Acta hydrotechnica 22/37 (2004), Ljubljana ISSN

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Acta hydrotechnica 22/37 (2004), Ljubljana ISSN"

Transkripcija

1 Acta hydrotechnica 22/37 (2004), Ljubljana ISSN UDK / UDC: /.64:546.49: Prejeto/Received: Izvirni znanstveni prispevek Original scientific paper Sprejeto/Accepted: MODELIRANJE HIDRODINAMIKE IN TRANSPORTA ŽIVEGA SREBRA V VELENJSKEM JEZERU 2. DEL: MODELIRANJE IN PREVERJANJE MODELA MODELLING OF HYDRODYNAMICS AND MERCURY TRANSPORT IN LAKE VELENJE PART 2: MODELLING AND MODEL VERIFICATION Jože KOTNIK, Dušan ŽAGAR, Rudi RAJAR, Milena HORVAT Tridimenzionalni matematični model PCFLOW3D, razvit na katedri za mehaniko tekočin Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, smo uporabili za simulacije hidrodinamike in transporta živega srebra v Velenjskem jezeru. Popolnoma nelinearen hidrodinamični modul daje kot rezultat tri komponente hitrosti, potek gladine vode in tlake. S transportno-disperzijskima enačbama izračunamo prostorsko porazdelitev slanosti in temperature (in/ali poljubnega polutanta). Iz rezultatov simulacij je razvidno, da so glavni vir živega srebra v Velenjskem jezeru vtoki. Hidrodinamične simulacije so pokazale, da vtoki in iztoki površinskih in podzemnih voda nimajo velikega vpliva na cirkulacijo vode v jezeru. Glavni vzrok za gibanje vode sta veter in temperatura vode in okolice. Simulacije transporta živega srebra z modelom PCFLOW3D se dobro ujemajo z merjenimi koncentracijami različnih oblik Hg in metil-hg v Velenjskem jezeru. Izračunane tokove vode smo preverili s primerjavo z meritvami izotopov δ 18 O in δ 2 H ter meritvami različnih oblik živega srebra in metil živega srebra. Porazdelitev posameznih zvrsti in oblik živega srebra ter izotopska sestava v vodnem okolju Velenjskega jezera je opisana v prvem delu članka. Ključne besede: modeliranje, sladkovodno jezero, transport, disperzija, hidrodinamika, živo srebro, metil živo srebro PCFLOW3D a three-dimensional mathematical model that was developed at the Chair of Fluid Mechanics of the Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, was used for hydrodynamic and Hg transport simulations in Lake Velenje. The model is fully non-linear and computes three velocity components, water elevation and pressure. Transport-dispersion equations for salinity and heat (and/or any pollutant) are further used to compute the distributions of these parameters. The results show that the major sources of mercury in Lake Velenje are lake inflows. The hydrodynamic simulations revealed that ground and/or surface water inflow and outflow do not have much influence on water cycling in the lake basin. and ambient temperature seem to have the greatest influence on water movement in the lake. Mercury transport simulations performed by PCFLOW3D show good agreement with the measured distribution of different Hg and MeHg forms in Lake Velenje. Verification of water flow was done by isotope tracers δ 18 O and δ 2 H and measurements of different Hg and MeHg forms. Distribution of different Hg species and forms and isotopic composition in water of Lake Velenje is described in Part 1. Key words: modeling, freshwater lake, transport, dispersion, hydrodynamics, mercury, methylmercury 1. UVOD V prvem delu članka (Kotnik et al., 2003) smo opisali Velenjsko jezero in njegove lastnosti ter uporabljene analitične metode in rezultate meritev izotopske sestave in različnih 1. INTRODUCTION In Part 1 of the article (Kotnik et al., 2003) Lake Velenje and its properties as well as analytical methods and measurement results of isotopic composition and different Hg species 77

2 zvrsti Hg v jezerski vodi, sedimentu in zraku. Za opis tokov (cirkulacije vode) ter transporta in porazdelitve živega srebra v Velenjskem jezeru smo uporabili dve metodi: (i) s hidrodinamičnim modelom PCFLOW3D smo simulirali tokove in (ii) transport in disperzijo Hg smo izračunali s transportnodisperzijskim modulom modela PCFLOW3D. Vse hidrodinamične simulacije v predstavljeni raziskavi so bile izvedene z modelom PCFLOW3D, izdelanim na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Razvoj modela in njegova uporaba sta že opisana v številnih člankih (Rajar in Četina, 1986; Rajar, 1989; Rajar in Četina 1997; Širca et al., 1999a; Širca et al., 1999b; Rajar et al., 2000), zato tukaj podajamo samo kratek povzetek. PCFLOW3D je tridimenzionalen, popolnoma nelinearen model, ki izračuna tri komponente hitrosti, gladino vode in tlake. Za račun porazdelitve slanosti in temperature (in/ali poljubnega polutanta) sta v model vgrajeni transportno-disperzijski enačbi. Model je sestavljen iz hidrodinamičnega, sedimentacijskega in transportnodisperzijskega modula in je bil doslej uspešno uporabljen za reševanje praktičnih problemov v severnojadranskem priobalnem morju in slovenskih jezerih (PCFLOW3D User's Manual 1997; Rajar, 1989; 1992; Rajar in Četina, 1986; 1991; 1992b; 1997; Rajar et al., 2000; Širca, 1996; Širca et al., 1999a; 1999b). Tudi dodatna možnost simulacije razgradnje nekaterih vrst onesnaženja je bila uporabljena na praktičnih primerih kot npr. simulacija razlitja nafte in širjenja radioaktivnih polutantov. Dvodimenzionalna različica modela je bila razvita za simulacije hidrodinamike in živosrebrovega cikla v Tržaškem zalivu (Širca, 1996; Širca et al., 1999a; 1999b). 2. OSNOVNI PODATKI ZA SIMULACIJE Velenjsko jezero smo razdelili v = 1015 celic v horizontalni ravnini, s 50- metrskimi intervali v smereh Dx in Dy. V smeri z (globina) smo območje razdelili na in the water, sediment and air were discussed. With the aim of determining water circulation, mercury transport and distribution in Lake Velenje two modeling approaches were used: (i) Water circulation calculations were performed by the hydrodynamic model PCFLOW3D and (ii) Hg transport and dispersion calculations were performed by the transport dispersion module of PCFLOW3D. All hydrodynamic simulations for this research have been performed by PCFLOW3D, a hydrodynamic model developed at the University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering. Since the model development and its applications are already described in several articles (Rajar and Četina, 1986; Rajar, 1989; Rajar and Četina, 1992; Širca 1996; Rajar and Četina, 1997; Širca et al., 1999a; Širca et al., 1999b; Rajar et al., 2000), only a short summary will be presented here. The model is 3D, fully non-linear, and computes three velocity components, water elevation and pressure. Transport-dispersion equations for salinity and heat (and/or any pollutant) are used to compute the distributions of these parameters. Up to now, the model has hydrodynamic, sediment-transport and transport-dispersion modules, which have already been used efficiently for solving some practical problems in the Northern Adriatic coastal sea and Slovenian lakes (PCFLOW3D User s Manual 1997; Rajar, 1989; 1992; Rajar & Četina, 1986; 1991; 1992b; 1997; Rajar et al., 2000; Širca, 1996; Širca et al., 1999a; 1999b). The simulation of fate processes for some contaminants is included, and has been used for practical applications such as oil-spill simulation and dispersion of radioactive pollutants. A two-dimensional version of the model has been developed to simulate hydrodynamics and mercury cycling in the Gulf of Trieste (Širca, 1996; Širca et al., 1999a; 1999b). 2. BASIC DATA FOR THE SIMULATIONS Lake Velenje was divided into = 1015 cells in the horizontal plane, with 50 m intervals in the Dx and Dy direction. In the z- direction (depth) the field was divided into 19

