, večji poudarek je na razmisleku kakor na akciji. Za izboljšanje motivacije dijakov pri predmetu matematika tako na umetniški kot splošni gimnaziji mora učitelj podati snov tako, da se čimbolj približa učnemu stilu dijakov, hkrati pa mora dijakom približati učni stil, značilen za naravoslovne vede. Zato bi morali učitelji spoznati čim širšo paleto učnih metod in pristopov, kot so predavanja, različne vaje v učilnici, samostojni in skupinski projekti, ter pridobiti dodatne izkušnje pri delu s posameznimi učenci in manjšimi skupinami. Tako lahko med poukom dijakom ponudimo materiale, s pomočjo katerih je predstavljena določena snov. Za računanje z algebrskimi izrazi uporabimo binomsko in trinomsko kocko za ponazoritev kuba dvočlenika in tročlenika, pri geometriji uporabljamo modele in odkrivamo geometrijske oblike v naravi. Pri medpredmetnem povezovanju dobijo dijaki vpogled v uporabnost matematike na drugih področjih: npr. modeliranje procesa difuzije pri biologiji, modeliranje enakomernega in pospešenega gibanja pri fiziki, zbiranje in statistična obdelava podatkov iz psihologije, sociologije itd. Konkretno izkušnjo nudi tudi raziskovalno delo, pri katerem se lahko dijaki seznanijo s široko paleto matematičnih pojmov in teorij. Literatura Marentič Požarnik, B Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Marentič Požarnik, B., L. Magajna in C. Peklaj Izziv raznolikosti. Stili spoznavanja, učenja in mišljenja. Nova Gorica: Educa. Maretič Požarnik, B »Za pluralizem modelov spoznavanja, raziskovanja in delovanja v pedagoških znanostih.«sodobna pedagogika XIL (1 2): Tomić, A »Poučevanje in učni stili.«vzgoja in izobraževanje 30 (4): Woolfolk, A Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy, III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

166 Lorna Atanasovski, Gimnazija Nova Gorica E-naslov: Prisluhnite dijakom Povzetek: Na Gimnaziji Nova Gorica sem v razredih, kjer poučujem, izvedla anketo, s katero sem pridobila povratno informacijo o svojem delu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako se z izboljšanjem mojega poučevanja posledično izboljšuje motivacija dijakov za učenje matematike. Učitelj kot promotor znanja pri matematiki lahko izboljša znanje dijakov, če razume njihove potrebe in način dojamenja učiteljeve razlage. Če hočemo biti pri svojem delu uspešni, moramo znati učencem prisluhniti in konstantno iskati povratno informacijo o svojem delu. Ključne besede: povratna informacija, znanje, motivacija dijakov za učenje, izboljšanje poučevanja Uvod Tisti, ki je goro prestavil, je začel z drobnim kamenjem. (Kitajski pregovor) Sodobni časi od učitelja zahtevajo, da vsak dan išče nove načine in oblike posredovanja znanja. Jasna in pravočasna povratna informacija je zelo pomembna za kakovosten pouk in doseganje zastavljenih ciljev. Dijaki lahko napredujejo, samo če vedo, da od učitelja dobijo tako povratno informacijo, ki spodbuja učenčevo refleksijo ter omogoča samovrednotenje dosežkov. Po drugi strani si mora učitelj vzeti dovolj časa za analizo in vrednotenje povratne informacije, ki jo dobi od dijakov, za izboljšanje in uvajanje sprememb pri svojem delu, ki bodo motivirale učitelja in dijake. Povratna informacija dijaku pomaga, da uvidi, kako napreduje, ga usmerja, mu ponudi možnost in pot za odpravljanje pomanjkljivosti. Z dobro in pravočasno povratno informacijo dijak ozavesti svoj napredek. S povratno informacijo, ki jo učitelj pridobi od dijakov, ugotavlja, kakšne so njihove potrebe, sprejema kakovostne informacije, išče različne učne poti in kakovostno načrtuje pouk. Potek raziskave Kot gimnazijska učiteljica matematike se nenehno sprašujem, ali delam prav, ali sem dobro razložila snov, ali so jo moji dijaki razumeli. Na začetku šolskega leta sem se odločila, da v vseh razredih, kjer poučujem, opravim anketo, s katero sem hotela pridobiti konkretno, pravočasno in jasno povratno informacijo o svojem načinu poučevanja. Anketa je kratka, vsebuje tri vprašanja, na katera so dijaki odgovarjali 7 minut. Anketa 1 1. Ali je učiteljica dostopna za vprašanja in dodatno razlago? a) Dovolj. b) Lahko bi si vzela več časa. c) Ni dostopna. 2. Ali razlago nove snovi razumem? a) Da, povsem. b) Potrebujem dodatno razlago. c) Ne razumem je. 166 UČNA MOTIVACIJA

167 3. Kako je z vajami pri pouku? a) Dovolj smo vadili. b) Potrebujem še kako dodatno vajo. c) Potrebujem še veliko vaj. Rezultate ankete smo skupaj z dijaki analizirali in se o njih pogovorili. Pri drugem vprašanju je 27 % dijakov odgovorilo, da potrebujejo dodatno razlago. V pogovoru po izpeljani anketi so mi pojasnili, da pri določeni snovi potrebujejo razlago snovi na več načinov. Dijaki 1. letnika opozarjajo, da sem pri razlagi zelo hitra, da ne utegnejo poslušati razlage in jo zapisovati v zvezke, dijaki 4. letnika pa te težave nimajo. Pred izvedbno ankete sem menila, da pri pouku naredimo dovolj vaj. Z odgovorom na tretje vprašanje so me dijaki opomnili, da 26 % dijakov ne meni tako. Z dijaki 1. letnika smo se dogovorili, da bom snov razlagala počasneje, da bodo imeli več časa za zapisovanje formul in risanje grafov ter beleženje zapiskov. Dijaki 4. letnika bi si želeli, da bi med uro reševali kompleksne naloge, za domačo nalogo pa bi si želeli več vaj, ki bi jih rešili samostojno. Anketo sem ponovila še petkrat med šolskim letom. Pred prvim preverjanjem znanja sem dijakom razdelila še anketo, ki se nanaša na njihovo pripravljenost na preizkus znanja ter na njihov način učenja. Anketa 2 1. Kaj sem naredil (/-a), da sem se naučil (/-a) snovi za test? a) Poslušal (/-a) pri pouku in redno pisal (/-a) domačo nalogo. b) Doma delal (/-a) dodatne vaje c) Poiskal (/-a) dodatno razlago (sošolca, prijatelja, inštruktorja...). d) Drugo: 2. Kaj bom naredil (/-a), da dopolnim svoje znanje? a) Delal (/-a) dodatne vaje. b) Poiskal (/-a) dodatno razlago. c) Vprašal (/-a) učiteljico za pomoč. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

168 3. Kaj si želiš, da učiteljica naredi, da boš snov bolje znal (/-a)? a) Dodatno razloži posamezen del snovi. b) Da dodatne naloge. c) Da več kratkih preverjanj znanja. Pri drugi anketi so dijaki lahko izbrali med več odgovori. Pri analizi rezultatov druge ankete so me najbolj zanimali odgovori na tretje vprašanje. Odgovori so bili približno enakomerno razporejeni. Po analizi odgovorov in po pogovoru, ki sem ga opravila z dijaki, sem ugotovila, da si dijaki splošnih oddelkov želijo dodatno razlago posameznega dela snovi, kar bi moralo po njihovem mnenju potekati tri šolske ure pred pisnim ocenjevanjem znanja. Dijaki bi pri tej dodatni razlagi postavljati vprašanja, na katera ne znajo odgovoriti, učitelj pa odgovarjati ter podajati dodatno razlago. Dijaki umetniške gimnazije si želijo več kratkih preverjanj znanja. Anketo sem ponovila pred zadnjim pisnim ocenjevanjem znanja v tekočem šolskem letu. Ugotovitve Po opravljeni anketi sem ugotovila, da imajo dijaki drugačen pogled na pouk kot učitelj. Primer 1: pri pregledovanju domače naloge vedno odgovorim na zastavljena vprašanja in dodatno razložim primer, ki je posamezni dijaki niso znali. Dijaki tega ne dojemajo kot odgovarjanje na njihova vpraša nja. Primer 2: Po pisnem ocenjevanju znanja vedno naredim popravo kontrolne naloge. Opazija sem, da v razredu ker smo naloge rešili brez poudarka, da je to poprava, tega niso tako dojeli. Skozi pogovor sem prišla do zaključka, da moram stvari natančno opredeliti in poimenovati, da jih bodo dijaki dojeli na pravi način.menim, da sem s povratno informacijo, ki sem jo dobila, izboljšala svoj način poučevanja. Dijaki so zdej bolj odprti za konstruktivno kritiko. Povprečna ocena v vseh razredih, kjer poučujem, se je počasi dvigovala za kak odstotek, razen pri zadnjem testu, pri katerem sta lahko vzroka za slabe rezultate tudi konec šolskega leta in preveliko število preizkusov znanja. Ne morem zagotovo trditi, da je boljša povprečna ocena v razredih rezultat samo pravočasne in prave povratne informacije. Lahko so vpleteni še drugi kognitivni in metakognitivni faktorji. Z anketami bom nadaljevala v naslednjem šolskem letu. Menim, da bom lahko o pozitivnih učinkih pravočasne povratne informacije govorila, ko bom raziskavo izpeljala vsaj na dveh generacijah dijakov, ki jih poučujem. Zaključek Vloga učitelja se v sodobnem času bistveno razlikuje od vlogo učitelja pri tradicionalnem pouku. Sodobni učitelj mora poslušati dijake, ves čas iskati tako povratno informacijo, ki mu pomaga, da svoj način poučevanja izboljša, in ima uvid v različne učne poti dijakov. Sprotna povratna informacija, ki jo dijak dobiva med poukom pred ocenjevanjem znanja, dijaka spodbuja k nadaljnjemu učenju, pomaga pri samovrednotenju dosežkov in poveča njegovo samozavest. Povratna informacija, ki jo dijak dobi v obliki ocene po preverjanju znanja, pa v veliki meri soustvarja proces učenja. Literatura Ada Holcar Brunauer et. al, (2016). Povratna informacija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Didaktika ocenjevana znanja. Zbornik 3. mednarodnega posveta v Celju. Ur. Sonja Zajc in Mira Turk Škraba (2010). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Komljanec (2010). Vrednost povratne informacije v procesu učenja in poučevanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo 168 UČNA MOTIVACIJA

169 Simona Potočnik, Biotehniška šola Rakičan E-naslov: Motivacija, učenje in učna uspešnost pri Romskih dijakih Povzetek: Za kvaliteten potek izobraževalnega sistema in doseganja željenih rezultatov, je zelo pomembno poznavanje težav in s prilagajanje pouka ter ustrezno učno motivacijo priti do željene uspešnosti. Pomemben je vpliv na dijakove izobraževalne dosežke, socializacijo, učne navade, vrednotenje učenja. Velike težave se pojavijo že takoj ob vključitvi dijakov ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, kar tudi za njih predstavlja novo okolje. Učitelji pogosto zaznavamo te dijake kot manj sposobne, problematične, jim prilagajamo zahtevnost. To pa seveda ni pravi in uspešen pristop za te dijake. Za doseganje boljših rezultatov s premagovanje različnih oblik učnih težav dijakov Romov na naši šoli dajemo velik poudarek na področju spodbujanja in izvajanja pomoči. Moramo vedeti in razumeti, da se motivacija vedno dogaja v dijaku in da je dijak osrednji vir lastnega motivacijskega delovanja. Dijakom ne moremo mi dati motivacije, ta je že ali pa ni v njih. Z različnimi motivacijskimi spodbudami, ki jih dijakom namenimo med poučevanjem, to motivacijo negujemo, dodatno krepimo, spodbudimo ali pa lahko nasprotno celo pripomoremo k njenemu zniževanju. Učna motivacija se vedno dogaja v učencu in je osrednji vir lasnega motivacijskega delovanja. Ključne besede: Romi, motivacija, učenje, socializacija, pomoč. 1 Uvod Biotehniška šola Rakičan smo edina srednja šola med Pomurskimi srednjimi šolami, ki izvaja program nižjega poklicnega izobraževanja (gospodar na podeželju), katerega obiskujejo tudi dijaki Romi. S prispevkom in referatom bi želela izpostaviti različne težave dijakov Romov in izkušnje z učenjem in učno uspešnostjo Romskih dijakov. Za doseganje boljših rezultatov s premagovanje različnih oblik učnih težav dijakov Romov na naši šoli dajemo velik poudarek na področju spodbujanja in izvajanja pomoči. Moramo vedeti in razumeti, da se motivacija vedno dogaja v dijaku in da je dijak osrednji vir lastnega motivacijskega delovanja. Dijakom ne moremo mi dati motivacije, ta je že ali pa ni v njih. Z različnimi motivacijskimi spodbudami, ki jih dijakom namenimo med poučevanjem, to motivacijo negujemo, dodatno krepimo, spodbudimo ali pa lahko nasprotno celo pripomoremo k njenemu zniževanju. A. Položaj romskih otrok v slovenskem izobraževalnem sistemu Na Biotehniški šoli v Rakičanu imamo v povprečju vsako leto 3 do 8 dijakov Romov. Prihajajo iz vseh Pomorskih osnovnih šol. Osnovne šole v Pomurju z največ učenci Romi so: OŠ Sveti Jurij, OŠ Puconci in OŠ I Murska Sobota. Na teh šolah imajo zaposlene romske pomočnike. Podatki o izobrazbeni strukturi pripadnikov romske skupnosti izkazujejo nizko izobrazbeno strukturo članov romske skupnosti, saj jih večina nima dokončane niti osnovne šole (več kot 65 odstotkov pripadnikov romske skupnosti, od tega 60 % moških in 70 % žensk podatki popisa 2006). Romska skupnost ima svojo kulturo in tradicijo. 2 Učna motivacija Učno motivacijo razdelimo na dve ravni. Prva raven se nanaša na dijakovo dejansko motiviranost za učenje, druga raven pa se nanaša na socialno okolje, ki dijaka vsakodnevno spodbuja, usmerja ali odvrača od vedenj, povezanih z učenjem. Učna motivacija se vedno dogaja v dijaku in je osrednji vir lastnega motivacijskega delovanja. Pomembno je tudi vedeti, da učno motivacijo lahko dodatno spodbujamo in krepimo, lahko pa jo tudi zaviramo. V grobem lahko spodbujevalce razdelimo na didaktične, kamor spadajo organizacija učnega okolja in učenja ter učne metode in psihološke, kot so vodenje dijaka med učenjem, učna podpora, ravnanje učitelja in razlaga rezultatov. Motivacija, ki je sicer psihološki proces, v obliki različnih motivacijskih sestavin to so na primer interesi, atribucije, samopodoba, cilji, zunanje spodbude, vrednote energetizira učni proces tako, da ga najprej aktivira, nato pa bolj ali manj zavestno usmerja do zaključka učne naloge oziroma učnega cilja Vedenjski izraz motivacije, ki je ob tem razviden iz dijakovega razmišljanja, čustvovanja in ravnanja, imenujemo učna motiviranost. Pri tem je pomembno razumeti, da se motivacija vedno dogaja v dijaku, da je dijak osrednji vir lastnega motivacijskega delovanja. Dijaku torej nikakor ne moremo»dati«motivacije, saj je ta pravzaprav»že v njem«. Drži pa, da z različnimi motivacijskimi spodbudami, ki jih dijakom namenimo med poučevanjem, to»motivacijo«lahko negujemo, ozaveščamo, dodatno krepimo, spodbudimo ali pa, nasprotno, celo pripomoremo k njenemu zniževanju. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

170 Pravimo, da dijake s poučevanjem bodisi motiviramo (pripomoremo k njihovi motiviranosti) ali demotiviramo (pripomoremo k njihovi nemotiviranosti) za učenje oziroma delo v šoli. Spodbude, ki imajo za namen pritegniti dijakovo pozornost za učenje in/ali jo vzdrževati med učenjem, v pedagoški praksi pogosto (neupravičeno) imenujemo kar»motivacija«, pri čemer imamo seveda v mislih pomemben del didaktične strukture učne ure. Motivacijske spodbude, s katerimi učitelji v šoli motivirajo dijake za učenje, lahko za namen natančnejšega razumevanja učiteljevega pedagoškega pristopa razdelimo v dve širši skupini: 1. didaktične motivacijske spodbude, kot so to na primer sama organizacija učnega okolja in učenja, učne metode, izbira nalog ter didaktični material, ter 2. psihološke motivacijske spodbude, kot so to na primer vodenje dijaka med učenjem s povratnimi informacijami o njegovem učenju in dosežkih, omogočanje učne podpore in usmerjanje pri učenju v območju dijakovega bližnjega razvoja ter modeliranje oziroma ravnanje učitelja v vlogi modela (vzora), ki ga dijaki posnemajo, tako v pristopu k učnim nalogam, kot tudi med učenjem ter pri razlagi rezultatov svojega učenja; ne nazadnje je za razvoj in oblikovanje dijakove motivacije za učenje psihološko spodbudno tudi kvalitetno partnerstvo med šolo in domom. Nemški psiholog Rheinberg razlaga, da se vpliv motivacije na učenje kaže na treh ravneh, in sicer: 1. Na ravni časa, ki ga dijak nameni učenju oziroma učnim nalogam, tako v smislu obsega (trajanja) kot pogostosti izvajanja učnih aktivnosti. 2. Na ravni oblik oziroma narave učnih aktivnosti, pri čemer gre po eni strani za uravnavanje napora, ki ga dijak vlaga v učenje (sorazmerno s težavnostno stopnjo učne naloge), po drugi strani pa za uporabo učnih strategij, ki bodo dijaka spodbujale za učenje ter s katerimi bo dijak svoje učne cilje tudi učinkovito dosegel (površinsko učenje ali učenje z razumevanjem). 3. Na ravni dijakovega funkcionalnega razpoloženja, ki se nanaša na optimalno psihološko stanje dijaka med učenjem (predanost, zbranost, pozitivna čustva). Med motivacijske pobudnike tako lahko uvrstimo najprej dijakov interes za učenje učne vsebine in/ ali metode pritegnejo pozornost oziroma vzbudijo radovednost in zanimanje in cilje, ki jih dijak oblikuje o učenju oziroma znanju. Ti so pri različnih dijakih različni in prisotni v različni intenziteti, saj določeni dijak za glavni cilj svojega aktivnega sodelovanja v procesu učenja postavi denimo obvladanje (kompetentnost) določene spretnosti, simbolov, pojmov, postopka ali strategije, drugi pohvalo, ki jo za svoje učno delo in prizadevanje dobi od učitelja, tretji šolsko oceno ali nagrado staršev, četrti pa je lahko učno aktiven predvsem zato, da s svojo aktivnostjo zmanjša strah pred morebitnim učnim neuspehom ali kaznijo, ki mu sledi. Ključno je tudi, kako pomembno je dijaku učenje oziroma znanje in učni razvoj v smislu vrednote znotraj njegovega vrednotnega sistema ter znotraj njegovega socialnega okolja (učeče se skupnosti) oziroma kako visoko ceni rezultate svojega učenja v smislu šolskih ocen in/ali drugih oblik nagrajevanja ter statusa, ki ga te prinašajo. Ne nazadnje je treba omeniti še dijakovo zaznavo zahtevnosti učenja in učnih nalog ali nekompetentni aktivnosti. Če namreč dijak presodi, da se od njega pričakuje preveč ali da ni zmožen ravnati tako, kot od njega zahteva učitelj, potem obstaja verjetnost, da se brez dodatnih, zunanjih spodbud ne bo začel učiti oziroma da se ne bo učil, in obratno; če bodo dijaku učne naloge v izziv, potem bo to dobra spodbuda za učenje. V drugo skupino motivacijskih sestavin, med motivacijske ojačevalce, je mogoče uvrstiti dve sestavini. Prva je dijakova samopodoba, ki pomeni zaznavo lastne kompetentnosti na področju učenja in ni pomembna le pri iniciaciji dijakovega pričakovanega oziroma prilagojenega vedenja, temveč tudi vseskozi med učenjem. Tako so denimo dijaki, ki zase mislijo, da obvladajo svoje učenje in na ta način gradijo svoje znanje, pri učenju bolj samozavestni in zato tudi dejansko uspešnejši. Druga sestavina oziroma motivacijski ojačevalci pa so atribucije (razlogi), ki jih dijaki pripisujejo svojim uspehom ali neuspehom pri učenju. V nasprotnem primeru, ko dijak razmišlja v stilu»ta učna snov je zame prezahtevna«ali»tega nikoli ne bom razumel«, je prognoza učne uspešnosti seveda bistveno drugačna dijak bo zaradi zaznave lastne nekompetentnosti in nemoči pri učenju stopnjeval svojo pasivnost oziroma razvil različne oblike obrambnega vedenja, kot so to na primer pozabljanje nalog, povezanih z učenjem, zanikanje pomembnosti učenja, obtoževanje drugih (običajno učiteljev, pa tudi staršev ali drugih) v smislu nezanimanja in nepozornosti za njegove učne težave, regres v obliki pretirane odvisnosti ali nemoči od drugih v procesu učenja, in druge. 170 UČNA MOTIVACIJA

171 A. Težave pri pouku Učne težave dijakov Romov v srednji šoli in vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces: 1. Lažje in zmerne specifične učne težave ter jezikovne težave. Sem sodijo: specifične bralnonapisovalne težave, specifične učne težave pri matematiki, dispraksija, specifični primanjkljaji na področju jezika 2. Učne težave zaradi motnje pozornosti in hiperaktivnosti 3. Učne težave pri učencih, ki počasneje usvajajo znanja 4. Učne težave zaradi učenčevih slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti 5. Učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije 6. Čustveno pogojene učne težave kot so učne težave zaradi anksioznosti in učne težave zaradi depresije 7. Učne težave zaradi drugojezičnosti oziroma večjezičnosti in socialno-kulturne drugačnosti 8. Učne težave zaradi eksistenčne socialno-ekonomske oviranosti in ogroženosti B. Učno nemotivirani dijaki Motivacijski vzorec te skupine dijakov je prisoten v višjih razredih že v osnovni šoli in se kasneje še bolj kaže ob vstopu v srednjo šolo. Dijaki te skupine niso ne notranje ne zunanje motivacijsko naravnani, prav tako pa ne navajajo pomanjkanja in/ali odsotnosti nadzora nad lastnim učenjem ter strahu, povezanega z učenjem in/ali izogibanja učenju. C. Spodbujanje in izvajanje pomoči Spodbujanje in izvajanje pomoči poteka na različne načine. Dijakom Romom je preverjeno in učinkovito potrebno zagotoviti prilagojen sedežni red. Na šoli skušamo razvijati in krepiti tudi strategije poslušanja. Dijakom Romom omogočimo dodaten čas za spraševanje učitelja, tudi glede razumevanja jezika. Uporabljamo več vizualnih opor. Izkazalo se je tudi, da je smiselno poenostavljanje besedil tako, da jih s svojimi besedami obnovijo drugi dijaki (sošolci). Spodbujamo tudi rabo maternega jezika in potekanje pouka v oblikah sodelovalnega učenja. Pri pisnih izdelkih dijakom pomagamo z oporami (vprašanja, ključne besede, ). Pri pouku poteka tudi individualna pomoč. Pomembno je tudi sodelovanje s starši, pri čemer staršem ne nalagamo nalog, ki jih ne zmorejo. Dijakom omogočimo, da se lahko s svojim jezikom in kulturo vključijo v vsakdanje življenje. Ugotavljamo, da na uspešnost šolanja dijakov Romov iz revnih družin ima zelo velik vpliv na dijakove izobraževalne dosežke, socializacijo, učne navade, vrednotenje učenja. Težave nastopijo, ko vključitev dijakov v novo okolje privede do drugačnih pričakovanj kot so jih bili deležni do vstopa v srednjo šolo. Učitelji zaznavajo take dijake kot splošno manj sposobne, zato prilagajajo zahtevnost nalog, kar pa ni uspešen pristop za učence iz socialno šibkih družin. Izobrazbeni primanjkljaji dijakov Romov iz revnih družin se kažejo kot omejeno jezikovno funkcioniranje (razumevanje in slabe jezikovne veščine), neskladje znanj in strategij, ki jih pričakujemo od dijakov ob vstopu v srednjo šolo v primerjavi z znanjem in strategijami, ki jih je razvil učenec v osnovni šoli in v domačem okolju. Opažamo tudi veliko nezaupanje dijakov v lastne sposobnosti in posledično razvoj negativne samopodobe. Tudi romski dijaki so lahko zelo uspešni. Učitelji oziroma strokovni delavci imajo izjemno zahtevno delo. Zelo pomembno je ugotoviti tista področja dijakovega delovanja, ki omejujejo uspešnost njegovega vključevanja v socialno okolje in dobre izobraževalne dosežke. Pri dijakih Romih je še posebej pomembno odkriti njihova močna področja in jih razvijati, krepiti. Pomembno je tudi razvijati dijakovo pozitivno samopodobo. Zelo učinkovito je razvijati strategije in znanja, ki omogočajo učinkovito delo v šoli ter ustvariti varno in kosistentno okolje. Dijaka nikoli ne smemo spravljati v stisko. Vrstnike, sošolce je potrebno spodbujati, da ga sprejmejo medse pri pouku, učenju, delu. Spoštovati, spodbujati in primerno vključevati je potrebno tudi dijakove starše. Zaključek Motivacija je ključni dejavnik dinamike učnega procesa: le motivirani dijaki učenje začnejo, se učijo (sprašujejo, poslušajo, sodelujejo, preizkušajo, berejo, razmišljajo, primerjajo, doživljajo, vrednotijo, ustvarjajo, ) in pri učenju vztrajajo, vse dokler ne končajo učnih nalog ali ne dosežejo zastavljenih učnih ciljev. Ugotavljamo, da imajo dijaki Romi različne specifične učne težave in primanjkljaje na različnih področjih. Za kvaliteten potek izobraževalnega sistema in doseganja željenih rezultatov, je zelo pomembno poznavanje teh težav in s prilagajanje pouka ter z ustrezno učno motivacijo priti do III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

172 željene uspešnosti. Zelo pomembno je ustrezno spodbujanje in izvajanje pomoči. Pomemben je vpliv na dijakove izobraževalne dosežke, socializacijo, učne navade in vrednotenje učenja. Velike težave se pojavijo že takoj ob vključitvi dijakov ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, kar tudi za njih predstavlja novo okolje. Učitelji pogosto zaznavamo te dijake kot manj sposobne, problematične, jim prilagajamo zahtevnost. To pa seveda ni pravi in uspešen pristop za te dijake. Romski dijaki ter učitelji, ki jih poučujejo, se najpogosteje soočajo z sledečimi težavami: - nizka učna samopodoba, - težke socialne razmere, - psihično nasilje okolja, - izguba romske identitete, - nizko vrednotenje znanja v romski kulturi starši šole ne podpirajo, - slabša socialna vključenost v šolsko okolje, - pomanjkljive učne navade, - nerazumevanje jezika. Najpogostejši izzivi za učitelje, ki delajo z romskimi dijaki so neprisotnost pri pouku, neopravljanje domačega dela, slabe učne navade, nemotivacija za izobraževanje, neznanje slovenščine, nesodelovanje staršev s šolo, vedenjske težave, učne težave, razumevanje romske kulture in njeno vključevanje v šolo, nedoseganje minimalnih standardov znanja in slabi odnosi s sošolci. Največje težave pri delu z romskimi dijaki so po mnenju svetovalnih delavcev odsotnost pri pouku, ne opravljanje domačega dela ter nižja motivacija za izobraževanje. Le nekaj svetovalnih delavcev navaja razumevanje romske kulture in njeno vpeljevanje v šolo kot izziv za učitelje. Literatura Romov za vključitev v [Pridobljeno ]. Vonta T., nacionalna evalvacijska študija uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli, Ljubljana, marec 2011 [Pridobljeno ]. [Pridobljeno ]. Nečak Lük, A., (2011). Bralna pismenost v razmerah jezikovnega neskladja med domom in šolo.: Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi. Ljubljana: ZRSŠ [Pridobljeno ]. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, 2004 [Pridobljeno ]. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, (dopolnilo k Strategiji 2004) [Pridobljeno ]. PROJEKT: Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti [Pridobljeno ]. 172 UČNA MOTIVACIJA

