Gorenjska banka, d. d., Kranj

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Gorenjska banka, d. d., Kranj"

Transkripcija

1 Gorenjska banka, d. d., Kranj v skladu s Sklepom (Banke Slovenije) o razkritjih s strani bank in hranilnic

2 Verodostojnost razkritij Gorenjske banke, d. d., Kranj za leto 2012 v skladu s Sklepom o razkritjih s strani bank in hranilnic (Uradni list RS, št 135/06, 42/09, 85/10, 62/11 in 100/11) preverja slu ba notranjega revidiranja banke. Razkritij ni preveril (zunanji) pooblašèeni revizor. Kranj, 22. maj 2013

3 Kazalo

4 Seznam potrebnih razkritij po èlenih Sklepa o razkritjih bank in hranilnic Èlen Potrebno razkritje Št. razkritja 10. Politika in cilji upravljanja s tveganji: a) strategije in procesi za upravljanje s tveganji 1.1 b) struktura in organizacija ustreznih funkcij upravljanja s tveganji ali druge rešitve 1.2 c) obseg in lastnosti notranjega poroèanja o tveganjih in sistemov merjenja tveganj 1.3 d) politike za varovanje pred tveganji in za njihovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje uèinkovitosti naèinov za varovanje pred tveganji in njihovo zmanjševanje Informacije o osebah, vkljuèenih v razkritja: a) firma banke, ki je dol na izvesti razkritja 2.1. b) opis razlik med konsolidacijo za raèunovodsko poroèanje in konsolidacijo za potrebe nadzora na konsolidirani podlagi 2.2. c) morebitne trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njenimi podrejenimi dru bami 2.3. d) skupni znesek, za katerega je kapital ni ji od zahtevanega minimuma v vseh podrejenih dru bah, ki niso vkljuèene v konsolidacijo in firme teh podrejenih dru b Kapital: a) kljuène informacije o posameznih kategorijah kapitala in in lastnosti njihovih sestavin 3.1. b) znesek temeljnega kapitala z loèenim razkritjem vseh postavk, ki sestavljajo temeljni kapital, in odbitnih postavk pri izraèunu temeljnega kapitala, skupnega zneska hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, skupnega zneska hibridnih instrumentov temeljnega kapitala s spodbudami za izplaèilo 3.2. c) skupni znesek dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, kot se lahko upoštevata pri izraèunu kapitala banke 3.2. d) odbitne postavke od temeljnega kapitala in dodatnega kapitala I 3.2. e) znesek kapitala Minimalne kapitalske zahteve in proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala: a) povzetek pristopa k ocenjevanju ustreznosti notranjega kapitala, potrebnega z vidika tekoèih in naèrtovanih dejavnosti banke 4 b) kapitalska zahteva za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu, za vse kategorije izpostavljenosti 3.2 c) kapitalska zahteva za kreditno tveganje po pristopu IRB Ni relevantno d) kapitalska zahteva za tr na tveganja 3.2 e) kapitalska zahteva za operativno tveganje Kreditno tveganje nasprotne stranke (CCR) Ni bistveno; le splošnejše razkritje št Kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: a) opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za raèunovodske namene 6.1 b) opis metodologije prevrednotenja postavk in rezervacij 6.2 c) skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve oziroma rezervacije, brez upoštevanja uèinkov kreditnih zavarovanj, ter povpreèni znesek izpostavljenosti v poroèevalskem obdobju, razèlenjen po vseh kategorijah izpostavljenosti 6.3 d) porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih podroèjih, razèlenjenih na pomembne kategorije izpostavljenosti 6.4 e) porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto komitentov, razèlenjenih na kategorije izpostavljenosti 6.5 f) razèlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti do enega leta in nad enim letom 6.6 g) za pomembne gospodarske panoge ali vrste komitentov po stanju konec poroèevalskega obdobja razkriti naslednje podatke: znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti znesek popravkov vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij znesek neto ukinjenih/oblikovanih popravkov vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij v poroèevalskem obdobju 6.7 h) znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti, razèlenjen glede na pomembna geografska obmoèja, in znesek oslabitev in rezervacij v zvezi z vsakim geografskim obmoèjem 6.8 i) prikaz sprememb popravkov vrednosti za oslabljene izpostavljenosti in prikaz sprememb rezervacij Dodatna razkritja banke, ki uporablja standardiziran pristop: a) firme imenovanih zunanjih bonitetnih institucij (ECAI) ali izvoznih agencij (ECA) 7.1 b) navedba ECAI ali ECA, katerih bonitetne ocene so uporabljene pri posamezni kategoriji izpostavljenosti 7.2 c) splošni opis procesa doloèanja ute i tveganja posameznim izpostavljenostim na podlagi razpolo ljivih bonitetnih ocen dol nika in njegovih finanènih instrumentov 7.3 d) navedba vzporeditve bonitetnih ocen posamezne imenovane ECAI ali ECA s stopnjo kreditne kvalitete iz sklepa o standardiziranem pristopu, èe gre za vzporeditev, ki je Banka Slovenije javno ne objavlja Ni relevantno e) vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti z upoštevanjem uèinkov kreditnih zavarovanj, razèlenjenih po stopnjah kreditne kvalitete v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu in sklepom o kreditnih zavarovanjih, in vrednost odbitnih postavk od kapitala 7.4