3 slojev debeline od 1 do 5 m (debelina slojev od dna proti površini je bila: 5, 5, 5, 5, 5, 4, 3, 3, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 1 in 1 m). Od površine do globine 20 m smo izbrali tanjše sloje, saj smo želeli dobiti bolj natančen prikaz toplotne stratifikacije v jezeru. Podatke o vetru nad Velenjskim jezerom smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Meritve hitrosti in smeri vetra so potekale od oktobra 1992 do septembra 1993 na vsake pol ure. V Šaleški dolini prevladujejo vetrovi iz dveh smeri: gre predvsem za vzhodne in zahodne vetrove. V simulacijah smo uporabili najpogostejše vetrove hitrosti 1 m/s z zahoda, hitrosti 2 m/s z jugovzhoda in hitrosti 4 m/s z jugovzhoda. Poletne temperature jezera so bile merjene dvakrat (junija 1998 im avgusta 1998) v dvometrskih intervalih do globine 30 m. Povprečna poletna temperatura epilimnija je bila okoli 25 C, medtem ko je bila v hipolimniju povprečna temperatura vode med 5 in 8 C. Zimske temperature so bile merjene ob koncu zime 1998/1999. V simulacijah smo kot zimsko temperaturo vode po vsej globini uporabili 4,5 C. layers with thickness between 1 and 5 m (layer thickness from the bottom to the surface were: 5, 5, 5, 5, 5, 4, 3, 3, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 1 and 1 m) down to about 55 m of depth. The smaller thickness from the surface to 20 m has been chosen to account more accurately for the thermal stratification in the lake. The data about the wind conditions over Lake Velenje was obtained from the Environmental Agency of the Republic of Slovenia. speed and direction were measured from October 1992 to September 1993 every half an hour. Easterly and westerly winds prevalently blow in the Šalek Valley. In the simulations, the most frequent winds of 1 m/s from the west, 2 m/s and 4 m/s from the southeast were used. Summer lake temperatures were measured twice (June 1998 and August 1998) at every two meters, up to 30 m of deph. Average summer water temperature in epolimnium was approximately 25 C, while hipolimnium water temperature was between 5 and 8 C. Winter temperature was measured at the end of winter 1998/1999. The winter water temperature used in the simulations was 4.5 C at all depths. Preglednica 1. Povprečne dotočne / iztočne hitrosti za potoka in in za iztok iz Velenjskega jezera v obdobju med januarjem 1990 in decembrom Table 1. Average flow rates for and streams and for the outflow from Lake Velenje for the period between January 1990 and December Celica I (smer X) I Cell (X direction)) Celica J (smer Y J Cell (Y direction) Celica K (sloj) K Cell (layer) U (hitrost toka v smeri X flow speed in X direction) V (hitrost toka v smeri Y flow speed in Y direction) Iztok/ Podatke o vtokih in iztoku vode iz jezera je priskrbela Agencija Republike Slovenije za okolje. Meritve vtokov in iztoka so potekale enkrat dnevno od januarja 1990 do decembra Povprečni pretok potoka je bil 0,127 m 3 /s in potoka 0,628 m 3 /s. Inflow and outflow discharge data were provided by the Environmental Agency of the Republic of Slovenia. Inflows and outflow were daily measured from January 1990 until December The average discharge was m 3 /s for Stream, and m 3 /s 79

4 Povprečni iztok v reko Pako je bil 0,755 m 3 /s. Dotoka in iztok vode so bili podani v ustreznih celicah (preglednica 1). Pri hidrodinamičnem delu simulacij je bil časovni korak zaradi numerične stabilnosti omejen na DT = 180 s, pri čemer je bil uporabljen t.i. kriterij difuzije v vertikalni smeri za stabilnost modela: for Stream. The average outflow to Paka River was m 3 /s. The two inflows and the outflow were given in isolated cells (Table 1). In the hydrodynamic part of the simulations, the time step was limited to DT = 180 s due to numerical stability. The so-called vertical diffusion stability criterion was used: DT H 2 2 min N v pri čemer je H min debelina najtanjšega sloja, N v pa vertikalni kinematični koeficient turbulentne viskoznosti, izračunan po Koutitasovem modelu turbulence. Horizontalni kinematični koeficient turbulentne viskoznosti je bil ocenjen na podlagi izkušenj iz simulacij na drugih, podobnih jezerih; pri vseh simulacijah je imel vrednost 1 m 2 /s. 3. HIDRODINAMIČNE SIMULACIJE Za ugotavljanje osnovnega vzorca cirkulacije vode v jezeru v različnih razmerah smo izvedli 4 simulacije z upoštevanjem različnih smeri in hitrosti vetra ter poletno in zimsko razporeditvijo temperature po globini (preglednica 2). where H min represents the thickness of the thinnest layer and N v stands for vertical kinematic coefficient of turbulent viscosity according to Koutitas turbulence model. The horizontal kinematic coefficient of turbulent viscosity was estimated from experience with other similar simulated lakes; for all simulations it was set to 1 m 2 /s. 3. HYDRODYNAMIC SIMULATIONS In order to determine the basic pattern of water circulation in the lake under different conditions, we performed four simulations with different wind directions and velocities and with summer and winter temperature distributions throughout the depth (Table 2). Preglednica 2. Osnovni podatki, ki so bili uporabljeni pri hidrodinamičnih simulacijah. Table 2. Some basic data used for the hydrodynamic simulations. PRIMER1 CASE 1 PRIMER2 CASE 2 PRIMER3 CASE 3 PRIMER4 CASE 4 Pretok Lepene flow rate (m 3 /s) Pretok Sopote flow rate (m 3 /s) Pretok na iztoku flow rate (m 3 /s) Smer vetra direction Hitrost vetra speed (m/s) Razmere Conditions SE 2 Poletne Summer W 1 Poletne Summer SSE 2 Zimske Winter W 1 Zimske Winter 80