173 Maruška Tekavčič, OŠ 8 talcev Logatec E-naslov: marusa.tekavcic@gmail.com Učna motivacija preko kamišibaja Povzetek: V učnem procesu se vsakodnevno srečujem z učno motivacijo. Ta je različna. Krajša ali daljša. Zanimiva in raznolika. Podkrepljena z različnimi didaktičnimi pripomočki; uganko, lutko, pesmico, skrivnostno vrečko ali predmetom. Na OŠ 8 talcev Logatec, kjer poučujem kot razredna učiteljica uvajamo z nekaterimi sodelavkami nov didaktični pripomoček kamišibaj, kot inovativno analogno tehniko pripovedovanja zgodb ob slikah. Prispevek temelji na dejstvih, kako lahko preprost leseni oder (po japonsko) butaj popestri oz. motivira učence za delo tako na razredni kot predmetni stopnji. Ključne besede: inovativnost, kamišibaj učni motivator, razvijanje lastne interpretacije Uvod Učna motivacija je posebna vrsta motivacije, ki jo učenec s svojim vedenjem izraža v kontekstu šolskega učenja. Pomeni vedenjski izraz, ki je razviden iz učenčevega razmišljanja, čustvovanja in ravnanja. Učna motivacija se vedno dogaja v učencu in je osrednji vir lasnega motivacijskega delovanja. Pomembno je tudi vedeti, da učno motivacijo lahko dodatno spodbujamo in krepimo. V grobem lahko spodbujevalce razdelimo na didaktične kamor spadajo organizacija učnega okolja in učenja, učne metode, izbira nalog, didaktični material, itd. in psihološke, kot so vodenje učenca med učenjem, učna podpora, usmerjanje med učenjem z dodatnimi informacijami ter ravnanje učitelja v vlogi modela (modelno posnemanje). Na šoli uvajamo v učni proces kamišibaj (tradicionalna japonska tehnika pripovedovanja zgodb preko lesenega odra) kot pripomoček s katerim učne cilje dosežemo po drugačni poti. Lahko je kot učno sredstvo za učitelje, za učence pa pripomoček, ob katerem osmislijo ustvarjalno delo, ki zajema več vsebinsko razvojnih področij in se prekriva z vrsto ciljev. Tako na primer pri predmetu slovenščine kamišibaj razvija vsa štiri zmožnosti sporočanja. Poslušanje, govorjenje, branje in pisanje (Kavčič, 2016). Pri tem je učiteljeva vloga, da učence spodbuja k kreativnemu razmišljanju in ga uporablja kot učilo oziroma didaktično sredstvo nekajkrat v šolskem letu, v različnih učnih procesih (Nagode, 2017). Kamišibaj kot učni motivator v slikah in besedah V nadaljevanju so predstavljeni primeri dobre prakse pri različnih predmetih. Predmet: šport Razred: 1. Učni cilji: - vidno razločevanje in razčlenjevanje posameznih plesnih korakov v slikah in besedah, - memoriranje plesnih korakov, - učenje plesa. Umetni ples Robotek Učence povabim, da se mi pridružijo pri mizi na kateri imam postavljen odrček, butaj. S kratko deklamacijo osredotočim učence na butaj. (M. Tekavčič, 2016) III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

174 Ob glasbi in petju pesmi učencem preko posameznih slik predstavim vsebino plesa. Po končani motivaciji učence povabim k učenju plesa, ki ga nekajkrat ponovimo. Kamišibaj izvedba Pripovedovanje Hodi: tap, tap, tap Je: ham, ham, ham Pije: glu, glu, glu Briše prah: viš, viš, viš Igra na boben. Bum, bum, bum Pleše: hop, hop, hop Ob sliki Noge Roke, ki hranijo Usta Roke, ki brišejo Z rokami bobnamo Se zavrtimo Ob zaključku učenci samoiniciativno dodajajo svoje gibe ob novih gumbih in se naučijo plesati ples na pamet. Predmet: slovenščina, korelacija z likovno umetnostjo Razred: 1. Učni cilji: - predstavitev Prešernovega življenja v slikah in besedah, - branje in poslušanje književnega besedila Povodni mož, - risanje Prešernovega portreta. Ob slovenskem kulturnem prazniku z učenci spregovorimo o našem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Da bi jim, čim bolj nazorno, a hkrati učinkovito in na preprost način predstavila Prešernovo življenje in njegovo delo sem skupaj z učenci izdelala kamišibaj z naslovom Zanimivosti o Francetu Prešernu. Kamišibaj uporabljam kot uvodno motivacijo pred obravnavo Prešernovega dela Povodni mož. Ob začetku predstave počasi odprem vratca kamišibaja. Kot nastopajoča oseba povabim učence v svojo pripoved: učenci zagledajo prvo sliko, na kateri je naveden naslov. Sledi pripovedovanje in s svojo prezenco vzpostavim razmerje med sabo, butajem in učenci. Z očesnim stikom in artikuliranim ter doživetim govorom ohranjam komunikacijo v trikotniku, v katerem zaokroži energija (kiokan). Kamišibaj izvedba Pripovedovanje Na Gorenjskem, odcep Lesce Bled leži vas Vrba. Ob sliki Rojstni kraj France Prešeren je bil pameten otrok. V šoli je bil zapisan v Zlato knjigo najboljših učencev. Mati Mina je želela, da se izuči za duhovnika, a postal je pravnik. Njegov najboljši prijatelj je bil Matija Čop. Po Čopovi smrti se je spoprijateljil z Andrejem Smoletom. Prešernova prva pesem. Po Čopovi smrti je spesnil Dr. Fig Matija Čop Andrej Smole Povodni mož Krst pri Savici Sonetni venec Najljubši njegov sonet, posvečen Primicovi Juliji je Prešeren napisal Zdravljico 8. februar, slovenski kulturni praznik Prešernova smrt Po uvodni motivaciji učenec dobi vpogled v Prešernovo življenje in si lažje ustvari lastno videnje in mnenje o Prešernu. Sledi risanje Prešernovega portreta. Učenec ima dano polovico Prešernovega obraza. Z ogljem doriše oz. dokonča obraz. Predmet: geografija Razred: 7. Učni cilji: - predstavitev zgodbe o nastanku Cerkniškega jezera v slikah in besedah, - raziskovanje; terensko delo. 174 UČNA MOTIVACIJA

175 Uvodna motivacija: Zgodba o nastanku Cerkniškega jezera Preden odidejo učenci na teren raziskovati Cerkniško jezero v vsej svoji veličini jim predstavim bogato zasnovano zgodbo o nastanku jezera. Že samo učno okolje je idealno ob brežini jezera, med bogatim rastlinjem in živalstvom. Zgodba je močna in podkrepljena s fotografijami iz realnega sveta (grad Šteberk, ponori). Kamišibaj izvedba (odlomek zgodbe) Pripovedovanje Nekdaj sta o bregovih Cerkniškega polja stala dva gradova. Ob sliki Karlovški in šteberški grad Oba graščaka sta bila mogočna gospoda in smrtna sovražnika. A zgodilo se je, da sta se zaljubila mlada Karlovčanka in sin iz gradu Šteberga. Mladi Šteberčan je obljubil svoji ljubljeni, da jo želi zasnubiti. Mladenka je postala močno zaskrbljena Šteberčan odide na dvor. Karlovčan obljubi, da bo dal svojo hčer v zakon, če pride ponjo s čolnom. Snubec je vedel, da te zahteve ni mogoče izpolniti. Cerkniško kotlino so pokrivala rodovitna polja in travniki. Tudi ob najhujšem dežju med Karlovškim in Šteberškim gradom ni bilo nikjer vode. Graščaka Roki dveh zaljubljencev Karlovčanka Karlovški grad Čoln Cerkniško polje Opomba: Tebi, dragi bralec pa naj nadaljevanje zgodbe ostane skrivnost. Nenazadnje so pravi kamišibajkarji tik pred koncem zgodbe oder zaprli in najavili:»čez teden dni se zopet oglasim in vam povem konec zgodbe.«zaključek Kamišibaj se je dobro izkazal kot učni motivator. Preko kamišibaja učenci pridobivajo maksimalno motivacijo za nadaljnjo učno delo. Če pogledam primer učenje plesa. Nad kamišibajem so bili prvošolci tako navdušeni, da sem mogla zadevo še enkrat ponoviti. S tem, da ni bilo nobenih težav pri učenju plesa. Ples so se naučili še v istem dnevu. Sedmošolci so imeli sto in eno vprašanje o nastanku jezera, tako, da, če smo želeli raziskovati jezero samo, smo mogli pogovor predčasno ustaviti. In to je bil moj namen! Učencu ponuditi zgodbo in on jo je z obema rokama prijel. Pri Prešernu se je zadeva malo obrnila, ker so mi učenci pomagali pri nastajanju kamišibaja. Slikali so posamezne kadre in si že s tem pridobili določeno znanje oz. vpogled v Prešernovo delo, kar pa še ne pomeni, da zadeva ni bila motivacijskega namerna. Lansko šolsko leto smo s sodelavkami začele izvajati inovacijski projekt Kamišibaj v učnem procesu s katerim smo se prijavile na Zavodu RS za šolstvo. Verjamem, da se bo o tem še bralo in pisalo saj iz pod rok učiteljic nastajajo zanimive ideje, kje in kako vplesti kamišibaj pri pouku. Literatura Juriševič, M. (2013). Učna motivacija in razlike med učenci. Pedagoška fakulteta. Kavčič, S. in Nagode, S. (2016). In vratca se odpro Šolski razgledi. Št. 3. Nagode, S. (2017). Čuječnost v kamišibaju. Prispevek seminarja v Rogaški Slatini. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

176 Mateja Lešničar, OŠ Frana Roša, Celje E-naslov: 176 UČNA MOTIVACIJA Spodbujanje otrokove motivacije Povzetek: Lutka otroku pomaga pri komunikaciji z vrstniki in odraslimi. Z njo se pogovarja sproščeno, zaupno in svobodno. V njegovih rokah postane odraz njegovih emocij in želja, razmišljanj iz realnega in domišljijskega sveta. Svet lutke je svet poezije, humorja, ki ne pozna meja med ljudmi, rastlinami in živalmi. To je izmišljen svet fantazije. Ključne besede: dejavnosti, motivacija, lutke, spodbuda. V življenju se neprestano učimo. Kadar nas kaj zanima, se učimo lahkotno in brez napora in največkrat še vemo ne, da je to učenje. Kaj je motivacija? Motivacija je duševni proces, ki s pomočjo različnih motivov ali teženj vodi vedenje ljudi in jih usmerja k določenim ciljem. Kadar nekaj hočemo in se nam zdi vredno, smo za doseganje cilja tudi motivirani. Ko na tej poti naletimo na kakršnekoli težave in zaradi njih obupamo, nastane problem. Motivacija je ključni dejavnik dinamike učnega procesa: le motivirani učenci učenje začnejo, se učijo (sprašujejo, poslušajo, sodelujejo, preizkušajo, berejo, razmišljajo, primerjajo, doživljajo, vrednotijo, ustvarjajo...) in pri učenju vztrajajo, vse dokler ne končajo učnih nalog ali ne dosežejo zastavljenih učnih ciljev. Motivacija kot osrednji dejavnik uspešnega učenja in poučevanja deluje kot mediator, ki vpliva na delovanje drugih dejavnikov in aktivira druge pomembne psihične procese (mišljenje, pomnjenje, pozornost, mišljenje) ter jih usmeri v učenje. Če želimo biti uspešni pri motiviranju, moramo poznati in upoštevati razlike med učenci, poznati motivacijsko usmerjenost učencev, njihove atribute za uspehe in neuspehe ter strukturo motivacijskih vzorcev. Učitelj ima vpliv na motivacijo učencev, ima tudi možnosti oblikovanja in spodbujanja učne motivacije pri učencih. Vedenjski izraz motivacije, ki je ob tem razviden iz učenčevega razmišljanja, čustvovanja in ravnanja, imenujemo učna motiviranost. Pri tem je pomembno razumeti, da se motivacija vedno dogaja v učencu, da je učenec osrednji vir lastnega motivacijskega delovanja. Kaj je lutka? Lutka je idealni model za absolutno abstraktnost. Lahko pa jo definiramo tudi kot gledališki snovni odrski simbol, ki predstavlja dramski lik in je voden posredno ali neposredno s pomočjo lutkarja (Trefalt, 1993). V svoji delovni dobi sem spremljala že kar nekaj generacij in različnih starostnih skupin otrok in tako dodobra spoznala, da so otroci posamezniki z različnimi željami, potrebami in interesi. Vendar pa imajo vsi nekaj skupnega - radi imajo lutke. Zaradi tega je pomembno, da znamo motivirati otroke in da imajo otroci tudi sami možnost animacije. Svet lutke je svet poezije, humorja, ki ne pozna meja med ljudmi, rastlinami in živalmi. To je izmišljen svet fantazije. Lutka vzdržuje skoraj vse discipline, ki so pomembne za otrokov razvoj, kot so zaznava, razumevanje, gibanje, govor, sodelovanje z okoljem. Otrokovo izražanje z lutko je njegov način sporočanja osebnega mnenja o okolju, ki ga obdaja. Lutka vzbuja otrokovo domišljijo in ustvarjalnost, dva najpomembnejša elementa za nadaljnji razvoj. Otrok spremlja realnost po svoji volji. Največkrat z njo osvaja tiste segmente, v katerih ne more neposredno sodelovati. Z lutko si pomaga, ko premaguje najrazličnejše težave in stiske. Pri govorni vzgoji ima lutka pomembno vlogo. Otrok z njo dramatizira. Razvija si sposobnosti za poslušanje in artikulacijo glasov. Uporaba lutke v vzgojnem procesu lahko opazno prispeva k bolj humanemu in manj stresnemu vključevanju otroka v socializacijski proces, v prehodu iz obdobja igre k učenju, k vključevanju v skupinsko delo v času šolanja. Preprosta oblika lutkarstva je spontana igra z lutko, ki se zgodi brez posredovanja odrasle osebe. Tu gre za neke vrste simbolno igro, kjer se otrok sam svobodno in sproščeno pogovarja in igra z eno ali več lutkami hkrati ter med igro menjava vloge. Pri pouku likovne umetnosti izdelujem z otroki različne lutke. Enostavne in najpreprostejše lutke so lahko kar naši prsti in roke, na katere lahko narišemo obraze in jih oblečemo v obleke iz plastelina. Lahko pa jih napravimo iz rokavic, nogavic ali škrnicljev. Da lutka dobi svoj značaj je pomembna tudi oblika. Ploske lutke so pomembne za likovne občutljivosti in orientacije v prostoru. Značilne so mari-

177 onete, ki simbolizirajo manipulacijo: nad njimi je vedno nekdo, ki dirigira njihove gibe. Preproste marionete otroku gradijo pozitivno samopodobo. Z otroki sem izdelala preproste marionete kar iz plastenk. Potrebovali smo vrv, zamaške, kolaž papir za izdelavo obraza in kratko palico za vodenje marionete. Otrokom sem predhodno preluknjala plastenke in zamaške (dve luknji za roke in dve luknji za noge). Otroci so s pomočjo raznih palčk napeljali volno skozi luknjice, nato pa na koncu obesili zamašek. Iz kolaž papirja so izrezali oči, nos in usta, iz volne so naredili lase in vse prilepili na plastenko. Na palico so zavezali tri vrvice: dve na roko in eno na glavo, da je bila lutka pokončna. Marioneta je bila pripravljena za igro (slika 1). Kako so bili otroci veseli nove lutke? Pri izdelovanju so morali biti zelo natančni, vztrajni in spretni. Vsak si je izdelal svojo lutko in jo poimenoval. Pri pouku izdelujemo lutke iz odpadnega materiala, ki ga otroci prinesejo od doma. Največkrat so to različne škatlice, zamaški, plastične posodice, plastenke, volna, vrvice S svojimi lutkami se igrajo, jih razstavljajo in so otrokom vedno dostopne. Včasih kar sami naredijo sceno in s tem privabijo še druge otroke k ustvarjanju. Med ustvarjanjem se dogovarjajo kako in kdo bo igral. Odločijo se tudi, ali bodo igrali po namišljeni ali znani zgodbici. Ko je vse nared, me povabijo v gledališče. Z veseljem jim prisluhnem, saj so njihovi dialogi zelo izvirni, otroci pa ponosni, da sem njihova poslušalka in gledalka. Lutko občasno uporabim na začetku ure za motivacijo k posameznim dejavnostim, lahko pa posameznike spodbudi k delu med določeno zaposlitvijo. Uporaba lutke v vzgojnem procesu lahko opazno prispeva k bolj humanemu in manj stresnemu vključevanju otroka v socializacijski proces, v prehodu iz obdobja igre k učenju, k vključevanju v skupinsko delo v času šolanja. Lutka bo pomagala razbiti še vedno najpogostejšo obliko frontalnega pouka. Moje mnenje je, da jih ni nikoli preveč. S pomočjo lutke odpravimo strah pred govorjenjem, pred javnim nastopanjem. Otroke navajamo na uporabo različne glasnosti in tihosti govora ter na spreminjanje glasu. Otroci ob igri z lutko zelo uživajo ter se ob igri z njo tudi veliko naučijo. Zaključek V otroštvu je lutka nepogrešljiva. Otroku ni le v zabavo. Ob njej razvija govor, motoriko, krepi domišljijo in izgublja strahove. Otroku omogoča, da skozi njo pove svoje misli, želje in hotenja. Lutke nam polepšajo marsikateri dan in olajšajo marsikateri trenutek žalosti, obupa in napetosti v vsakdanjem šolskem življenju. Ne pozabimo: svet lutk nima meja! Literatura Razdevšek- Pučko (2013). Vloga motivacije v učenju in poučevanju. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Juriševič (2012). Motiviranje učencev v šoli. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Trefalt, U. (1993). Osnove lutkovne režije. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

178 Darja Bastl, III. Osnovna šola Celje Motivacija s plesom Povzetek: Ples je za otroka igra, v kateri preko dela v skupini spoznava tiste življenjske vrednote, ki mu prinašajo zadovoljstvo s samim seboj, sproščenost in veselje, prijateljstvo, zaupanje, sposobnost komuniciranja. Otroci so ustvarjalni in radovedni. Ples se v 1. triletju osnovne šole v vedno večji meri vključuje v vsa področja dejavnosti. Ni zgolj le ena izmed vsebin športa in glasbene umetnosti. Živimo v času, ko otroci večino dneva preživijo v šoli, zato moramo slediti vsem njihovim razvojnim potrebam, vključno s potrebo po gibanju in igri. Ključne besede: ples, ustvarjalnost, gibanje Uvod Enostavno gibanje zaznamo že pri dojenčku, kasneje se otrok nauči skakati, teči, plezati in tudi plesati. Velik pomen pri razvoju otroka je ples. Mnoge raziskave kažejo, da poteka razvoj tako, da otroci najprej nadzorujejo gibe z glavo, nato s trupom in nazadnje še s spodnjimi okončinami. Ker se otroci radi veliko igrajo, gibajo in ustvarjajo, so zelo radovedni in svet okrog sebe odkrivajo z izkušnjami, pridobljenimi z gibi. Prav posebej se želijo primerjati z drugimi in meriti svoje sposobnosti. Ples Ples je za otroka igra, v kateri preko dela v skupini spoznava tiste življenjske vrednote, ki mu prinašajo zadovoljstvo s samim seboj, sproščenost in veselje, prijateljstvo, zaupanje, sposobnost komuniciranja (Zagorc, Vihtelič, Kralj, Jeram, 2013, str. 10). Otroci skušajo spontano izraziti glasbo z gibanjem. Take igre pospešijo in okrepijo tudi samoiniciativo, sproščenost in prilagajanje, obenem pa se otrok tudi navadi oziranja na druge in ravnanja po pravilih medsebojnih odnosov v skupini. Pri plesu gre sočasno za gibanje, veselje, sprostitev, komunikacijo, estetsko doživetje itd. Otroška potreba po gibanju je prirojena, izražanje s telesom pa je za otroke naravno. Gibanje in izražanje s telesom jih sprošča, zadovoljuje in osrečuje. Otroci se gibljejo svobodno, igrajo se s svojim telesom in so spontano ustvarjalni (Zagorc, Vihtelič, Kralj, Jeram, 2013). Otrokovo telo deluje kot sprejemnik, posredovalec in izvajalec, ko sprejema kinestetične, ritmične in socialne dražljaje in se nanje odziva. Otrok se začne zavedati svojega telesa in raznovrstnosti svojega gibanja, časa in prostora ter predvsem različnih možnosti za izrabo svoje energije. Z razvojem gibalnih spretnosti se hkrati razvija celotna sposobnost nadzorovanja telesa, ki pa je v veliki meri odvisna od obvladovanja gibanja ter pogojuje kognitivni, čustveno-socialni in psihomotorični razvoj (Zagorc, Vihtelič, Kralj, Jeram, 2013, str. 9). Ples je že tisočletja del človeške kulture in ga poznajo vse znane kulture na svetu. Ples predstavlja neverbalno govorico, ki s številnimi kretnjami in gibi, telesnimi držami in položaji, gibanji, mimiko obraza in izrazov oči sporoča misli, zaznavanja, čustva, občutenja, doživetja, nagnjenja, hrepenenja in razumevanja. V sebi nosi kulturno poslanstvo, možnost za stik z umetnostjo in razvedrilo. Je del splošne izobrazbe ljudi. Pojavne oblike plesa: - poskakovanje in rajanje otrok, - ples širokih ljudskih množic, - vrhunski umetniški ples (balet) in športni ples. Uživamo lahko tako, da ples izvajamo sami ali pa ga občudujemo z gledanjem estetske dovršenosti gibov. Že majhni otroci uživajo v ritmičnem gibanju telesa, vrtenju in pozibavanju. Pri tem spontano izražajo svoja čustva. Njihova vztrajnost je pri plesu dolgotrajnejša kot pri drugih, statičnih dejavnostih. Otroci si ob plesu in petju razvijajo tudi ritmični oz. metrični posluh in spoznavajo strukturne ter oblikovne značilnosti glasbe. Pri plesu torej ne gre le za delovanje mišičja, temveč za koordinacijo gibov, zaznavanje ritma glasbe ter usklajenost med gibom, prožnostjo telesa, čustvi, mišljenjem, ritmom in zvokom. Ljudje so se v preteklosti več družili in njihova druženja pri različnih opravilih in praznikih sta zelo pogosto spremljala ljudska pesem in ples. Pogosto so plesali ob petju, včasih ob instrumentalni spremljavi godcev, včasih tudi brez petja in igranja godcev. Ples in plesno izročilo sta kulturna dediščina, s katero moramo spoznati tudi otroke. Prav preko plesa lahko otrokom približamo ljudsko izročilo. V šoli lahko ples vključimo v dejavnosti, s katerimi 178 UČNA MOTIVACIJA

179 izvajamo rajalne in prstne igre ljudskega izvora. Postopek učenja plesa je pri otrocih zelo pomemben. - Učitelj predstavi ples. Pri tem lahko zapleše sam ali pa uporabi video posnetek. - Demonstrira in opiše krajše zaključene plesne faze ter ob njihovi izvedbi šteje. Sledi imitacija učencev ob štetju, ki ga ob naslednji ponovitvi lahko nadomestimo s petjem pesmi. - Če ima ples več slik oziroma plesnih faz, najprej otroke naučimo prvo, zatem drugo, nato obe združimo in tako postopoma gradimo ples. Zaključek Plesna vzgoja omogoča posamezniku, da se uveljavlja in sodeluje v skupini na več načinov: vključi se v enotno gibanje skupine (npr. v rajalni igri), prevzame določeno dolžnost v skupini (npr. vloga v plesni dramatizaciji), aktivno sodeluje v gibalnem ustvarjanju male skupine. Ples nam omogoča, da raziskujemo lastne gibalne sposobnosti in načine, preko katerih se izražamo. Z njim pridobivamo nova spoznanja o sebi, o soplesalcih, o skupini; ob tem narašča občutek samozaupanja in samopotrjevanja. Po mnenju V. Geršak (2007, str. 130) je ples na določeni razvojni stopnji otroka ena izmed najbolj priljubljenih oblik zabave, razvedrila in humorja, njen cilj pa je sprostitev. Pa še kako drži! Literatura Zagorc, M., Vihtelič, A., Kralj, N., Jeram, N. (2013). Ples v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli: prvo triletje I. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Geršak, V. (2007). Pomen poučevanja in učenja s plesno-gibalnimi dejavnostmi v vrtcu in osnovni šoli. Sodobna pedagogika, 85(3), Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra gib ustvarjanje učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

180 Breda Lesar, OŠ Ketteja in Murna, Ljubljana E-naslov: Rad bi postal pevec Povzetek: Različne interesne dejavnosti v osnovnih šolah otrokom omogočajo spoznavati, kako koristno in kreativno izrabiti prosti čas. Zaradi svoje specifike so tovrstne dejavnosti zelo primerna izhodišča za razvoj nagnjenj, sposobnosti in talentov. V prispevku predstavljam delovanje interesne dejavnosti, imenovane»pevčki«, ki med prvošolci uspešno deluje že enajst let. Ključne besede: interesna dejavnost, motivacija, otroški pevski zbor, uspeh, nastop, pohvala Zakonska opredelitev in namen interesnih dejavnosti Zakon o osnovni šoli navaja, da program osnovnošolskega izobraževanja obsega obvezni in razširjeni program. Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti ter šolo v naravi. Šola organizira za razvijanje različnih interesov učencev interesne dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom. V dejavnosti razširjenega programa, kamor sodijo tudi interesne dejavnosti, se učenci vključujejo prostovoljno. Interesne dejavnosti so pomemben del vseživljenjskega učenja. Šola jih organizira zunaj šolskega pouka kot razširjeni program šole z namenom, da bi omogočila odkrivanje in razvijanje učenčevih interesov in učence praktično uvajala v življenje in jih s tem usposabljala za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. Učenci in učenke izbirajo ter se vključujejo v dejavnosti prostovoljno. Šola jim s pomočjo mentorjev pomaga pri izboru in oblikovanju programa interesnih dejavnosti, strokovno izvaja in evalvira delo ter zagotovi delovanje v prijetnem in sproščenem vzdušju. V okviru interesnih dejavnosti lahko učenci poglabljajo in nadgrajujejo vsebine šolskega kurikula in spoznavajo vsebine, ki formalno niso predpisane oziroma predlagane. Temeljni namen interesnih dejavnosti je uporaba pridobljenih vedenj in znanj za preživljanje prostega časa, kar lahko služi kot izhodišče za nadaljnje izobraževanje. Povezovanje in druženje v ožjem in širšem okolju na osnovi interesov ustvarja ugodno klimo za razvoj lastne osebnostne podobe (Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo 2008). Pevčki kot interesna dejavnost nastanek in delovanje Ideja o pevski interesni dejavnosti med prvošolci je na naši osnovni šoli nastala pred štirinajstimi leti. Z uvedbo devetletne osnovne šole so v šolo prihajali mlajši otroci. Otroci so se v glasbenih dejavnostih sprostili, razigrali, vedno dali vtis, da se počutijo dobro in prijetno. Tovrstnih dejavnosti so si želeli pogosto. Predvsem so uživali v glasbeno-didaktičnih igrah ter muziciranju. Ugotavljala sem, da učni načrt ne zadovolji potreb tistih učencev, ki bi radi tovrstne dajavnosti nadgrajevali in intenzivneje razvijali svoje glasbene sposobnosti in zmožnosti. Ugotavljala sem, da med otroki motivacijo za glasbene dejavnosti lahko ohranjam tudi z igranjem na kitaro. Ugotovitve sem uporabila za načrtovanje interesne dejavnosti, ki je specifična med prvošolčki. Izdelala sem načrt, ki je vseboval cilje, metode, oblike ter nabor umetnih in ljudskih otroških pesmic. Ime za interesno dejavnost sem našla v eni izmed Bitenčevih glasbenih pravljic in se je ohranilo do danes. Vsi na šoli vedo, kdo so Pevčki. Koliko članov šteje skupina Pevčkov, je v veliki meri odvisno od števila prvošolcev. Vsako leto se k Pevčkom vpiše slaba polovica vseh prvošolcev. Za dejavnost se vsako leto odloči več deklic in manj fantov. Od števila je odvisno tudi, kako potekajo vaje, enkrat na teden ali štirinajst dni. Če dejavnost poteka enkrat tedensko, je več možnosti za utrjevanje že znanih pesmic. Če pa dejavnost poteka na štirinajst dni, je potrebno več časa nameniti obnavljanju že znanih pesmic. Kadar gre za dve skupini, nastaneta skupini siničk in kukavic. V septembru navadno tečejo prijave na dejavnost. K Pevčkom so otroci povabljeni pisno in ustno na prvih roditeljskih sestankih. Tudi med letom k dejavnosti pristopijo posamezniki. Že na prvi šolski dan, ko prvošolci prvič pridejo v šolo, pri kulturnem programu sodelujejo lanski pevci in dogodek je hkrati priložnost, da se na nastopu predstavijo tako novim prvošolcem kot njihovim staršem. Vsako leto se z več in novimi nastopi predstavimo širši javnosti. Prva, večja predstavitev, je vselej na šolski prireditvi, imenovani Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost v mesecu novembru. Zelo skrbno načrtujem izbor pesmi, s katerimi se na prireditvi predstavimo. Te morajo biti enostavne po melodiji, besedilu in dolžini. Za prvi nastop se naučimo tudi kulturnega obnašanja na odru, prihod na oder in sestop, priklon po nastopu. Otroci morajo biti seznanjeni tudi s tem, da je pomembno razločno izgovarjati besedilo, odpirati usta in peti hkrati 180 UČNA MOTIVACIJA