5 Èlen Potrebno razkritje Št. razkritja 17. Dodatna razkritja banke, ki uporablja pristop IRB Ni relevantno 18. Razèlenitev kapitalske zahteve za tržna tveganja: višina kapitalske zahteve za tr na tveganja po posameznih vrstah tr nih tveganj in višina kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo Dodatna razkritja, èe banka uporablja notranje modele za izraèun kapitalske zahteve za tržna tveganja Ni relevantno 20. Operativno tveganje a) informacija o pristopu, ki ga uporablja banka za izraèun kapitalske zahteve za operativno tveganje 9 b) opis metodologije naprednega pristopa, èe ga banka uporablja Ni relevantno 21. Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vkljuèeni v trgovalno knjigo: a) informacija glede namena nalo b, vkljuèno z odnosom do kapitalskih dobièkov in strateških razlogov, uporabljene raèunovodske tehnike in metode vrednotenja ter morebitne spremembe raèunovodskih usmeritev 10 b) knjigovodska vrednost nalo b, poštena vrednost nalo b in, za vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi, primerjava s tr no ceno, èe se slednja bistveno razlikuje od poštene vrednosti 10 c) vrste, narava in zneski izpostavljenosti iz naslova vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, izpostavljenosti iz naslova nalo b v kapital nejavnih dru b, èe so dovolj razpršene, in drugih izpostavljenosti 10 d) kumulativno realizirani dobièki in izgube iz prodaj nalo b v lastniške vrednostne papirje v poroèevalskem obdobju 10 e) skupni znesek nerealiziranih dobièkov ali izgub in kateri koli od teh zneskov, ki ga banka vkljuèuje v temeljni ali dodatni kapital I Obrestno tveganje postavk, ki niso vkljuèene v trgovalno knjigo a) narava obrestnega tveganja in kljuène predpostavke (vkljuèno s predpostavkami o predèasnih odplaèilih kreditov in gibanju vpoglednih vlog) in frekvenca merjenja obrestnega tveganja 11.1 b) vpliv na prihodke oz. drugo mero vrednosti, uporabljeno pri upravljanju obrestnega tveganja v primeru nagle spremembe obrestne mere po pomembnejših valutah Listinjenje Ni relevantno 23.a Likvidnostno tveganje: a) metodologija za upravljanje z likvidnostnim tveganjem 12.1 b) informacije glede zmanjševanja likvidnostnega tveganja 12.2 c) informacije glede ukrepov za prepreèitev in odpravo vzrokov za likvidnostne primanjkljaje b Sistem prejemkov: a) opis procesa odloèanja, na podlagi katerega je banka doloèila politike prejemkov 13.1 b) obrazlo itev vpliva uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov banke na prejemke zaposlenega 13.2 c) najpomembnejše vsebinske znaèilnosti prejemkov 13.3 d) merila uspešnosti, na podlagi katerih je zaposleni upravièen do delnic, opcij ali drugih oblik variabilnega dela prejemka ter glavna pravila in podlaga za odloèanje o uporabi mo nih vrst variabilnih prejemkov in drugih nedenarnih ugodnosti (bonitet) za zaposlene 13.4 e) informacija o skupnem znesku izplaèanih prejemkov v zadnjem poslovnem letu, razèlenjeno po poslovnih podroèjih 13.5 f) informacija o skupnem znesku izplaèanih prejemkov za zadnje poslovno leto, razèlenjeno po kategorijah zaposlenih c Pomemben poslovni stik informacija o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih, ki obstajajo med èlanom uprave oziroma nadzornega sveta ali njegovim o jim dru inskim èlanom in banko ali njeno podrejeno dru bo d Upoštevanje predpisov, ki urejajo nasprotja interesov èlanov vodenja in nadzora podrejenih finanènih družb s sedežem izven Republike Slovenije 24. Pristop IRB 25. Kreditna zavarovanja: Ni relevantno Ni relevantno a) politike in procesi za uporabo bilanènega pobota ter obseg uporabe te vrste zavarovanja Ni relevantno b) politike in procesi za vrednotenje zavarovanja s premo enjem in upravljanje z njim 15.1 c) opis glavnih vrst zavarovanja s premo enjem, ki jih banka sprejema 15.2 d) pomembnejše vrste dajalcev osebnih jamstev in nasprotnih strank v poslih s kreditnimi izvedenimi finanènimi instrumenti ter z njihovo boniteto 15.3 e) informacije o koncentraciji tr nega ali kreditnega tveganja v okviru sprejetih kreditnih zavarovanj 15.4 f) za vsako kategorijo izpostavljenosti skupno vrednost izpostavljenosti (po bilanènem pobotu, èe se slednji uporablja), ki je zavarovana s premo enjem in to po uporabi prilagoditev za nestanovitnost 15.5 g) za vsako kategorijo izpostavljenosti skupno vrednost izpostavljenosti (po bilanènem pobotu, èe se slednji uporablja), ki je zavarovana z osebnimi jamstvi ali s kreditnimi izvedenimi finanènimi instrumenti Operativno tveganje napredni pristop Ni relevantno

6 1. Politika in cilji upravljanja s tveganji Gorenjska banka je univerzalna banka, ki izvaja kakovostne finanène storitve za komitente. Vizija Gorenjske banke je ostati stabilna, zanesljiva in zaupanja vredna finanèna institucija, ki bo svojim strankam ponujala najkakovostnejše storitve po konkurenènih cenah. S prilagodljivimi rešitvami, kakovostnimi storitvami ter individualnim pristopom bo ohranila mesto srednje velike slovenske univerzalne banke, ki jo odlikujejo suvereni in zaupanja vredni banèniki. Razvojni cilji banke so na temeljih dolgoletne tradicije in ob upoštevanju sprememb v okolju naravnani k zagotavljanju konkurenènosti poslovanja, racionalizaciji in modernizaciji poslovanja, k razvijanju banènih produktov in prodajnih poti ter k utrjevanju prepoznavnosti. Temeljne vrednote, ki jih banka zasleduje pri svojem poslovanju so: kvaliteta storitev, stabilnost poslovanja in poslovna korektnost. V aktivnostih za uresnièevanje poslovne politike so upoštevana prièakovana makroekonomska gibanja v domaèem in mednarodnem okolju, prièakovan razvoj banèništva, vse veèja konkurenca in evropski trendi zaradi integracijskih procesov, v katere se Slovenija vkljuèuje. Pri tem je kljuènega pomena tudi hitro in obse no spreminjanje regulatornega okolja. Temeljne smernice poslovne politike banke so ob negotovem okolju še toliko bolj poudarjene. Aktivnosti bodo naprej usmerjene v optimiranje obsega poslovanja in razumno prevzemanje tveganja, krepitev konkurenènosti, razvoj integralnega informacijskega sistema, izboljšanje tehnološke podpore poslovanja ter v razvoj kadrovske in organizacijske strukture. Posebna skrb je namenjena celovitemu obvladovanju tveganj, ki izhajajo iz banènega poslovanja, ter obvladovanju stroškov poslovanja. Politiko obrestnih mer in nadomestil za storitve banka vodi skladno s spremembami v okolju in s ciljem poveèevanja konkurenènosti poslovanja. Tako višina obrestnih mer kot višina nadomestil za storitve sta odvisni tudi od bonitete in pogajalske moèi komitentov. Ustrezna organiziranost, motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih ob ustrezni strokovni usposobljenosti so osnova za doseganje strateških ciljev banke. Banka je profilirana kot varna in stabilna banka, kar se sicer nanaša na varnost vlog v banki, vendar pa na drugi strani zahteva skrbno poslovno politiko pri prevzemanju in upravljanju tveganj. Banka je prete no usmerjena v tradicionalne banène posle, njen apetit do tveganj pa je nizek do zmeren. Kljuèni del poslovnih aktivnosti predstavlja zagotavljanje stabilnih virov ter upravljanje kreditnega portfelja, pri èemer banka prvenstveno sledi ciljem varnosti in jih postavlja pred donosnost, pri èemer pa leta ni zanemarjena. Za banko predstavljajo trgovalne postavke le manjši del nalo b. Banka bo svojo izpostavljenost do obrestnega tveganja in tveganja spremembe vrednosti valut ohranjala na relativno nizkem nivoju in morebitno izpostavljenost, ki bi izvirala iz rednega poslovanja v veliki meri tekoèe varovala in/ali "zapirala". Banka svojo usmeritev v aktivno in skrbno upravljanje tveganj podpira z ustrezno organizacijsko strukturo, ki zagotavlja varen in nepristranski pristop k upravljanju tveganj. Osnova organiziranosti upravljanja tveganj je razmejitev pristojnosti in odgovornosti, ki v èim veèji meri onemogoèa napake, poneverbe in nepravilnosti ter odpravlja konflikte interesov. Pri vseh aktivnostih banka zagotavlja loèitev komercialne funkcije oziroma enot, ki sklepajo posle in prevzemajo tveganja (front office), od zaledne funkcije, ki spremlja in vodi posle (back office), ter funkcije spremljanja in upravljanja tveganj. Poleg tega procese neodvisno nadzira notranja revizija. Banka ima organizirano tudi slu bo skladnosti poslovanja, katere osnovna funkcija je, da z usmerjenimi organizacijskimi ukrepi preventivno deluje, da ne pride do uresnièitve tveganj zaradi neskladnosti, ki bi jim bila lahko banka izpostavljena. To je tveganje zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih finanènih izgub ali izgube ugleda banke, zaradi neskladnosti delovanja banke z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse.