5 V prvem primeru (primer 1) smo uporabili jugovzhodni veter s hitrostjo 2 m/s v poletnih temperaturnih razmerah. V drugem primeru (primer 2) smo uporabili zahodnik s hitrostjo 1 m/s v poletnih razmerah, tretji primer (primer 3) pa je bil simulacija v zimskih razmerah z jugo-jugovzhodnikom hitrosti 2 m/s. Primer 4 je bil simulacija primera 2 v zimskih razmerah. V vseh 4 primerih je simulacija trajala 24 ur. Poglavitni rezultati hidrodinamičnih simulacij so prikazani na slikah 1 in 2. Z modeliranjem smo ugotovili, da je veter poglavitni vzrok tokov v jezeru. Ti so v veliki meri odvisni tako od hitrosti kot od smeri vetra. Simulacije z različnim trajanjem vetra kažejo, da se je hitrostno polje v prvih 12 urah pihanja vetra spreminjalo. Po 12 urah pa so se hitrost in smer gibanja vode in vetra uskladile in se niso več spreminjale. Hitrosti gibanja vode v Velenjskem jezeru so močno odvisne tudi od morfologije jezerskega dna. Hitrosti v površinskem sloju so mnogo višje v najplitvejšem delu jezera. Vtoki in iztok iz jezera pa celo pri simulacijah brez upoštevanja vpliva vetra niso pokazali skoraj nobenega vpliva na gibanje vode. In the first case (Case 1) we used a southeasterly wind with speed of 2 m/s under summer conditions. In the second case (Case 2) a westerly wind with a speed of 1 m/s under summer conditions was used. The third case (Case 3) was a simulation under winter conditions with south-southeasterly wind of 2 m/s. Case 4 was a simulation of Case 2 under winter conditions. The simulation time was 24 hours for all four cases. The main hydrodynamic simulations results are shown on Figures 1 and 2. Modeling revealed that the wind is the main forcing factor that causes the circulation of the lake water. Water flow in the lake is strongly dependent upon wind speed and direction. Simulations with different wind duration show that, within the first 12 hours, the wind blowing over the lake changes water velocity and direction. After a 12-hour period, wind and water velocities and directions are balanced and do not change anymore. Water velocities in Lake Velenje are also strongly dependent upon the morphology of the lake basin. Surface velocities are much higher over the shallowest parts of the basin. Even in simulations with zero wind speed, the inflows and outflow show nearly no influence on water movement. A. Lake Velenje - Surface velocities speed: 2 m/s direction: SE duration: 5 h Summer conditions - temperature stratification B A A C.. W Lake Velenje - W-E cross section speed: 2 m/s direction: SE duration: 24 h Summer conditions - temperature stratification A-A m Lenght m/s Velocity E 2 m/s B. B m Lenght m/s Velocity Lake Velenje - Surface velocities B speed: 2 m/s direction: SE duration: 24 h Summer conditions - temperature stratification A A D.. S Lake Velenje - N-S cross section speed: 2 m/s direction: SE duration: 24 h Summer conditions - temperature stratification m Lenght m/s Velocity B-B N 2 m/s B m Lenght m/s Velocity 81

6 Slika 1. Hidrodinamični rezultati v poletnih razmerah z jugovzhodnim vetrom, 2 m/s, po A.) 5 urah in B.) 24 urah simulacije v površinskem sloju in dveh prerezih Velenjskega jezera (primer 1). Figure 1. Results of hydrodynamic under summer conditions with southeasterly wind, 2 m/s, after A.) 5 hours and B.) 24 hours of simulation in Lake Velenje surface layer and in vertical crosssections (Case 1). A. Lake Velenje - Surface velocities speed: 2 m/s direction: SSE duration: 5 h Winter conditions A A B 2 m/s C.. W Lake Velenje - W-E cross section speed: 2 m/s direction: SE duration: 24 h Summer conditions - temperature stratification A-A m Lenght m/s Velocity E B. Lake Velenje - Surface velocities speed: 2 m/s direction: SSE duration: 24 h Winter conditions B m Lenght m/s Velocity A A B D.. S Lake Velenje - N-S cross section speed: 2 m/s direction: SE duration: 24 h Summer conditions - temperature stratification m Lenght m/s Velocity B-B N 2 m/s B m Lenght m/s Velocity Slika 2. Hidrodinamični rezultati v zimskih razmerah z jugo-jugovzhodnim vetrom, 2 m/s, po A.) 5 urah in B.) 24 urah simulacije v površinskem sloju in dveh prerezih Velenjskega jezera (primer 3). Figure 2. Results of hydrodynamic under winter conditions with south-southeasterly wind, 2 m/s, after A.) 5 hours and B.) 24 hours of simulation in Lake Velenje surface layer and in vertical crosssections (Case 3). V prečnih prerezih se pojavi gibanje vode v obliki močnejšega zgornjega in manj izraženega spodnjega vrtinca zaradi močne temperaturne stratifikacije med pomladnimi in poletnimi meseci. Ta pojav je v alpskih jezerih dobro poznan. Voda iz globljih slojev ne doseže površine jezera, zato ni neposrednega vnosa kisika v spodnje sloje, to pa v mnogih alpskih jezerih povzroča probleme s kakovostjo vode. Tudi večje hitrosti vetra ne vplivajo na kroženje vode v globljih delih jezera (nad 30 m globine). Med zimskimi in pomladnimi meseci je voda v jezeru popolnoma premešana. Temperaturne stratifikacije ni bilo opaziti. V takih primerih lahko celo šibki vetrovi povzročijo krožno gibanje vode, ki sega od površja do dna jezera. Mešanje vode po celotni 82 The circulation in the vertical cross section is divided into a stronger upper vortex and less intense lower vortex due to sharp temperature stratification during the spring and summer months. This phenomenon is well known in alpine lakes. As the bottom water cannot reach the surface, there is no direct oxygenation of the bottom layers, which causes water quality problems in several lakes. Water circulation in the deepest parts of the lake (over 30 m of depth) is unaffected by higher wind speeds. During the winter and spring months the water in the lake is well mixed. No temperature stratification was observed. In these cases even weak winds can cause a circulation vortex, which extends from the surface to the bottom. Water circulation from the surface to bottom thus causes well-

7 globini tako povzroča dovoljšen vnos kisika tudi v globlje sloje jezera. V zelo hladnih zimah gladina jezera zamrzne. Debelina ledu je lahko do 30 cm. V takšnih pogojih veter nima vpliva na gibanje vode. V skladu z najpogostejšimi smermi vetra lahko zaključimo, da je v površinskem sloju jezera najbolj pogosta smer toka z vzhoda proti zahodu. 4. PREVERJANJE A MODELA IN SIMULACIJE 4.1 PREVERJANJE Z δ 18 O IN δ 2 H Hidrodinamični del modela je bil predhodno umerjen in preverjen v podobnih slovenskih jezerih (Rajar in Četina, 1992a; Rajar in Četina 1993 Rajar et al., 1995) in v Severnem Jadranu (Rajar, 1992; Rajar in Četina, 1992b; Rajar et al., 1995, Širca 1996; Širca et al., 1999a; Širca et al., 1999b; Rajar et al., 2000). Meritve hitrosti vode v Velenjskem jezeru se niso izvajale. Približno gibanje vode v površinskem sloju smo ugotavljali s pomočjo stabilnih izotopov δ 18 O in δ 2 H. Razmerja med vsebnostjo težjih in lažjih izotopov O in H so se uporabila kot sledila za določanje gibanja vode v Velenjskem jezeru in njegovih vtokih. Izotopska sestava kisika v vodi je bila določena z uporabo standardnih metod, ki temeljijo na ravnotežju z referenčnim CO 2 pri 25 o C v 24 h (Epstein and Mayeda, 1953), ki je potem merjeno na masnem spektrometru Varian MAT 250. Meritev izotopske sestave devterija v vodi temelji na redukciji vode na Cr pri 800 C. Sproščen plin vodik se potem uporabi za določitev izotopske sestave devterija v vodi (Gehre et al., 1996), ki je bila izmerjena na masnem spektrometru Varian MAT 250. Kalibracija δ 18 O in δ 2 H vrednosti je potekala s pomočjo mednarodnih standardov VSMOW, GISP in SLAP ( vrednosti) analiziranih po enakem postopku kot vzorec. Natančnost meritev δ 18 O in δ 2 H temelječa na ponavljajočih se meritvah je bila ±0.05 in ±1.0. Rezultati simulacij in primerjava z merjenimi vrednostmi v površinskem sloju 83 oxygenated bottom water. In very cold winters the lake surface can be completely frozen. The ice layer can be up to 30 cm thick. Under such conditions, the wind has no influence on water movement. Regarding the most common wind directions, it can be concluded that the most common flow direction in the surface layer is from east to west. 4. MODEL VERIFICATION AND SIMULATIONS 4.1 VERIFICATION BY δ 18 O AND δ 2 H The hydrodynamic part of the model has been previously calibrated and verified in similar Slovenian lakes (Rajar and Četina, 1992a; Rajar and Četina 1993 Rajar et al., 1995) and in the Northern Adriatic Sea (Rajar, 1992; Rajar and Četina, 1992b; Rajar et al., 1995, Širca 1996; Širca et al., 1999a; Širca et al., 1999b; Rajar et al., 2000). Measurements of water velocities in Lake Velenje were not conducted. Approximate water movement in the surface layer was established by use of the stable isotopes δ 18 O and δ 2 H. The proportions of heavier and lighter isotopes of O and H were used as tracers of water cycling in Lake Velenje and its inflows. The isotopic composition of oxygen in water was determined using the standard method based upon equilibration with referenced CO 2 at 25 o C for 24 h (Epstein and Mayeda, 1953), which was then measured on a Varian MAT 250 mass spectrometer. Reduction of water on Cr at 800 o C to produce hydrogen gas is used to determine the isotopic composition of deuterium in water (Gehre et al., 1996). The hydrogen gas was then measured on a Varian MAT 250 mass spectrometer. The calibration of the δ 18 O and δ 2 H values analysed with respect to the international standards was carried out by analysing VSMOW, GISP and SLAP ( values) with the same procedures. The precision of the analyses of δ 18 O and δ 2 H based upon replicate measurements was ±0.05, and ±1.0, respectively.