181 vsi skupaj. Pomembno je gledati zborovodjo, saj z rokami pove, kdaj pesem začeti, kako hitro peti in kdaj končati. Za prvi nastop navadno sodelujem s šolsko glasbeno pedagoginjo ali učenko z višje stopnje, ki je vešča igranja klavirja in pripravljena spremljati otroško petje. Tak način mi omogoča, da otroke z dirigiranjem pri petju vodim, z glasbeno spremljavo pa nastop prijetno popestrimo in obogatimo. Pevčki so s petjem zimskih pesmi in pesmi o dedku Mrazu nastopali tudi na božičnem koncertu v bližnji cerkvi. Z ljudsko pesmijo se predstavijo na šolski proslavi v čast državnemu prazniku v decembru, februarju in juniju. V marcu šola pripravi prireditev, imenovano Pozdrav pomladi. Tudi Pevčki sodelujejo pri izvedbi te prireditve, v tem času so mladi pevci že bolj vešči petja na različne načine, ponavadi se predstavi tudi kakšen solist ali solistka ali par pevcev. V maju nastopamo na samostojnem koncertu, na katerega povabimo tudi bodoče prvošolce in njihove starše. V preteklem letu smo v mesecu maju sodelovali tudi na mednarodnem festivalu Igraj se z mano. Zadnji nastop je v mesecu juniju na zaključni prireditvi, ko prvošolci prvič prejmejo spričevala. Otroci radi prihajajo na pevske vaje. Njihovo petje spremljam s kitaro, pouk popestrimo z igranjem na inštrumente. Pogosto prisluhnem tudi željam otrok, jim ponudim možnost, da izberejo med pesmimi, ki bi postale naše. Preden se na pevskih vajah razidemo, ima vsak Pevček možnost, da na dogovorjen način pobrenka na kitaro. To je naša posebnost in otroci se tega vedno veselijo. Po vsakem nastopu pa so Pevčki nagrajeni z bonboni iz čarobnega lončka. Kako pri učencih ohranjam motivacijo za petje? Pri drugih ljudeh moramo vedno iskati nekaj dobrega in jih za uspešno opravljeno delo pohvaliti. Izražati jim moramo spoštovanje in občudovanje in jih tudi javno hvaliti, kritizirati pa samo na samem. Da bi lahko pozitivno vplivali na druge, moramo o njih misliti pozitivno in jim zaupati. Od učencev ne moremo pričakovati uspešnih rezultatov, če jih ne hvalimo in jih ne spodbujamo. Motivacijo za petje pri otrocih iz teh razlogov skušam ohranjati na mnogo načinov. - Učencem zaupam. - Pogosto premišljujem o njihovih potrebah. - Izvajam različne glasbene aktivnosti, s katerimi pri otrocih ohranjam in spodbujam pozornost. - Učence poslušam, odzivam se odgovorno in z ljubeznijo. - Sprejemam jih take, kot so. - Pri odločitvah skušam upoštevati njihova mnenja. - Vzpostavljam dobre medsebojne odnose, do njih sem spoštljiva. - Priznavam učenčeve uspehe. - Omogočam njihovo napredovanje. - Pomagam pri uvidenju smisla njihovega dela. - Obveščam jih o rezultatih njihovega dela. - Sproti rešujem nastale težave. - Dovolim jim, da ustvarjajo. - Do njih gojim pozitivno stališče. - Spodbujam jih s svojim zgledom. - Prizadevam si, da bi me učenci imeli radi. - Skušam jih poslušati s srcem. - Skušam zvedeti tudi, kako doživljajo mene. Radi bi peli in nastopali George Shinn pravi, da je motivacija čudež. Pa je res? Vsak od nas si želi biti uspešen in uspeh tudi doseči. Za dejavnost so potrebne tri stvari: idejo (kaj delati), znanje (kako to početi), in samomotivacijo ( da izpeljemo in storimo). Okoli nas je polno priložnosti, ki čakajo na nas, da jih udejanjimo. Nobena stvar ne dozori, ne da bi se spreminjala. Maslow je izdelal piramido človekovih potreb. Na vrhu piramide se nahajajo potrebe po rasti in razvoju individualnih sposobnosti ter po ustvarjalnem delu. Tu so tudi estetske potrebe in potrebe po uresničevanju osebnih potencialov (George Shinn, 1999) S Pevčki smo letos dobili priložnost, da se preizkusimo na območni reviji pevskih zborov Pomladna prepevanja Za sodelovanje me je navdušila kolegica, ki že ima tovrstne izkušnje. Navdušenje vzbuja navdušenje pri drugih. V meni se je prebudila želja po novem izzivu in uspehu. Navdušenje je postalo gorivo moje samomotivacije. Vodstvo šole je sodelovanje najmlajšega šolskega pevskega zbora na pevski reviji podprlo. Med božično-novoletnimi počitnicami sem že intenzivno brskala III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

182 med pesmimi, s katerimi bi se Pevčki predstavili na reviji. V januarju je stekla prijava in poti nazaj ni bilo več. Pevčki bodo nastopali na pomladni reviji. Izbrala sem take pesmi, ki so bile všeč tudi meni in za katere sem predvidevala, da so primerno zahtevne ter všeč tudi mojim pevcem. Skupaj z navdušenjem so se prebujali tudi strahovi. Bom uspela otroke pravočasno naučiti vse pesmi? Motivacija je ključ do uspeha, zato sem se skušala ukvarjati le z mislimi o uspehu in ne o porazu. Najlažje se je vdati, za srečo in uspeh pa je potrebno več truda. Priložnost je bila hkrati tudi moja potreba po osebnem napredovanju. Verjela sem vase in drugi so verjeli vame, da nastop izpeljem. Tako sem za sodelovanje po najboljših močeh skušala navdušiti tudi moje pevce. Pred nami je bilo trdo delo. Za cilj je bila potrebna predanost, odločnost in notranji zanos. Posnetek nastopa na pevski reviji: Timsko delo kot predpogoj za uspeh Za izpeljavo nastopa na reviji je bilo potrebno tudi uspešno delovanje v timu. Starše Pevčkov sem seznanila z nastopom ter jih povabila, da s svojim pisnim privoljenjem omogočijo svojemu otroku sodelovanje na reviji. Profesorica za glasbo na naši šoli je sprejela povabilo, da je naša korepetitorka. Za pevske vaje se je bilo tako veliko lažje in hitreje dogovarjati. Potrebovala sem tudi podporo učiteljic, ki so vodile oddelke podaljšanega bivanja. Vaje v mesecu marcu so potekale nekoliko intenzivneje in drugače kot običajno. Izdelan je bil nov razpored vaj in z njim so bili starši pevčkov pravočasno seznanjeni. Za skupne vaje s spremljavo smo potrebovali učilnico s klavirjem. Vodstvo je omogočilo brezplačen organiziran avtobusni prevoz na postavitveno in tonsko vajo, ki je bila na Konservatoriju za glasbo in balet. Na dan nastopa smo z vodstvom uskladili tudi dodatno spremstvo učiteljic. Nenazadnje je bila revija povezana tudi s starši, ki so svoje otroke morali popoldne pravočasno ob dogovorjeni uri pripeljati na Konservatorij za glasbo in balet. Vsi člani širokega tima so bili pripravljeni sprejeti predloge, se skupaj z mano veselili in vztrajali do zastavljenega cilja. Prišli smo na cilj - zaključek V začetku šolskega leta ideje o sodelovanju na območni reviji pevskih zborov ni bilo še nikjer. Moje delo je bilo naravnano predvsem v to, da postavim pogoje za delo, primeren čas, prostor in repertuar pesmi za prvošolce in hkrati drugošolce. Usklajevanje vsega mi je predstavljalo novo preizkušnjo in izziv. Delo, ki je bilo zaključeno s tako velikim nastopom, kot je petje na Območni reviji pevskih zborov, je bilo poplačano s pohvalami z vseh strani. Starši in drugi obiskovalci v dvorani so Pevčkom navdušeno ploskali. Skupaj z njimi sem bila ponosna, saj je bil uspeh zagotovljen. Otroci so za udeležbo dobili spominsko prionko. Sama sem jim pripravila pisna priznanja in vsakemu posebej čestitala za uspeh. Spomnim se, da je en deček ravno v času revije zbolel in ni mogel z nami. Ko je ozdravel, me je vprašal, če bomo še kdaj tako nastopali. Mamica učenke solistke, ki je tudi zborovodja, pa mi je napisala sporočilo po telefonu:»draga Breda, odlično si jih pripravila. Lušten program in zelo zgledno petje in obnašanje. To je veliko delo. Toliko drobiža na kupu, vsa organizacija vaj..., res, izjemno delo. Si pa si z današnjim nastopom naredila medvedjo uslugo za naprej. Mislim, da bodo zdaj vsi prčakovali, da Pevčki redno nastopajo na reviji. Vključno z vodstvom šole. Zdaj si pa malo odpočij. Si zaslužiš. Elizabeta se je kar dobro držala. Višje tone bo še pridobila, vsako leto se ji širijo, presenetila pa je s samozavestjo in močnim glasom. Sem vesela, da si upa. Hvala, Breda, za vse, kar si naredila. Današnji posnetek gre v anale... to bo čez leta gotovo eden najbolj gledanih domačih posnetkov. Lahko noč.«ali bomo dobili tekmo, je odvisno od tega, koliko nam je do tega. Nikoli ne pomislimo na končno mejo, vedno glejmo čez. Če bomo posegli preko končnih meja in postali motivator, nam je odprta pot k zvezdam (teniška velikanka Billie Jean King). Literatura Shim, George (1999). Čudež motivacije. Ljubljana. Tuma. Brajša, Pavao (1995). Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor. Debora. Zadnik, mag.katarina (2005). Opisno ocenjevanje glasbenega razvoja pet- in šestletnih otrok. Nova Gorica. Educa. Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo (2008). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo Posnetek nastopa na reviji UČNA MOTIVACIJA

183 Tatjana Pretnar, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica E-naslov: Glasba motivira in sprošča Povzetek: Glasba lahko notranje motivira na vseh področjih življenja in pri vseh učnih predmetih. Glasba pomiri, sprošča, pozitivno vpliva na motivacijo učencev in pomaga rešiti marsikateri problem. Lahko jo uporabimo že v uvodni motivaciji z izbiro namenske pesmi, ritma, skladbe ali glasbene dejavnosti. Omogoča bolj umirjeno vzdušje v razredu. Pripomore k hitrejšemu pomnjenju novih pojmov. Ustvari pogoje, ki so potrebni za boljšo notranjo motiviranost učencev, hkrati pa zelo ugodno vpliva na pozitivno razredno klimo. Ključne besede: motivacija, glasba, umirjanje, sproščanje, glasbene dejavnosti Uvod Glasba pri otrocih dokazano izboljša učne sposobnosti v šoli, koordinacijske in motorične sposobnosti, oblikuje socialne veščine, krepi disciplino in potrpežljivost, dviguje samozavest in nenazadnje preko spoznavanja pesmi, tempa, ritma otroke seznani z domačo in tujimi kulturami. Glasba torej posredno pomeni tudi učenje vrednot. Glasba je danes nekaj, kar nas spremlja na čisto vsakem koraku, a kot še marsikje drugje je žal njena pomembnost, še zlasti motivacija otrok z njeno pomočjo, pretežno spregledana, odrinjena. Glasba je čudovit način motiviranja, saj v otrocih vzbuja pozitivne občutke. Motivacija pomeni gibanje, premikanje. Motivacija je notranje stanje, ki zbuja, usmerja in vzdržuje vedenje. Preučevanje motivacije se osredotoča na to, kako in zakaj ljudje začno aktivnosti, kako vztrajni so pri svojih poskusih doseganja cilja in kaj na tej poti razmišljajo in občutijo. Razlogi za motivacijo so lahko potrebe, spodbude, strahovi, cilji, socialni pritiski, samozaupanje, interesi, radovednost, prepričanja, vrednote, pričakovanja (Rotar Pance, 2006). Motivacija je proces zbujanja človekove aktivnosti, njenega usmerjanja na določene predmete in uravnavanja, da bi se dosegli določeni cilji (Marentič Požarnik, 2000). Motivacija z glasbo po mojih izkušnjah pozitivno vpliva na sposobnost in zavzetost otrok pri učenju ter posledično na njihove ocene. Motiviranemu otroku je lažje narediti zastavljene naloge, saj je bolj osredotočen in skoncentriran. Glasba, še zlasti sprostitvena, otroke umirja in sprošča. Če skladbe previdno izberemo bo motivacija za učenje prišla sama po sebi. Kopačin (2014) v svojem članku navaja, da rezultati raziskav dokazujejo, da z izbrano glasbo in intenzivnimi glasbenimi aktivnostmi izzovemo in vodimo raznovrstne psihološke procese, ki delujejo kot močna motivacijska sredstva ter spodbujajo in krepijo učenčeve dejavnosti ne samo na glasbenem temveč tudi na drugih področjih, ki spodbujajo prožnost miselnih procesov in s tem prispevajo k inteligentnosti. Številne raziskave (npr. Čebulc 2009; Denac 2002; Habe 2006; Sicherl Kafol 2001; Slosar 2002; Jaušovec 2012; Pirtošek 2011) ugotavljajo, da čim zgodnejše je glasbeno učenje, tem večji so učinki na razvoj možganov. Povezanost glasbenih dejavnosti, glasbenega okolja in možganov potrjujejo tudi rezultati tujih raziskav. Nicholson (1971) ugotavlja povečano sposobnost branja, Seides (1972) izboljšanje učne storilnosti. Wolf (1978) je prepričan, da mlajši kot je otrok, večji je vpliv glasbe na kognitivni razvoj. Od leta 1988 do 1991 je v Švici potekala raziskava Vpliv glasbe na splošni in glasbeni razvoj. Raziskava je pokazala pozitivno povezanost s področjem besednega izražanja, socializacije in motivacije (Weber 1997). Rezultati raziskav, v okviru katerih so predvajali Mozartovo glasbo, so bili še posebej osupljivi. Mozartova glasba naj bi začasno povečala prostorsko zavedanje in inteligentnost ter izostrila poslušalčevo koncentracijo. Redni glasbeni pouk, petje ali igranje na glasbila naj bi vplivali na govorne spretnosti, okrepili bralne in jezikovne spretnosti, izboljšali splošno učno uspešnost (Campbell 1997). Primer dobre prakse Glasba je pomembna za otroke. Nekateri jo želijo poslušati, medtem ko so drugi nagnjeni k petju. Eni otroci želijo igrati na glasbene instrumente, spet drugi uživajo ob plesanju na glasbo in ravno ta jim daje pozitivne odzive. Otrok ima željo po ustvarjanju nove glasbe, zato mu poslušanje, petje, igranje, plesanje, ustvarjanje dajejo nove glasbene izkušnje, ki vidno vplivajo nanj in na njegov razvoj. Glasba je za otroka pogosto substanca igrivega raziskovanja in eksperimentiranja. Pomembna je za njegovo socializacijo in komunikacijo. Glasba otroku nudi zatočišče za mir, veselje in odmik od skrbi. Z glasbo lahko izraža stvari, ki jih ne morejo verbalno. Predstavlja mu vir zabave, sproščanja in porabo odvečne energije z gibanjem in plesom. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

184 Glasba že od nekdaj slovi kot zdravilo in ima terapevtski pomen. Primerna je za reševanje logopedskih težav. Pozitivno vpliva na umske in telesne sposobnosti, uči otroka glasnosti in tišine, uči ga ritma, smeri zvoka, melodije in drugih glasbenih zakonitosti. Glasbo kot motivacijo uporabljam pri vseh predmeti, tudi pri športni vzgoji, saj se njihovo gibanje uskladi z njenim ritmom. Uskladitev se zgodi brez učenja oz. brez zavestne odločitve. Za vsako področje športa (joga, tek, kardio vadba ) izberem določen tempo oz. zvrst glasbe. Skladbe tekom ur menjam tako, da je športna vzgoja vedno sveža in navdihujoča. Glasba nam poleg motivacije da tudi občutek, da čas med uro kar poleti. Prava glasba pomaga, da smo bolj aktivni, zaradi česar se bolje počutimo in smo bolj veseli. Otroci imajo po uri tudi manjši občutek utrujenosti. S pomočjo glasbene motivacije poskrbim, da so učenci sproščeni hkrati pa umirjeni in zbrani. Uporabljam jo ob sprostitveno gibalnih igrah v razredu in v naravi, pri dihalnih vajah, vajah z elementi joge, masaže, vizualizacije in meditacije. Gibanje je za otroka naravna in življenjska potreba. Današnji način življenja žal marsikateremu otroku onemogoča, da bi se v zadostni meri razgibal na naraven in zdrav način. Joga deluje na ves organizem in je primerna za vse starosti otrok. Ustreza različnim gibalnim sposobnostim otrok. Povečuje moč in gibkost ter izboljša koordinacijo in držo. Prav tako poveča zmožnost osredotočanja. Med vadbo so otroci usmerjeni na položaje, na dihanje in na občutje v telesu. V našem vse bolj stresnem in glasnem okolju pomaga, da se sprostijo, zberejo in umirijo. Predvsem pa je pomembno, da je joga nežna, netekmovalna oblika vadbe, v kateri otroci uživajo (Schmidt, 2003). Gibalne igre z glasbo običajno uporabim, ko učenci postanejo nemirni. Če je vreme lepo, jih izvedem na prostem. Večkrat vključim tudi katerega od družabnih ali ljudskih plesov (Kavbojska polka, Hubba Bubba, Na kmetiji, Sreča na vrvici ), kjer se učijo sodelovanja, koordinacije, ritma Po gibalni dejavnosti so bolj umirjeni in hitreje naredijo zadane naloge. Z naučenimi plesi pa v nadaljevanju lahko nastopajo na različnih prireditvah in proslavah. Glasba je odlično sredstvo za vzpodbujanje likovne domišljije. Izkazala se je kot izvrstno orodje, ki pomaga otrokom, da usmerijo svoje misli v neko idejo in iz nje razvijajo svoje likovne umetnije. Poleg tega jih pravilno izbrana glasba pred in med ustvarjanjem umirja. Glasbo za sproščanje in umirjanje predvajam v ozadju. Z učenci smo domenjeni, da njihova komunikacija ni glasnejša od glasbe, ki je lahkotna, mehka, plavajoča Nežno pomirjajoče delujejo harfa, flavta in godala. Običajno se otroci ob sproščujočih zvokih zelo sprostijo in se ustvarjalno posvetijo svojemu delu. Glasbo uporabljam tudi v direktni povezavi z likovno umetnostjo. Slikajo glede na ritem in barvo glasbe. Slike so vedno nekaj posebnega. Glasbo uporabljam v povezavi z matematiko pri štetju (tonske dobe štetje 1, 2, 3, 4), razvrščanju (različne zvrsti glasbe preglednice, množice, prikazi s stolpci, z vrsticami ), zaporedju (števila toni), delih celote. Kot poudarja Lois Birkenshow Fleming, dajo predmeti, kot so matematika in naravoslovni predmeti, otrokom orodje za življenje, glasba in druge umetnosti pa razlog za življenje (Campbell, 2004). Pri okolju poslušamo glasbo različnih kultur, kar vedno popestri ure. Večkrat si ogledamo s pomočjo interaktivnih vsebin tudi instrumente iz različnih predelov sveta. V okviru učnega načrta se naučimo tudi nekaj tujih pesmi. Pri slovenskem jeziku glasbo povezujem pri uvajanju različnih pojmov (visoko nizko, dolgo kratko, veselo žalostno ). Francozu dr. Alfredu Tomatisu je v svojih raziskavah uspelo dokazati, da poslušanje določenih zvokov v resnici vpliva na možgane tako, da izboljša slušne in govorne sposobnosti, čustveno zdravje in miselno prožnost (Campbell, 2004), če otroci v zgodnjem otroštvu pojejo znane ritmične pesmi, plešejo v taktu in si izmišljujejo glasbene zgodbe, se učijo na način, ki je zanje najprimernejši s pomočjo neposrednih gibalnih in slušnih izkušenj. In nenazadnje se otroci preko angleških besedil pesmi spontano učijo angleškega jezika. V svoji raziskavi (Pretnar, 2005) sem ugotovila, da se glasbene in druge sposobnosti pri otrocih razvijajo hitreje, če le ta živi v glasbeno motivacijskem okolju od čim zgodnejšega obdobja dalje. Zaključek V učnem načrtu (2011) je zapisano, da ker se glasba pojavi v vsaki kulturi in jo označujemo kot kulturni fenomen, jo lahko vedno uporabimo pri svojem delu še zlasti zato, ker imamo vsi željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni komunikaciji in ustvarjalnosti. Učencem pomaga razumeti sebe v odnosu do drugih ter spleta vezi med domom, šolo in svetom. Glasba je oblika komunikacije, ki vpliva na občutja, misli in delovanje, zato učenci potrebujejo glasbene izkušnje izvajanja, ustvarjanja in poslušanja. Stik z njenimi vrednotami je temelj za razumevanje pojavov in pojmov. Interdisciplinarne povezave glasbe z drugimi področji omogočajo široko razgledanost na različnih 184 UČNA MOTIVACIJA

185 umetniških in znanstvenih področjih. Učencem odpira širino kulturnih potreb, jih osvešča za umetniške vrednote in ekologijo zvočnega okolja ter jim razvija kritičnost in estetsko občutljivost. Glasbena umetnost ponuja učencu temeljne izkušnje za aktivno in selektivno poslušanje glasbe v medijih in na prireditvah. Glasba v šoli dopolnjuje kulturno in socialno življenje ter sooblikuje zdravo zvočno okolje. Glasba je pomemben del vsake kulture, socialne skupine, je sila, gonilo življenja in ima kot taka velik vpliv na otrokov zdrav razvoj. Literatura Campbell, D. (2004). Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe. Ljubljana: Tangram Kopačin, B. (2014). Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih. Pedagoška Fakulteta: Univerza na Primorskem. Pridobljeno s Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS Pretnar, T. (2005). Primerjalna analiza glasbenih sposobnosti osnovnošolcev iz Slovenije in otoka Martinique. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Rotar Pance, B. (2006). Motivacija ključ h glasbi. Nova Gorica: Mond Grafika d. o. o. Schmidt, G. (2003). Začetni program joge za otroke. Ljubljana: Schlamberger P&J UČNI načrt (2011). Dvojezična osnovna šola. Glasbena vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno , s podrocje/os/prenovljeni_un/un_glasbena_vzgoja_dos.pdf III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

186 Anuša Ajster, OŠ Podbočje E-naslov: nusa.ajster siol.net Motivacija prvošolcev pri glasbeni umetnosti Povzetek: Prepričana sem, da je vsak učenec motiviran za učenje pri posameznem predmetu, pa naj gre za predmete iz umetnosti, jezikoslovja ali naravoslovja. Vstop v šolo je korenita sprememba, ki jo moramo sprejeti tako učitelji kot starši. Temelj te korenitosti postavimo v prvem razredu. V tem obdobju so učenci zvedavi, radovedni in navdušeni nad učenjem. Za ohranjanje le-tega smo odgovorni učitelji. Profesionalno temu pravimo motivacija, ki jo delimo na notranjo in zunanjo. Mlajši otroci se učijo predvsem po merilih notranje motivacije, saj jih žene želja po odkrivanju. Medtem ko se starejši učijo zaradi ocen in pričakovanj staršev po merilih zunanje motivacije. Vsekakor je potrebno tovrstna merila spodbujati in usmerjati k cilju. Te mora poiskati učitelj sam. Vzbujati veselje, pozitivna čustva, zanimanja za različno slovensko in svetovno kulturo ter umetnost, razvijati smisel za sodelovanje, poustvarjati so le nekateri cilji, s katerimi lahko razvijamo učenčevo zanimanje. Preko raznih dejavnosti nam to z zadovoljstvom uspe pri urah glasbene umetnosti. Glasba učencu pomaga pri spletanju vezi med prijatelji, domom in širšim okoljem. Izraža željo po ustvarjalnosti in sproščeni komunikaciji ter spodbuja povezovanje različnih predmetnih področij. Seveda je pri prvošolcih potrebno krmariti z različnimi oblikami in pristopi, da omogočimo zanimivo in hkrati tudi kvalitetno uro. Z inštrumenti (lastnimi, Orffovimi, ljudskimi), gibalnoplesnimi igrami, glasbeno-didaktičnimi igrami, s pravljicami pouk popestrimo in ga naredimo privlačnejšega. S tem ohranimo interes in zanimanje za predmet tudi v višjih razredih. Ključne besede: motivacija, učenje, komunikacija, igre, Uvod Z vstopom v šolo se za otroka začne novo razvojno obdobje. Njegovo življenje se šele začenja in vpliva izkušenj tako rekoč še ni. Šolar postane samostojnejši. Ljudje smo si po sposobnostih zelo različni. Vsak izmed nas okolico sprejema drugače in se nanjo tudi odziva drugače, še zlasti to velja za otroke. Za otrokovo uspešnost v šoli so poleg sposobnosti, ki jih prinese iz predšolskega obdobja, in osebnosti pomembne še njegove motivacijske značilnosti. Prepričana sem, da je vsak učenec motiviran za učenje pri posameznem predmetu pa naj gre za predmete iz umetnosti, jezikoslovja ali naravoslovja. Vstop v šolo je korenita sprememba, ki jo moramo sprejeti tako učitelji kot starši. Temelj te korenitosti postavimo v prvem razredu. V tem obdobju so učenci zvedavi, radovedni in navdušeni nad učenjem. Motivacija kot pomemben dejavnik Motivacija je sestavni del vključevanja posameznika v določeno aktivnost, ki je usmerjena, dinamična in otroka žene naprej, mu pomaga pri uresničitvi ciljev in pri doseganju uspešnosti. Otroka je potrebno učiti o skrivnostih motivacije, pojasniti, kaj je zunanja in kaj notranja motivacija. Potrebno ga je postopno učiti, kako postavljamo cilje v življenju in kako iščemo motive, ki bodo delovali kot gonilna sila njihovega vedenja v šoli in nasploh v življenju. Učna motivacija je psihološki proces, ki učenca spodbudi k učenju, ga pri učenju usmerja, določa intenzivnost učenja in učencu omogoči, da pri njem vztraja. Sodoloča tudi, kako kakovostno in v kolikšni meri se bodo učenci na osnovi dejavnosti nekaj naučili. Bolj motivirani učenci v učnih situacijah uporabljajo višje in kompleksnejše spoznavne procese in se zato tudi več in bolj kakovostno naučijo kot manj motivirani učenci. Nizka motivacija se izraža v obliki nepripravljenosti sodelovanja pri pouku, nizki prizadevnosti in trudu, hitrim prenehanjem z učenjem, kadar se učenec sooči s težavo ter nepripravljenosti soočanja s težjimi nalogami. Poznamo več vrst motivacij. Kot dve najpomembnejši se pojavljata notranja in zunanja. Notranja motivacija pomeni, da otroka po učenosti ženejo radovednost, interesi, vzburjenje, pozitivna samopodoba, želja po novem znanju, ki mu predstavlja izziv, in je prirojena in naravna za razvoj notranjih sposobnosti in zunanja spodbuda ni potrebna. Za zunanjo motivacijo so značilne zunanje motivacijske spodbude, ki izhajajo iz okolja, so posredne, uporablja jih nekdo od zunaj (starši, učitelji, sošolci, vrstniki), da bi z njimi sprožil motivacijski proces. Zunanje motiviran otrok potrebuje pohvalo, grajo, nagrado, kazen, preverjanje in ocenjevanje, sama dejavnost ga ne zanima (Puklek - Levpušček in Zupančič, 2009). Zanimiva spoznanja o virih motivacije dajejo tudi razvojne študije (prim. Wigfield in Eccles, 2002); kažejo namreč, da učenci z odraščanjem čedalje manj doživljajo učenje kot notranje zanimivo in privlačno dejavnost ter vse bolj v smislu nujnosti. Raziskave dokazujejo (Hidi, 2002), da se začnejo 186 UČNA MOTIVACIJA