7 Pravila organizacijske strukture in pristojnosti posameznih organizacijskih enot so opredeljena v internem aktu, ki opredeljuje organiziranost banke. V tem aktu so natanèno opredeljene strokovne pristojnosti posameznih organizacijskih enot, poleg njih pa v banki deluje veè organov, ki sprejemajo odloèitve povezane z prevzemanjem tveganj in upravljanjem tveganj. Med njimi so kljuèni kolegij, kreditni odbor, likvidnostna komisija in odbor za upravljanje z bilanco banke (OZUB). Odloèitve povezane z za banko po obsegu pomembnimi tveganji se vedno sprejemajo z odloèitvijo navedenih organov, kar zagotavlja minimiranje konfliktov interesov in loèevanje pristojnosti za prevzemanje in upravljanje tveganj vse do uprave banke, ki je vkljuèena v delovanje teh organov. Osrednje aktivnosti upravljanja s tveganji vodi slu ba upravljanja tveganj. Leta je neodvisna od poslovnih enot banke in je odgovorna neposredno upravi in predsedniku uprave. Osrednje mesto upravljanja s tveganji na najvišji ravni v banki imata odbor za upravljanje z bilanco banke ter kreditni odbor. Politike prevzemanja in upravljanja tveganj podrobneje opredeljujejo postopke pri ocenjevanju tveganj pri sklepanju poslov v banki, postopke za ocenjevanje izpostavljenosti tveganjem v èasu trajanja poslov ter ugotavljanje potrebnega notranjega kapitala, postopke za notranje poroèanje ter mehanizme notranjih kontrol pri poslovanju. Politike vsebujejo tudi podrobnejše opredelitve v zvezi z ocenjevanjem profila tveganosti banke, notranjega kapitala ter agregacijo kapitalskih zahtev za vsa tveganja. Profil tveganosti banke izkazuje njeno tveganost, identificira tveganja, katerim je banka izpostavljena in ka e apetit banke po prevzemanju posameznih tveganj. Notranji kapital banke je lahko zaradi specifiènosti banke drugaèen od regulatornega in slu i za pokrivanje tveganj, ki jim je banka izpostavljena, pri èemer obseg teh tveganj ocenjuje banka sama (za razliko od predpisane metodologije v okviru 1. stebra kapitalskih predpisov). Notranji kapital banke slu i pokrivanju vseh tveganj banke, zaradi èesar je potrebno agregirati (sešteti) kapitalske zahteve po internem kapitalu za vsa tveganja. Politike opredeljujejo tudi postopke in zahteve pri uvajanju novih produktov, pravila pri uporabi zunanjih izvajalcev, upravljanje tveganj informacijskih sistemov ter vkljuèenost notranje revizije v proces upravljanja tveganj. Banka letno v okviru priprave letnega naèrta poslovanja oceni primernost strategij in politik upravljanja tveganj, ter v skladu s postopki opredeljenimi v politikah upravljanja tveganj oceni sposobnost banke za prevzemanje tveganj. Enkrat letno banka posreduje Pravilnik o strategiji upravljanja tveganj in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v soglasje nadzornemu svetu. Sistem strategij in politik Gorenjske banke vkljuèuje naslednje politike: Politika upravljanja s kreditnim tveganjem (vkljuèuje tveganje koncentracije); Politika upravljanja s tr nimi tveganji (pozicijsko, obrestno, valutno); Politika upravljanja z operativnim tveganjem; Politika upravljanja z likvidnostnim tveganjem; Politika upravljanja kapitala; Politika nalo b v vrednostne papirje; Krovna varnostna politika. Banka pri svojem poslovanju prevzema razlièna tveganja, katerih višina je v veliki meri odvisna od pripravljenosti prevzemanja tveganja, to je apetita po tveganju. Gorenjska banka je v svojem pristopu do tveganj tradicionalno konzervativna. Zaradi tega banka prevzema relativno nizek nivo tveganja, saj sta varnost in stabilnost poslovanja prednostni usmeritvi banke. Profil tveganosti banke izra a pripravljenost prevzemanja tveganja, to je apetita po tveganju, ki je v Gorenjski banki relativno nizek. Kljuèni elementi ocenjevanja profila tveganosti so nivo prevzemanja in izpostavljenosti do posameznih tveganj na posameznih podroèjih poslovanja ter posebej morebitne spremembe odnosa banke do tveganj na posameznih podroèjih poslovanja. Pri ocenjevanju profila tveganja banka uporablja metodologijo, ki jo uporablja Banka Slovenije pri ocenjevanju profila tveganosti bank in je opredeljena v gradivu Proces ocenjevanja tveganj v okviru nadzorniških razkritij Banke Slovenije. Poleg opredelitve in ocene tveganj je sestavni del ocene profila tveganosti tudi ocena kontrolnega okolja po posameznih podroèjih poslovanja. Profil tveganja se ocenjuje enkrat letno. Profil tveganosti opredeljuje pomembnost poslovnih podroèij in izpostavljenost posameznih poslovnih podroèij posameznim vrstam tveganja ter zajema ocene tveganj in kontrolnega okolja po poslovnih podroèjih. Na osnovi ocene profila tveganja banke, ki izra a pripravljenost prevzemanja tveganja, to je apetita po tveganju, na razliènih podroèjih poslovanja, in na osnovi dejanskega prevzemanja tveganj, se ocenjuje, da so tveganja, katerim je izpostavljena prete no tradicionalna banèna tveganja. Zaradi tega v banki notranji kapital pokriva znana banèna tveganja, ki so vsebovana v prvem stebru kapitalske ureditve in za tveganja, ki jih je banka identificirala v okviru priprave profila tveganosti banke.

8 Tako so tveganja, ki jih banka obravnava v okviru procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala naslednja: kreditno tveganje (standardiziran pristop) in tveganje koncentracije (pribitek na kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje izraèunan na podlagi koeficienta koncentracije), tr no tveganje (pristop, ki temelji na zapadlosti in izraèun na podlagi stress testov), obrestno tveganje (metodologija BS, ki temelji na stress testu premika krivulje donosnosti za baziènih toèk), operativno tveganje (enostavni pristop), tveganje dobièkonosnosti iz naslova pasivnih obrestnih mer (metodologija BS), tr no likvidnostno tveganja (izraèun na podlagi stress testa), likvidnostno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda in kapitalsko tveganje. Sistem merjenja kreditnega tveganja Banka ima vzpostavljen sistem odobravanja kreditov, v okviru katerega se pred odobritvijo kredita ocenijo in analizirajo vsi pomembni dejavniki, ki vplivajo na oceno tveganja dol nika in/ali izpostavljenosti. Banka ima definirane kriterije za odobravanje kreditov posebej za kredite pravnim osebam in samostojnim podjetnikom in posebej za kredite obèanom. Poleg tega banka prevzema kreditno tveganje pri nalo bah v dol niške vrednostne papirje, ki pa se obravnavajo posamièno na najvišjem nivoju v banki. Za potrjevanje kreditnih predlogov za pravne osebe in samostojne podjetnike je pristojen kreditni odbor, kreditna komisija ali pooblašèene osebe. Za posamezne posle imajo v skladu z internimi akti, ki urejajo podpisovanje in pooblastila, pooblastila posamezni delavci v banki. O vseh poslih, za katere imajo pooblastila posamezni delavci v banki, se meseèno poroèa kreditnemu odboru in upravi banke. Banka posebej spremlja izpostavljenost tveganja do oseb v posebnem razmerju z banko. Za namen ocenjevanja kreditnega tveganja ima banka vzpostavljen sistem razvršèanja dol nikov v bonitetne razrede in razvršèanje le teh v skupine za razvrstitev od razreda A do E. Proces razvršèanja temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih ter upošteva bistvene znaèilnosti posameznega dol nika in/ali izpostavljenosti. Merila zagotavljajo jasno razvršèanje tveganj v ustrezne bonitetne razrede in/ali skupine na osnovi poslovanja in finanène stabilnosti komitenta. Na osnovi razvršèanja ter ocene potencialnih izgub iz kreditnega tveganja za posamezne skupine ali na osnovi individualne ocene prièakovanih izgub za posamezne dol nike in/ali izpostavljenosti se oblikujejo oslabitve in rezervacije. Proces in pravila razvršèanja se redno spremljajo in najmanj enkrat letno je ocenjena primernost procesa razvršèanja in oblikovanja oslabitev oziroma rezervacij v skladu z Mednarodnimi standardi raèunovodskega poroèanja, kot jih je sprejela EU. Banka ima vzpostavljen sistem stalnega upravljanja kreditnega portfelja banke. Pri tem gre za stalno spremljanje izpostavljenosti do posameznih komitentov ter za ocenjevanje finanènega stanja dol nikov. Banka dnevno spremlja izpolnjevanje pogojev, ki izhajajo iz kreditnih pogodb, posebej pravoèasnosti poravnavanja svojih obveznosti. V èasu trajanja kredita banka stalno spremlja poslovanje dol nika, pri èemer podrobneje preverja tveganost posameznega dol nika in/ali izpostavljenosti ter oceni primernost ocenjene bonitete ter prièakovano plaèilo pogodbenih obveznosti. Hkrati s tem se preverja tudi primernost in vrednost morebitnega zavarovanja. V skladu s pravili za razvršèanje terjatev v skupine in ocenjevanje izgub za oblikovanje oslabitev banka meseèno oceni celotni kreditni portfelj po posameznih komitentih in predlaga morebitne potrebne prerazvrstitve oziroma spremembe potrebnega nivoja oslabitev in/ali rezervacij. Zavarovanje posojil in garancij se preverja v celotni odplaèilni dobi oziroma v èasu veljavnosti garancije. Redno se pri vseh dolgoroènih posojilih in garancijah preverja kvaliteto zavarovanja in ocenjuje, ali je zavarovanje ustrezno. V primeru neustreznega zavarovanja se predlagajo morebitni ukrepi za ureditev dodatnega zavarovanja. Slu ba upravljanja tveganj in sektor poslovanja s podjetji redno spremljata kreditni portfelj kot celoto in izvajata analize kreditnega portfelja. Redno ugotavljata tudi koncentracijo kreditnega portfelja. Za ustrezno obvladovanje in spremljanje tveganja koncentracije banka aktivno upravlja kreditni portfelj banke predvsem s spremembami in prilagoditvami kreditne politike ter s prilagajanjem limitov. Tržna tveganja Za operativno upravljanje tr nih tveganj je na podlagi politike trgovanja in politike upravljanja tr nih tveganj v banki odgovoren sektor zakladništva. Sektor zakladništva na podlagi prejetih poroèil in analiz, izdelanih v sektorju raèunovodstva in podpore poslovanju in slu bi upravljanja tveganj ter usmeritev s strani Odbora za upravljanje z bilanco, sledi smernicam politike upravljanja tveganj. Za ustrezno upravljanje tr nih tveganj in za skladnost poslovanja banke z minimalnimi standardi trgovanja, ki jih je predpisala Banka Slovenije, so kljuèna tudi organizacijska pravila, povezana z razmejenostjo pristojnosti med sektorjem zakladništva in zaledno slu bo v sektorju raèunovodstva in podpore poslovanju.