8 Velenjskega jezera so prikazani na slikah 3 in 4. Simulation results and comparison to measured values in surface layer of Lake Velenje are shown in Figure 3 and Figure 4. Lake Velenje Spring δ 18 O Lake Velenje - Surface δ 18 O values ( o / oo) speed: 2 m/s direction: E Simulation time: 24 h Spring conditions 19 layers m/s 2 m/s m m Lake Velenje Spring δ 2 H Lake Velenje - Surface δη 2 values ( o / ) speed: 2 m/s oo direction: E Simulation time: 24 h Spring conditions 19 layers m/s m/s m m Slika 3. Izmerjene vrednosti δ 18 O in δ 2 H (v ) in primerjava s simuliranimi vrednostmi v površinskem sloju Velenjskega jezera (pomlad 1998). Figure 3. Measured δ 18 O and δ 2 H values (in ) and comparison to simulated values in the surface layer of Lake Velenje (spring 1998). 84

9 Lake Velenje Winter δ 18 O Lake Velenje - Surface δ 18 O values ( o / oo) speed: 3 m/s direction: E Simulation time: 24 h Winter conditions 19 layers m/s m m Lake Velenje Winter δ 2 H Lake Velenje - Surface δη 2 values ( o / ) speed: 3 m/s oo direction: E Simulation time: 24 h Winter conditions 19 layers m/s m m Slika 4. Izmerjene vrednosti δ 18 O in δ 2 H (v ) in primerjava s simuliranimi vrednostmi v površinskem sloju Velenjskega jezera (zima 1999). Figure 4. Measured δ 18 O and δ 2 H values (in ) and comparison to simulated values in the surface layer of Lake Velenje (winter 1999). Kroženje in mešanje vode, ki vteka v jezero je odvisno od hitrosti vetra in vtočnih hitrosti. Voda, ki vteka v jezero, ima na dotoku nižje vrednosti δ 18 O (pomlad: 8,57 do 8,98 o / oo ; zima: 9,4 do 9,35 o / oo ) in δ 2 H (pomlad: 59,5 do 62 o / oo ; zima: 65,2 o / oo ) kot jezerska voda. V jezeru se te vrednosti višajo v odvisnosti od količine dotekajoče vode, stopnje mešanja z jezersko vodo in izhlapevanja. Razvidno je, da je porazdelitev vtekajoče vode po jezeru odvisna predvsem od hitrosti vetra in vtočnih hitrosti. Pozimi, ko je bil veter močnejši kot spomladi, je dotekajoča voda po površini jezera segla veliko dlje kot spomladi. Dejanska smer gibanja vode je podobna rezultatom simulacij. Tako vrednosti δ 18 O kot δ 2 H so pokazale enak gradient 85 Water cycling and the distribution of inflow water depend upon wind speed and inflow velocity. The inflows have lower δ 18 O (spring: 8.57 to 8.98 o / oo ; winter: 9.4 to 9.35 o / oo ) and δ 2 H (spring: 59.5 to 62 o / oo ; winter: 65.2 o / oo ) values than the lake water. In the lake, these values are changing toward higher values depending upon the inflow water discharge, its degree of mixing with the lake water, and evaporation. As can be seen, inflow water is distributed from the inflows to the lake depending primarily on wind speed and inflow velocity. In winter, when the wind was stronger than in the spring, the inflow water flows out over the lake surface much further into the lake than in the spring. The true direction of the water movement is similar to the simulated movement. Both the δ 18 O and

10 koncentracij. Na obeh slikah (sliki 1 in 2) sta prikazani hitrostni polji v površinskem sloju jezera. Simulacijo smo izvedli z uporabo podobnega vetra, ki je pihal nad jezerom na dan, ko smo opravljali meritve. Omeniti je treba, da je to preverjanje zgolj kvalitativno, posredno in zelo približno. To je bil le poskus korelacije hitrostnih polj v površinskem sloju vode s porazdelitvijo različnih izotopov istega elementa. Meritve izotopov so lahko zelo uporabne pri sledenju gibanja vode. Za boljše rezultate pa bi bilo treba izvesti mnogo več meritev in simulacij (Wachniew in Rozanski, 1998). 4.2 MODELIRANJE TRANSPORTA ŽIVEGA SREBRA IN PRIMERJAVA Z MERITVAMI Model PCFLOW3D vključuje tudi tako imenovani modul za račun transporta (transportno-disperzijski modul), imenovan tudi modul za račun transporta in pretvorb snovi, s katerim lahko simuliramo transport in disperzijo določenih masnih količin (npr. kontaminanta). Modeliranje masnega transporta v celoti temelji na poznavanju gibanja vode, ki je rezultat hidrodinamičnega modula in dodatnega koeficienta disperzije (Nihuol et al., 1992). Ker koncentracija določenega kontaminanta v večini primerov bistveno ne vpliva na gostoto vode in kroženje vode, je hidrodinamični modul (HD) ponavadi neodvisen od transportno-disperzijskega modula (MT). Simulacije transporta različnih zvrsti živega srebra so odvisne od istih vhodnih podatkov kot hidrodinamične simulacije, obravnavane v prejšnjem delu. Podatki o vetru in temperatura jezerske vode, uporabljeni v simulacijah, so bili približno enaki kot veter in temperatura, izmerjena v dneh, ko smo izvajali meritve. V teh simulacijah so bile različne zvrsti živega srebra obravnavane kot konzervativni polutanti in niso vplivale druga na drugo. Sedimentacija in resuspendiranje ter vnos iz ozračja in v ozračje niso bili upoštevani. S temi simulacijami smo želeli potrditi δ 2 H values gave the same gradient of concentration. On both figures (Fig. 1 and Fig. 2) the velocity fields in the water surface layer are shown. The simulation was performed using wind conditions similar to those found over the lake on the day when the samples were collected. It should be noted that this verification is only qualitative, indirect and very approximate. This was a trial to correlate water velocity fields to the distribution of different isotopes of the same element. Isotope measurements can be very useful for water movement tracing. For more detailed results many more measurements and simulations should be done (Wachniew and Rozanski, 1998). 4.2 MODELING OF MERCURY TRANSPORT AND COMPARISON TO MEASUREMENTS The model PCFLOW3D has included within it a so-called mass-transport module, also known as the transport and fate module, which simulates transport and dispersion of the relevant quantity (i.e. of a contaminant). Mass transport modeling depends entirely upon the hydrodynamic circulation obtained by the hydrodynamic module and additionally upon dispersion coefficients (Nihuol et al., 1992). As the concentration of a particular contaminant in most cases does not significantly influence water density and its circulation, the hydrodynamic module is usually independent of the mass-transport module. Mercury species transport simulations are based upon the same input data as the hydrodynamic simulations in the previous section. conditions and lake water temperature used for the simulations were approximately the same as measured wind and temperature on the day when the samples were collected. In these simulations, different mercury species are conservative pollutants and do not interact with each other. There is no sedimentation or resuspension, and neither input from the atmosphere nor evasion to the atmosphere. 86