187 te spremembe dogajati že po prvih letih šolanja - med tretjim in šestim letom in se nadaljujejo tudi kasneje. Po drugi strani pa Hidijeva (2000) opozarja tudi, da se z napredovanjem po šolski vertikali povečujejo zahteve do učencev, učne naloge pa postajajo čedalje kompleksnejše in težje, od učencev zahtevajo tudi druge učne spretnosti in sposobnosti, ne le notranje motiviranosti. Dodaja še, da gre morebitne razloge za upad notranje motivacije z leti šolanja iskati tudi v razvojni teoriji. Za mlajše otroke je učenje skozi igro hkrati tudi socialna interakcija, ki kasneje med šolanjem postaja čedalje bolj individualno, kar je z vidika socialnega in osebnostnega razvoja za nekatere učence notranje verjetno manj motivirajoče. V zvezi s tem Sansonejeva in Smithova (2000) pojasnjujeta, zakaj mladostniki svoje interese raje kot v šolsko učenje tako pogosto usmerijo v dejavnosti narave (npr. šport, ali druge oblike interesnih dejavnosti). Ne nazadnje pa Hidijeva vidi potencialni vzrok tudi v razvoju samopodobe, ki učenčevo vedenje usmerja na zanj pomembna področja, kako se učenec vidi v sedanjosti in prihodnosti. Na podlagi povedanega je mogoče sklepati, da v različnih socialnih sistemih (šolskem, družinskem) lahko iščemo in tudi najdemo določene razloge za spremembe v viru motivacije med šolanjem. Vendar se zdi na tej točki ključnega pomena razumevanje več sestavinske narave motivacije oziroma aplikacije opisanih teoretskih spoznanj v vzgojno-izobraževalno delo, in sicer prav gotovo kot učenje učnih strategij in kot smiselna uporaba zunanjih motivacijskih spodbud (Juriševič, 2006, str. 36, 37). Motivacija pri uri glasbene umetnosti Med pomembnimi dejavniki tako motivacije kot tudi učne uspešnosti ne smemo pozabiti na vlogo učitelja. Predvsem na njegov način poučevanja, vodenje razreda in kakovost odnosov med učenci. Nudenje pomoči učencem pri pouku in nasploh učnem delu, čustven odnos in sprejemanje, pohvala kot nagrada za dobro opravljeno nalogo, pravično ocenjevanje so pomembni vidiki učitelja, ki se povezujejo z učenčevimi cilji pri usvajanju učne snovi. Gledano z druge strani je tu pomembna tudi učiteljeva spodbuda h kakovostnemu učenju, ki se kaže v zahtevah učitelja, da se učenec v zadovoljivi meri potrudi pri izkazovanju naučene učne snovi. Družinsko okolje, izobrazba staršev ter starševski psihološki pritisk (v pozitivni in negativni smeri) je prav tako eden izmed dejavnikov, ki ugodno prispeva k motivacijskim prepričanjem in njihovi učni uspešnosti. V prvi vrsti pri vseh dejavnostih upoštevamo načelo interesa in načelo doživljanja. Otrok je ob vstopu v šolo čustveno občutljiv. Hkrati je dovzeten za predmete, ki jih spoznava in srečuje pri pouku. Zato moramo poskrbeti, da zanimanje ne usahne. Vzbujati veselje, pozitivna čustva, zanimanja za različno slovensko in svetovno kulturo in umetnost, razvijati smisel za sodelovanje, poustvarjati so le nekateri cilji, s katerimi lahko razvijamo učenčevo zanimanje. Preko raznih dejavnosti nam to z zadovoljstvom uspe pri urah glasbene umetnosti. Glasba učencu pomaga pri spletanju vezi med prijatelji, domom in širšim okoljem. Izraža željo po ustvarjalnosti in sproščeni komunikaciji ter spodbuja povezovanje različnih predmetnih področij. Vsem učencem je potrebno zagotoviti aktivno sodelovanje čim bolj raznolike glasbene dejavnosti in aktivnosti. V začetnih letih poučevanja, ko sem se pripravljala na uro, takrat glasbene vzgoje, danes glasbene umetnosti, sem se pogosto vprašala:»kako zbuditi interes in učence motivirati za glasbene dejavnosti?«možnosti in pripomočkov sem imela na pretek in jih imam ter jih uporabljam tudi danes. Na voljo so različna sredstva: lutka, uganke, zgodbice, slike, razgovori, doživetja, poznavanje in igranje na instrument, Orffova glasbila, kakor tudi letni delovni načrt posameznih predmetov in sklopov, ki so pripravljeni za učence 1. razreda. Vendar po nekaj letih izkušenj poučevanja v prvem razredu še vedno razmišljam, da je kakšna zadeva malce težje zastavljena in je pot do cilja, ki ga moram doseči v okviru teme ali naslova pri GU, malce preveč zakomplicirana, tako da na koncu obvelja moja iznajdljivost, da vsa ta sredstva združim ali bolje rečeno povežem v neko smiselno celoto, da uro izpeljem zanimivo za učence, da sem sama zadovoljna in da je ura v skladu s cilji in standardi, ki so predvideni za prvi razred. Kajti vsi ne marajo petja in poslušanja raznovrstne glasbe. V veliki meri na motivacijo vpliva tudi učenčeva pozitivna izkušnja. Če bodo aktivnosti pri pouku glasbe imeli v prijetnem spominu, se bodo vsake naslednje že v naprej veselili in si jo sami želeli. Seveda pa moram pri skupnih glasbenih dejavnostih učencem dodeliti takšne naloge, ki jih zmorejo opraviti. Učenca v 1. razredu glasbeno oblikujemo z različnimi glasbenimi dejavnostmi: - s petjem, - s poslušanjem glasbe, III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

188 - z igranjem na instrumente, - z izvajanjem glasbeno didaktičnih iger. Pri vsaki dejavnosti uporabljamo druge metode in ne smemo pozabiti, da je poglavitna metoda igra in naj se odvija vse preko nje. Preden se lotim dejavnosti petja, moram upoštevati nekatere ugotovitve: - da potrebuje učenec v tej starosti dosti več spodbud, - da je med njimi nekaj takšnih, ki so pevsko dejavnost opustili, - da lahko s primernim ravnanjem zopet obudimo ustvarjalno petje. Šestletni učenec posluša vokalno in instrumentalno glasbo. Pri izbiri vokalne glasbe za poslušanje izberem pesmice, ki jih učenci poznajo, saj radi poslušajo znane pesmi in prav tako izberem neznane, vendar ne pevsko prezahtevne, predolge in po besedilu neustrezne. Priprava prostora je eden izmed ključnih zadev, ko učenca pripravljam na poslušanje. Nekoliko ga zatemnim in zaprem okna tako od učencev lažje zahtevam, da glasbo poslušajo miže, hkrati pa jih izoliram od poslušanja zunanjih dejavnikov. Če glasbo poslušajo miže, jo tudi najbolje slišijo in se vanjo vživijo. Prav tako razmaknem stole, da drug drugega ne motijo pri poslušanju. Uvod v poslušanje glasbe popestrim s pripovedovanjem kratke zgodbice, pravljice ali z ugankami, ki so vezane na tematiko poslušanja. Pogosto pred poslušanjem uvedem glasbeno-didaktične igre. Le-te razvrstimo po različnih vidikih: - približevanje osnovnega glasbenega fenomena zvok, z vsemi njegovimi lastnostmi (barva, jakost, trajanje, tišina), - določevanje smeri zvoka, - razlikovanje hitrosti, - čut za ritem, - posluh za melodijo, - skupinsko muziciranje. Zelo zanimivo je, kadar se lotim učne enote poslušanja in ustvarjanja: GLASNO TIHO. Cilji te enote so, da učenci: - pozorno poslušajo 1. stavek Jeseni iz Štirih letnih časov A. Vivaldija, - doživljajo in prepoznajo različne glasnosti izvajanja (glasno - tiho), - razvijajo občutek igranja na inštrumente glede na jakost zvoka, - upoštevajo tiho in glasno izvajanje v glasbi, - se igrajo igre Prodajalna violin, Tihi in glasni odmev in Dežek, toča, grom. Z učenci sedemo v krog. Na sredino kroga položim sliko violine ali pa sliko pritrdim na tablo. Ugotavljam znanje učencev o poznavanju tega inštrumenta. Povem, da ima strune, po katerih se gode z lokom; da je narejena iz lesa; da ima vrat in trup. Pri tem spodbudim učence, naj z glasom oponašajo zvok violine. V nadaljevanju jim razložim gibalno igrico Prodajalna violin. Predstavljamo si veliko prodajalno, kjer lahko kupimo violino, kakršno želimo. Učence sprašujem po predlogih: kje so razstavljene, kako bi dali prodajalni naslov, kdo dela v prodajalni, ali je prodajalna urejena, ali so violine lično zložene in očiščene itd. Povem jim, da se bo naša prodajalna vsak čas odprla in jo moramo zato pripraviti in urediti tako, da bo všeč obiskovalcem. Nato pripravimo stole, ki so razporejeni po razredu in si vsak zapomni, kam ga je postavil. Prodajalno bodo pričeli urejati, ko zaslišijo glasbo. Ko bo glasbe konec, sedejo na svoja mesta. Urejajo jo pa tako, da se sprehodijo po učilnici. Opozorim jih še na to, da morajo biti pri urejanju (kar je v našem primeru hoja po učilnici) pazljivi, da ne bodo prevrnili kakšne police in pri tem poškodovali violin. Povemo še, da bodo v skladbi slišali zvok violine. Nato zavrtim posnetek: 1. stavek Jeseni iz Štirih letnih časov A. Vivaldija od 0:00 do 1:10. Ko so učenci zopet na svojih mestih, poročajo, kakšna dela so opravili. Tako nadaljujem do konca posnetka. Preidem na pojma glasno - tiho. Povem, da bomo v naši trgovini na violine tudi zaigrali. Pred violinisti pa je težka naloga. Glasba, ki jo bodo igrali, je namreč glasna in tiha. To bodo morali čim bolje prikazati z igranjem na violino. Določim dve skupini učencev violiniste in poslušalce/gledalce. Violinisti se postavijo pred poslušalce. Ob glasbenem posnetku skušajo z gibanjem čim bolj nazorno prikazati glasno in tiho igranje violine. Posnetek: 1. stavek Jeseni iz Štirih letnih časov A. Vivaldija od 0:00 do 1:10. Poslušalci opazujejo in ob koncu komentirajo gibanje violinistov, npr., kaj jim je bilo pri posamezniku všeč, ali so dovolj nazorno prikazali glasno in tiho igranje, kaj bi še lahko izboljšali itd. Nato se skupini 188 UČNA MOTIVACIJA

189 zamenjata, da se pri nalogi vsi enakovredno zvrstijo in jo preizkusijo. Po končani nalogi jim razložim, da se v glasbi velikokrat pojavi različna glasnost. To dela glasbo bolj zanimivo. Tudi kadar govorimo, ne govorimo vedno enako glasno. Učence vprašam, kdaj govorimo glasno in kdaj tiho. Učenci sedijo v krogu. Prvi učenec izvede glasen zvok z glasom vsi za njim ponovimo. Naslednji učenec izvede tihi zvok z glasom vsi ponovijo. Učenec, ki je na vrsti, zopet izvede glasen zvok... Za konec prikažem glasno - tiho še z lastnimi instrumenti. To so nohti na rokah, prsti, členki na prstih roke, dlani, usta. Z njimi izvajam različno glasne zvoke. Uporabim jih v igri Dežek, toča, grom. Enega učenca izštejem za veter, ki ima nalogo, da na koncu, ko zaključim pripovedovanje s Pride vetrič vse spodi, poseže vmes in s šelestenjem prekine nevihto. Mira Voglar: Dežek, toča, grom Prve kapljice dežja rahlo padajo na tla (tapkanje z nohti) Zdaj dežuje že močno, lije, lije, vse mokro (udarjanje s prsti) Toča! Ta ti ropota, kot orehi padli bi na tla (trkanje s členki prstov na rokah) Nevihta je in že grmi (bobnanje z dlanmi) Pride vetrič vse spodi. (tišina) Zaključek Pogosto v šoli glasbeni umetnosti pripišemo premalo takšne pedagoške vrednosti, kot ji pripada. Mislim, da je še posebej najprimernejši čas zgodnje šolsko obdobje. Takrat učencem ponudimo raznovrstne glasbene izkušnje in mu oblikujemo pozitiven odnos do glasbe, saj le-te vplivajo na oblikovanje odnosa do glasbene kulture tudi kasneje.»iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.«(william Shakespeare) Literatura Puklek Levpušček, M., Zupančič M., (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Juriševič, M., (2006). Učna motivacija in razlike med učenci. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Voglar, M., (1987). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

190 Urška Koren Likar, Gimnazija Nova Gorica E-naslov: Z raziskovalnim delom do dodatnih matematičnih znanj Povzetek: Matematika kot abstraktna veda v dijakih velikokrat vzbuja vprašanja kot so:» Kje bomo pridobljeno znanje uporabili, zakaj se to učimo?«želijo si konkretne izkušnje in aktivne uporabe pridobljenega znanja. Z raziskovalnim delom lahko dijakom približamo uporabnost matematike in jih motiviramo k pridobivanju dodatnih matematičnih znanj, tudi takih, ki presegajo učni načrt. Raziskovalne naloge so lahko povsem matematične, lahko pa vključujejo druga področja. Znotraj šole se tako povezujejo učitelji različnih predmetov, šola pa se lahko poveže tudi z drugimi institucijami. Predstavljena raziskovalna naloga je nastala v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica in Sadjarskim centrom Bilje. Raziskovali smo vplive različnih podnebnih dejavnikov na pridelek češenj. Pri obdelavi podatkov je bilo potrebno znanje modeliranja. Uporabljen je bil enostaven linearen regresijski model, ki je bil tudi nadgrajen. Izpeljane in dokazane so bile vse formule, ki so bile uporabljene pri obdelavi podatkov. Ključne besede: modeliranje, metoda najmanjših kvadratov, enostavna linearna regresija, multipla linearna regresija, koeficient determinacije Uvod Motiviranje dijakov pri pouku matematike poteka na različnih ravneh, od motiviranja tistih dijakov, ki jim matematika predstavlja težave, do tistih, ki si želijo vedeti več. Dijake spodbujamo med poukom, lahko pa jim ponudimo dodatne dejavnosti, ki niso vezane na učno uro. Dijaka četrtega letnika gimnazije sta se odločila, da bosta naredila raziskovalno nalogo s področja agronomije in meteorologije. Pri obdelavi podatkov in modeliranju le teh se nista zadovoljila z uporabo programa Excel, ampak sta želela izpeljati in dokazati vsa potrebna matematična orodja. Tema raziskovalne naloge (Saksida, Škvarč, 2016) je bil vpliv številnih podnebnih dejavnikov na pridelek češenj. Za češnje smo se odločili zato, ker je za razliko od ostalih kmetijskih kultur, predvsem vinske trte, na področju češenj raziskanega precej manj. Proučevana je bila tako masa skupnega pridelka kot povprečna masa sadežev (masa ploda). Ugotovitve so izhajale iz podatkov v obdobju štirih let ( ). Dijaka sta preučevala odvisnost mase pridelka in mase ploda od petih vremenskih dejavnikov: temperature, padavin, sončne obsevanosti in s tem povezane oblačnosti ter relativne zračne vlage. Vremenski podatki za vsa štiri leta so bili vzeti iz spletnega arhiva meteoroloških meritev Agencije Republike Slovenije za okolje. Odvisnost mase pridelka in ploda od izbranih vremenskih dejavnikov sta dijaka preučevala posebej za obdobje od začetka do konca cvetenja (obdobje cvetenja), za obdobje od konca cvetenja do obiranja češenj (obdobje zorenja) ter za obe obdobji skupaj. Za analizo so bili uporabljeni podatki šestih sort češenj: Biggareau Burlat, Black Star, Grace Star, Merchant, Sweet Early in Vigred (Komel, 2012). Odvisnost med posameznimi vremenskimi dejavniki in maso pridelka ter ploda sta dijaka preučevala z uporabo enostavnega linearnega regresijskega modela. Izpeljala sta tudi formule za izračun parametrov multiplega linearnega regresijskega modela, a ta model za proučevanje odvisnosti ni bil uporabljen, predvsem zaradi premajhne količine podatkov (podatki o masi pridelka in ploda le iz štirih let). Parametri obeh modelov so bili izračunani z metodo najmanjših kvadratov. Izpeljala sta tudi formulo za izračun koeficienta determinacije enostavnega linearnega regresijskega modela. Raziskovalno delo je povezovalo tri področja: agronomijo, meteorologijo ter matematiko. Matematika se je izkazala za nepogrešljivo orodje pri analizi podatkov, zato je bila motivacija za pridobitev novih matematičnih znanj zelo visoka. Cilj, ki smo si ga zastavili v raziskovalni nalogi, je bil, da po korakih zgradimo matematični model in ga uporabimo na konkretnih podatkih. Izpeljali smo formule za izračun parametrov enostavnega linearnega regresijskega modela, ki se najbolje prilega empiričnim podatkom, v primeru, ko je model: konstantna funkcija, linearna funkcija, katere začetna vrednost je nič, poljubna linearna funkcija. Za vse primere smo dokazali, da doseže funkcija, ki izračuna vsoto kvadratov razlike med izmerjeno in modelirano vrednostjo pri izračunanih vrednostih parametrov, minimum. Izpeljali smo formule za izračun koeficienta determinacije za model enostavne linearne regresije. Izpeljali smo formule za izračun vseh parametrov v modelu multiple linearne regresije. 190 UČNA MOTIVACIJA

191 Prikazali smo uporabo tega modela v praksi. Praktični cilji raziskovanja so bili, da bi s pomočjo modela ugotovili: - katere sorte češenj so bolj in katere manj občutljive na vremenske dejavnike, - kateri vremenski dejavniki najbolj vplivajo na maso ploda in pridelka, - v katerem obdobju (cvetenja ali zorenja) imajo vremenski dejavniki večji vpliv. V raziskovalni nalogi sta bili zastavljeni dve hipotezi. Prva hipoteza se je glasila, da lahko s pomočjo linearnega modela najdemo sorto češenj, kjer sta masi pridelka in ploda najmanj oziroma najbolj odvisni od vremenskih podatkov. Druga hipoteza je trdila, da imajo vremenski dejavniki med cvetenjem in vremenski dejavniki med zorenjem približno enako velik vpliv na maso pridelka in ploda. Matematični model Pri pouku matematike dijaki v prvem letniku spoznajo modeliranje z linearno funkcijo (Bon Klanjšček, Dvoržak in Felda, 2009), vendar bolj poglobljenega znanja tu ne pridobijo. V višjih letnikih lahko, z nekaj dodatnega znanja, model sami izpeljejo in dokažejo njegovo pravilnost. Linearna regresija je prilagajanje linearne funkcije empiričnim podatkom. To funkcijo imenujemo regresijska funkcija. Če preučujemo vpliv samo ene neodvisne spremenljivke x na odvisno spremenljivko y, rečemo, da je regresija enostavna. Podatke predstavimo z razsevnim grafikonom, kjer je na ordinatni osi odvisna spremenljivka y, na abscisni pa neodvisna x. Premico, ki se podatkom najbolje prilega, določimo z metodo najmanjših kvadratov. Vsota kvadratov razlik med dejanskimi vrednostmi odvisne spremenljivke in vrednostmi, določenimi z regresijsko premico, mora biti najmanjša. Kriterij metode najmanjših kvadratov je postavil Carl Friedrich Gauss ( ). Matematično ga zapišemo sledeče: kjer so (xi,xi) podatki, xi neodvisna spremenljivka, xi odvisna, a in b parametra, n pa število podatkov (Kšmelj, 2007). Model enostavne linearne regresije je bil izpeljan za različne primere in sicer, ko se podatkom najbolje prilega: konstanta (y=a), premica, ki gre skozi koordinatno izhodišče (y=bx), poljubna premica (y=a+bx). Za določanje vpliva vremenskih dejavnikov na pridelek češenj je bila uporabljena le tretja oblika premice, ki se lahko podatkom tudi najbolje prilega. V nadaljevanju so predstavljeni primeri izpeljav parametrov regresijskih modelov in koeficienta determinacije skupaj z dokazi. Primer: Izpeljava formule za izračun parametra enostavnega linearnega regresijskega modela, ko je regresijska premica konstanta. Podan je tudi dokaz, da funkcija, ki izračuna vsoto kvadratov razlike med izmerjeno in modelirano vrednostjo, doseže minimum. Podatkom (xi,xi) priredimo premico y = a. Vsoto kvadratov razlik med dejanskimi vrednostmi in modeliranimi označimo s Q(a): Ugotovili smo, da je v tem primeru iskani parameter a enak povprečni vrednosti y odvisnih spremenljivk y i. Z drugim odvodom dokažimo, da doseže funkcija Q(a) pri izračunanem parametru minimum: III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

192 kjer je n število točk, torej naravno število. Drugi odvod je zato pozitiven, torej je minimum dokazan. Primer: Izpeljava formule za izračun parametra enostavnega linearnega regresijskega modela, ko gre regresijska premica skozi koordinatno izhodišče. Podan je tudi dokaz, da doseže funkcija, ki izračuna vsoto kvadratov razlike med izmerjeno in modelirano vrednostjo, minimum. Podatkom (x i,y i ) priredimo premico y = bx. Vsoto kvadratov razlik označimo s Q(b): Ker je drugi odvod pozitiven, je minimum dokazan. Primer: Izpeljava formule za izračun parametrov enostavnega linearnega regresijskega modela, ko je regresijska premica oblike y = a + bx. Tu je potrebno dodatno matematično znanje parcialnih odvodov. Izpeljava parametrov in dokaz sta zamudna, zato so navedeni le rezultati. Naj bo regresijska premica oblike y = a + bx. Tedaj je vsota kvadratov razlik: pri čemer je xi poljubna vrednost neodvisne spremenljivke, yi pa njej pripadajoča vrednost odvisne spremenljivke. Funkcija Q(a,b) bo imela najmanjšo vrednost pri tistih parametrih a in b, za katere bosta parcialna odvoda funkcije po a in po b enaka 0: Če vsi podatki (xi,yi) ležijo na regresijski premici, je koeficient determinacije enak 1. Manjši kot je koeficient determinacije, slabše se podatki prilegajo regresijski premici. Primer: Izpeljava parametrov modela multiple linearne regresije. V raziskovalni nalogi smo se ukvarjali tudi z multiplo linearno regresijo, pri kateri smo proučevali 192 UČNA MOTIVACIJA

193 odvisnost ene spremenljivke zi od dveh drugih, med seboj neodvisnih spremenljivk xi in yi. Namesto dvodimenzionalnega grafa in regresijske premice kot pri enostavni linearni regresijimo tu prostor (tridimenzionalni koordinatni sistem) in regresijsko ravnino (ki se mora vsem točkam seveda čim bolj prilegati). Za izpeljavo formul za izračun parametrov ravnine zopet uporabimo metodo najmanjših kvadratov. Naj bo regresijska ravnina definirana kot z=a+bx+cy. Tedaj je vsota kvadratov razlik: pri čemer sta xi in yi poljubni vrednosti neodvisnih spremenljivk, zi pa njima pripadajoča vrednost odvisne spremenljivke. Funkcija bo imela najmanjšo vrednost pri tistih parametrih a, b in c, za katere bodo parcialni odvodi funkcije po a, b in c enaki 0: Zaključek V raziskovalni nalogi so bile izpeljane formule za izračun parametrov enostavnega linearnega regresijskega modela (posebej v primeru, ko je model konstanta, linearna funkcija, katere začetna vrednost je nič, ali poljubna linearna funkcija) ter za izračun koeficienta determinacije za tak model. Izpeljane so bile tudi formule za izračun parametrov multiplega linearnega modela s tremi spremenljivkami. Ugotovljeno je bilo, da na maso ploda in pridelka najbolj vpliva količina padavin, pri čemer se z večanjem količine padavin masa ploda povečuje, masa pridelka pa zmanjšuje. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta sorti Vigred in Black Star najbolj občutljivi na vremenske dejavnike, sorta Merchant pa najmanj, s čimer je bila potrjena prva hipoteza (da se lahko najde take sorte). Vigred je edina sorta, kjer imajo večji vpliv vremenski dejavniki v času zorenja. Pri vseh ostalih sortah imajo večji vpliv dejavniki v času cvetenja, pri nobeni sorti pa nimajo dejavniki v obeh obdobjih približno enakega vpliva, s čimer je bila ovržena druga hipoteza (da imajo vremenski dejavniki v obeh obdobjih približno enak vpliv). Literatura Bon Klanjšček, M., Dvoržak, B., Felda, D Matematika 1: učbenik za gimnazije, Ljubljana: DZS. Košmelj, K Uporabna statistika. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Komel, E Prvi rezultati preizkušanja nekaterih novih sort češenj. Bilje: Sadjarski center Bilje. Saksida, G., Škvarč, T Raziskovalna naloga: Proučevanje vpliva vremena na pridelek češenj z uporabo enostavne in multiple linearne regresije. Nova Gorica: Gimnazija Nova Gorica. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