9 Valutno tveganje Banka ima za izpostavljenost valutnemu tveganju postavljeno absolutno mejo z doloèenim limitom za celotno devizno pozicijo, kjer se dolge in kratke pozicije v tujih valutah med seboj pobotajo. Med dolge oziroma kratke pozicije se vštevajo bilanène postavke v bruto znesku, zmanjšane za tiste oslabitve, ki bodo za banko predvidoma predstavljale izgubo, zunajbilanène postavke potencialnih obveznosti, ki jih bo banka dejansko morala plaèati vkljuèno s postavkami iz izvedenih instrumentov (predvsem terminskih pogodb). Višino limita za skupno odprto devizno pozicijo potrjuje uprava. Banka ima tudi za odprto pozicijo po posameznih valutah opredeljene limite. Odprte pozicije za posamezne valute se ugotavljajo na enak naèin kot skupna odprta devizna pozicija. Višino limita za odprte devizne pozicije po valutah potrjuje uprava. Obrestno tveganje V banki je vzpostavljen sistem spremljanja obrestnega tveganja za zagotavljanje ustreznega nivoja neto obrestnih prihodkov in ustreznega nivoja kapitala banke v okolju spreminjajoèih se obrestnih mer. Politika banke je, da se redno spremlja in nadzira izpostavljenost banke obrestnemu tveganju ter da se razvijajo scenariji razvoja obrestnih mer in se pripravijo ukrepi za primere gibanj obrestnih mer, ki bi resno negativno vplivali na neto obrestne prihodke in na kapital banke. Za uresnièevanje usmeritev na podroèju upravljanja obrestnega tveganja in letnega naèrta poslovanja je v banki ustanovljen odbor za upravljanje z bilanco banke (v nadaljevanju: OZUB). Naloge OZUB so predvsem: obravnava poroèil in priprava ukrepov za obrestna tveganja, obravnava stanja in napovedi gibanja obrestnih mer, obravnava obrestnega tveganja v banki, predlaganje usmeritev za doloèanje obrestnih limitov, oblikovanje predlogov ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem, oblikovanje predlogov za obrestno in tr no politiko. Slu ba upravljanja tveganj meseèno pripravi analizo izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki jo posreduje upravi banke in OZUB, ki jo tudi obravnava. OZUB spremlja in analizira obrestno tveganje najmanj na meseèni osnovi. Hkrati pa obvešèa upravo banke in predlaga ukrepe v primeru, ko izpostavljenost obrestnemu tveganju prese e oziroma se pribli a mejam. Poleg izpostavljenosti po èasovnih obdobjih je kljuèna mera izpostavljenosti obrestnemu tveganju t. i. stress test, ki pomeni vpliv vzporednega premika krivulje donosnosti na neto obrestne prihodke banke in na ekonomsko vrednost kapitala banke. Za operativno upravljanje obrestnega tveganja je v banki odgovoren sektor zakladništva. Sektor zakladništva je odgovoren, da izpostavljenost obrestnemu tveganju ne presega limitov. Upravljanje obrestnega tveganja temelji na sistemu limitov izpostavljenosti obrestnemu tveganju. Banka ima postavljen limit za uèinek stress testa, ki se doloèi kot najveèji dovoljen znesek izgube pri vzporednem premiku krivulje donosnosti, in limite po èasovnih razredih, ki so opredeljeni kot najveèja absolutna vrednost zneska razlike med aktivnimi in pasivnimi postavkami (bilanènimi in zunajbilanènimi), ki se jim obrestna mera spremeni v doloèenem obdobju oziroma zapadejo v doloèenem obdobju. Likvidnostno tveganje Banka ima vpeljane postopke za stalno spremljanje in primernost sredstev in mo nosti za njihovo pravoèasno razpolo ljivost, tako tekoèe kot strukturne likvidnosti na dnevnem nivoju skupaj z izraèunavanjem predpisanih "koliènikov likvidnosti", ki jih banka stalno spremlja in tudi napoveduje za prihodnost ob sklepanju posameznih poslov. Postopki upravljanja z likvidnostjo so takšni, da minimirajo likvidnostno tveganje. Zagotavljanje zadostne likvidnosti je prioritetna naloga banke za upravljanje s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev. Cilji upravljanja likvidnosti banke so naslednji: dnevno izpolnjevanje vseh obveznosti povezanih z denarnimi odtoki; izogibanje pridobivanju sredstev po ceni, ki je višja od tr ne ali s prisilno prodajo sredstev pod tr no ceno in izpolnjevanje predpisov, ki urejajo podroèje likvidnosti in obvezne rezerve. Za spremljanje likvidnostnega tveganja sektor raèunovodstva in podpore poslovanju dnevno izraèunava razmerje med terjatvami in obveznostmi za oba razreda nalo b v skladu s sklepom Banke Slovenije in dnevno poroèa vodstvu banke. Sektor zakladništva vsebinsko preverja izraèune koliènikov likvidnosti in poroèa Banki Slovenije. Banka zagotavlja in uravnava svojo likvidnost: z najemom manjkajoèih likvidnih sredstev na medbanènem denarnem trgu (medbanèni denarni trg v Republiki Slovenije in pri tujih bankah v Evrosistemu v obliki nezavarovanih medbanènih likvidnostnih posojil), z najetimi kreditnimi linijami pri drugih bankah, z najemom manjkajoèih sredstev pri ECB preko operacij denarne politike Evrosistema (dolgi, kratki tender), s èrpanjem posojila za èez dan in mejnega posojila pri Banki Slovenije, s pospešenim zbiranjem vezanih vlog pravnih oseb pod ugodnejšimi pogoji za komitenta in s prodajo dol niških vrednostnih papirjev. Banka ima oblikovan sklad primernega finanènega premo enja (vpisana maksimalna zastavna pravica na vrednostnih papirjih, ki se nahajajo na Enotni listi primernega finanènega premo enja ECB v KDD v korist Banke Slovenije). Hkrati banka razpolaga z zadostno kolièino vrednostnih papirjev, na katerih lahko vpiše maksimalno zastavno pravico in jih uvrsti v sklad primernega finanènega premo enja, ter si na ta naèin poveèa sekundarno likvidnost (èrpanje sredstev ECB preko operacij denarne politike ECB in korišèenje posojila za èez dan in mejnega posojila), ki zadošèa za obvladovanje likvidnostnih kriz.