11 pravilno delovanje modela. Dokazovati bi morale, da bi bile nadaljnje simulacije cirkulacije vode zanesljive vsaj do določene mere natančnosti. Ugotoviti smo želeli tudi, kakšen vpliv imajo na transport živega srebra v jezeru vtoki in različne hitrosti in smeri vetra. Simulirali smo dva primera transporta živega srebra (primer A in primer B). V obeh simulacijah smo se z modelom skušali čim bolj približati dejanskemu stanju. Pretočne hitrosti na vtoku so bile v obeh primerih iste in so bile enake kot pri hidrodinamičnih simulacijah. Pretoki Sopote in Lepene so bili merjeni med januarjem 1990 in decembrom V primeru A smo izvedli simulacijo vnosa živega srebra z vtoki v jezero ter njegovo razporeditev v spomladanskih razmerah. Upoštevali smo vzhodni veter s hitrostjo 2 m/s, kar je bil najboljši približek izmerjenim podatkom. Začetne koncentracije različnih oblik Hg in MeHg v jezeru prikazujemo v preglednici 3. V drugem primeru (primer B) smo simulirali zimske razmere. V tem primeru je bil veter močnejši kot pri prvi simulaciji (vzhodni veter s hitrostjo 3 m/s). Začetne koncentracije Hg v jezeru in vtokih so prikazane v preglednici 4. With these simulations we wished to validate the model. This verification should be a proof, that further simulations of water circulation are reliable, at least to a certain degree of accuracy. We also wished to establish the influence of the inflows and of different wind speeds and directions on mercury transport in the lake. Two cases (Case A and Case B) of mercury transport were simulated. In both simulations we tried to accommodate the model to the real situation as much as possible. Inflow flow rates were the same in both cases, and were also similar in the hydrodynamic simulations. Flow rates of and Streams were measured in January 1990 and December In Case A, a simulation of mercury input from inflows and its distribution under spring conditions were performed. An easterly wind with a speed of 2 m/s was used, which was nearest to the measured data. Initial concentration of different Hg and MeHg forms in the lake and inflow water were shown in Table 3. The second case (Case B) was a simulation under winter conditions. In this case, wind was stronger than in the previous simulation (easterly wind with a speed of 3 m/s). Initial Hg concentrations in the lake and inflows were as follows in Table 4. Preglednica 3. Hitrost in smer vetra, pretok in različne oblike živega srebra pri simulaciji primera A. Table 3. speed and direction, flow rates, and different mercury forms used for the simulation of Case A. Hitrost vetra speed (m/s) Pretok/ Flow rate (m 3 /s) THg DHg PHg TMeHg DMeHg PMeHg Začetna koncentracija v jezeru Initial concentration in the lake 2 m/s, E

12 Preglednica 4. Hitrost in smer vetra, pretok in različne oblike živega srebra pri simulaciji primera B. Table 4. speed and direction, flow rates and different mercury forms used for the simulation of Case B. Hitrost vetra/ Speed (m/s) Pretok/ Flow rate (m 3 /s) THg DHg PHg TMeHg DMeHg PMeHg Začetna koncentracija v jezeru Initial concentratio n in the lake 3 m/s, E Case A Case B A. Lake Velenje - SurfaceTHg concentrations (in ng/l) speed: 2 m/s direction: E Simulation time: 24 h Spring conditions 2.29 Lake Velenje - Surface THg concentrations (in ng/l) speed: 3 m/s direction: E Simulation time: 24 h Winter conditions C m/s 3 m/s m m Spring Total Hg (ng/l) 2.29 Winter Total Hg (ng/l) 1.0 B. D m/s m m Slika 5. Rezultati simulacije transporta celokupnega živega srebra in njegova porazdelitev (A., C.) v Velenjskem jezeru v pomladanskih (primer A) in zimskih (primer B) razmerah in primerjava z izmerjenimi vrednostmi (C., D.) (koncentracije so v ng/l). Figure 5. Simulation results for total mercury transport and distribution (A., C.) in Lake Velenje under spring (Case A) and winter (Case B) conditions and comparison to measured values (C., D.)(concentrations are in ng/l). 88

13 Case A Case B A. Lake Velenje - Surface TMeHg concentrations (in ng/l) speed: 2 m/s direction: E Simulation time: 24 h Spring conditions Lake Velenje - Surface TMeHg concentrations (in ng/l) speed: 3 m/s direction: E Simulation time: 24 h Winter conditions C m/s 3 m/s m m Spring Total MeHg (ng/l) 0.10 Winter Total MeHg (ng/l) B. D m/s m m Slika 6. Rezultati simulacije transporta celokupnega metil-živega srebra in porazdelitev (A., C.) v Velenjskem jezeru v pomladanskih (primer A) in zimskih (primer B) razmerah in primerjava z izmerjenimi vrednostmi (B., D.) (koncentracije so v ng/l). Figure 6. Simulation results for total methylmercury transport and distribution (A., C.) in Lake Velenje under spring (Case A) and winter (Case B) conditions and comparison to measured values (B., D.) (concentrations are in ng/l). Rezultati primera A kažejo, da gibanje vode v površinskem sloju jezera poteka pretežno z vzhoda proti zahodu. Simulirane razporeditve THg (slika 5), DHg in PHg so približno primerljive z meritvami. Živo srebro v teh treh oblikah vstopa v jezero z Lepeno in se razporedi po površini jezera z gibanjem vode. Rezultati simulacije za različne oblike MeHg (slika 6) se bistveno razlikujejo od izmerjenih vrednosti drugih oblik Hg. To lahko obrazložimo z dejstvom, da je verjetno znaten delež Hg v jezeru metiliran in da razporeditev MeHg v različnih oblikah ni odvisna samo od gibanja vode, temveč tudi od kemijskih in bioloških lastnosti jezera. Biološki in kemični vplivi v modelu niso upoštevani, kar je verjetno vzrok razlikam, ki so se pojavile med rezultati simulacij in 89 The simulation for Case A shows that water movement in the lake surface is mainly from east to west. The simulated distributions of THg (Figure 5), DHg and PHg are approximately comparable to the measurements. All three forms entered the lake mostly via Stream and are distributed across the surface of the lake by water movement. The simulation results for the various MeHg (Figure 6) forms are much more different from the measured values than are the other Hg forms. This difference can be explained by the fact that probably a significant part of Hg is methylated in the lake, and that distribution of MeHg forms depends not only on water movement, but also on chemistry and biology of the lake. Biological and chemical interactions are not included in the model and this is probably the reason for