194 Tina Ilgo, Osnovna šola Trnovo, Ljubljana E-naslov: Vloga učitelja in drugih dejavnikov pri spodbujanju učne motivacije učencev v okviru projekta Kitajska skozi otroške oči Povzetek: Učna motivacija je zelo širok pojem, ki je nemalokrat različno interpretiran, pa vendar izjemno pomemben za uspešno in kakovostno delo tako učencev kot učitelja. Prispevek se osredotoča na učno motivacijo v okviru projektnega dela, ki zajema medpredmetno, medrazredno, medšolsko in mednarodno sodelovanje. Opredeljuje osnovne pojme, povezane z učno motivacijo, poudarja vlogo učitelja pri učni motivaciji učencev, dejavnike, ki poleg strokovne usposobljenosti in učiteljeve angažiranosti pomembno vplivajo na motivacijo učencev in na potek projektnega dela, ter na koncu poda primer dobre prakse na področju učne motivacije v okviru projekta Kitajska skozi otroške oči. Projekt, ki uspešno poteka že peto leto, je v slovenskem prostoru prvič združil vrtce, osnovne in srednje šole ter fakultete iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Kopra, ki so povezani v mrežo Konfucijevih učilnic. Končni produkt projekta je bila prireditev Kitajska skozi otroške oči, ki je v torek, 16. maja 2017, potekala v Kinu Šiška pod okriljem Osnovne šole Trnovo in Konfucijevega inštituta Ljubljana. Ključne besede: učna motivacija, projektno delo, vloga učitelja, primer dobre prakse. 1 Uvod»Domišljija je pomembnejša od znanja, kajti znanje prikazuje vse, kar obstaja, domišljija pa vse, kar šele bo obstajalo.«(einstein v Ščuka 2007, str. 235) Učitelj s svojim pristopom k učni snovi ter odnosom do snovi in učencev ključno pripomore k učni motivaciji. Strokoven, notranje motiviran, navdušen in predan učitelj bo učence lažje motiviral. Učence je treba sprejemati kot kompetentna in ustvarjalna bitja, ponuditi jim moramo možnost presoje in jim prepustiti odgovornost za naloge, pred katere so postavljeni. Tako bo njihovo zadovoljstvo ob doseganju ciljev večje, kar bo vplivalo tudi na njihovo motivacijo. Hkrati bodo učenci pridobili samozavest in avtonomnost. Projektno in skupinsko delo, medpredmetno, medrazredno, medšolsko in mednarodno sodelovanje z različnimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter zanimivi izzivi zelo pozitivno vplivajo na motivacijo učencev. Eden številnih primerov dobre prakse je projekt Kitajska skozi otroške oči, pri katerem je sodelovalo sto petdeset otrok, učencev in dijakov iz vse Slovenije. Projekt je v slovenskem prostoru prvič združil vrtce, osnovne, srednje šole in fakultete iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Kopra, ki so povezani v mrežo Konfucijevih učilnic. Končni produkt projekta je bila prireditev Kitajska skozi otroške oči, ki je 16. maja 2017 potekala v Kinu Šiška pod okriljem Osnovne šole Trnovo in Konfucijevega inštituta Ljubljana. Ogledalo si jo je več kot štiristo gostov. Otroci, učenci in dijaki so občinstvo navdušili z zanimivim programom ter pevskim in gledališko-plesnim nastopom. V avli Kina Šiška je bil na ogled več kot šest metrov dolg 'Zid prijateljstva', ki so ga ustvarili otroci Vrtca Trnovo. Otroci, učenci in dijaki so bili močno motivirani. Organizacijsko in vsebinsko zelo zahteven projekt so izpeljali profesionalno ter so se med delom veliko naučili. 2 Opredelitev pojma učna motivacija Mojca Juriševič pojem učne motivacije opredeljuje kot»termin, s katerim na splošno označujemo vlogo oziroma prisotnost ene ali več motivacijskih sestavin v procesu učenja«(juriševič 2006, str. 13). Med sestavine učne motivacije sodijo pobudniki učnega vedenja, ki se delijo na notranjo in zunanjo motivacijo, ter ojačevalci učnega vedenja. (Juriševič 2006, str ) Juriševičeva poudarja, da se»motivacija vedno dogaja v učencu«in da je»učenec osrednji vir lastnega motivacijskega delovanja«(2012, str. 9). Pomembno je torej vedeti, da»učencu nikakor ne moremo 'dati' motivacije, saj je ta pravzaprav 'že v njem'«(juriševič 2012, str. 7). Lahko pa učenčevo motivacijo z motivacijskimi spodbudami dodatno spodbujamo in krepimo. V grobem lahko spodbujevalce razdelimo na didaktične, kamor spadajo organizacija učnega okolja in učenja, učne metode, izbira nalog, didaktični material itd., in psihološke, kot so vodenje učenca med učenjem, učna podpora, usmerjanje med učenjem z dodatnimi informacijami, ravnanje učitelja v vlogi modela (modelno posnemanje) in razlaga rezultatov. (Juriševič 2012, str. 10) 194 UČNA MOTIVACIJA

195 2.1 Notranja (intrinzična) in zunanja (ekstrinzična) motivacija Notranjo motivacijo Juriševičeva označi kot»fenomen posamezniku lastnega nagnjenja za učenje brez instrumentalne namere v ozadju«(2006, str. 35). Po Hartnerjevi je notranja motivacija»pravo gibalo človekove narave, saj žene v iskanje novega, v soočanje z izzivi, v preizkušanje meja lastnih zmogljivosti in v učenje, od rojstva naprej, tudi v odsotnosti zunanjih nagrad«(hartner v Juriševič 2006, str. 35). Raffini notranjo motivacijo opredeli kot»gonilo pri izbiri neke dejavnosti; ko ta izbira ne temelji na posebnih razlogih, ki bi presegali zadovoljstvo pri opravljanju same dejavnosti, je tisto, kar nas motivira za početje, ko nam ni treba ničesar početi«(raffini 2003, str. 17). Gonilo notranje motivacije»so psihološko akademske potrebe učencev po nadzoru nad lastnimi odločitvami (avtonomija samovladje); po opravljanju dejavnosti, ki dajejo občutek uspešnosti (kompetentnost usposobljenost); po občutku vpletenosti v nekaj višjega (pripadnost povezanost); po dobrem počutju v zvezi s samim seboj (samospoštovanje); po doživljanju zadovoljstva ob lastnem početju (vpletenost in stimulacija spodbuda).«(raffini 2003, str. 17) Juriševičeva navaja, da je notranjo motivacijo težko ločiti od zunanje motivacije, ki jo moramo razumeti»v smislu spodbud za učenje, ki izhajajo iz okolja oziroma 'so v okolju oblikovani razlogi, zaradi katerih začenjamo ali vztrajamo v določeni dejavnosti' (Reeve v Juriševič, str. 36) iz koristoljubja, bodisi da pridobimo želeno ali se izognemo neželenemu (Juriševič 2006, str. 36)«. Marja Strojin poudarja, da sodobne šole, ki otroke vzgajajo in učijo za življenje in so pobudnice inovacij, posvečajo veliko pozornosti notranji motivaciji, pri čemer so osredotočene predvsem na večjo udeležbo in vpletenost učencev v učni proces, iskanje novih poti in načinov poučevanja in učenja ter povezovanje učenja s priljubljenimi aktivnostmi. Strojinova verjame, da je radovednost pomemben motivacijski dejavnik, ki je znotraj šolskega sistema pogosto prezrt ali celo zatiran. (Strojin v Hrovat 1996, str. 144) Danski družinski terapevt Jesper Jull v knjigi Kompetentni otrok kot temeljne elemente uspešne vzgoje med drugim poudari otrokovo sodelovanje, samospoštovanje in samozavest, odgovornost in postavljanje mej. (Jull 2008) Vsi ti elementi so v skladu s tistimi, ki spodbujajo učenčevo notranjo motivacijo. 3 Vloga učitelja pri učni motivaciji učencev Strokovnost, usposobljenost, jasen vrednostni sistem, doslednost, samozaupanje in samozavest, sposobnost empatije, spoštovanje, vedoželjnost in ustvarjalnost so le nekatere lastnosti, ki pri učitelju bistveno vplivajo na vzpostavitev kakovostnega odnosa z učenci ter posledično na njihovo motivacijo. Visoka učiteljeva motivacija, združena s strokovno usposobljenostjo, poveča motivacijo učencev, ta pa spet bistveno vpliva na nadaljnjo motivacijo učitelja. Učenci bodo namreč dovolili, da 'vplivamo' nanje in jih 'vodimo', samo če jim dokažemo, da smo tega vredni. Zaupanje, spoštovanje in občutek varnosti so ključni elementi pri vzpostavljanju dobrih odnosov z učenci. Učitelj jih lahko doseže, če je strokovno usposobljen, odkrit, spoštljiv, ima rad svoje delo in je pristno navdušen nad njim, je pripravljen profesionalno rasti, je ustvarjalen, verjame v svoje ideje, je samozavesten in učencem pokaže, da mu je mar. 4 Projektno delo in učna motivacija Petletne stalne izkušnje na področju projektnega in skupinskega dela, ki ga vpeljujem tako v redni pouk kot v delo v oddelku podaljšanega bivanja, so potrdile moje predpostavke, da je projektno delo dober spodbujevalnik učne motivacije. Pri tem je treba poudariti, da učna motivacija ni toliko odvisna od oblike dela, temveč od tega, kako to delo predstavimo učencem. Poleg strokovne usposobljenosti in učiteljeve angažiranosti na motivacijo učencev pomembno vplivajo naslednji dejavniki: 1) Jasno zastavljeni cilji: pomembno je, da učitelj na začetku šolskega leta jasno opredeli cilje, pravila in pričakovanja do učencev, da bodo učenci lahko stremeli k ciljem, kajti»če ne vem, kam sem namenjen, bo tja težko priti.«(ščuka 2007, str. 261) 2) Varno, podporno okolje za učence: razred mora biti čist, urejen, zanimiv, primerno osvetljen in lepo okrašen, saj»red in skladnost vodita v napredek in razvoj, nered in zmeda v neuspeh in zastoj.«(ščuka 2007, str. 254) 3) Sprememba okolja ali vira podajanja informacij, idej in znanja: dejavnosti zunaj razreda učence dodatno motivirajo, saj jim omogočajo spoprijemanje z nepredvidljivimi situacijami, novimi znanji in izkušnjami. Hkrati lahko učenci sodelujejo z različnimi strokovnjaki ter spoznavajo različne dejavnosti, delovna mesta in naloge. Spremembo lahko dosežemo tudi tako, da v šolo povabimo zunanje sodelavce ali da učencem zaupamo raziskavo o določeni temi, ki jo lahko opravijo v knjižnici, muzeju, prek spleta doma ipd. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

196 4) Projektno in skupinsko delo: učenci so zelo dovzetni za projektno in skupinsko delo, pri katerem lahko razvijajo socialne veščine ter sposobnosti sodelovanja z drugimi in prilagajanja, urijo pa se tudi v strpnosti, poslušanju, vodenju in vztrajnosti. Obenem razvijajo lastno ustvarjalnost in inovativnost. Spoznavajo se s projektnim načinom dela, ki zahteva poznavanje celotnega procesa in veliko mero sodelovanja. Učenci drug drugega motivirajo za dosego skupnega cilja. Učitelj mora poskrbeti, da so skupine uravnotežene in da delo poteka nemoteno oziroma da morebitna vprašanja in nestrinjanja učenci rešujejo sproti ter soodločajo o nadaljnjem poteku dela. 5) Pohvala za uspešno delo: med potekom projekta je ključno, da učence spodbujamo, priznavamo njihove uspehe ter jih javno nagradimo s pohvalo za dobro opravljeno delo. Na morebitne šibke točke jih opozorimo in ponudimo konstruktivne predloge. 6) Družbena angažiranost: učenci bodo za delo boj motivirani, če bodo rezultate svojega dela lahko predstavili širši javnosti v obliki nastopa, prireditve, razstave ipd. in jih tako dodatno osmislili. Pri usmerjanju učencev je pomembno, da smo nad delom tudi sami navdušeni, se zanimamo za počutje učencev, za njihov uspeh in jih spoštujemo. Postaviti jim moramo visoke, vendar dostopne cilje, nove izzive, jih spodbujati k napredku in občasnemu preseganju meja. Med projektnim delom moramo ves čas spremljati njihov napredek. Omogočiti jim moramo, da se izkažejo, in jim ponuditi priložnost, da pokažejo svoje močne plati in sposobnosti. Tako se bodo počutili vključeni in cenjeni. Pomembno je, da jim ponudimo raznolike izkušnje ter učne ure pripravimo tako, da bodo lahko učenci z različnimi preferencami konstruktivno uporabili svoje znanje in kompetence na področju, ki jih zanima. Ključno je, da vseskozi spodbujamo njihovo odgovornost. Različne zadolžitve znotraj razreda lahko bistveno pripomorejo k vzpostavitvi pozitivne razredne klime. 4.1 Projekt Kitajska skozi otroške oči kot primer dobre prakse Pri projektu Kitajska skozi otroške oči so sodelovale vse slovenske Konfucijeve učilnice, tj. Konfucijeva učilnica Ljubljana s sedežem na Osnovni šoli Trnovo, Konfucijeva učilnica Maribor s sedežem na II. Gimnaziji Maribor, Konfucijeva učilnica Kranj s sedežem na Gimnaziji Kranj, Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem ter Konfucijev inštitut Ljubljana s sedežem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V Konfucijeve učilnice so vključeni vrtci ter osnovne in srednje šole iz navedenih regij. V slovenskem prostoru nam je tako uspelo združiti otroke, učence in dijake ter vzgojno-izobraževalne delavce in ravnatelje iz različnih predelov Slovenije, ki jim je skupno zanimanje za kitajsko kulturo in jezik. Poučevanje kitajskega jezika in spoznavanje kitajske kulture v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, ki so članice posameznih Konfucijevih učilnic, poteka v obliki obogatitvene dejavnosti Spoznavanje kitajske kulture in jezika v vrtcih, poučevanja kitajščine kot izbirnega predmeta, poučevanja interesne dejavnosti Spoznavanje kitajske kulture in jezika ter obogatitvene dejavnosti Spoznajmo kitajsko v osnovnih in srednjih šolah. Pri večini dejavnosti poučevanje poteka v obliki timskega poučevanja slovenskega sinologa in kitajske učiteljice. Načrtovanje in izvedba končne prireditve Kitajska skozi otroške oči sta potekala v naslednjih korakih: 1) Načrtovanje programa prireditve. 2) Oblikovanje programa prireditve. 3) Določitev vlog. 4) Usklajevanje med Konfucijevimi učilnicami in Konfucijevim inštitutom Ljubljana. 5) Idejna zasnova posameznih točk prireditve. 6) Oblikovanje besedil prireditve ter njihovo prevajanje v kitajščino. 7) Oblikovanje kostumov in odrskih rekvizitov. 8) Oblikovanje dvojezičnega (slovensko-kitajskega) vabila za prireditev. 9) Priprava projekcije za prireditev. 10) Oblikovanje in postavitev odrske scene. 11) Priprava in prevod veznega teksta. 12) Vaje za nastop na predstavitvi. 13) Sodelovanje s tonskimi mojstri, osvetljevalcem in scenografom v Kinu Šiška. 14) Postavljanje razstave 'Zid prijateljstva'. 15) Generalka vseh Konfucijevih učilnic pred nastopom. 16) Nastop na prireditvi Kitajska skozi otroške oči. 196 UČNA MOTIVACIJA

197 4.1.1 Motivacija učencev na Osnovni šoli Trnovo Osnovna šola Trnovo je v sodelovanju s Konfucijevim inštitutom Ljubljana in drugimi Konfucijevimi učilnicami vodila projekt in organizacijo končne prireditve Kitajska skozi otroške oči. Pri motivaciji učencev smo učitelji poleg zgoraj naštetih dejavnikov spoštovali načela petstopenjskega didaktičnega modela, ki se je že v preteklih letih izkazal za izjemno uspešnega. Tak vsebinsko in organizacijsko obsežen projekt zahteva natančno pripravo, jasne postopke izpeljave ter skrbno izbiro metod in oblik dela, ki se morajo v primeru izbirnega predmeta Kitajščina skladati tudi z učnim načrtom. Pri interesni in obogatitveni dejavnosti Spoznavanje kitajske kulture in jezika v šoli in vrtcu so možnosti bolj odprte in si lahko dovolimo več prožnosti. Pomembna sta tako pot kot cilj, pri čemer vedno poskušamo doseči, da se učenci v projekt vključijo prostovoljno, brez vsakršne koristi ali pričakovanja nagrade. Najpomembnejše je, da učencem jasno sporočimo, da jih vidimo kot kompetentna, sposobna in ustvarjalna bitja ter da verjamemo v njihov uspeh. Znotraj projekta jim moramo ponuditi naloge, ki so jim blizu in zanje hkrati prestavljajo izziv, pri čemer jim omogočimo možnost presoje pri izbiri nalog in jim prepustimo odgovornost za naloge, pred katere so postavljeni. Tako bo njihovo zadovoljstvo ob doseganju ciljev večje, kar bo vplivalo tudi na njihovo motivacijo. Učencem je treba projektno delo predstaviti kot resno nalogo, prek katere lahko udejanjijo svoje ideje, se naučijo veliko novega, pridobijo samozavest ter imajo, ob predpostavki, da se odgovorno predajo delu ter izkoristijo svoje učne in ustvarjalne potenciale, veliko mero avtonomije. Pri projektu Kitajska skozi otroške oči v prvi fazi, pred podrobnejšim načrtovanjem, izberemo osrednjo temo, ki ji nato priključimo vse preostale dejavnosti. Te uskladimo z učnim načrtom pri izbirnem predmetu Kitajščina ter s programom pri interesni dejavnosti Spoznavanje kitajske kulture in jezika. V šolskem letu 2016/2017 je bila tema leto petelina. Učni načrt pri izbirnem predmetu Kitajščina vključuje tudi poznavanje kitajskih kulturnih, družbenih, zgodovinskih in drugih značilnosti in znamenitosti Kitajske, zato je bilo temo preprosto umestiti vanj, saj zajema različne vidike, kot so praznovanje kitajskega novega leta, značilnosti kitajskega horoskopa, spoznavanje kitajske književnosti, glasbe, plesa, umetnosti, borilnih veščin in jezika. Otroci Vrtca Trnovo in Osnovne šole Trnovo so bili zunanje in notranje motivirani ter so v projektnem delu uživali, četudi so morali skozi celoten proces pokazati veliko mero pripravljenosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti. Končna prireditev je bila ravno zaradi zahtevnosti za učence poseben izziv in hkrati velika nagrada za njihovo delo. 5 Zaključek Strinjam se z Decijem in Ryanom, ki menita, da je»občutek samostojnosti (avtonomije) pogoj za kakovostno učenje«, nastopi pa šele, ko»učenec začuti, da pobuda prihaja iz njega in jo tudi sam regulira«. (Deci in Ryan v Juriševič 2012, str. 61) Učence je treba naučiti razumeti pregovor:»kolikor bolj cenim sebe in svoje delo, toliko bolj sem odgovoren.«(ščuka 2007, str. 264) Projekt Kitajska skozi otroške oči je učencem omogočil medpredmetno, medrazredno medšolsko in mednarodno sodelovanje ter sodelovanje z različnimi vzgojno-izobraževalnimi in drugimi ustanovami. Poudarek je bil na procesu dela, ki je temeljilo na petstopenjskem didaktičnem modelu. Otroci, učenci in dijaki so se preizkusili v plesu, gledališki igri, petju, kitajski kaligrafiji, likovnem ustvarjanju in napovedovanju v kitajskem jeziku. Spoznavali so projektno in skupinsko delo na ravni vrtca ter osnovne in srednje šole, pa tudi na širši ravni s sodelovanjem z drugimi institucijami (Konfucijevim inštitutom Ljubljana in Kinom Šiška). Zanimivi, nevsakdanji izzivi in družbena angažiranost so zelo pozitivno vplivali na njihovo motivacijo. Otroci, učenci in dijaki so se učenja kitajskega jezika, spoznavanja kitajske kulture in medsebojnega sodelovanja veselili in so bili prostovoljno pripravljeni narediti več, kot so učitelji pričakovali. 1 Pri projektu so na vseh ravneh sodelovale tudi kitajske učiteljice s Konfucijevega inštituta Ljubljana, ki v posameznih Konfucijevih učilnicah poučujejo skupaj s slovenskimi sinologi. 2 V Vrtcu Trnovo je v šolskih letih 2015/2016 in 2016/2017 v treh vrtčevskih skupinah potekala obogatitvena dejavnost Spoznavanje kitajske kulture in jezika. Otroci so skozi predstavitev značilnosti in znamenitosti Kitajske v povezavi z razvojem kitajskih pismenk, kitajsko kaligrafijo, slikarstvom, mitologijo, književnostjo, glasbo in zgodovino spoznavali kitajsko kulturo. 'Zid prijateljstva' predstavlja njihova spoznanja v povezavi s kitajsko kulturo ter simbolno povezanost slovenskih in kitajskih otrok. Hkrati predstavlja sodobno različico velikega Kitajskega zidu. Umetnina skriva številne simbolne pomene in zgodbe. Barvno prehajanje je zaznamovano s petimi elementi: les (zelena), III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

198 ogenj (rdeča), zemlja (rumena), kovina (zlata) in voda (modra). Otroci so kitajske simbole umestili na pročelje zidu glede na njihov pomen in skladnost z določenim elementom. Na vrhu zid krasi kitajska kaligrafija, ki so jo ustvarili vrtčevski otroci: (ogenj) (zemlja) (kovina) (les)(voda). 3 Ojačevalci učnega vedenja so»dejavniki, ki pripomorejo k uravnavanju učnega vedenja med učenjem, to so kognicije, neposredno ali posredno povezane z učenčevo samozaznavo lastnih učnih zmožnosti«(juriševič 2012, str ). 4 Petstopenjski didaktični model so razvili Kroflič, Štirn Janota in Štirn Koren. Vključuje naslednjih pet korakov: odpiranje čutov, spoznavanje z določeno tematiko, vzpostavitev dialoga, ustvarjalni proces, družbena angažiranost. (Štirn, K.; Štirn J. 2013, str ) 5 Učenci so omejeni na izbiro nalog, ki so načrtovane v okviru projekta, pri čemer morajo delno pokazati tudi prilagodljivost glede na izbor drugih učencev, da se naloge ne podvajajo. Zelo dobrodošle so tudi sveže ideje, ki lahko v primeru jasnosti, prepričljivosti in zavzetosti učenca spremenijo obstoječi načrt. Učenci morajo imeti začrtane meje, da bi jih lahko presegli. 6 Plesno-gledališka predstava učenk in učencev na temo kitajske basni Zakaj sonce vzide, ko petelin trikrat zakikirika je odličen primer, ki je učence obenem povezal medrazredno in medpredmetno, saj so v predstavi nastopali učenci predmetne in razredne stopnje, tisti, ki obiskujejo izbirni predmet Kitajščina, pa tudi tisti, ki obiskujejo interesne dejavnosti Spoznavanje kitajske kulture in jezika, Ples in Likovno snovanje. Literatura Juriševič, M. (2006). Učna motivacija in razlike med učenci. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Juul, J. (2008). Kompetentni otrok. Družina na poti k novim temeljnim vrednotam. Radovljica: Didakta. Raffini, James P. (2003). 150 vaj za povečanje notranje motivacije pri učencih. Ljubljana: Educy. Strojin, M. Motivacija za učenje. V Hrovat, M. (1996). Znanje velja. Zbornik prispevkov o miselnih vzorcih, učenju in znanju v prihodnje. Ljubljana: Artur. Ščuka, V. (2007). Šolar na poti do sebe: oblikovanje osebnosti. Radovljica: Didakta. Internetni viri Štirn Janota, P; Štirn Koren D. (2012). Lahko v šoli tudi drugače? Reševanje konfliktov in oblikovanje vzgojnih projektov. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Pridobljeno s spletne strani: UČNA MOTIVACIJA

199 Marija Helena Logar in Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica E-naslov: Premagujmo ovire brez predsodkov motivacija za mednarodni projekt Povzetek: Dvoletni projekt Erasmus + Premagujmo ovire brez predsodkov (Break Barriers No Prejudices) na naši šoli poteka že drugo leto. Tema projekta so predsodki. Avtorici, obe sodelujoči pri aktivnostih projekta, v prispevku prikazujeva, kako smo se lotili začetne motivacije za delovanje na projektni temi in kako motivacijo zagotavljamo skozi celoten proces. Pomemben izziv je hkrati vprašanje, kako z vidika motivacije projektne aktivnosti vplivajo na šolski vsakdan (pouk in ostale dejavnosti). Velik del aktivnosti v smislu doseganja rezultatov projekta je do sedaj predstavljalo delo novinarskega krožka, ki ga vodi učiteljica slovenščine oziroma ena od avtoric prispevka. Pripadnost projektu smo poskušali najprej zagotoviti prek branja ustrezne literature. V nadaljevanju smo pripravljali na temo predsodkov časopis tiskano publikacijo. Učenci krožka so morali pokazati razumevanje za ves spekter projektnega dogajanja, da so ga lahko skupaj z drugimi učenci in mentoricami smiselno predstavili v dvojezični publikaciji (v slovenščini in angleščini), ki je namenjena širši šolski skupnosti in partnerskim šolam iz Italije, Romunije in Turčije. Delo smo zastavili široko in od vseh učiteljev in učencev je terjalo veliko raznovrstnega sodelovanja. Sodelovalno oziroma timsko delo pa se je pri našem projektu izkazalo kot vir in sredstvo zagotavljanja motivacije. Ključne besede: motivacija, projektno delo, sodelovanje, branje 1 Namen in cilji projekta Premagujmo ovire brez predsodkov Projektna ideja se je porodila iz zavedanja, da je družba močno prežeta s predsodki. Izobraževalni sistemi imajo kot del te družbe veliko vlogo pri vzpostavljanju vrednot in kulture. Predsodki močno vplivajo na življenje v družbi in šoli oziroma na vsakdanjik v razredu. Neenakosti zaradi predsodkov so dostikrat prikrite učencem in učiteljem, saj so se že tako močno razrasle v šolski vsakdan. Prav zato skušamo s projektom v šolskem okolju zmanjšati negativne učinke predsodkov. Cilji projekta Premagujmo ovire brez predsodkov so: povečati zavedanje o obstoju predsodkov in odstranjevati ovire na tej poti; razvijati kritično mišljenje pri učencih, njihove osnovne življenjske veščine in temeljne kompetence; spoznavati druge ljudi. Cilji projekta so zasnovani mednarodno, zato je do rešitev in rezultatov možno priti le, če jih izpeljujemo skupaj preko meja. Izvedba v prispevku obravnavanega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina prispevka je odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Slika 1: Logotip projekta, ki je nastal pri sodelovanju učencev partnerskih šol. 2 Zagotavljanje motivacije z različnimi projektnimi dejavnostmi Avtorici prispevka, šolska knjižničarka in slovenistka oz. mentorica novinarskega krožka, kot dve od ključnih oseb projekta skrbiva za nemoten potek dela. Velik pomen dajeva uvodnim korakom projekta seznanitvi s temo oziroma vzpostavljanju ustrezne motivacije pri sodelujočih učiteljih in učencih. Sodelovanje na različnih ravneh (predvsem na sami šoli) pripomore k začetni motivaciji in tudi k njeni dolgotrajnosti oziroma k smiselnemu in kontinuiranemu izvajanju projektnih dejavnosti. Kot kažejo izkušnje, je od vrste in intenzivnosti sodelovanja med strokovnimi delavci na šoli odvisno, kako uspešni smo pri sodelovanju z drugimi institucijami in s partnerji iz drugih dežel. V sklopu projekta smo do sedaj na temo premagovanja predsodkov izvedli paleto različnih dejavnosti pri urah rednega in dodatnega pouka, novinarskega krožka, geografskega krožka, podmladka Rdečega križa, Šolskega parlamenta, izbirnega predmeta glasbeni projekt, izbirnega predmeta načini prehranjevanja, z nadarjenimi učenci, z učenci s posebnimi potrebami V prispevku se osredotočava predvsem na dejavnosti, povezane z branjem kot osnovo za kritično mišljenje in z delom novinarskega krožka. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