10 Politike upravljanja s tveganji v banki opredeljujejo naslednji krovni dokumenti: Politika upravljanja s kreditnim tveganjem (vkljuèuje tveganje koncentracije); Politika upravljanja s tr nimi tveganji (pozicijsko, obrestno, valutno); Politika upravljanja z operativnim tveganjem; Politika upravljanja z likvidnostnim tveganjem; Politika upravljanja kapitala; Politika nalo b v vrednostne papirje. Kreditno tveganje Kreditno tveganje predstavlja najpomembnejše tveganje v banènem poslovanju, zaradi èesar mu banka posveèa najveè pozornosti. Kreditno tveganje je tveganje oziroma verjetnost, da komitent zaradi katerega koli razloga ne bo poravnal svojih obveznosti v celoti oziroma v dogovorjenem roku. Banka je izpostavljena kreditnemu tveganju kreditnega portfelja, ki vkljuèuje bilanène terjatve (posojila, nalo be v vrednostne papirje, kapitalske nalo be ipd.) in zunajbilanène obveznosti (jamstva, akreditivi, okvirni krediti, terjatve iz izvedenih finanènih instrumentov ipd.) do podjetij, bank, javnega sektorja, samostojnih podjetnikov, obèanov in drugih komitentov. Glede na tveganost posameznega komitenta in v primeru dokazov o oslabitvah banka oceni ustrezne oslabitve finanènih instrumentov. Banka ima vzpostavljen ustrezen kreditni proces, ki vkljuèuje proces odobritve kredita, proces spremljave kredita, proces zgodnjega odkrivanja poveèanega kreditnega tveganja in proces razvršèanja dol nika in/ali izpostavljenosti. Banka ima zagotovljeno jasno razmejitev pristojnosti in nalog med sektorjem poslovanja s podjetji, sektorjem zakladništva in sektorjem poslovanja z obèani ter sektorjem raèunovodstva in podpore poslovanju in slu bo upravljanja tveganj, s èimer je komercialna funkcija loèena od funkcije spremljanja posla in upravljanja tveganj. Banka ima v svojem poslovanju do kreditnega tveganja razmeroma konzervativen pristop, ki se ka e v relativno konzervativni in previdni politiki odobravanja kreditov oziroma prevzemanja kreditnega tveganja, kakor tudi v zelo previdnem pristopu k vrednotenju kreditnih postavk in oblikovanju oslabitev in rezervacij. Veèina nalo b (razen standardiziranih manj tveganih poslov manjših zneskov) je odobrenih na nivoju kreditnega odbora ali kreditne komisije, kar dodatno zmanjšuje nevarnost konflikta interesov in omejuje izpostavljanje prevelikim kreditnim tveganjem. Banka upravlja s kreditnim tveganjem na nivoju posameznega komitenta oziroma posamezne transakcije, ter tudi na nivoju celotnega portfelja. Pri upravljanju kreditnega tveganja banka upošteva veè vidikov, kot so: kvaliteta nalo b (boniteta komitenta, klasifikacija terjatev, slabitve), koncentracija (velika izpostavljenost posameznega komitenta in povezanih oseb, globalni limit zadol evanja posameznega komitenta, panoge, regije,dr ave), valuta (teèajna tveganja, razvrstitev portfelja po valutah in spremljanje usklajenosti z viri), rok dospelosti (razvrstitev portfelja po roènosti in spremljanje usklajenosti z viri), zavarovanje (ugotavljanje in spremljanje kvalitete zavarovanja), vrsta kredita (tekoèi raèun, kratkoroèna posojila, dolgoroèna posojila). Kreditno tveganje, obstojeèe in potencialno, se spremlja v celotnem obdobju poslovnega odnosa s komitentom, to je od prejema vloge in ostale dokumentacije za odobritev posojila do odobritve in dokonènega odplaèila posojila. Banka ima kreditno funkcijo organizirano v dveh tr nih organizacijskih enotah, to je v sektorju poslovanja s podjetji in sektorju poslovanja z obèani, poleg tega pa je banka izpostavljena kreditnemu tveganju tudi pri nekaterih poslih, ki sodijo v pristojnost sektorja zakladništva. Ti trije sektorji so odgovorni za sklepanje poslov in pripravo kreditnega predloga v skladu z internimi akti, ki podrobneje urejajo to podroèje. Sektor raèunovodstva in podpore poslovanju je odgovoren za vodenje poslov, za vse obraèune in vse ostale naloge, ki sodijo v podporno funkcijo. Slu ba upravljanja tveganj spremlja izpostavljenost banke kreditnemu tveganju in ocenjuje primernost oblikovanih oslabitev in rezervacij ter opredeljuje višino potrebnih oslabitev v primeru skupinskega ocenjevanja izpostavljenosti. Banka ima ustrezno razmejene pristojnosti in naloge med tr nimi enotami in enoto podpore poslovanju (zaledne slu be) in upravljanja tveganj,vkljuèno z vodstvenimi ravnmi. Slu ba upravljanja tveganj in sektor raèunovodstva in podpore poslovanju za vodstvo banke in pooblašèene osebe zagotavljata razliène preglede in poroèila o obvladovanju kreditnega tveganja. Poroèanje o kreditni izpostavljenosti po komitentih, poroèila o veliki izpostavljenosti in druga redna poroèila, povezana s kreditnim tveganjem, se praviloma pripravljajo na meseèni osnovi, poroèila o neplaèilih pa dnevno.