14 meritvami. Pri simulaciji zimskih razmer (primer B) so koncentracije in razporeditev Hg na površju zgolj grobo primerljive z izmerjenimi vrednostmi. V obeh primerih (za THg, DHg in PHg) simulacije in meritve kažejo, da je glavni vir Hg v jezeru potok. Živo srebro je večinoma vezano na delce. Izračunane koncentracije in porazdelitev Hg na površini jezera so odvisne od smeri vetra in hitrosti nad površjem in posledičnega gibanja vode v jezeru. Živo srebro je imelo v Lepeni začetno koncentracijo 3,39 ng/l za THg, 1,11 ng/l za DHg in 2,27 ng/l za PHg. Koncentracije so se zniževale v smeri od vzhoda proti zahodu, tako pri simulacijah kot pri meritvah vseh treh oblik Hg. Simulirane in izmerjene vrednosti različnih zvrsti MeHg so v grobem primerljive. Glavna razlika je, da meritve kažejo višje koncentracije vseh izmerjenih oblik MeHg na zahodni strani jezera poleg deponije, simulacije pa kažejo ravno obratno sliko; višje koncentracije so bile na vzhodni strani jezera poleg vtokov, predvsem poleg Lepene. V simulacijah so se koncentracije MeHg na površini jezera zniževale od vzhoda proti zahodu. Koncentracije v sredini jezera pa so v istem velikostnem razredu za vse tri zvrsti MeHg, tako v izračunanih kot v izmerjenih rezultatih. 5. ZAKLJUČKI Kot je bilo pričakovati, rezultati simulacij kažejo, da lahko rezultati modela brez nadaljnjih izboljšav pokažejo zgolj osnovne značilnosti transporta in disperzije živega srebra v Velenjskem jezeru. Poglavitne vzroke razlik med simuliranimi in izmerjenimi rezultati lahko povzamemo: - Vhodni podatki o vetru, ki smo jih uporabili pri simulaciji hidrodinamične cirkulacije, niso bili dovolj natančni, saj sta se hitrost in smer vetra v času meritev spreminjala, hitrost vetra pa tudi ni enakomerna nad celim jezerom. - V simulacijah nismo upoštevali procesov pretvorb živega srebra, čeprav nekateri od njih niso zanemarljivi (npr. izhlapevanje, 90 the differences between the simulated and measured results. In the simulation of winter conditions (Case B) concentrations and surface Hg distributions are very roughly comparable to the measured values. In both cases (for THg, DHg and PHg), the simulations and measurements show that the main source of Hg in the lake is Stream. Mercury was mostly bound to particulate matter. The simulated concentrations and Hg distribution in the lake surface depend upon wind direction and speed over the lake surface, and accordingly on water movement in the lake. Mercury is distributed from Stream with an initial concentration of 3.39 ng/l for THg, 1.11 ng/l for DHg and 2.27 ng/l for PHg. The concentrations are decreasing in the direction from east to west in both the simulations and measurements for all three Hg forms. The simulated and measured values for MeHg species are roughly comparable. The main difference is that the measurements show higher concentrations of all measured MeHg forms on the western side of the lake near to the landfill, while the simulations show the opposite situation; higher concentrations were on the eastern side of the lake near the inflows, particularly near Stream. In the simulations, MeHg concentrations in the lake surface decrease from east to west. Concentrations in the middle of the lake are in the same range for all three MeHg species, both in the simulations and measured results. 5. CONCLUSIONS As expected, the simulation results show that the model without further upgrade can give only the very basic features of the transport dispersion phenomena of mercury in Lake Velenje. The main causes of the differences between the simulated and measured results can be summarized as follows: - The wind input data used to simulate HD circulation were not quite accurate, as the wind speed and direction were changing during the time of measurement and partly also spatially over the lake surface. - The processes of mercury transformation were not taken into account in the simulations, but some of them are not negligible in reality (e.g. evaporation,

15 usedanje, metilacija, redukcija). - Pri simulacijah niso bili upoštevani nekateri drugi pomembnejši pojavi, (to so sedimentacija/resuspenzija, adsorbcija/desorpcija). Zaključimo lahko, da so bile poglavitne značilnosti hidrodinamične cirkulacije uspešno simulirane, medtem ko moramo rezultate simulacije transporta in disperzije različnih oblik živega srebra obravnavati z zadržkom. Z modeliranjem smo pokazali, da je veter glavni vzrok gibanja jezerske vode. Tokovi v jezeru so močno odvisni od hitrosti in smeri vetra. Simulacije z različnim trajanjem vetra kažejo, da se v prvih 12 urah hitrostno polje zaradi vpliva vetra spreminja. Po 12 urah pa so se hitrost in smer gibanja vode in vetra uskladile in se niso več spreminjale. Hitrostno polje v Velenjskem jezeru je močno odvisno tudi od morfologije jezerskega dna. Hitrosti v površinskem sloju so bistveno višje v plitvejših delih jezera. V prečnih prerezih se pojavi gibanje vode v obliki močnejšega zgornjega in manj izraženega spodnjega vrtinca zaradi močne temperaturne stratifikacije med pomladnimi in poletnimi meseci. Ta pojav je v alpskih jezerih dobro poznan. Voda iz globljih slojev ne doseže površine jezera, zato ni neposrednega vnosa kisika v spodnje sloje, to pa v mnogih alpskih jezerih povzroča probleme s kakovostjo vode. Tudi večje hitrosti vetra ne vplivajo na kroženje vode v globljih delih jezera (nad 30 m globine). Tudi vtoki vode nimajo večjega vpliva na kroženje vode, saj je pretok na vtoku premajhen. Tudi pri simulacijah brez upoštevanja vetra vtoki in iztoki nimajo skoraj nikakršnega vpliva na gibanje vode. V skladu z najpogostejšimi smermi vetra lahko zaključimo, da je v površinskem sloju jezera najbolj pogosta smer toka z vzhoda proti zahodu. ZAHVALA Za finančno pomoč pri raziskavi se zahvaljujemo Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. sedimentation, methylation, reduction, etc.). - Some phenomena significant to the simulated events (i.e. sedimentation/resuspension, adsorption/desorption), were not taken into account in the simulations. We can conclude that the main features of the HD circulation are simulated, while the results of the simulation of transport dispersion of the different mercury forms must be regarded with caution. Modeling revealed that the wind is the main forcing factor that causes the circulation of the lake water. Water flow in the lake is strongly dependent upon wind speed and direction. Simulations with different wind duration show that, within the first 12 hours, the wind blowing over the lake changes the water velocities and direction. After a 12-hour period, wind and water velocities and directions are balanced and do not change anymore. Water velocities in Lake Velenje are also strongly dependent upon the morphology of the lake basin. Surface velocities are much higher over the shallowest parts of the basin. The circulation in the vertical cross section is divided into a stronger upper vortex and less intense lower vortex due to strong temperature stratification during the spring and summer months. This phenomenon is well known in alpine lakes. As the bottom water cannot reach the surface, there is no direct oxygenation of the bottom layers, which cause water quality problems in several lakes. Water circulation in the deepest parts of the lake (over 30 m of depth) is unaffected by higher wind speeds. The inflows also do not have much influence on water cycling because the inflow discharge is too small. Even in simulations with zero wind speed, the inflows and outflow show nearly no influence on water movement. Regarding the most common wind directions, it can be concluded that the most common flow direction in the surface layer is from east to west. ACKNOWLEDGEMENTS We acknowledge the financial support of the Ministry of Education, Science and Sports of Slovenia for funding this work. 91