200 2.1 Branje kot osnovna motivacijska spodbuda Branje je ena od pomembnih dejavnosti, ki lahko prispeva k identifikaciji sodelujočih s temo projekta in k razumevanju naslovljene problematike. Veliko sva razmišljali o tem, kako k branju ustrezne literature spodbuditi učence in kako branje vključiti v druge aktivnosti projekta. Spoznavanju projektne tematike skozi branje smo namenili veliko pozornosti in časa. V medkulturnih stikih je namreč pomembna medkulturna ozaveščenost. Ta poleg poznavanja tuje kulture in jezika terja tudi poglobljeno poznavanje lastne kulture in jezika ter primerjalno razumevanje obeh (Grosman, 2006). Z učenci od 6. do 9. razreda smo v lanskem šolskem letu pri urah slovenščine za domače branje prebirali nagrajene ali nominirane knjige različnih avtorjev (slovenskih in tujih), ki so se v knjigah lotevali različnih tem. Učenci so s pomočjo prebiranja literature spoznavali drugačnost književnih likov in okolja, v katerem so te osebe delovale. S tem so rušili in premagovali predsodke do drugačnosti. S povzetki prebranih knjig, z ilustracijami in drugimi likovno-poustvarjalnimi izdelki so učenci opremili projektni (bralni) kotiček čitalnice šolske knjižnice, ki so ga pomagali urediti člani novinarskega krožka. Da bi bil nabor knjig čim bolj pester in aktualen, smo obiskali splošno knjižnico v našem kraju. Slika 2: Projektni (bralni) kotiček v šolski knjižnici s poustvarjalnimi izdelki o knjigah na temo drugačnosti. Nekatere vrste motivacije so močnejše od drugih. Pomemben dejavnik pri spodbujanju učenčevega branja so odrasli, ki pomagajo učencem najti povezave med besedilom in resničnim življenjem ter jim znajo prikazati knjige kot vir znanja, pomembnega v mnogih resničnih življenjskih situacijah. To smo želeli doseči pri učencih tudi z izborom knjig in tematike, kar se je izkazalo za pozitivno spodbudo tako pri notranji kot zunanji motivaciji učencev. Včasih dolgo traja, preden učenec najde literaturo, ki mu res ustreza (Krashen, 2004). Z vpeljevanjem tovrstnih oblik in metod dela pa po mnogih poskusih posameznik najde nekaj»res dobrega prav zase«. Izražanje veselja in ljubezni do branja je tisto, kar tudi privablja in vzgaja nove bralce. Pozitivne bralne izkušnje pa vzgojijo bralce (Krashen, 2004). Tema mednarodnega projekta je tako na nevsiljiv način zaživela med mladimi, hkrati pa smo motivirali mlade bralce, da so ob branju našli zadovoljstvo in razvijali kritično mišljenje. Ob poustvarjanju izdelkov na temo prebrane knjige so pokazali inovativnost in kreativnost. 2.2 Mednarodno srečanje na naši šoli izziv v sodelovalnem in timskem delu Prvo mednarodno enotedensko projektno srečanje, na katerem je sodelovalo več kot trideset učencev in učiteljev partnerskih šol, smo izpeljali v Bohinju marca Do takrat nam je uspelo konkretno razmisliti o temi in do nje zavzeti svoje stališče. Sodelovalno delo različnih učencev, njihovih mentorjev in drugih posameznikov se je zaokrožilo v tiskani publikaciji, ki smo jo izdali ob tej priložnosti. Ker je izšla v slovenščini in angleščini, smo imeli z učenci novinarskega krožka veliko dela ne le z zbiranjem pisnega in likovnega gradiva na temo predsodkov, temveč tudi s prevajanjem prispevkov v angleščino. Izid publikacije je sodelujoče učence dodatno motiviral k delu, saj jim je to omogočilo doživljanje uspešnosti, delovanje v skladu z lastnimi sposobnostmi, sprejemanje pozitivne povratne informacije, občutek lastne kompetentnosti in oblikovanje pozitivne učne samopodobe. Vse našteto pa uvrščamo h korakom motiviranja učencev (Razdevšek-Pučko, 2013). Publikacijo smo razdelili vsem, ki so se udeležili projektnega srečanja, vsem učiteljem na šoli, sodelujočim učencem in institucijam, ki so sodelovale s prispevki. Predstavlja nam enega od re- 200 UČNA MOTIVACIJA

201 zultatov projektnega dela, hkrati pa ob ponovnem prebiranju dobivamo nove ideje, ki jih bomo v nadaljevanju lahko izrazili v publikacijah partnerskih šol. 2.3 Mobilnost v Romuniji motivacija za razvijanje ključnih kompetenc Mednarodni projekti nudijo sodelujočim učencem veliko možnosti za vseživljenjsko učenje. Posamezniku omogočajo, da si določi cilje in poti, kako jih bo dosegel, usvoji nova znanja in okrepi že usvojena, pridobi samozavest, spozna nove kulture Maja 2017 sva se avtorici prispevka s štirimi učenci v sklopu projekta odpravili na mobilnost v Romunijo. Tovrstna srečanja sodelujoče učence motivirajo k razvijanju ključnih kompetenc, kar se je v praksi pokazalo tudi v našem primeru. Ključne kompetence predstavljajo prenosljiv, večfunkcionalen paket znanja, veščin in stališč, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev oz. razvoj, vključenost in zaposljivost, kar predstavlja osnovo vseživljenjskemu učenju (Ključne kompetence, 2009). Učenci so v Romuniji (in že s samimi večmesečnimi pripravljalnimi dejavnostmi pred srečanjem) razvijali vseh osem področij ključnih kompetenc: komunikacijo v maternem jeziku; komunikacijo v tujih jezikih; številsko predstavljivost in kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji; informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) digitalno pismenost; učenje učenja; medosebne in družbene kompetence; inovativnost in podjetnost; kulturno zavest in izražanje. Slika 3: Učenci so na mobilnosti v Romuniji usvajali različne vrste znanja. Velik izziv za učitelja oziroma mentorja je, kako v učencih»prebuditi«notranjo motivacijo za dejavnosti, ki terjajo od njih mnogo časa, truda in odrekanja. Sodelujoči učenci na mobilnosti so si bili namreč med seboj različni po sposobnostih, interesih, pričakovanjih, osebnostnih lastnostih Z zagotavljanjem ustreznih motivacijskih spodbud, pozitivne klime in predvsem višje zastavljenih ciljev, ki so kljub oviram na koncu vodili k zadovoljstvu, je učencem uspelo izpeljati marsikaj. Predvsem so bili ponosni na uprizoritev odlomka iz knjige Vinka Möderndorferja Kit na plaži, ki so jo v Romuniji v angleščini odigrali pred svojimi vrstniki. Izkazali so se tudi kot promotorji Slovenije s predstavitvijo naših kulinaričnih posebnosti, s plesom in petjem pa so prikazali delček slovenske kulturne dediščine. 3 Vpliv, učinki in trajnost projektnih rezultatov Pri vzdrževanju motivacije za doseganje ciljev tega projekta oziroma za to, da je dogajanje bolj ali manj ves čas v teku, se nama zdi, da je velikega pomena, kako se vživimo v delo drug drugega in kako se odzivamo na medsebojne pobude. Veliko motivacijskih spodbud je potrebnih, da projektno delo ostaja znotraj začrtanih tirnic in je plod sodelovalne kulture na različnih področjih celotnega procesa. Vodenje na različnih ravneh mednarodno usklajevanje, usklajevanje dejavnosti za celotno šolo pomeni vodenje in usklajevanje mnogih manjših projektov, ki se smiselno vključujejo v celoto ter prispevajo k doseganju pričakovanih rezultatov projektnega dela. Sodelovalni način dela sodelujočih strokovnih delavcev je zgled za sodelovalno delo učencev. Projekti, kot je opisani, namreč pomenijo priložnosti učencem za sodelovalno delo. S pomočjo takšnih dejavnosti pridobivajo uvid v to, kaj njihov posamezni prispevek pomeni v celotnem delu, pridobivajo občutek odgovornosti za potek dela, spoznavajo pomen svoje vloge ne samo na področju pridobivanja znanja, pač pa tudi socialnih veščin. Ker se v tovrstnih projektih odzivamo na pereče aktualne situacije, ki tudi učiteljem ne prinašajo enoznačnih in jasnih odgovorov, se doživljamo kot primer učeče se skupnosti. V njej namreč učitelji skupaj z učenci in drugimi deležniki iščemo odgovore v skladu z vseživljenjskim učenjem. Ob tako pestrem delu, ki je sicer dobro načrtovano, in zanimivih izkušnjah vsak na svoj način prihaja do novih spoznanj. Učence doživimo na način, kakor jih v običajnih šolskih situacijah gotovo ne bi. Vsa III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

202 ta spoznanja in doživetja pa so spodbuda za nadaljnje osmišljeno delovanje nas samih in posledično vključenih učencev. Tovrstno delovanje pa pomeni obogatitev šolskega programa oziroma vseh sodelujočih in širše šolske skupnosti. Literatura Grosman, M. (2006). Razsežnosti branja. Ljubljana: Karantanija. Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Ključne kompetence vseživljenjskega učenja v programu Mladi v akciji. (2009). Dostopno na: Privzeto s spleta Krashen, S. D. (2004). The Power of Reading. Portsmouth: Heinemann. Premagujmo ovire brez predsodkov: publikacija v sklopu projekta Erasmus + Break Barriers No Prejudices (ur. Marija H. Logar in Urška Repinc). (2017). Bohinjska Bistrica: OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Razdevšek Pučko, C. (2013). Vloga motivacije v učenju in poučevanju. Dostopno na: pdf. Privzeto s spleta UČNA MOTIVACIJA

203 Ana Canzutti, Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna E-pošta: Poučevanje matematike v osnovni šoli koraki načrtovanja in izvedbe učne ure z metodo vodenega raziskovanja Povzetek: V prispevku bom predstavila korake poučevanja z vodenim odkrivanjem, ki so se v praksi izkazali kot učinkoviti. Poučujem skupino, kjer je kar nekaj učencev uspešnih pri matematiki. To so otroci, ki so pri pouku zelo angažirani a le pod pogojem, da so ure pripravljene v obliki izzivov. Veliko ur sem zato organizirala tako, da so učenci raziskovali. Zakonitosti so odkrivali sami, prav tako so tudi matematične obrazce izpeljevali sami. Pri takih urah so delali samostojno, v parih ali pa v manjših skupinah. Tako pridobljeno znanje je bilo bolj kvalitetno in dolgotrajno. Učenci so zelo radi sodelovali, saj so čutili, da so soustvarjalci učnega procesa ter da so tudi sami sposobni odkriti in se naučiti nove koncepte. Ključne besede: motivacija, matematika 8. razred, večkotniki, potence, krog in njegovi deli, Pitagorov izrek. Uvod Imam srečo in hkrati velik izziv, da že drugo šolsko leto poučujem tudi v skupini otrok, ki so učno zelo uspešni. Od sedemnajstih učencev je skoraj polovica evidentiranih kot nadarjenih. To so otroci, ki so radovedni, vedoželjni in zelo angažirani za delo. Klasičen način pouka jih zelo hitro zdolgočasi in demotivira. Postavljena sem bila pred velik izziv in se odločila, da bomo, v kolikor bo mogoče, nove koncepte, zakonitosti ter obrazce odkrivali s pomočjo vodenega raziskovanja. Cilji Zadala sem si, da bodo učenci pri pouku matematike s pomočjo metode vodenega raziskovanja vsaj pet pravil oziroma obrazcev izpeljali sami, brez mojega frontalnega usmerjanja, namigovanja in vodenja. Pomembni koraki načrtovanja Če sem želela uro izvesti kar se da učinkovito, sem se morala nanjo dobro pripraviti. 1. Odgovoriti sem morala na naslednja vprašanja. Kakšno je predznanje učencev in kaj točno o dotični temi že poznajo? Kaj je tisto, kar morajo odkriti in kako bodo aktivno udeleženi v procesu raziskovanja? Kakšna bo moja vloga, kaj moram pripraviti in kako jih usmerjati? 2. Učenci so morali razumeti cilj in pot, s pomočjo katere bi cilj dosegli. Vsem udeležencem procesa raziskovanja je moralo biti jasno, kaj je cilj raziskovalne aktivnosti, to je razumeti, katero zakonitost ali obrazec želimo odkriti ter zakaj bo to znanje uporabno oziroma praktično. Razumeti so morali tudi pot, po kateri bi do tega odkritja prišli in smiselnost le te. 3. Raziskovanje Z delom so lahko pričeli samostojno, v parih ali v manjši skupini s pomočjo delovnih listov. 4. Oblikovanje obrazcev Učenci so se naučili, kako od konkretnih primerov preidemo na splošnega ter kako oblikujemo splošni obrazec oziroma pravilo. 5. Po koncu aktivnosti smo frontalno povzeli rezultate raziskovanja. Kljub raziskovanju je potrebno pot do dobljenega obrazca ali pravila frontalno razložiti. Pri delu v skupinah, pa tudi sicer, se lahko zgodi, da dobljenega obrazca ali izpeljanega pravila ne razumejo čisto vsi. Izvedene ure Računanje s potencami: množenje in deljenje potenc z enako osnovo, potenciranje potenc Večkotniki: vsota notranjih kotov večkotnika, število diagonal, ki potekajo iz enega oglišča, število vseh diagonal večkotnika Krog in njegovi deli: dolžina krožnega loka, ploščina in obseg krožnega izseka Pitagorov izrek: izpeljava obrazca Pitagorovega izreka, uporaba Pitagorovega izreka v rombu, deltoidu, trapezu, izpeljava obrazca diagonale kvadrata in kocke. Zaključek Učenci so ob odkrivanju in oblikovanju pravil in obrazcev doživljali zadovoljstvo, saj so do le teh prišli sami oziroma s pomočjo skupinskega dela. Pridobivali so občutek, da je matematika oprijemljiva in logična izpeljava naravnih pojavov. Še več, rasla jim je tudi učna samopodoba. Nekateri III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

204 so povedali, da so bili pri ocenjevanju znanja bolj umirjeni, saj so za seboj imeli številne izkušnje uspešnega odkrivanja zakonitosti ter obrazcev. Vedeli so, da se bodo v primeru nezmožnosti priklica obrazca ali pravila, lahko zanesli na svoje izkušnje in sposobnosti izpeljevanja. Poudariti velja dejstvo, da več kot bodo učenci imeli izkušenj na področju raziskovanja, bolj bodo postajali uspešni pri odkrivanju in oblikovanju tudi težjih splošnih obrazcev ali pravil. Pri tem bodo razvijali in urili veščine kritičnega mišljenja. Literatura Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana. Pedagoška fakulteta. Dostopno na: pef.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/crsn/branje/motiviranje_u%c4%8dencev_v_%c5%a1oli_u%c4%8d benik 2012_.pdf [ ] Garelick, B.Discovery Learning in Mathematics: Exercise versus problems. Dostopno na: [ ] Essay on Teaching Mathematics through Guided Discovery. Dostopno na: Teaching-Mathematics-through-Guided-Discovery-PKJR9ZPYTJ [ ] 204 UČNA MOTIVACIJA

205 Andreja Prezelj, Osnovna šola Koroška Bela Jesenice E-naslov: Primeri učne motivacije pri geografiji, zgodovini ter državljanski in domovinski kulturi in etiki Povzetek: V uvodu najprej predstavim pomen motivacije tako za učitelja kot za učenca. V nadaljevanju opišem različne oblike motivacije, ki jih uporabljam pri poučevanju. Pri vsaki obliki motivacije najprej navedem tudi učno temo in učno enoto, v okviru katere jo uporabim. Motivacija na začetku učnega procesa je ključnega pomena. Učitelj z različnimi metodami dela in oblikami motivacije v učencih vzbudi zanimanje za določeno tematiko. Dobra motivacija pa spodbudi učence, da z zanimanjem spremljajo učni proces in pri tem aktivno sodelujejo. Če je človek motiviran, se je pripravljen učiti v najrazličnejših situacijah. Pri nizki motivaciji pa lahko tudi dobro razvite sposobnosti postanejo drugotnega pomena, saj ne pridejo do izraza. Ključne besede: motivacija, geografija, zgodovina, državljanska kultura in etika 1. Uvod Kot predmetna učiteljica geografije, zgodovine ter državljanske in domovinske kulture in etike veliko pozornosti posvečam različnim oblikam motiviranja učencev. Prepričana sem, da je vsak učni predmet lahko zanimiv, še posebej to velja za predmeta, kot sta geografija in zgodovina. Pri tem učitelj odigra odločilno vlogo, saj je od njega odvisno, kako bo določeno tematiko predstavil učencem, jim jo približal in v njih vzbudil zanimanje. Pri tem mora upoštevati različne dejavnike, kot so starost učencev, učenčeva notranja motivacija za delo, učna samopodoba, pričakovanja učencev, učni cilji in standardi znanja ipd. Tudi učitelj sam mora biti motiviran, tematiko mora učencem predstavi na zanimiv način in v njih vzbuditi interes. Drugače povedano, mora jih navdušiti nad določeno tematiko in preusmeriti njihovo pozornost ter jo tudi vzdrževati. Z različnimi dejavnostmi naj bi učitelj spodbujal tudi vedoželjnost in kreativnost ter razvijal kritično mišljenje. Zavedam se, da je za marsikaterega učitelja v današnjem času to težka in zahtevna naloga. Učenci imajo različne učne sposobnosti, interese in pričakovanja. Odraščajo v dobi računalnikov, interneta, video igric in pametnih telefonov. Z eno vrsto motivacije je težko pritegniti vse učence, zato mora biti učitelj tudi inovativen in iskati različne možnosti in oblike motiviranja učencev. 2. Pomen motivacije za uspešno delo Učna motivacija predstavlja specifično in kompleksno kombinacijo motivacijskih dejavnikov učenca in značilnosti učne situacije (pričakovanja učitelja, vrsta in težavnost naloge, zunanje spodbude ipd.). Z motivacijo se poučevanje spreminja v učenje. Če želimo, da bi bilo učenje uspešno, moramo spodbuditi učenčev um. Z ustreznim načinom motivacije spodbudimo v učencih zanimanje za učno tematiko in tako so tudi možnosti za to, da dosežejo nek rezultat oz. določene učne cilje, večje. Pomembna pa je tudi vedoželjnost, ki se kaže v človekovi težnji po raziskovanju in spoznavanju novega. Posameznika pritegne vse, kar je nejasno, nedokončano in nedoločeno. Če hočemo zbuditi vedoželjnost, moramo najprej pritegniti učenčevo pozornost. Učenčevo pozornost je potrebno ohranjati ves čas učenja in ne samo na začetku učne ure (Tomić, 1999, str. 107). 3. Primeri uvodne motivacije pri pouku geografije 3.1. Primerjava velikosti nebesnih teles (6. razred) Učna tema: Zemlja v vesolju in njeno gibanje Učna enota: Vesolje in Osončje Metoda dela: metoda demonstracije slikovnega gradiva Da bi si učenci lažje predstavljali in bolje razumeli razsežnosti vesolja in razlike v velikosti nebesnih teles, jim pokažem posnetek, ki prikazuje razlike v velikosti planetov našega Osončja, Sonca in nekaterih drugih zvezd. Učenci so največkrat najbolj presenečeni nad tem, da je naše Sonce v primerjavi z drugimi zvezdami tako majhno Potovanje litosferskih plošč (6. razred) Učna tema: Moj domači planet Zemlja Učna enota: Kopno in voda Metoda dela: metoda razgovora, metoda demonstracije Učence najprej vprašam, koliko je stara Zemlja, ali je že od nekdaj takšna, kot jo poznamo danes, in kako je razporejeno kopno. Učenci navadno povejo, da so včasih ljudje mislili, da je Zemlja ravna plošča in da so se bali, da bi padli z nje. Niso pa prepričani v to, da so bile celine nekdaj drugače III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

206 razporejene in da se njihov položaj nenehno spreminja. Da bi si zadevo lažje predstavljali, si ogledamo posnetek, ki prikazuje premikanje litosferskih plošč. Na vprašanje, zakaj se to dogaja, večinoma ne znajo odgovoriti. Zato jim rečem, naj si Zemljo predstavljajo kot hlebec kruha, ki ima mehko sredico in trdno, razpokano skorjo. Tako kot je mehka sredica pri kruhu, je tekoč tudi notranji del Zemlje, imenovan plašč. Trda Zemljina skorja je razpokana in plava na njem. Povem, da posamezne dele Zemljine skorje imenujemo litosferske plošče, katerih položaj se je skozi zgodovino Zemlje spreminjal. Vendar pa ti procesi potekajo zelo počasi, tako da jih ljudje za časa svojega življenja ne opazimo. Vprašam tudi, kateri pojavi in procesi v naravi nas opozarjajo na to, da se v Zemljini notranjosti nekaj dogaja Spomin (7. razred) Učna tema: Severna Evropa Učna enota: Države in lega Severne Evrope Metoda dela: metoda dela s slikovnim gradivom in pisnimi viri Eden izmed učnih ciljev določa, da učenci znajo določiti lego evropskih držav in poznajo nekatera glavna mesta. Kot učno motivacijo v tem primeru uporabim igro spomin. Učenci se jo igrajo tako kot klasično didaktično igro. Iz kuverte vsak učenec izvleče kartonček, na katerem je napisano ime ene izmed evropskih držav oz. glavnih mest. Kartončkov je toliko, kot je sodelujočih učencev, število pa mora biti parno. Dva učenca odkrivata pare tako, da preostale učence kličeta po imenih, le-ti pa morajo glasno povedati ime države oz. glavnega mesta, napisanega na kartončku. Učenci, katerih par je odkrit, se postavijo na določeno mesto v učilnici. Učenec, ki odkrije več parov, je zmagovalec Značilnosti Sredozemskega morja (7. razred) Učna tema: Južna Evropa Učna enota: Značilnosti Sredozemskega morja Metoda dela: metoda dela s pisnimi viri in metoda demonstracije Ena od značilnosti Sredozemskega morja so morski tokovi. Nanje je v tej učni uri vezana tudi uvodna motivacija. Ogledamo si posnetek, ki prikazuje kroženje vode v Sredozemskem morju in Atlantskem oceanu. S pomočjo razlage in posnetka učenci zapišejo, kaj so morski tokovi, kaj jih povzroča in v kateri smeri tečejo. Izvedemo tudi poskus o gibanju tople in hladne vode v jezerih in morjih. V večjo stekleno posodo natočimo vodo, ki ima sobno temperaturo. V en kozarec nalijemo zelo vročo vodo, ki jo obarvamo z rdečo barvo, v drug kozarec pa zelo mrzlo vodo, ki jo obarvamo z modro barvo. Oba kozarca napolnimo do roba, pokrijemo s plastično vrečko ali aluminijasto folijo in ju postavimo v akvarij tako, da sta si čim bolj oddaljena. Nato na vrhu s tanko pletilko naredimo luknjico ali dve in opazujemo, kaj se dogaja s toplo in kaj s hladno vodo Zapiši svoje ime v japonščini (7. razred) Učna tema: Azija Učna enota: Značilnosti Japonske Metoda dela: metoda dela s pisnimi viri Učencem projiciram preglednico, ki prikazuje zapis nekaterih črk in zlogov v japonščini. Kot uvod v učno uro učenci napišejo svoje ime v japonščini. V kolikor to ni mogoče, v japonščini napišejo neko drugo krajšo besedo Potres in cunami (7. razred) Učna tema: Južna Evropa; Azija Učna enota: Potresi in vulkani Metoda dela: metoda demonstracije Ogledamo si posnetek cunamija, ki je leta 2004 prizadel in uničil območje Banda Aceha v Indoneziji, in posnetek cunamija, ki je prizadel Japonsko leta Tematiko navežem na potrese in malce kasneje učencem pokažem še posnetek potresa v Kobeju na Japonskem leta Iz posnetka sklepajo o posledicah potresov. Ob karti tektonskih plošč v Atlasu sveta ugotovijo, kje so največja območja potresov in vulkanskega delovanja ter pojasnijo pojem ognjeni obroč Poskus izbruha vulkana (7. razred) Učna tema: Južna Evropa Učna enota: Potresi in vulkani Metoda dela: metoda demonstracije Za poskus uporabimo modele vulkanov, ki jih učenci izdelajo pri geografskem krožku. Pri izdelavi vulkana v njegovo notranjost vgradijo tudi manjšo plastenko, katere vrh predstavlja vulkanski krater. V plastenko nasujemo tri do štiri jedilne žlice sode bikarbone. Zmešamo pol skodelice vode, nekaj 206 UČNA MOTIVACIJA

207 kapljic tekočega detergenta in rdečo barvo ter vse skupaj zlijemo v plastenko. Nato vlijemo še pol skodelice kisa in opazujemo reakcijo iz vulkana prične iztekati lava Ledeniški relief (7. razred) Učna tema: Srednja Evropa Učna enota: Nastanek in površje Alp Metoda dela: metoda demonstracije Kot uvod v učno uro o ledeniškem preoblikovanju pokrajine učencem razdelim delovne liste s skico ledenika in njegovih delov. Med ogledom posnetka o Bohinjskem ledeniku dopolnijo manjkajoče pojme na učnem listu Gejzir poskus izbruha vroče vode in pare (7. razred) Učna tema: Severna Evropa Učna enota: Značilnosti Islandije Metoda dela: metoda demonstracije Kot uvodno motivacijo lahko demonstriramo tudi izbruh gejzirja. Potrebujemo stekleno bučko, v katero nalijemo nekaj vode. Zatesnimo jo s plastelinom ali plutastim zamaškom in jo postavimo na kuhalno ploščo. Opazujemo, kaj se zgodi. Temperatura vode v bučki se zviša, narašča tudi tlak, ki požene vodo skozi odprtino na prosto. V notranjosti se tlak zmanjša in»izbruh«poneha, vse dokler tlak zopet ne naraste Prepoznaj, za katero velemesto gre (7. razred) Učna tema: Zahodna Evropa Učna enota: Lega Zahodne Evrope Metoda dela: metoda dela s pisnimi viri Učitelj ima pripravljenih pet trditev za pet ali več različnih evropskih mest. Začne z branjem najtežje, vsaka naslednja trditev je malce lažja. Učenci morajo prepoznati mesto, ki ga trditve opisujejo. Opisan je primer za Pariz. 1. Je glavno mesto velike evropske države in ima prebivalcev. 2. Povprečna nadmorska višina je 33 m. 3. Leži 48º severno od ekvatorja ob reki Seni. 4. Predsednik ima svojo rezidenco v Elizejski palači. 5. Najbolj obiskana sta Disneyland in Eifflov stolp. To obliko motivacije lahko izvedemo tudi v osmem in devetem razredu, kjer opisujemo svetovna oz. slovenska mesta in kraje Od kod izvira ime kenguru? (8. razred) Učna tema: Avstralija Učna enota: Živalstvo in rastlinstvo Avstralije Metoda dela: metoda dela s slikovnimi in pisnimi viri Uvodna motivacija je povezana s tipično in najbolj poznano avstralsko živaljo, kengurujem. Večina učencev ne pozna izvora njegovega imena. Po legendi naj bi pomorščak James Cook pred skoraj 250 leti skupaj z nekim drugim raziskovalcem v Avstraliji zagledal neznano žival in domačina vprašal:»kaj je to?«le-ta naj bi mu odgovoril:»ken-gu-ru,«kar v jeziku staroselcev pomeni»ne razumem vas.«učenci nato sklepajo o tem, zakaj kengurujev ne najdemo na drugih celinah, prav tako tudi ne drugih endemičnih avstralskih živali. Iz tega sklepajo o zelo oddaljeni in osamljeni legi avstralske celine Odkrij naselje oz. mesto (9. razred) Učna tema: Predalpske pokrajine Učna enota: Prebivalstvo in poselitev predalpskih pokrajin Metoda dela: metoda dela s slikovnim gradivom in pisnimi viri Učenci so razdeljeni v skupine. Vsaka skupina dobi razrezano fotografijo, ki jo morajo sestaviti in prepoznati, katero slovensko mesto prikazuje. Nato opišejo lego in s pomočjo učbenika in atlasa zapišejo čim več njegovih značilnosti in posebnosti. V kolikor naselja ne prepoznajo, dobijo namig od učitelja Nastanek megle in temperaturni obrat (9. razred) Učna tema: Naravnogeografske značilnosti Slovenije Učna enota: Podnebje Slovenije Metoda dela: metoda demonstracije Kot uvodno motivacijo demonstriram nastanek megle. Litrsko plastenko od znotraj zmočim z vodo (vlaga). Nato jo obrnem z vratom navzdol in pod odpr- III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