11 Tržna tveganja Banka v svojem poslovanju prevzema tr na tveganja, to je tveganja spremembe poštene vrednosti finanènih instrumentov zaradi spreminjanja tr nih cen.tr na tveganja so posledica odprtih pozicij obrestnih, valutnih in lastniških instrumentov, ki so vsi izpostavljeni splošnim in specifiènim spremembam na trgu, kot so spremembe obrestnih mer, deviznih teèajev in cen delnic. Banka ima metodologijo ocenjevanja izpostavljenosti tr nim tveganjem in ocenjevanja prièakovanih mo nih izgub, ki temelji na razliènih predpostavkah in scenarijih. Uprava banke doloèa limite, sprejemljive izpostavljenosti tveganjem, ki se redno spremljajo. Za tr no tveganje ima banka sprejeto politiko trgovanja, ki opredeljuje instrumente in naèin trgovanja. Valutno tveganje Finanèni polo aj in denarni tokovi banke so izpostavljeni vplivu nestanovitnosti deviznih teèajev. Valutno tveganje banke se spremlja in upravlja na dnevni ravni. Banka izvaja dokaj konservativno politiko upravljanja valutnih tveganj, saj minimira valutno tveganje z vsakodnevnim zapiranjem odprte valutne pozicije. Limiti dopustnih izpostavljenosti po posameznih valutah so nadzorovani dnevno in potrjeni s strani uprave banke. Obrestno tveganje Obrestno tveganje v banki se ka e kot tveganje vpliva spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke banke ter kot tveganje vpliva spremembe obrestnih mer na pošteno vrednost finanènih instrumentov s fiksno obrestno mero. Ob tem spremembe obrestnih mer vplivajo tudi na ekonomsko vrednost kapitala banke, ker se spreminja sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov iz naslova banènih sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilanènih pozicij. Nekateri finanèni instrumenti, kot npr. nalo be v kapital, niso neposredno izpostavljeni obrestnemu tveganju. Obrestno tveganje izhaja iz obrestno obèutljivih sredstev, ki imajo razliène zapadlosti in drugaèno dinamiko spreminjanja variabilnih obrestnih mer kot obveznosti do virov sredstev. Banka spremlja in upravlja izpostavljenost obrestnim tveganjem na podlagi metodologije obrestnih razmikov in testa izjemnih situacij za razliène scenarije za gibanje obrestnih mer. Teste izjemnih situacij banka izvaja za vpliv obrestnih mer za 1 odstotno toèko za vpliv obrestnih mer na neto obrestne prihodke in za 2 odstotni toèki za vpliv na ekonomsko vrednost kapitala, kar je v skladu s priporoèili odbora za nadzor bank pri Banki za mednarodne poravnave (BIS). Cilj upravljanja obrestnega tveganja je minimiranje nihanja neto obrestnih mar zaradi volatilnosti obrestnih mer na trgu. Izpostavljenost banke obrestnim tveganjem se spremlja in upravlja na podlagi metodologije obrestnih razmikov. Poroèila vsebujejo analizo obrestne obèutljivosti po posameznih èasovnih pasovih, vkljuèujejo obrestno obèutljive bilanène in zunajbilanène postavke, ki se spremljajo po posameznih vrstah obrestnih mer in po èasovnih pasovih glede na njihovo zapadlost oziroma datum ponovnega doloèanja obrestnih mer. Z namenom spremljanja obèutljivosti na spremembo obrestnih mer uporablja banka tehnike, s katerimi sledi tr ni vrednosti in obrestnim prihodkom (z merjenjem obèutljivosti obrestnih prihodkov). Uprava banke doloèa limite sprejemljivih obrestnih razmikov po posameznih èasovnih pasovih, ki se redno spremljajo. Tveganje iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgovalnega portfelja Tveganje iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgovalnega portfelja se v banki ka e kot tveganje vpliva spremembe tr nih teèajev lastniških vrednostnih papirjev v trgovalnem portfelju na rezultat poslovanja banke. Pri izraèunu izpostavljenosti tveganju, ki izhaja iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgovalnega portfelja, se uporablja ocena najveèje prièakovane izgube ob uporabi 99odstotne statistiène stopnje zaupanja ter 10 dnevnega nalo benega horizonta na osnovi 5letne serije podatkov. Likvidnostno tveganje Banka je izpostavljena dnevnim odlivom denarnih sredstev iz naslova vlog preko noèi, transakcijskih raèunov, zapadlih vlog, èrpanj posojil ter plaèanih garancij. Likvidnostne situacije banke ne predstavljajo le aktivnosti za zagotavljanje ustreznih denarnih tokov, temveè tudi razpolo ljivost likvidnih sredstev, s katerimi je mogoèe tekoèe izpolnjevati zapadle finanène obveznosti do strank. V skladu z navedenim banka izraèunava in redno poroèa številne likvidnostne kazalce (v povezavi s sredstvi, z obveznostmi, povezava med sredstvi in obveznostmi). Kratkoroèna neusklajenost je v okviru sprejemljivih okvirov upoštevaje napoved o stabilnosti vpoglednih vlog, ki ka ejo stabilno rast. Sposobnost banke, da v èasu redno poravnava svoje tekoèe obveznosti, je zagotovljena. Morebitne neusklajenosti med prilivi in odlivi banka brez te av usklajuje tudi z aktivacijo sekundarne likvidnosti, to je z uporabo instrumentov centralne banke. Uprava banke doloèa limite za dele dospelih nalo b, ki so na voljo za pokrivanje odlivov, ter najni ji obseg mo nosti izposoje na medbanènem trgu za pokrivanje odlivov tudi v primeru neprièakovanih veèjih odlivov.

12 Upravljanje likvidnosti in program upravljanja likvidnosti banke leta vgrajuje v vsakokratni letni naèrt poslovanja banke. V letnem naèrtu poslovanja so navedene temeljne usmeritve vodenja likvidnosti banke, ki jih banka vgrajuje v aktivnosti meseènega naèrta likvidnosti banke in v dnevno operativno izvajanje likvidnosti banke. Iz naèrta so razvidne tudi tehnika in postopki spremljanja in nadzorovanja likvidnosti banke. Vse bistvene spremembe naèrtovanih prilivov in odlivov sredstev in nalo b banka posodobi v novi verziji naèrta likvidnosti banke za tekoèi mesec in za mesece do konca leta. Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje izgub kot posledice: neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi, delovanja sistemov, zunanjih dejavnikov. Banka k upravljanju operativnega tveganja pristopa v prvi vrsti z uèinkovitimi notranjimi kontrolami in razmejitvijo pristojnosti pri vseh postopkih, z ustreznim nadzorom vseh procesov, ustreznim varovanjem, opredeljenimi postopki v primeru izjemnih situacij ter nenazadnje z zavarovanjem doloèenih tveganj. Banka ima vzpostavljen sistem za spremljanje operativnega tveganja oziroma škodnih dogodkov, ki so posledica operativnega tveganja. Upravljanje z operativnim tveganjem se postopoma implementira na vseh nivojih banène organizacije in poveèuje zavedanje glavnih vidikov operativnega tveganja kot posebne vrste tveganja, ki ga je potrebno upravljati. Strateško tveganje Strateško tveganje je posledica prepoèasne identifikacije trendov v banènem sektorju ali pa sprejemanje napaènih odloèitev na osnovi teh trendov. To ima lahko za posledico pomembne poslovne odloèitve, ki se lahko poka ejo kot neustrezne in neprimerne za doseganje dolgoroènih poslovnih ciljev banke in jih je te ko ali pa celo nemogoèe popraviti. Kot del upravljanja banke je upravljanje strateškega tveganja v pristojnosti uprave banke, ki v sodelovanju z nadzornim svetom doloèa pozicioniranje banke z vidika tveganja in doloèa strateške usmeritve banke. Strateško tveganje se ocenjuje predvsem s kvalitativnimi metodami. Zato banka stalno spremlja domaè in tuje finanène trge in jim v okviru stalnega procesa spremljanja prilagaja svoje strateške usmeritve. Uprava banke redno v okviru dolgoroènega naèrtovanja poslovanja preverja ustreznost sprejete strategije poslovanja banke. To zagotavlja, da banka lahko ustrezno reagira na spremembe v okolju s prilagoditvijo svojega poslovnega modela ali svojih procesov poslovanja. Tveganje dobièkonosnosti Tveganje dobièkonosnosti predstavlja tveganje, da banka ne bo mogla zagotavljati ustreznega nivoja dobièkonosnosti skozi daljše obdobje, kar bi banki onemogoèalo ali ote evalo njen razvoj. Upravljanje tveganja dobièkonosnosti je sestavni del upravljanja banke in ga nadzira uprava banke. Kljuèni element upravljanja tveganja dobièkonosnosti je zagotavljanje ustrezne strukture bilance stanja banke, ki zagotavlja ustvarjanje ustreznega nivoja dobièka v daljšem obdobju. Za izogibanje tveganju dobièkonosnosti banka redno spremlja svoje poslovanje in uprava tekoèe analizira rezultate poslovanja. Banka uporablja pri vrednotenju posameznih postavk v svojih izkazih konzervativne pristope, ki zagotavljajo, da banka ustrezno vrednoti svoja sredstva in obveznosti. Tveganje ugleda Tveganje ugleda je tveganje neugodnih uèinkov, ki so posledica poslabšanja ugleda banke pri kljuènih zainteresiranih osebah. Ti uèinki vkljuèujejo izpad dohodka, izgubo, zmanjšanje števila komitentov in zni anje vrednosti delnic banke. V storitvenih dejavnostih, kot je tudi banèništvo, kjer razlike med razliènimi ponudniki niso jasno razvidne ali pa so nematerializirane, je ugled banke ter sloves poštenosti, korektnosti in dobrega upravljanja eden najpomembnejših sredstev banke. Izguba ali poslabšanje ugleda ima lahko zelo hude posledice. Kljuèna toèka uèinkovite izgradnje in vzdr evanja ugleda banke je pospeševanje poslovne kulture, ki temelji na integriteti in etiènem poslovanju kot kljuènih vrednotah ter vzpodbuja preprièanje, da mora vsaka poslovna odloèitev temeljiti na temeljnih etiènih vrednotah banke, ki so opredeljena v Politiki strokovnih in etiènih standardov èlanov uprave in nadzornega sveta Gorenjske banke.