16 VIRI REFERENCES Epstein, S., and Mayeda, T. (1953). Variations of 18 O contents of water from natural sources. Geochimica et Cosmochimica Acta 4, Gehre, M., Hoefling, R., Kowski, P. and Strauch, G. (1996). Sample preparation device for quantitative hydrogen isotope analysis using chromium metal, Analytical Chemistry 68, Nihuol, J.C., Adam, C., Brasseur, P., Djenidi, S., Haus, J. (1992). Three-Dimensional General Circulation Model of the N. Bering Sea s Summer Ecohydrodynamics, Continental Shelf Research, Special ISHTAR Issue 14. Kotnik, J., Horvat, M., Fajon, V., Logar, M. and Ogrinc N. (2003). Modeliranje hidrodinamike in transporta živega srebra v Velenjskem jezeru 1.del: živo srebro v jezerski vodi = Modelling of Hydrodynamics and Mercury Transport in Lake Velenje Part I: Mercury in Lake Water, Acta hydrotechnica 21(35), PCFLOW3D User s Manual (1997). University of Ljubljana, FGG Hydraulics Division, Ljubljana. Rajar, R. (1989). Three-dimensional modelling of currents in the Northern Adriatic Sea. Proceedings of the 23 th Congress IAHR, Ottawa. Rajar, R. (1992). Applications of three-dimensional model to Slovenian coastal sea. Conference on Computer Modelling of Seas and Coastal Regions, Sauthampton. Rajar, R. and Četina, M. (1986). Mathematical simulation of two-dimensional lake circulation. Proceedings of the HYDROSOFT Conference, Southampton, Elsevier Sc. Publ. Rajar, R. and Četina, M. (1991). Modelling wind induced circulation and dispersion in the Northern Adriatic. Proceedings of the 24 th Congress IAHR, Madrid. Rajar, R. and Četina, M. (1992a). Mathematical modelling of circulation and of nutrient dispersion in Lake Bohinj. Gradbeni vestnik 32, Rajar, R. and Četina, M. (1992b). Modelling of tidal and wind induced circulation and dispersion of pollutants in the Northern Adriatic. Acta Adriatica 32, 2, Rajar, R. and Četina, M. (1993). Three-dimensional modelling of circulation and of dispersion of nutrients in Lake Bohinj. Presented at the International Conference Water Pollution, Milano, June 1993 Rajar, R. and Četina, M. (1997). Hydrodynamic and Water Quality Modelling: an Expirience. Ecological Modelling 101, Rajar, R., Četina, M. and Žagar, D. (1995). Three-dimensional modelling of oil spill in the Adriatic. In Computer Modelling of Seas and Coastal Regions II, C. Brebbia, L. Traversoni and L. Wrobel (Eds.), Computational Mechanics Publications, (proceedings of the 2 nd International Conference on Computer Modelling of Seas and Coastal regions (COASTAL 95), Cancun, Mexico, September 1995). Rajar, R., Žagar, D., Širca, A., Horvat, M. (2000). Three-dimensional modelling of mercury cycling in the Gulf of Trieste. The Science of the Total Environment 260, Širca, A. (1996). Modeliranje hidrodinamike in transporta živosrebrovih spojin v Tržaškem zalivu. University of Ljubljana, Faculty for Civil and Geodetic Engeenering, Dissertation, pp. 164, Ljubljana. (Transl.: Modelling of the hydrodynamics and of the transport of mercury compounds in Trieste bay) Širca, A., Rajar, R., Harris, R.C. and Horvat, M. (1999a). Mercury transport and fate in the Gulf of Trieste (Northern Adriatic) a two dimensional approach. Environmental Modelling and Software 14, Širca, A., Horvat, M., Rajar, R. Covelli, S., Žagar, D., Faganeli, J. (1999b). Estimation of mercury mass balance in the Gulf of Trieste. Acta Adriatica 40 (2),

17 Wachniew, P. and Rozanski, K. (1998). Quantitative paleoenvironmental reconstructions on continents based on C and O isotope composition of lacustrine calcite. In: Chalenges to Chemical Geology, Reference papers from MAEGS-10, Novak M. and Roseubeum J. (eds.), Czech Geological Survey, Naslov avtorjev Authors Addresses dr. Jože Kotnik Odsek za znanosti o okolju Department of Environmental Sciences Institut Jožef Stefan Jožef Stefan Institute Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Slovenia joze.kotnik@ijs.si doc. dr. Dušan Žagar Univerza v Ljubljani University of Ljubljana Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova 2, SI 1000 Ljubljana dzagar@fgg.uni-lj.si prof. dr. Rudi Rajar Univerza v Ljubljani University of Ljubljana Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova 2, SI 1000 Ljubljana rrajar@fgg.uni-lj.si dr. Milena Horvat Odsek za znanosti o okolju Department of Environmental Sciences Institut Jožef Stefan Jožef Stefan Institute Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Slovenia milena.horvat@ijs.si 93

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)

(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt) Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

Microsoft Word - Met postajaLig.docx

Microsoft Word - Met postajaLig.docx Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

UDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in

UDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in UDK 621.436:621.43.013:66.045 Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in Narrow Channels MARJAN DELIČ - LEOPOLD ŠKERGET - IVAN

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

SZGG_2012_Dolsak_Sraj

SZGG_2012_Dolsak_Sraj Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje

Prikaži več

Microsoft Word - GB-PSP-2006.doc

Microsoft Word - GB-PSP-2006.doc Partnerships in Science Projects in Slovenia Application Form 2006 Slovenski partnerski program za znanstveno sodelovanje A joint scheme between the Slovenian Research Agency and the British Council. (skupni

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Modeliranje računalniških omrežij Computer networks modelling Študi

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Modeliranje računalniških omrežij Computer networks modelling Študi Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Modeliranje računalniških omrežij Computer networks modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni

Prikaži več

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc) Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,

Prikaži več

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

stevilka 3_09.pmd

stevilka 3_09.pmd KOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2009 Anka Lisec V SLOVENIJI 2. 3. april 2009 Posvet o izobraževanju na področjih zemljiškega menedžmenta in ekonomike prostora (2. 4.) in okrogla miza»izobraževalni

Prikaži več

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc) 3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

Slovenska predloga za KE

Slovenska predloga za KE 23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE PATIENTS WITH INSERTED URINARY CATHETER Študent: POLONA

Prikaži več

Elektro predloga za Powerpoint

Elektro predloga za Powerpoint AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study program

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study program Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski

Prikaži več

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d GEOLOGIJA 2312, 323 328 (1980), Ljubljana UDK 551.24(083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed data in geology Ladislav Placer Geološki zavod, 61000

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

ROSEE_projekt_Kolesarji

ROSEE_projekt_Kolesarji SEMINAR/DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MOBILE2020 VARNOST KOLESARJEV IN KOLESARSKEGA PROMETA Ljubljana, 27. 3. 2013, Grand hotel Union ROSEE: Road safety in SouthEast Europe Predstavitev projekta mag.jure

Prikaži več

MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Tr

MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Tr MERITVE VISOKOVODNIH PRETOKOV SLOVENSKIH REK Z ULTRAZVOČNIMI MERILNIKI High discharge measurements of Slovene rivers using acoustic profilers Roman Trček*, Barbara Cankar** UDK 556.16(497.4) 2005 Povzetek

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Journal of Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pri

Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Journal of Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pri Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str. 84-96, 1998 Journal of Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp. 84-96, 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved. UDK

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!