208 tino prižgem vžigalico ter dodam dimne delce (kondenzacijska jedra). Plastenko zaprem. Ko plastenko stisnem, se zrak segreje, ko pa jo na hitro spustim, se zrak razširi in ohladi. Učenci opazujejo dogajanje v plastenki (bistra/motna). Pri demonstraciji temperaturnega obrata moram plastenko napolniti z dimom. To storim tako, da tulec papirja prižgem tako, da tli. V plastenko ujamem dim in ko ga je dovolj, jo zaprem. Pripravim posodo z mrzlo vodo, v katero dam tudi nekaj ledu. Plastenko z dimom delno potopim v posodo. Učenci opazujejo, kaj se zgodi. 4. Primeri uvodne motivacije pri pouku zgodovine 4.1. Sestavljanje pojmov (9. razred) Učna tema: Obdobje med obema vojnama Učna enota: Totalitarni režimi Metoda dela: metoda dela s pisnimi viri V papirnati vrečki so črke različnih barv. Vsak učenec iz vrečke povleče eno črko. Učenci, ki izvlečejo črke enake barve, se zberejo v skupino in iz črk čim hitreje sestavijo smiselno besedo. To vrsto motivacije uporabim pri učni temi totalitarizmi. Učenci so sestavili pojme stalinizem, fašizem in nacizem in dobili navodila za nadaljnje delo Dešifriranje sporočil (9. razred) Učna tema: Druga svetovna vojna Učna enota: Zakaj je Velika Britanija zmagala v bitki za Anglijo Metoda dela: metoda dela s pisnimi viri Pri obravnavi tematike o drugi svetovni vojni se učenci seznanijo s šifriranjem sporočil. Le-ta so bila pretvorjena v tako obliko, da ga sovražnik ali nepooblaščena oseba ni mogla prepoznati. Učencem pripravim besedilo, ki je na prvi pogled neberljivo. Ugotoviti morajo, na kakšen način je spremenjeno oz. šifrirano in ga dešifrirati (zapisati v pravilni obliki). Kasneje se pogovorimo o nemškem šifrirnem stroju, enigmi. Primer:»Kao bsco čedneoftge hdiojskelgmlneo opbraslšo, tsuov bzižlae biczdpeofsgthaivjlkjlemnneo tporčsi šgurvaznžaatb, acvčtdofmfagthsikjikm lpmunšokparm sišn tnuevnzežhanbecmču doebfsgthriejlkjlemvnaonpjru.«4.3. Poitalijančevanje slovenskih imen po prvi svetovni vojni (9. razred) Učna tema: Obdobje med obema vojnama Učna enota: Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin Metoda dela: metoda razlage V Kanalski dolini je kraj Žabnica, ki se je v času Avstro-ogrske imenoval Krottendorf. Po prvi svetovni vojni je vas pripadla Italiji in Italijani so jo preimenovali v Camporosso, tako kot se imenuje še danes, vendar današnje ime nima več nobene povezave z Žabnico. Učencem razložim, kako je do tega prišlo. Nemška tabla, ki je označevala ime naselje, je bila obstreljena, manjkala je črka K. Italijani so tako pomen besede spremenili v Camporosso Pisanje vojnih razglednic (9. razred) Učna tema: Prva svetovna vojna Učna enota: Soška fronta Metoda dela: metoda dela s pisnimi viri V okviru učne teme o življenju med vojno učenci napišejo vojno razglednico. Postavijo se v vlogo vojaka in pišejo svojim domačim. 5. Primeri uvodne motivacije pri državljanski in domovinski kulturi in etiki (8. razred) Učna tema: Globalizacija Učna enota: Dobre in slabe strani globalizacije Metoda dela: metode razlage, demonstracije, dela s pisnimi viri 5.1. Zakaj je moj čokoladni namaz globalna sestavljanka (glej prilogo 1)? 5.2. Kitajska svetovna tovarna (glej prilogo 2) Dolga pot mojih kavbojk (opišem km dolgo pot, ki jo prepotujejo kavbojke, preden pridejo do trgovine, kjer jih kupimo). 208 UČNA MOTIVACIJA

209 Zaključek V letih poučevanja in dela z učenci ugotavljam, da je uvodna motivacija ključnega pomena za učence kot tudi za učitelja. Neka zanimiva tematika ali dejavnost na začetku učne ure (zgodba, kviz, uganka, poskus ipd.) učence pritegne in spodbudi k delu in razmišljanju. Posledično z večjim veseljem sledijo učnemu procesu in ga z zanimanjem spremljajo. Učitelji uporabljamo različne metode dela in tehnike poučevanja, jih nenehno spreminjamo in prilagajamo. Po eni strani zaradi učencev, ki so si med seboj tako različni, po drugi strani pa tudi zato, da ne zapademo v monotonijo. Trudimo se ohranjati učenčevo pozornost skozi celoten učni proces, kar je precej zahtevna naloga. Še posebej, če so v oddelku tudi učenci s posebnimi potrebami ali zelo nemirni učenci, ki potrebujejo še več usmerjanja in pozornosti. Če je učitelj pri svojem delu ustrezno motiviran, mu bo uspelo motivirati tudi učence in zadovoljstvo bo obojestransko. Literatura Cunder, K., Udir, V. (2009). Simulacije in eksperimenti pri pouku geografije, Delovno gradivo na seminarjih za učitelje geografije, Ljubljana, ZRSŠ. Razpotnik, J., M., Snoj, D. (2015). Raziskujem preteklost, Učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole, Ljubljana, Rokus Klett. Hafner, I. (2014). Didaktična gradiva za predmet domovinska in državljanska kultura in etika, Ljubljana, i2. Tomić, A. (1999). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana, Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

210 Nataša Šuligoj, Gimnazija Vič, Ljubljana E-naslov: 210 UČNA MOTIVACIJA Motivacija pri predmetu izbirna matematika Povzetek: Na naši šoli že vrsto let v okviru izbirnih predmetov v tretjem letniku ponujamo tudi predmet izbirna matematika. Pri predmetu povezujemo najrazličnejša znanja iz več matematičnih področjih, poglabljamo pridobljeno znanje pri rednih urah, osmišljamo matematično znanje pri vsakdanjem življenju, skrbimo za promocijo matematike kot predmet ter matematike kot izbiro karierne poti. V prispevku predstavim razvoj izvajanja predmeta izbirne matematike; od vsebinskega pogleda, pristopa do dijakov, vključevanje dijakov v učni proces, do vrednotenja dijakovega dela, ki dijake najprej dodatno motivira k izbiri predmeta izbirna matematika, nato pa tudi usmerja k aktivnemu sodelovanju preko celotnega šolskega leta. Predstavila bi tudi trenutno motivacijsko najbolj uspešno aktivnost, to je izdelava avtentične naloge. Ključne besede: matematika, izbirnost, avtentične matematične naloge Uvod Na Gimnaziji Vič že vrsto let v okviru razpoložljivih ur v predmetniku dijakom ponudimo izbirnost, ki posameznemu dijaku omogoča, da tekom gimnazijskega časa, spoznava svoja močna področja in da na teh področjih še dodatno izpopolnjuje svoja znanja. Izbirnost, ki ni usmerjena v zaključni maturitetni izpit, je izrazitejša v drugem in tretjem letniku gimnazijskega programa, v obeh letih tri ure tedensko. Dijaki lahko izbirajo med vsemi predmetnimi področji, za katera so zaposleni učitelji na šoli, vse pogosteje pa sodelujemo pri izvedbi izbirnih vsebin tudi z različnimi zunanjimi strokovnjaki. Ravno zaradi pestrosti izbire področij, zaradi velike gospodarske aktualnosti nekaterih izmed njih, zaradi privlačnosti kot same drugih izmed njih, se mora programska ponudba vsakega od predmetov razvijati, spreminjati, da sledi trendom in ostane privlačna in zanimiva za dijake. Razvoj predmeta izbirna matematika Predmet izbirno matematiko v tretjem letniku dijakom ponujamo že več kot petnajst let. Prvotno je bil predmet mišljen kot ponudba boljšim dijakom, ki so tako lahko nadgrajevali svoje znanje in ga širili v področja izbirnih tem učnega načrta, danes pa se za ta predmet odločajo dijaki, ki imajo radi matematiko, tako da je vse več dijakov, ki so učno tudi šibkejši, želijo pa pridobiti vseživljenska znanja na področju matematike. Spremenjena struktura udeleženih dijakov pri predmetu je tako prinesla nujne spremembe v vsebinskem delu predmeta kot tudi v načinu izvedbe predmeta. Razvoj vsebin pri predmetu izbirna matematika Kot sem omenila, je potrebo po spremembah vsebin narekovala struktura dijakov, ki so se odločili, da bodo obiskovali pouk izbirne matematike. Na začetku so dijaki izbirali predmet zgolj zaradi poglabljanja in povezovanja vsebin, ki jih zajema predpisani učni načrt, z namenom, da bi bilo njihovo znanje globje in trajnejše in bi zaradi teh ciljev lahko samozavestnejše pristopili k višjemu nivoju maturitetnega izpita. Enake cilje so lahko dosegali tudi pri izbiri drugih predmetnih področjih, kar pa je od njih sčasoma terjalo odločitev o izbiri treh od petih predmetov na maturi. Posledično je matematika postala manj zanimiva, saj so uspešnejši dijaki lahko tudi sami predelali vsebine, ki smo jih obravnavali pri predmetu. V naslednjem koraku smo v program vpeljali izbirne vsebine učnega načrta (poglavja pri vektorjih, kompleksnih številih, modeliranje funkcij,...), ki smo jih lahko povezovali tudi z drugimi predmetnimi področji (fiziko, kemijo, biologijo, informatiko,...) in smo imeli tudi možnosti, da jih predstavimo na bolj zabaven način npr. preko filma, poskusov, računalniških programov. Sprememba je privabila širši spekter dijakov, predvsem pa tudi dijake, ki jih je zanimala povezava med različnimi predmetnimi področji. Zadnjo spremembo smo izvedli zaradi angažiranosti dijakov, zaradi njihove želje po sodelovanju. Del časa smo tako prepustili vseživljenskim znanjem, osmišljanju matematičnega znanja pri vsakdanjem življenju in promociji matematike kot predmet ter matematike kot izbiro karierne poti. V pouk smo vpeljali razna predavanja predvsem mladih raziskovalcev na področju matematike in tudi naravoslovja, obiskali smo nekatere ustanove, ki so tesno povezane z matematičnimi znanji ali pa jo uporabljajo zgolj v namene zabave, del pouka pa smo namenili avtentičnim nalogam, s pomočjo katerih dijaki uporabljajo matematična znanja, hkrati pa se srečujejo s strokovnjaki, katerim matematika bolj ali manj pomaga pri poklicni poti.

211 Vrednotenje dijakovega dela Kot vsak šolski predmet, ima tudi izbirna matematika v svojem programu opredeljene cilje, ki jih želi doseči in evalvacijo dosegov ciljev lahko pridobimo z vrednotenjem pridobljenega znanja. Ocena, ki jo dijak pridobi, je del ocen rednega predmeta matematike, zato vse bolj iščemo načine, predvsem motivacijske, ki bi osmislili vrednotenje širšega in bolj poglobljenega znanja. Na samem začetku smo se posluževali klasičnega ocenjevanja, predvsem pisnega, kar pa je za dijake precej stresno in odbijajoče. Ujeli smo se v zanko, kjer smo želeli dijakom matematiko približati, jim jo narediti zanimivo, klasično vrednotenje znanja pa je vse pridobitve izničilo. Ta dvojnost nas je prisilila, da smo tudi na tem področju iskali način, kako ovrednotiti in nagraditi dijakov napredek na področju matematike v primerja z znanjem pridobljenim pri rednem pouku. Razmišljanje nas je pripeljalo do vrednotenja, ki je nagrajevalo predvsem dijakovo zavzetost do predmeta, sodelovanje, redno domače delo, saj smo ocenjevali naloge, ki jih je dijak že reševal bodisi pri pouku bodisi za domačo nalogo, ki jo je lahko preveril tudi z učiteljem. Uvedba avtentičnih nalog je omogočila poleg opisanega ocenjevanja še možnost dodatnega ocenjevanja znanja. Tovrstno vrednotenje je postalo precej bolj motivacijsko, saj je narava nalog, zavzetost dijakov, ki so si nalogo izbrali in jo izdelali, predstavili sošolcem narekovala odlične rezultate in s tem veliko zadovoljstvo vseh, učiteljev in dijakov. Avtentične naloge Namen avtentičnih nalog je, da dijaki lahko na podlagi svojih intreresov spoznajo bodisi različne veje matematike bodisi uporabo matematike v drugih panogah, naravoslovnih in družboslovnih. Dijaki so pri izdelavi naloge samostojni in samoiniciativni, globino izdelave naloge določijo sami po svojih zmožnostih in interesih. Svoja spoznanja pa predstavijo v razredu in tako popularizirajo pri nalogi pridobljena vseživljenska znanja. Teme nalog pripravi učitelj. Tema lahko v osnovi izhaja iz matematičnih znanj, lahko pa je matematika le orodje za dosego rezultatov naloge. Dijaki si na podlagi izbire naloge izberejo poljubno stopnjo zahtevanega znanja matematike, lahko s pomočjo naloge še bolj poglobijo matematično znanje, lahko ga uporabijo v povezavi z naravoslovjem, lahko pa matematiko porabijo le kot orodje v povezavi z družnoslovnimi vedami. Osnovo za matematične naloge dijaki spoznajo pri rednem pouku, poglobljeni del pa pri izbirnem pouku. Kot primer naloge dijak lahko izdela del poglobljene snovi v povezavi z zgodovinsko zanimivostjo; dokazi Talesovega izreka. Glej Priloga 1. Osnovo za matematične naloge v povezavi z naravoslovjem pripravi učitelj v medpredmetni povezavi z učitelji fizike, kemije, biologije. Naloga se nanaša na že pridobljena znanja pri naravoslovnih predmetih, ki jih pri izbirnem pouku povežemo z znanji matematike; lastnosti sile trenja, gibanje teles, radioaktivnost atomov, razmnoževanje bakterij,... Da se dijaki odločijo za izdelovanje nekoliko težjih opisanih nalog, takšne naloge zaradi povezav med predmeti zahtevajo natančnejša navodila za raziskovanje snovi in izdelavo naloge. Glej Priloga 2. Naloge, ki zahtevajo samo znanje računske spretnosti, so nekoliko z matematičnega vidika lažje naloge, so pa časovno zahtevnejše in od dijakov pričakujejo več angažiranosti, več samoiniciativnosti. Osnova takih nalog je lahko katerakoli družbena panoga, običajno pa je povezana z gospodarstvom in finančnim načrtom; izračun stroškov obnove objekta. Glej Priloga 3. Navodila, katerim sledi dijak pri raziskovanju, izdelavi nalog in zaključni predstavitvi, pripravi učitelj. Navodila natančno opredelijo problem in dijaka s pomočjo vprašanj vodijo skozi raziskovanje. V navodilih je pogosto naveden tudi priporočeni vir podatkov, s katerimi naj si dijak pomaga. Dostopnost teh virov učitelj v naprej preveri, ker želimo z nalogami matematiko promovirati in je ne oddaljevati od dijakov. Način predstavitve je predstavljen na začetku šolskega leta, tako da se v dogovoru z dijaki odločimo, kako bomo predstavili nastala dela sošolcem v razredu izbirne matematike in sošolcem na šoli. Običajno določimo pet minutno predstavitev in izdelavo plakata, ki je razobešen v učilnicah matematike na posebnem prostoru za izbirno matematiko. V dogovoru z drugimi učitelji matematike, fizike, kemije,..., lahko dijaki najboljše naloge s pet minutno predstavitvijo predstavijo tudi III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

212 dijakom drugih oddelkov na šoli. Primeri dela predstavitev glej Priloga Zaključek Zaradi velike izbirnosti med predmeti, je motivacija, ki dijaka pritegne k matematiki zaradi ciljev, ki so opisani v povzetku, še kako pomembna in najverjetneje v današnjem času tudi ključna za obstoj morda nekoliko»manj zaželenega«predmeta. Verjamem, da je pouk, kot ga izvajamo, dober primer prakse, kako z aktivnostmi, vsebino predmeta motiviramo dijake, da si izberejo in nato radi obiskujejo tudi nekoliko»manj zaželen«predmet. 4. Priloge Priloga 1: Primer navodil, ki jih prejme dijak za avtentično nalogo (naloga poglobljenega znanja) Talesov izrek o kotu v polkrogu izpeljavi Izpelji Talesov izrek o kotu v polkrogu s pomočjo: a. kotov v nastalem trikotniku (glej sliko) in lastnosti kotov v trikotniku b. vpeljave baznih vektorjev (glej sliko) in lastnostjo skalarnega produkta Priloga 2: Primer navodil, ki jih prejme dijak za avtentično nalogo (naloga medpredmetne povezave) sprem- Naravna rast eksponent drži plezalca Sila trenja med vrvjo in okroglim predmetom (valjem) se med ovijanjem okoli valja za kot inja eksponentno. Spemembo sile s kotom opisuje formula Ta pojav izkoriščajo športni plezalci, jadralci na morju, 1. Poišči podatke za koeficienta trenja med vrvjo in kovino ter med vrvjo in lesom. Poišči tudi maso poljubnega avtomobila. Vir podatkov ustrezno zabeleži. 2. S pomočjo formule naravne rasti izračunaj, koliko ovojev okoli valja je potrebno narediti, da bi lahko s silo 300 N držali avtomobil v ravnovesju. 3. Nariši graf dobljene funkcije Priloga 3: Primer navodil, ki jih prejme dijak za avtentično nalogo (naloga drugih področij) Potresne lestvice Pri potresih se v naravo sproščajo izredne energije, ki si jih kot števila zelo težko predstavljamo. V namen rangiranja jakosti potresa je človek vpeljal najrazličnejše lestvice. 212 UČNA MOTIVACIJA

213 1. Naštej štiri različne potresne lestvice in na kratko opiši njihov način merjenja. 2. Pri Richterjevi lestvici se potrese razvršča glede na sproščeno seizmično energijo (E). Enačba ki povezuje energijo in magnitudo je 3. Poišči štiri različne odmevne potrese z različnih koncev sveta in podaj jakostne podatke (E, M) o njih. Priloga 4: Primeri dela predstavitev nalog dijakov Slika 1: Talesov izrek o kotu v polkrogu izpeljavi, avtorica Katja Predan Slika 2: Naravna rast eksponent drži plezalca, avtorica Nastja Rudolf Slika 3: Potresne lestvice, avtorica Monika Petrovčič III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

214 Damjan Kunstelj, OŠ Janka Kersnika Brdo, Brdo pri Lukovici E-naslov: S poskusi do večje motivacije pri zgodovini Povzetek: V prispevku predstavljam tehnične poskuse pri pouku zgodovine v osnovni šoli. Namen te metode dela je dodatno motivirati učence za pouk zgodovine, kjer takšni poskusi niso običajni. To od učitelja zahteva izzive, kot so različna znanja in veščine, kreativnost in dodatno sodelovanje s sodelavci. Izvedba je odvisna od vrste in zahtevnosti (časovne, tehnične) poskusa ter pripravljenosti nanj. Učenci, ki so prisotni pri poskusih, podajo pozitivno povratno informacijo. Motivacija - cilj poskusov pri pouku zgodovine je tako dosežen. Ključne besede: poskus, zgodovina, izziv, motivacija, cilj Uvod Motivacija je psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje, hotenje in prizadevanje, usmerjeno proti določenem cilju. V šoli je motivacija vse prevečkrat zunanja (ocene, pričakovanja staršev, darila, nagrade ), mene pa zanima, kako v učencih priklicati notranjo motivacijo za pouk. V pouk zgodovine tako vnašam tehnično-fizikalne poskuse za dodatno motivacijo in razvoj radovednosti pri učencih. Rdeča nit mojega prispevka bo osvetliti konkretne poskuse kot motivacijo za učenje zgodovine. Zgodovina za izvajanje poskusov lahko ponudi učitelju dobre izzive, saj, če karikiram, ni epruvet, zobniških prenosov, nihal itd., zato se je potrebno zanesti na lastno kreativnost in improvizacijo. S pomočjo tako izvedenih učnih ur nastanejo zelo koristne naravoslovno-družboslovne medpredmetne povezave, ki dajejo učencem dobre temelje za široko razgledanost in vseživljensko radovednost. Didaktično-metodičnih vidik poskusov Naravoslovje, tehnika in tehnologija, kemija in fizika so predmeti, kjer se učenci največkrat srečajo s to metodo dela. Prav te izkušnje, kjer s spoznavanjem materialov in snovi ter njihovih lastnosti učenci pridobijo pomembna vseživljenska znanja, so temelj poskusov tudi pri urah zgodovine. Zgodovina je temeljna družboslovna veda in, kot so rekli Rimljani, je mati vseh ved. Lahko rečem, da s poskusi pri pouku zgodovine zgoraj omenjena znanja uporabimo, utrdimo in jih razvijamo naprej z družboslovno komponento. Kot taki imajo ti poskusi seveda drugačne temeljne cilje. Gre za to, da ustvarimo nastavke za razvijanje radovednosti in s tem notranje motivacije učencev za pouk. Neposreden rezultat poskusa nas seveda zanima, zato ga opravljamo, vendar so nam bolj pomembne posledice, ki (so) se kažejo (se kazale) v družbi določenega zgodovinskega obdobja. Didaktično-metodični cilji poskusov pri pouku zgodovine so ravno tako lahko različni. Izpostavljam tri bistvene vidike: 1) V največji meri tak, netipičen element učne ure vzbudi zanimanje vseh učencev, še posebej učno manj uspešnih. Tako je odlična učna motivacija za snov, ki mu sledi. Ddr. Barica Marentič-Požarnik opredeli učno motivacijo kot skupni pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji, ki obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost. Pojavi se kot rezultat sovpadanja trajnejših osebnostnih potez in značilnosti učne situacije. Lahko bi jo opredelili tudi kot učenčevo težnjo po iskanju aktivnosti, ki so smiselne in vredne truda. (Marentič Požarnik, 2000) 2) Poskus ima konkretne učinke na razumevanje, učence motivira za spoznavanje in pomnjenje snovi. Ti si ga čisto preprosto zapomnijo zaradi neobičajnega dogajanja. Zraven pa še vsaj nekaj odtenkov snovi več kot sicer. Lahko ga torej uporabimo kot osrednji del učne ure, ter s tem osnovo za problemski pouk. Kot bom opisal v nadaljevanju, zahteva tak pristop nekaj lažjih prilagoditev učnih enot, zelo na roko učitelju gre tudi ugoden urnik v posameznih oddelkih. 3) Kot tretje je poskus dejavnik izkustvenega učenja, saj so učenci neposredno vpleteni v poskus, lahko ga izvajajo, spremljajo neposredne posledice prikaza in s tem krepijo vzročno-posledične povezave ter abstraktno mišljenje. Gradijo svoje znanje na podlagi izkušnje. V intenzivni internetni dobi je veliko poskusov dostopnih na različnih spletnih kanalih, tudi te lahko spretno uporabimo in izkoristimo za naše učne cilje. Vsekakor tu velja znani rek: Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in se bom spomnil, vključi me in bom razumel. Vse učne teme nikakor niso primerne za izvajanje poskusov, vsekakor prednjačijo učne teme povezane s tehniko in tehnologijo v posameznih zgodovinskih obdobjih. Takšne so npr. tehnike prevozov, gradnje, vojskovanja, mehanizmov, izumov ipd. Problem, ki se pojavi pri izbiri primernih tem je varnost učencev in omejitev prostora v razredu. Tu je potrebna skrbna strokovna presoja učitelja, saj namen poskusa pri uri zgodovine, kot sem že dejal, 214 UČNA MOTIVACIJA

215 ni v njegovi stoodstotni natančnosti, ampak v principu oz. posledici. Nevarnost tako lahko predstavljajo ostri, težki in veliki predmeti, nenadzorovano gibanje poskusnih materialov itd. Poskus kot uvodna motivacija V sedmem razredu pri učnem sklopu Rimljani posvetim rimski vojski eno učno enoto uro. Snov o rimski vojski je tesno povezana z rimskimi osvajanji celotnega sredozemskega prostora, tudi preostale Evrope in seveda naših krajev. Po uvodni predstavitvi se samo po sebi najbolj zastavlja vprašanje - kako jim je to uspelo? In zakaj v tako kratkem času? Odgovor je v za tiste čase najnaprednejši vojaški tehnologiji. Sledi slika rimskega legionarja in kratek opis njegove opreme. Poseben poudarek dam ščitu (scitum), saj naš prvi poskus vključuje princip delovanja ravno tega dela vojaške opreme. Najprej predstavim nekatera zanimiva dejstva o ščitu. Npr., da je bil lesen, konveksen, okrepljen s kovino, relativno lahek za svojo kvadratno površino, a obenem tudi zelo žilav. Rimljani so namreč pri izdelavi le-teh uporabljali inovativno pravokotno naleganje lesenih vlaken med posameznimi plastmi lesa in tako dosegli odlično razmerje med učinkovitostjo in težo samega ščita. To ponazorim s poskusom v treh korakih. Za prikaz potrebujem vsaj tri plasti furnirja (ki ga lahko naprosite pri kolegu, ki izvaja predmet tehnika in tehnologija), ki predstavlja ščit in težjo kovinsko kroglico (premer vsaj 1,5 cm), ki predstavlja udarec, silo. Kroglica mora po nadzorovani poti pasti na plast furnirja, ki primerno vpet čaka, da prestreže kroglico oz. njeno kinetično energijo. Ob poskusu napovedujem korake, vmes se vrstijo vprašanja in ugibanja učencev. Prvi korak poskusa vsebuje samo eno plast furnirja, ki ga kroglica na svoji poti po pričakovanjih prebije. Drugi korak pomeni, da položimo dve plasti furnirja eno na drugo, tako da lesena vlakna tečejo vzporedno. Tako smo»ščit«utrdili. Kroglica tudi pri tej postavitvi prebije obe plasti furnirja. Nato čaka še tretji korak, pri katerem ravno tako uporabimo dve plasti furnirja, vendar ju položimo tako, da lesena vlakna potekajo pravokotno eno na drugo. Rezultat je presenetljiv, saj naš tako pripravljen»ščit«prestreže udarec kroglice in se le ta od njega odbije. Za preboj je potrebna večja energija, kar ponazorimo z»višanjem zaletišča«kroglice. Tako preprosto dokažem trditev o prednosti in učinkovitosti takratne rimske vojaške tehnologije. Učenci so sami vpleteni v poskus in na tej podlagi dobijo motivacijo še za ostale cilje učne ure. Podobno, vendar časovno krajši je poskus o sulici, kopju (pilum). Obstajalo je več načinov izdelave, ki so se spreminjali časovno, tudi lokalno. Kot omenjam zgoraj, tokrat povem zanimivosti o tem delu opreme oz. orožju. Izpostavim dejstvo, da je bilo to orožje za enkratno uporabo in izzovem razmišljanje, argumente zakaj bi bilo res lahko tako. Odgovor je v tem, da ko je padel na sovražnikovo stran se je deformiral in je bil v tistem trenutku neuporaben za sovražnike, tako da z njimi niso mogli škodovati Rimljanom. Ta poskus izvedem s tremi različnimi žicami iz različnih materialov (cink, baker, železo). Ob trdo podlago stare mape pritisnem (simulacija leta) vsako žico posebej, medtem ko učenci ugotovijo posledice deformacije. Učenci nato sami pridejo do sklepa, zakaj je bilo pomembno, da so bile te sulice prirejene enkratni uporabi v bitkah. Učna ura se nato nadaljuje. Odzivi na poskusa so zelo dobri, učenci 7. razreda se namreč ob koncu leta spomnijo na učno snov o rimski vojski bolj kot bi se sicer. To potrdi tudi anketa, ki jo izvedem med njimi. III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

216 Poskus kot motivacija za problemski pouk Problemski pouk je način učenja (in poučevanja), pri katerem učenec samostojno ali v skupini z večjo ali manjšo pomočjo učitelja sam išče pot od problemske situacije do njene razrešitve. Pri tem je sama pot prav toliko ali pa še bolj pomembna kot rezultat, kajti novo znanje se pridobi z lastno miselno aktivnostjo ter po lastnih spoznavnih strukturah in sposobnostih. Težišče pouka se tako prenese na učence same, in sicer iz zunanje zapomnitvenega na notranje razmišljajoče in delujoče učenje (Strmčnik, 2001) V osmem razredu učni temi francoska revolucija zaradi svoje kompleksnosti namenim tri učne ure. Dobro je, če sta vsaj dve uri časovno blizu, idealno je če sta na urniku dve zaporedni uri, tretja pa je v naslednjem tednu, namenjena utrjevanju. Snov je zahtevna in zahteva resen miselni angažma učencev. Veliko je vzporednic z današnjim časom, obravnavam razsvetljenske misli, npr. enakost pred zakonom in ostalo. Za poskus uporabim maketo giljotine in prikažem postopek hitre usmrtitve na giljotini. Da je namen tega, rahlo kontroverznega, poskusa motivirati učence za snov francoske revolucije je jasno. S prikazom učinkovitosti in hitrosti giljotine učenci izkusijo dejanski moment smrti obsojencev. Mnogi se takrat zavedo, da je bila razlika med življenjem in smrtjo dejansko krajša od delčka sekunde. Ob padcu rezila se sprosti tudi močan tlesk, ki celoten učinek še podkrepi. Kot omenjeno, pri poskusu uporabljam leseno maketo giljotine, ki jo je leta nazaj prostovoljno izdelal učenec ob pomoči svojega očeta, mizarja. Narejena je skupaj z odrom, je pravilnih razmerij in kar je pomembno tudi rezilo je leseno, le prevlečeno s srebrno folijo, da daje vtis kovine. Tako rezilo je edino sprejemljivo z varnostnega vidika in hkrati učinkovito za naš namen. Za prikaz usmrtitve vzamem še korenje, ki ga prepolovim po sredini. Po uvodni motivaciji učencem razložim osnoven potek francoske revolucije v nekaj osnovnih stavkih in napovem poskus. Nato učenci zapišejo osnovne podatke poteka revolucije v zvezke največkrat je to oblika miselnega vzorca s ključnimi besedami. Nato sledi poskus, katerega ponovitve lahko izvedejo tudi posamezni učenci. Po tem dogodek aktualiziram, zastavljam različna vprašanja v zvezi s smrtno kaznijo danes. Za nadaljevanje učencem razdelim listke z napisanimi posameznimi dogodki in osebami, ki so ključni in zanimivi za poznavanje francoske revolucije. O teh se do naslednje ure informirajo in jih nato predstavijo sošolcem. Tretjo uro sledi povzetek celotne snovi z utrjevanjem. Da je po pravilu učna ura o francoski revoluciji na prvih treh mestih tistih, ki se jih učenci 8. razreda med letom najbolj zapomnijo, potrjuje anketa, ki jo izvedem ob koncu šolskega leta. Zaključek Zakaj in kako? Po mojem mnenju glavni vprašalnici, ki poganjata radovednost in pomenita željo izvedeti več. Ljudje se v življenju največ naučimo z izkušnjami. Določene razlage, interpretacije in teorije lahko sprejmemo kot pravilne, vendar vanje verjamemo šele, ko mišljenje potrdimo z izkušnjo. Ko to naredimo in povežemo vse zgoraj opisano, pridemo do novih trajnih znanj. Pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja, ljudje pa menda slabi učenci. Mar nam primanjkuje motivacije za učenje? Literatura Trškan, D. (2016). Didaktika zgodovine (Prispevki k zgodovini v šoli). Ljubljana: Knjigarna FF Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS Strmčnik, F. (2001). Didaktika: osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF Rutar, Z. (2005). Medpredmetno povezovanje. V: Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu. Ljubljana, Založba ZRSŠ 216 UČNA MOTIVACIJA