13 2. Informacije o osebah, vkljuèenih v razkritja ( 11. èlen Sklepa o razkritjih bank in hranilnic) Gorenjska banka, d. d., Kranj (v nadaljevanju banka) je samostojna slovenska delniška dru ba, ki opravlja univerzalne banène posle. Poglavitna funkcija banke je sprejemanje vlog pravnih in fiziènih oseb ter odobravanje kreditov iz prejetih vlog v svojem imenu in za svoj raèun. Poleg tega pa banka nudi še razliène druge finanène storitve. Banka ni javna delniška dru ba in z delnicami ne trguje na organiziranem trgu kapitala. Banka ni vkljuèena v nadzor na konsolidirani podlagi znotraj EU, zato zahteve glede razkritij izpolnjuje na posamièni podlagi. Banko vodi trièlanska uprava banke, katere predsednik je g. GorazdTrèek. Poslovni naslov banke je: Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, Slovenija. Gorenjska banka, d. d., Kranj, ni èlanica finanènega ali banènega holdinga in ne pripravlja konsolidiranih raèunovodskih izkazov za potrebe nadzora na konsolidirani podlagi. Skupino Gorenjske banke sestavljajo Gorenjska banka, d. d., Kranj, odvisni dru bi ImobiliaGBK, d. o. o., Kranj, ki je v 100odstotni lasti banke in Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, ki je v 82,05odstotni lasti banke ter pridru ena dru ba Skupna, d. d., Ljubljana, v 26,0269odstotni lasti banke. Banka je v raèunovodsko politiko zapisala sodila, na podlagi katerih je odvisno dru bo z vidika konsolidiranih raèunovodskih izkazov opredelila kot nepomembno. Ker dru be posamièno in vse skupaj ustrezajo sodilom nepomembnosti, banka odvisnih dru b ni konsolidirala oziroma ni izdelala konsolidiranih raèunovodskih izkazov. Nalo bo v kapital pridru ene dru be je v raèunovodskih izkazih banke obraèunala po kapitalski metodi. V skupini Gorenjske banke ni dejanskih ali pravnih ovir za prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno in podrejenimi dru bami. Vse podrejene dru be skupine Gorenjske banke, ki niso vkljuèene v konsolidacijo po Sklepu o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi, izpolnjujejo zahtevan minimum kapitala. Skupni znesek primanjkljaja kapitala je 0.Gre za naslednje firme: ImobiliaGBK, promet z nepremièninami in hipotekarnimi posli, d. o. o., Kranj, Gorenjski glas, èasopisno podjetje, d. o. o., Kranj, Skupna pokojninska dru ba, d. d., Ljubljana.

14 3. Kapital in kapitalske zahteve Kapital banke se deli na tri kategorije: temeljni kapital, dodatni kapital I in dodatni kapital II. Izraèuna se kot vsota teh treh kategorij, ob upoštevanju odbitnih postavk, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala, ob upoštevanju razmerij med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala in ob upoštevanju namena posameznih kategorij kapitala. Temeljni in dodatni kapital I se lahko uporabita za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditna, operativna ter tr na tveganja, dodatni kapital II pa samo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tr na tveganja, razen kapitalskih zahtev za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke. Banka izpolnjuje predpisana razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala. Banka v temeljnem kapitalu upošteva naslednje sestavine: vplaèani osnovni kapital in kapitalske rezerve, rezerve iz dobièka, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen, ki so zmanjšane za naslednje odbitne postavke: lastne delnice, neopredmetena dolgoroèna sredstva. Banka v kapital všteva del zneska drugih rezerv iz dobièka. Z razporeditvijo dobièka v druge rezerve iz dobièka je pokazala, da kratkoroèno nima namena tega zneska namenjati za izplaèilo in bo znesek drugih rezerv ostal še naprej sestavina kapitala. Del drugih rezerv je opredeljen tako, da se do nadaljnjega ne predvideva, da bo namenjen delitvi. Banka v temeljni kapital ne vkljuèuje zadr anih dobièkov in tisti del drugih rezerv, za katerega se ne predvideva, da do nadaljnjega ne bo razdeljen. Banka v dodatnem kapitalu I upošteva 80 % zneska pozitivnih uèinkov iz prese ka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in dele i, razpolo ljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti. Banka nima dodatnega kapitala II. Banka nima hibridnih instrumentov. Vplaèani osnovni kapital in kapitalske rezerve izpolnjujejo predpisane pogoje za sestavine temeljnega kapitala.

15 Banka za izraèunavanje kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardizirani pristop. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izraèuna v višini 8 % tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izraèunanih v skladu z doloèbami 5. èlena Sklepa o izraèunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (v nadaljevanju: sklepa). Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti banka izraèuna po posameznih kategorijah izpostavljenosti, in sicer kot zmno ek vrednosti izpostavljenosti in ute i tveganja. Vrednost izpostavljenosti iz posamezne postavke sredstev je enaka njeni knjigovodski vrednosti, vrednost izpostavljenosti iz posamezne zunajbilanène postavke pa je izraèunana glede na konverzijske faktorje, ki so odvisni od tveganja. Ute tveganja posamezne izpostavljenosti se doloèi glede na kategorijo izpostavljenosti in glede na stopnjo kreditne kvalitete. Banka izpolnjuje predpisana razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala. Njen dodatni kapital I ne presega zneska temeljnega kapitala. Banka nima hibridnih instrumentov in dodatnega kapitala II. Spodnja tabela povzema sestavine kapitala, kapitalske zahteve in koliènik kapitalske ustreznosti. (v tisoè EUR) Temeljni kapital Vplaèani osnovni kapital () Lastne delnice in v zavarovanje prejete lastne delnice * (26.441) (26.314) Kapitalske rezerve Rezerve in zadr ani dobièek () Neopredmetena dolgoroèna sredstva (3.090) (3.242) () Prese ki iz prevrednotenja (PP) bonitetni filtri (6.434) Skupaj temeljni kapital Dodatni kapital I Popravek prese ka iz prevrednotenja v zvezi s finanènimi sredstvi RZP % delnice in dele i Skupaj dodatni kapital I Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala () Nalo be v druge kreditne ali finanène institucije, ki posamièno presegajo 10% kapitala druge kreditne ali finanène institucije (5.943) (29.184) () Udele be v zavarovalnicah in pokojninskih dru bah (4.399) (4.136) () Prese ek nalo b v druge kreditne ali finanène institucije, ki posamièno ne presegajo 10 % kapitala druge kreditna ali finanène institucije Skupaj odbitne postavke od temeljnega kapitala (10.278) (32.875) Skupaj odbitne postavke od dodatnega kapitala I (64) (445) Skupaj temeljni kapital (za namen kapitalske ustreznosti) Skupaj kapital (za namen kapitalske ustreznosti) Kapitalske zahteve Kapitalske zahteve za kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke: Enote regionalne ali lokalne ravni dr av 3 4 Osebe javnega sektorja Institucije Podjetja Banèništvo na drobno Zapadle postavke Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Ostale izpostavljenosti Kapitalske zahteve za tr na tveganja Kapitalska zahteva za operativna tveganja Skupaj kapitalske zahteve Koliènik kapitalske ustreznosti 14,07 % 15,14 % * V zavarovanje prejete lastne delnice so ovrednotene po zadnji znani transakcijski ceni.