Prikaži več

63/2 GEODETSKI VESTNIK RAZNO OTHERS DIPLOME IN MAGISTERIJI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG OD DO MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DR

63/2 GEODETSKI VESTNIK RAZNO OTHERS DIPLOME IN MAGISTERIJI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG OD DO MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DR 63/2 RAZNO OTHERS DIPLOME IN MAGISTERIJI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG OD 1. 2. 2019 DO 30. 4. 2019 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA Gašper Antolin Analiza geometrije

Prikaži več

HIDRAVLIČNI VENTILI Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s t

HIDRAVLIČNI VENTILI Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s t Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s tlačnim kompenzatorjem predstavlja v hidravliki člen, ki omogoča kontroliranje

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2:

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2: Strojni{ki vestnik 46(2000)8,564-572 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8,564-572 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.313.12:536.2:621.574.013 UDC 621.313.12:536.2:621.574.013 J. Strokovni Remec

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

HIDRAVLIČNI VENTILI Eksperimentalno preverjanje tokovnih sil v hidravličnih ventilih Blaž Bobnar, Anže Čelik, Franc Majdič Izvleček: Tokovna sila je e

HIDRAVLIČNI VENTILI Eksperimentalno preverjanje tokovnih sil v hidravličnih ventilih Blaž Bobnar, Anže Čelik, Franc Majdič Izvleček: Tokovna sila je e Eksperimentalno preverjanje tokovnih sil v hidravličnih ventilih Blaž Bobnar, Anže Čelik, Franc Majdič Izvleček: Tokovna sila je ena od sil, ki delujejo na krmilni bat in pomembno vplivajo na delovanje

Prikaži več

PRESTOR-1_Analiza obremenitev

PRESTOR-1_Analiza obremenitev Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren

Prikaži več

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc 9. JANUAR 2006 9 JANUARY 2006 št./no 6 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 1 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE

Prikaži več

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE

Prikaži več

Poskusi s kondenzatorji

Poskusi s kondenzatorji Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.

Prikaži več

Microsoft Word - P072-A doc

Microsoft Word - P072-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Prikaži več

GRADING d.o.o.

GRADING d.o.o. Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6

Strojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6 Strojni{ki vestnik 46(2)1,66-67 Journal of Mechanical Engineering 46(2)1,66-67 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 621.5.48:621.5.11 UDC 621.5.48:621.5.11 A. Izvirni Poredo{ znanstveni - D. @iher: ~lanek Vpliv

Prikaži več

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA/ SUBJEST OF TENDER: Predmet razpisa je svetovanje

Prikaži več

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k 30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Zagotavljanje kakovosti v Programu Svit na področju patohistologije Snježana Frković Grazio Patologija v presejanju za raka DČD dejavnost patologije igra v presejanju pomembno vlogo, saj je obravnava udeležencev

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje] Kakovost zraka v bivalnih prostorih doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str. 25. januar 2018 ZAKON o graditvi objektov (ZGO-1) 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste

Prikaži več

UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE MERITVE IN MODELIRANJE GIBANJA ZRAƒNIH MAS V TROPOSFERI DIPLOMSKO DELO Miha šivec Mentor: prof. dr. S

UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE MERITVE IN MODELIRANJE GIBANJA ZRAƒNIH MAS V TROPOSFERI DIPLOMSKO DELO Miha šivec Mentor: prof. dr. S UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE MERITVE IN MODELIRANJE GIBANJA ZRAƒNIH MAS V TROPOSFERI DIPLOMSKO DELO Miha šivec Mentor: prof. dr. Samo Stani Nova Gorica, 2016 UNIVERSITY OF NOVA GORICA

Prikaži več

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia

00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia Université catholique de Louvain Institute of NeuroScience (IoNS), System & Cognition Division (COSY), Brussels, Belgium. Haute Ecole Louvain en Hainaut Physical and Occupational Therapy Departments, Paramedical

Prikaži več

UDK : : Raziskave možnosti uporabe neparametrične regresije v iokatorjih izvorov akustične emisije Application of Non-parametric Reg

UDK : : Raziskave možnosti uporabe neparametrične regresije v iokatorjih izvorov akustične emisije Application of Non-parametric Reg UDK 681.88:681.586:519.68 Raziskave možnosti uporabe neparametrične regresije v iokatorjih izvorov akustične emisije Application of Non-parametric Regresion in Locators of Acoustic Emission Sources BORIS

Prikaži več

Tehnična specifikacija za hidrografsko izmero slovenskega morja Simboli in krajšave Tehnična specifikacija za hidrografsko izmero je del razpisne doku

Tehnična specifikacija za hidrografsko izmero slovenskega morja Simboli in krajšave Tehnična specifikacija za hidrografsko izmero je del razpisne doku Simboli in krajšave Tehnična specifikacija za hidrografsko izmero je del razpisne dokumentacije in podaja osnovne pogoje ter zahteve za izvajanje meritev slovenskega morja. Dodatni pogoji in zahteve so

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Letna konferenca Katedre za Biotehnologijo POMEN BIOTEHNOLOGIJE IN MIKROBIOLOGIJE ZA PRIHODNOST: VODA 18-19.1.2007 Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v

Prikaži več

Požarna odpornost konstrukcij

Požarna odpornost konstrukcij Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih

Prikaži več

Uvodno predavanje

Uvodno predavanje RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Integral rešujemo nalogo: Dana je funkcija f. Najdimo funkcijo F, katere odvod je enak f. Če je F ()=f() pravimo, da je F() primitivna funkcija za funkcijo f(). Primeri: f ( ) = cos f ( ) = sin f () =

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1

Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1 Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8,376-385 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8,376-385 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.125:534-8 UDC 681.125:534-8 Bolte`ar 004.94 M.: Ugotavljanje ob~utljivosti

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P9 doc. dr. Matej Zajc QWERTY 1870 Christopher Latham Sholes Uporaba: tipkarski stroj: Remington Pozicija črk upočasni uporabnika Pogosto uporabljane črke so narazen The popular

Prikaži več

GOALS

GOALS BELGIAN DEFENCE FORCES General Directorate Material Resources Section Ammunition Risk Management HQ Queen ELISABETH Rue d'evere, 1 1140 BRUSSELS BELGIUM (BE)AC326(SG5) IWP 2012-01(I) 26. marec 2012 ORODJE

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

Ponudba rokovnikov Univerze v Ljubljani

Ponudba rokovnikov Univerze v Ljubljani Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2

Prikaži več