217 Sebastjan Abbad, OŠ Hinka Smrekarja E-naslov: Kreativno poučevanje zgodovine Povzetek: V svojem prispevku predstavljam, kako učitelj zgodovine ustvari v razredu zanimanje za zgodovino, kako zgodovino približati učencu. S spodbujanjem kreativnosti se razvija učenčev učni proces, ki temelji na problemskem pouku. Ključne besede: kreativnost, zgodovina, zgodovinski viri Uvod Zgodovina je učiteljica življenja. Herodot (spletni vir, 2017) Šolski predmet zgodovina pogosto povežemo s pisanjem, branjem in učenjem na pamet. V današnji sodobni šoli pa naj bi bil pouk zgodovine zasnovan problemsko. Učenci ob usmerjanju učitelja prihajajo do novih spoznanj s samostojnim iskanjem, primerjanjem in poglabljanjem v določeno učno snov. Pouk je tako bolj dinamičen in zanimiv. V članku želim predstaviti kreativno poučevanje zgodovine, na katerem učenci gradijo svoje znanje in se naučijo odkrivati zveze med dejstvi, pojavi in procesi. S tem je poučevanje zgodovine učinkovito, dinamično in prispeva k večji razgledanosti glede določene problematike v preteklih obdobjih človeštva, kar vpliva tudi na razumevanje sedanjosti. Konkretni primeri motiviranja učencev pri zgodovini Kreativnost pogosto povezujemo z umetnostjo ali pa z velikimi odkritelji, misleci, kot je na primer Einstein. V zadnjih desetletjih je bilo narejenih veliko raziskav, kaj pomeni kreativnost. Nimamo nobene teorije, ki bi povzela kreativnost. Je pa nek skupek sposobnosti, ki jih povežemo s kreativnostjo. Vsak od nas se rodi s kreativnostjo in se je do neke mere nauči. Kreativnost vsebuje (Kraft 2005, str. 24): - radovednost, - odprtost, - domišljijo, - sposobnost povezovanja. Vsi vsaj malo razumemo kreativnost. Je ustvarjalnost. Kreativnost pri zgodovini je zelo povezana tudi z zgodovinopisjem. Zgodovina ni ena sama zgodba. Je več različnih pogledov in predstav. Razlaganje človeške preteklosti se spreminja s časom, z novimi informacijami in spremembami zanimanja družbe. Pomembno je, da otroci že zelo zgodaj spoznajo proces zgodovinske raziskave, da lahko potem zgodovino razumejo. Morajo se naučiti, da potrebujejo razloge za svoje mnenje, da poslušajo ostale, da spremenijo svoj pogled, če se dejstva spremenijo, in da mogoče ni pravilnega ali nepravilnega odgovora. V tem procesu poučevanja in učenja zgodovine pa so pomembni naslednji elementi (Cooper 2017, str. 9-16): - radovednost (primer: zanimanje za posameznika, skupine, dogodke ) - odkrivanje problema (primer: kakšne spremembe prinese izgradnja južne železnice?) - odprtost za druge možnosti (primer: zakaj se je nekdo tako obnašal?) - predstava (primer: kako so nekoč živeli?) - tveganje (primer: ob pomanjkanju virov narediti zaključek) - izdelava produkta (primer: razlaga preteklosti) - izdelati povezave (primer: razumeti kako smo spoznali preteklost in to povezati s tem kar vemo) Učitelj razvija kreativnost pri učencih z ustvarjanjem okolja, v katerem so učenci izzvani, da imajo določene natančne cilje, tako svoje, kot tiste, ki jih določa učni načrt. Pri tem je potrebno odstraniti negativen stres. Učenci se pri kreativnem poučevanju zgodovine sprašujejo kdo, kaj, kako, zakaj, kje, kdaj. Kot na primer: Kdo je KAREL VELIKI? Kdaj je živel?, Kje je živel?, Kako je vladal? Kaj je njegov dosežek? Zakaj se imenuje Veliki? Kreativnost učencev pa pri urah zgodovine lahko spodbujamo z uporabo zgodovinskih virov: ogled slik, odlomkov iz filma, uporabo zgodovinskih predmetov in njihovih kopij, uporabo besedila iz šolskega arhiva (šolska kronika ), igro vlog, spisom III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

218 Sedaj bom z nekaj primeri predstavil možnosti kreativnega poučevanja pri urah zgodovine. Zgodovinski raziskovalci - potrebščine: kopija rimskega denarja Učenci se spremenijo v zgodovinarja, ki preučuje rimski kovanec in iz njega razbere informacije, ki jih poveže s svojim znanjem. S tem učenec spozna»kako to vemo«. Najprej v paru napiše vprašanja, ki se nanašajo na kovanec oziroma, ki jih želi pridobiti iz kovanca. Nato se naredi primerjava z vsemi učenci v razredu. Učenci si med seboj zastavijo naslednja vprašanja: Kaj piše na kovancu?, Kdaj je nastal kovanec?, Kakšen jezik je uporabljen?, Kdo je na kovancu?, Iz česa je kovanec?, Kaj nam govorijo zgodovinske knjige/učbenik? Napis, ki je na kovancu: IMPCAESDOMITAVGGE**COSXVICENSPERPP Učenec razdeli napis v smiselne skupine: IMP IMPERATOR/CESAR CAES CAESAR/CEZAR DOMIT DOMITIAN, KI JE VLADAL od 81 do 96 AVG AVGUSTUS JE NAZIV, KI GA IMAJO VLADARJI (PRVI) GERM JE VLADAR GERMANIJE COS - DA JE KONZUL (VODIL RIMSKI SENAT) XVI DA JE 16X KONZUL CENS PER DA JE CENZOR, KI ZA VEDNO ODLOČA O TEM, KDO JE LAHKO SENATOR PP PATER PATRIAE (OČE DOMOVINE) Iz zgornjega napisa učenec ugotovi, da mora zgodovinar uporabiti svoje znanje in predstavo, da lahko razloži, kdaj je nastal kovanec. Zgodovinski detektiv - potrebščine: kopija zanimivega odlomka iz šolske kronike Učencu predstavim odlomek iz šolske kronike. Učenec v paru zapisuje vprašanja: zakaj je dokument nastal, kdo so ljudje v dokumentu, kaj piše v dokumentu, za koga je dokument, v katerem jeziku je nastal, kdaj je dokument nastal, kje ga hranijo, kako je nastal. Učenec preveri še vprašanja drugih učencev. Nato odgovori na vprašanja s pomočjo svojega znanja in z uporabo vira. Moja zgodba - potrebščine: računalnik z internetno povezavo Primer, ki ga bom spodaj opisal, spodbuja učence k razvijanju časovne predstave, ki je pogosto še posebno v šestem razredu nimajo, takrat pa po učnem načrtu spoznajo kronologijo in določanje desetletij, stoletij in tisočletij. Učenec si izbere x leto svojega življenja. Napiše svojo starost v tem letu. Nato poišče, kaj se je v tem obdobju zgodilo. Potem si izbere enega od staršev. Tudi za starša napiše letnico, kdaj je bil starš star x let. Za to leto poišče pomembne in zanimive dogodke. Nato izbere še enega izmed starih staršev. Enako napiše leto, ko je eden izmed starih staršev imel x let. Kaj se je v tem letu zgodilo? LUKA: star 10 let, 2008 Kosovo postane samostojno. Poletne olimpijske igre v Pekingu. Huda nesreča na raftingu na Savi. Umre nekdanji slovenski predsednik Janez Drnovšek. ZLATKO: star 10 let, 1977 Najhujša nesreča v zgodovini letalstva (trk dveh letal na Tenerifih). Elvis Presley ima zadnji koncert. Prve demokratične volitve v Španiji. Hud potres v Romuniji. ANTONIJA: stara 10 let, 1960 Poletne olimpijske igre v Rimu. Osamosvojitev velikega števila afriških držav. Začetek gradnje Asuanskega jeza. 218 UČNA MOTIVACIJA

219 Igra vlog Učenci dobijo vloge. Štiri različne. Zaigrali bomo pariško mirovno konferenco ob koncu 1. svetovne vojne, ki je potekala v Versaillesu. Sodelovali bodo»veliki štirje«: ZDA (Woodrow Wilson), Francija (Georges Clemenceau), UK (Lloyd George), Italija (Vittorio Orlando). Wilson predstavi svoje temeljne točke, Orlando hoče ozemlje, ki so ga obljubili Italiji, George hoče čim bolj kaznovati Nemčijo, Clemenceau pa vodi vse skupaj. Pri igri vlog so učenci lahko zelo kreativni in povežejo svoje zgodovinsko znanje s svojim znanjem nastopanja. Nastopi več različnih skupin, kar spodbuja učenčevo kreativnost. Zaključek Za konec bi rad rekel, da kreativnost ne pozna omejitve. Z razvijanjem učenčeve kreativnosti pri urah zgodovine mu pomagamo razumeti sedanjost in preteklost. Če bodo učenci imeli predstavo o preteklosti, če bodo kreativni bodo razumeli, da gresta sedanjost in preteklost z roko v roki. Literatura Bertoncelj, A. (2016). Diplomsko delo vloga metodičnega ravnanja pri motiviranju učencev za pouk zgodovine v osnovni šoli: univerza v Mariboru Cooper, H. (2017). Teaching history creatively, Abingdon: Routledge Craft, A. (2005). Creativity in School, Abingdon: Falmer Lukač, I. (2009). Diplomsko delo sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole: univerza v Mariboru Herodot (2017), dostopno na: Pokrajinski arhiv Maribor (2017), dostopno na: / /?type=3 III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

220 Polona Fritz Tomšič, OŠ Elvire Vatovec Prade E- pošta: Fizika v stripu Povzetek: Večini učencev se naravoslovni predmeti (matematika in fizika) zdijo težki. Učiteljeva naloga je, da učencem pokaže, da so ti predmeti lahko zanimivi in celo zabavni. V prispevku bom predstavila način motivacije pri predmetu, ki ga poučujem. Ključne besede: Naravoslovni predmeti, fizika, strip, motivacija 1. Uvod 1.1. O stripu V slovarju slovenskega knjižnega jezika je strip definiran kot»..zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih.«(sskj. Pridobljeno , iz a03.exe?expression=ge%3dstrip*&name=sskj_testa) V Wikipediji pa»strip je oblika zgodbe v slikah; sestavlja jo zaporedje sličic (pasice). Besedilo je ponavadi zapisano v oblačkih...«(wikipedija. Pridobljeno , iz wiki/strip) Strip je tako likovni kot jezikovni izziv. Zgradba stripa na hitro spominja na prizore iz filma. Strip določa stripovska simbolika, uporaba oblačkov, črk, ločil in ostalih znakov. Vsekakor je za nastanek dobrega stripa potrebno veliko risarskih sposobnosti, prikaz besedila v zaporedju slik in ogromno domišljije. Stripovski umetniki navadno narišejo skico s svinčnikom, sliko pa dokončajo s črnilom. V zadnjem času umetniki uporabljajo za ustvarjanje digitalna sredstva. Najpogostejša oblika besedila je govorni oblaček, ki glede na situacijo obstaja v dveh oblikah: pri besedilu v okvirju se uporablja oblaček s kazalcem (imenovan rep), ki kaže proti govorcu. Pri besedilu brez okvirja, rep govornega oblačka kaže k tisti strani okvirja, pri kateri se nahaja govorec. Druga možnost je, da rep kaže v oblaček namesto iz njega. Tretja možnost rep nadomesti z nekakšnim stekleničnim vratom, ki je povezan z eno stranjo okvirja. Besedila izven okvirja so pogosta v pravokotnih oblačkih brez repa, ki so videti kot podnapisi. Govorni oblački poleg besed, ki jih izgovarja lik, prikazujejo tudi čustva, govorne značilnosti in nenavaden jezik. Namesto besed se v stripu za prikaz čustev pogosto uporabljajo ločila. Za prikaz presenečenja ali groze je uporabljen klicaj, velik vprašaj označuje nevednost ali zmedenost. Za prikazovanje misli v stripih se uporablja verižni miselni oblaček. Sestavljen je iz velikega oblačka, ki vsebuje tekst in verigo vedno manjših okroglih oblačkov, ki kažejo v smer lika. V govornih oblačkih se pojavljajo tudi risbe. Pojoči liki imajo v oblačkih narisane note. Jeza lika je prikazana z nevihtnim oblakom s strelo v oblačku ali prosto nad glavo. Žarnica nad glavo lika pomeni rešitev problema ali novo idejo. Za pripovedovanje zgodbe so uporabljeni podnapisi. So pravokotni in priključeni na spodnji ali zgornji rob okvirja. Za branje stripa so se razvila nenapisana pravila, ki pravijo, da se posamezni oblački berejo v vrstnem redu jezika, v slovenščini od leve proti desni. Kadar imata dva lika več združenih oblačkov, so ti nanizani eden nad drugim. V tem primeru se berejo od zgoraj navzdol. Tradicionalno je avtor vse črke v oblačku napisal na roke. Danes je v razmahu uporaba računalniških programov. Računalniška pisava navadno posnema ročno pisavo. V zadnjem času pa nekateri stripi uporabljajo mešano velike in male črke. Za nastajanje stripa so najpomembnejši odnosi med sličicami. Te se v možganih povežejo na najbolj logičen način. Faze nastajanja stripa so: 1. Scenarij zgodba, ki jo napišemo in popravljamo, dokler z njo nismo zadovoljni. 2. Storyboard določimo velikost, obliko in število sličic. Predstavlja osnutek, natančno risanje še ni potrebno. 3. Lik oblikujemo ga pred storyboardom. 4. Pilot strip bolj natančno risanje stripa s svinčnikom. 5. Končni izdelek z izbrano tehniko risanja narišemo strip. V 19. stoletju je bil strip namenjen opismenjevanju nepismenih, strip kot medij se je razširil šele v 20. stoletju s tiskom časopisja za širše prebivalstvo. 220 UČNA MOTIVACIJA

221 2. Uporaba stripa pri pouku in dejavnost učencev»v slovenskih šolah se ne dogaja prav pogosto, da bi se strip znašel na seznamu učnih pripomočkov, čeprav praksa iz tujine dokazuje, da je lahko strip odlično učno dopolnilo tako za učitelje kot za učence.«(standeker, 2013) Strip je res lahko likovni izziv, vendar sem sama želela pri pouku doseči drugi cilj motivirati učence za fiziko. Vsi učenci niso likovni nadarjeni, zato se mi je zdela uporaba programa za izdelavo stripa odlična pomoč Učenci so dobili naslednje navodilo: S pomočjo programa izdelaj strip. Slika 1: Program Toondoo V njem lahko prikažeš fizikalni problem (nalogo), fizikalni zakon (npr. Newtonove zakone, Arhimedov zakon..), anekdoto o znanem fiziku (Newtonu, Celsiusu, Pascalu..) ali karkoli iz vsebine osnovnošolske fizike 8.ali 9. razreda. V nekaj stavkih opiši vsebino stripa (izdelaj scenarij). Zapiši svoje mnenje o tej dejavnosti Izdelki učencev Anekdota o Nielsu Bohru prvem Dancu, ki je dobil Nobelovo nagrado. Na univerzi v Kopenhagnu so študentom fizike zastavili vprašanje:»povejte, kako se izmeri višina nebotičnika s pomočjo barometra.«študent Niels Bohr je odgovoril:» Na barometer privežemo dolgo vrvico in ga spustimo z vrha nebotičnika do tal.«profesor ni bil ravno zadovoljen, vendar mu je študent podal še nekaj dobrih odgovorov, npr.»barometer lahko nesemo na vrh nebotičnika, ga spustimo čez rob, da pade in izmerimo čas, ki ga potrebuje za padec do tal.«ali»če sije sonce izmerimo višino barometra in dolžino njegove sence ter dolžino sence nebotičnika«ali»na barometer bi privezali kratko vrvico, zanihali najprej na tleh, potem pa še na vrhu. Ampak, ker nas stalno pozivate, da urimo razum, bi bilo brez dvoma najbolj preprosto potrkati na hišnikova vrata in ga vprašati, kako visok je nebotičnik.«slika 2: Barometer in Niels Bohr (Teo Gajšak, 9. razred) III. mednarodna konferenca o didaktiki in metodiki

222 Ravnovesje Prizor 1: Oče in hči se sprehajata po parku. Prizor 2: Ko se začneta gugati vsak na svoji strani, je očetova teža prevelika in se gugalnica ne premika. Prizor 3: Oče se na gugalnici premakne bližje k hčerki tako, da se teži uravnovesita. Prizor 4: Na tak način se lahko oče in hči gugata. Slika 3: Ravnovesje (Mia Mikolič, 9. Razred) Hitrost Scenarij za strip:» V mojem stripu je predstavljena hitrost. Izračuna se kot količnik med potjo in časom. Predstavila sem tudi pretvorbo iz enote m/s v enoto km/h. To je predstavljeno z dečkom in taksistom, ki se pogovarjata o tem, ali bi taksist dečka lahko v 1 uri pripeljal v 200 km oddaljen kraj. Kasneje ugotovita, da to ni mogoče, ker bi naredila prometni prekršek.«222 UČNA MOTIVACIJA Slika 4: Hitrost (Mia Šmajgl, 9. razred) Arhimed in zlata krona»zelo znana je anekdota o načinu, kako je Arhimed odkril vzgon. Kralj Heron II. je naročil izdelavo krone iz čistega zlata, ki ga je dostavil zlatarjem. Ko je bila krona izdelana, ga je zanimalo, ali so zlatarji del zlata zamenjali s srebrom in ga tako opeharili. Arhimedu je naročil, naj brez poškodovanja krone ugotovi ali je krona res iz čistega zlata. Seveda naloga ni bila lahka, rešitev pa je prišla nekega dne kar v banji. Arhimed se je potopil v polno banjo, pri tem pa je njegovo telo iz nje izpodrinilo veliko vode. Rešitev se mu je ponudila v trenutku. Od veselja je skočil iz banje, tekel po ulicah Sirakuze ter vpil:»heureka«(našel sem). Naj omenimo še, da ob njegovem neizmernem veselju ni imel časa nadeti oblačila. Ugotovil je, da lahko z izpodrinjeno tekočino izmeri prostornino krone, nato pa brez težav s tehtanjem primerja maso krone z ustrezno količino čistega zlata.» ( E um. Pridobljeno , iz

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) ; Fax: (02) www.

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) ; Fax: (02) www. Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) 8055150; Fax: (02)8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si; www.cresnjevec.si POROČILO NACIONALNEGA UNESCO PROJEKTA

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

LiveActive

LiveActive Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne

Prikaži več

mat soda liha stevila fotke eval_tretji

mat soda liha stevila fotke eval_tretji OSNOVNA ŠOLA CIRILA KOSMAČA PIRAN UČITELJ: VIKA KUŠTRIN P. PREDMET: MAT RAZRED: 3. DATUM IN URA: / UČNA TEMA: Aritmetika in algebra UČNA ENOTA: SODA IN LIHA ŠTEVILA CILJI: Razlikovati soda in liha števila.

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik o podeljevanju pohval.doc

Microsoft Word - pravilnik o podeljevanju pohval.doc PRAVILNIK O PODELJEVANJU POHVAL, PRIZNANJ IN NAGRAD UČENCEM NA OŠ III MURSKA SOBOTA Dopolnjen dne: 10. 06. 2011 Ravnateljica: Dominika Sraka Na podlagi 58. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS št. 12/96,

Prikaži več

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje

Prikaži več

UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra

UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: 19. 4. 2013 Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Razred: 2. a Zap. Št. ure: Predmet: Športna vzgoja Tematski

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

eko projet in ostali za spletno stran

eko projet in ostali za spletno stran VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za

Prikaži več

ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA UČENCI Šolsko leto 2014/15 OSNOVNI PODATKI ŠTEVILO UČENCEV, ki so rešili vprašalnik: 93 (število vseh učencev 4. 9. razreda je 114), torej 81,6 % učencev in učenk je rešilo

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

Microsoft Word - PLES_valcek2_TS.doc

Microsoft Word - PLES_valcek2_TS.doc POČASNI VALČEK 2. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 30.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17

OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

Microsoft Word - PLES_valcek1_TS.doc

Microsoft Word - PLES_valcek1_TS.doc POČASNI VALČEK 1. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 25.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2  r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,

Prikaži več

Microsoft Word - P072-A doc

Microsoft Word - P072-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Prikaži več

Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek

Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI

Prikaži več

ORFFOV JESENSKI SEMINAR 2015 Plesna delavnica Tadeja Mraz Novak 1. Ritmično ogrevanje Prostor: večji odprti prostor Pripomočki: Ročni boben ali drug t

ORFFOV JESENSKI SEMINAR 2015 Plesna delavnica Tadeja Mraz Novak 1. Ritmično ogrevanje Prostor: večji odprti prostor Pripomočki: Ročni boben ali drug t 1. Ritmično ogrevanje Pripomočki: Ročni boben ali drug tolkalni inštrument za podporo ritma Hodimo prosto po prostoru na vsako 8. dobo = PLOSK Hodimo, na 4. dobo = TLESK + na vsako 8. dobo = PLOSK Preštejemo

Prikaži več

VOZI ME VLAK V DALJAVE

VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V DALJAVE P R O J E K T D R U Ž I N S K E P I S M E N O S T I M O D E R A T O R K A M A G. H E L E N A K R A M P L N I K A Č N A K L O, M A J 2 0 1 8 VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU

PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU PROGRAM ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V ŠOLSKEM LETU Navodilo: Izpolni vsak tim izvajalk (vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice) - ter posreduje koordinatorici

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

3

3 NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA SSI-PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2017/2018 Letnik/oddelek: 2. a Razredničarka: Karmen Plavec 1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

NOVA UČNA GRADIVA ZALOŽBE DZS Za drugo triletje osnovne šole

NOVA UČNA GRADIVA ZALOŽBE DZS Za drugo triletje osnovne šole NOVA UČNA GRADIVA ZALOŽBE DZS Za drugo triletje osnovne šole PRENAVLJAMO ZA VAS! SPOŠTOVANE UČITELJICE IN UČITELJI, v letošnje šolsko leto smo vstopili s prenovljenimi učnimi načrti, ki prinašajo marsikatero

Prikaži več

OSNOVNI PODATKI

OSNOVNI PODATKI OSNOVNI PODATKI Naslov: Osnovna šola Tišina knjiţnica Tišina 4b, 9251 Tišina Telefon: 02 539 16 16 E-pošta: Delovni čas: valerija.trajber@guest.arnes.si vsak delovnik po šolskem koledarju Izposoja: od

Prikaži več

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična

Prikaži več

3

3 NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA SSI-PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2016/2017 Letnik/oddelek: 2. a Razredničarka: Tanja Galun Založnik 1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju

Prikaži več

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Presentation1

Microsoft PowerPoint - Presentation1 Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk

Prikaži več

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:

Projekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1: Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano

Prikaži več

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019

PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Izbirni predmeti 2018/2019 OŠ OLGE MEGLIČ Prešernova ulica 31, 2250 Ptuj Tel.:02/749 20 10 http://www.olgica.si/ E-pošta: group1.osmbom@guest.arnes.si

Prikaži več

VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:

VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax: VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in?as: 12. 1. 217 7:55:48 4.A 9. 11. 217 2. 11. 217 1. 12. 217 24. 11. 217 4.A Matematika (MAT) 4. ura 4.A Slovenščina (SLJ) 1. ura 15. 12. 217 4.A Angleščina (TJA). ura 2. 12. 217 13. 12. 217 11.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena

Prikaži več

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required Source: http://img.rtvslo.si/_up/aplaud/2013/05/11/64 991249 Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar 4.12.1907 23.8.1993 required age : od 12 do 14 let educational interest Ta lekcija

Prikaži več

Osnovna šola Antona Globočnika Postojna Cesta na Kremenco Postojna IZBOR DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 PREDLAGA STROKOVNI A

Osnovna šola Antona Globočnika Postojna Cesta na Kremenco Postojna IZBOR DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 PREDLAGA STROKOVNI A Osnovna šola Antona Globočnika Postojna Cesta na Kremenco 2 6230 Postojna IZBOR DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 3. RAZRED M. Kramarič, M. Kern, et al.: LILI IN

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev RAZISKOVANJE PRI MATEMATIKI V 1. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU Barbara Oder Leonida Novak Izhodišče1: - Kako učinkovito utrjevati osnovne postopke /računske operacije?? Izhodišče 2 Pouk matematike bi moral

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf

639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf SEPTEMBER Vrata našega oddelka na Osnovni šoli Alojza Hohkrauta so se odprla 03.09.2018 in že prvi dan smo pričeli s skupnim sodelovanjem z OŠ. V dopoldanskemu času smo skupaj z učenci in učiteljicami

Prikaži več

Predlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4

Predlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4 OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,

Prikaži več

N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l

N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov

Prikaži več

Microsoft Word - Seštevamo stotice.doc

Microsoft Word - Seštevamo stotice.doc UČNA PRIPRAVA: MATEMATIKA UČNI SKLOP: Računske operacije UČNA TEMA: Seštevamo in odštevamo stotice Seštevamo stotice UČNE METODE: razlaga, prikazovanje, demonstracija, grafično in pisno delo UČNE OBLIKE:

Prikaži več

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela

Prikaži več

Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202

Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202 Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/2020 April 2019-1 - Spoštovani starši in učenci. Poleg

Prikaži več

1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.

1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. 1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna

Prikaži več

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proc

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proc INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proces Introduction of Bubbl Web Application into Educational

Prikaži več

STORYLINE PROJEKT – OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - KrašnjA)

STORYLINE PROJEKT – OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - KrašnjA) STORYLINE PROJEKT OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - Krašnja) ULICA S TRGOVINAMI Tekst: Marta Per, vodja projekta, učenci v OPB Krašnja, gospa Brigita Rožič Foto: Helena Urbanija, Katarina

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

UČENCI oš Cirkovce smo posvojili folkloro v Cirkovcah

UČENCI oš Cirkovce  smo posvojili folkloro v Cirkovcah POSVOJENI SPOMENIK FOLKLORA Spoznavanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja je eden od sestavnih delov vzgojno-izobraževalnega procesa. Z učenci smo se zato odločili, da v projektu Mladi posvojijo

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in čas: 11. 10. 2016 13:09:32 2. 9. 2016 7.c Nemščina 1 (IP-NI1) 7. ura 17. 10. 2016 10. 10. 2016 4.b Matematika (MAT) 1. ura 17. 10. 2016 4.a Matematika (MAT) 5. ura 17. 10. 2016 10. 10. 2016 24.

Prikaži več