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018

Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Razkritja Skupine UniCredit Slovenija za 1Q 2018 Banke so zavezane k razkrivanju določenih informacij, kar naj bi omogočilo zadostno informiranje potencialnih

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE Vsebina I POSLOVNO POROČILO... 5 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA... 7 2 PREDSTAVITEV... 8 3 KLJUČNI DOGODKI V PRVEM POLLETJU 2013...

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ILUMINA WAX trgovina in proizvodnja d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

Microsoft Word - SRS A.doc

Microsoft Word - SRS A.doc Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Predelava termoplastov VARSPOJ, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj 15. 10. 2018 RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj MSRP 16 MRS 17 OPREDELITEV POJMA 'NAJEM' V skladu z MSRP 16 je najem pogodba ali del pogodbe, ki prenaša pravico do uporabe identificiranega

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Metodologija SREP v okviru EMN v manj pomembnih institucijah

Metodologija SREP v okviru EMN v manj pomembnih institucijah Metodologija SREP v okviru EMN v manj pomembnih institucijah izdaja 2019 Posodobitev v letu 2019 Razvoj in izvajanje metodologije v EMN Vsi pristojni nacionalni organi (PNO) od leta 2018 uvajajo metodologijo

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska PS družba za projektiranje in izdelavo strojev

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016 Ljubljana, 31. 8. 2017 Vsebina IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA... 2 1 OSNOVNI PODATKI... 3 2 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 4 3 POMEMBNEJŠI DOGODKI... 6 4 POJASNILA K LOČENIM IN KONSOLIDIRANIM

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska CLEANGRAD, proizvodnja kovinskih konstrukcij in

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska AVTOSTORITVE ROGELJ avtokleparstvo in trgovina,

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava, SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: 01.05.2019 Vipava, 01.05.2019 S Sklepom o višini obrestnih mer za posamezne vrste vlog, depozitov in kreditov (v nadaljevanju:

Prikaži več

Obvestilo za poročevalce z dne 10

Obvestilo za poročevalce z dne 10 Obvestilo za poročevalce z dne 10.04.2019 Obvezniki poročanja oddajo poročilo SFR (statistike finančnih računov) preko spletne strani AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve),

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KOOP TRGOVINA trgovina in posredništvo d.o.o. Izdano

Prikaži več

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno povečujejo predvsem vloge gospodinjstev in predstavljajo

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl

Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubl Šestnajsta redna letna skupščina delničarjev - 13.7.2010 Sklepi 16. redne skupščine delničarjev z dne, 13. julija 2010 Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje

Prikaži več

Mesečna informacija_marec_2016.pub

Mesečna informacija_marec_2016.pub MAREC KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Upočasnjevanje krčenja bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se je v začetku leta nadaljevalo, konec januarja je bila medletno nižja za,%. Medletno

Prikaži več

POLITIKA SKLADNOSTI POSLOVANJA Osnovni podatki Naziv: Politika skladnosti poslovanja Opis: Politika skladnosti poslovanja opredeljuje organizacijsko u

POLITIKA SKLADNOSTI POSLOVANJA Osnovni podatki Naziv: Politika skladnosti poslovanja Opis: Politika skladnosti poslovanja opredeljuje organizacijsko u POLITIKA SKLADNOSTI POSLOVANJA Osnovni podatki Naziv: Politika skladnosti poslovanja Opis: Politika skladnosti poslovanja opredeljuje organizacijsko umeščenost, vlogo in odgovornost funkcije skladnosti

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur Stran 13006 / Št. 86 / 29. 12. 2016 Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13 in 55/15:

Prikaži več

Razkritja skupine UniCredit Slovenija za leto 2018

Razkritja skupine UniCredit Slovenija za leto 2018 Razkritja skupine UniCredit Slovenija za leto 2018 Razkritja skupine UniCredit Slovenija za leto 2018 Banke so zavezane k razkrivanju določenih informacij, kar naj bi omogočilo zadostno informiranje potencialnih

Prikaži več

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA ( IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Sklepa o poročanju

Prikaži več

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro L 301/6 Uradni list Evropske unije 12.11.2013 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november

Prikaži več

(Microsoft Word - Kon\350na_PPDFT politika_V1_JB.docx)

(Microsoft Word - Kon\350na_PPDFT politika_V1_JB.docx) Politika za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma 1. Uvod Nova KBM ima sedež v Mariboru, v Sloveniji in je nadzorovana s strani Urada RS za preprečevanje pranja denarja in Banke

Prikaži več

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane BONITETNO POROCILO Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje 1 Podjetje: Naslov: Dejavnost: J 58.190 DRUGO ZALOŽNIŠTVO Matična številka:

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne 28.06.2019 V S E B I N A Stran 1 SPLOŠNE DOLOČBE... 3 2 AKTIVNE OBRESTNE MERE... 5 2.1 KREDITI FIZIČNIM OSEBAM... 5 2.1.1 POTROŠNIŠKI KREDITI...

Prikaži več

3

3 SIVENT, d.d., Ljubljana NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO družbe SIVENT, d.d., Ljubljana in NEREVIDIRANO KONSOLIDIRANO POLLETNO POROČILO Skupine SIVENT za obdobje 1.1. 30.6.2014 Ljubljana, avgust 2014 Pregled

Prikaži več

Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 2015

Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 2015 Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 215 2 Ključni podatki Preglednica 1: Ključni finančni in drugi podatki za NLB Skupino in NLB d.d. Ključni podatki izkaza poslovnega

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrepi pri reviziji zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih

Prikaži več

Decision of the European Central Bank of 18 April 2019 on the total amount of annual supervisory fees for 2019

Decision of the European Central Bank of 18 April 2019 on the total amount of annual supervisory fees for 2019 SL SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/[XX*] z dne 18. aprila 2019 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2019 (ECB/2019/10) SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE ob upoštevanju Pogodbe o

Prikaži več

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

Microsoft Word - UNI_ Divković_Zorica_1982_ pdf

Microsoft Word - UNI_ Divković_Zorica_1982_ pdf UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO FINANČNA ANALIZA PRI OBVLADOVANJU KREDITNEGA TVEGANJA NA PRIMERU MEDNARODNE FINANČNE INŠTITUCIJE FINANCIAL ANALYSIS IN MANAGEMENT

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014

Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014 Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014 2 Kazalo Poslovno poročilo 3 Ključni trendi in aktivnosti 4 Ključni finančni podatki 6 Komentarji k izkazu poslovnega izida 8 Komentarji k izkazu finančnega

Prikaži več

Microsoft Word - Vidmar-Tatjana.doc

Microsoft Word - Vidmar-Tatjana.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZMANJŠEVANJE KREDITNEGA TVEGANJA IN METODOLOGIJA OBLIKOVANJA REZERVACIJ V POSLOVNI BANKI Študentka: Tatjana Vidmar Naslov: Danila

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več