RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA PODPORO JAMARSTVU

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Grega Drole RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA PODPORO JAMARSTVU Diplomsko delo Maribor, april 2020

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Grega Drole RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA PODPORO JAMARSTVU Diplomsko delo Maribor, april 2020

3 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA PODPORO JAMARSTVU Diplomsko delo Študent(ka): Študijski program: Usmeritev: Mentor(ica) FERI: Grega Drole Visokošolski študijski program Informatika in tehnologije komuniciranja Razvoj informacijskih sistemov doc. dr. Domen Verber Lektor(ica): Taja Gornik-Baraga, univ. dipl. bibl., bibliotekarska specialistka in predmetna učiteljica slov. jezika s književnost

4 Zahvala Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Domnu Verberju za pomoč pri izdelavi diplomskega dela in moji družini za podporo med študijem. i

5 Razvoj mobilne aplikacije za podporo jamarstvu Ključne besede: kras, jame, jamarstvo, kataster jam, Android, React Native, aplikacija, LIDAR UDK: (043.2) Povzetek Predstavljen je razvoj Android mobilne aplikacije za podporo jamarstvu, s katero želimo olajšati uporabniku dostop do podatkov slovenskega katastra jam. Na začetku razvoja aplikacije smo preučili že obstoječe aplikacije. Sledila je pretvorba in strukturiranje razpoložljivih podatkov, ki bodo uporabljeni v aplikaciji. Nato smo opisali same funkcionalnosti aplikacije ter predstavili njen uporabniški vmesnik. Na koncu smo predstavili še razvoj ključnih delov aplikacije kot način shranjevanja in pridobivanja podatkov in prikazovanje jam na kartah različnih podlag (topografske, lidar, ortofoto). ii

6 Development of a mobile application to support caving Keywords: karst, caves, caving, cave cadastre, Android, React Native, application, LIDAR UDC: (043.2) Abstract Here is presented the development of an Android application to support caving, with which we want to facilitate the user's access to the Slovenian cave cadastre. At the beginning of the application development, we examined the already existing applications. This was followed by the conversion and structuring of the available data to be used in the application. We then described the functionality of the application itself and presented its user interface. Finally, we presented the development of key parts of the application as a way of storing and retrieving data, displaying caves on maps of various bases (topographic, lidar, orthophoto). iii

7 KAZALO 1 UVOD PREGLED SORODNIH APLIKACIJ Kataster jam JZS Geopedia ekataster jam Uporabniška izkušnja pregledanih aplikacij na mobilnem telefonu NAČRTOVANJE APLIKACIJE Pomembne uporabljene tehnologije React Native z Typescript Google Firebase - Realtime Database Mapbox ArcGIS API za JavaScript DotSpatial.Projection Visual Studio Code Strukturiranje podatkov Pretvorba podatkov Opis funkcionalnosti aplikacije IMPLEMENTACIJA APLIKACIJE Podatkovna baza jam Prikaz in združevanje lokacij jam Prikaz jam na LIDAR podlagi Navigacija Lokalizacija iv

8 5 TESTIRANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE Rezultati ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA v

9 KAZALO SLIK Slika 2.1.1: Filter in seznam jam v katastru JZS in IZRK ZRC SAZU... 4 Slika 2.1.2: Primer podrobnosti jame in zapisnika jame... 5 Slika 2.3.1: Prikaz jam in posamezne jame na različnih podlagah... 6 Slika 3.2.1: Primer povezave osnovnega podatka in podatki za zemljevid ter seznam. 10 Slika 3.2.2: Struktura podatkovne baze Slika 3.3.1: Pretvorba Gauß-Krügerjevih v WGS84 koordinate Slika 3.4.1: Osnovni pogledi katastra Slika 3.4.2: Seznam jam Slika 3.4.3: Zemljevid jam na topografski podlagi Slika 3.4.4: Podrobnosti jame Slika 3.4.5: Nastavitve Slika 4.1.1: CaveEx projekt uspešno dodan med projekti Slika 4.1.2:»build-gradle«odvisnosti v aplikaciji Slika 4.1.3: Struktura podatkovne baze Slika 4.1.4: Pravila baze Slika 4.1.5: Pridobivanje celotne vsebine dokumenta Slika 4.1.6: Načini iskanja dokumentov Slika 4.1.7: Pridobitev vsebine dokumenta s funkcijo val() Slika 4.1.8: Primer objekta, ki ga vrne equalto() funkcija, ko iščemo posamezno jamo 21 Slika 4.1.9: Povezava indeksa in ključa objekta, ki ima vsebino za seznam ali zemljevid Slika 4.2.1: Seznam žetonov Slika 4.2.2: Seznam stilov Slika 4.2.3: Komponenta MapView Slika 4.2.4:»UserLocation«in»Camera«komponenti Slika 4.2.5: GeoJSON objekt tipa»featurecollection« Slika 4.2.6: Pretvorba podatkov v obliko GeoJSON tipa»featurecollection« Slika 4.2.7: Komponenta Shape Source vi

10 Slika 4.2.8: Komponenti»CircleLayer« Slika 4.2.9: Stili markerjev Slika : Komponenta»SymbolLayer« Slika : Stil oznake markerjev Slika : Končna struktura komponente, s katero smo prikazali markerje Slika : Končni izgled zemljevida s topografsko podlago Slika 4.3.1: Definiranje tipa z ArcGIS moduli Slika 4.3.2: Asinhrono in postopno nalaganje ArcGIS modulov Slika 4.3.3: Definiranje ArcGIS zemljevida in pogleda Slika 4.3.4: Definiranje in vstavljanje LIDAR podlage Slika 4.3.5: Pridobivanje podatkov iz lokalne shrambe Slika 4.3.6: Ustvarjanje URL objekta podatkov Slika 4.3.7: Definiranje prikazovalnika markerjev Slika 4.3.8: Definiranje in vstavljanje podlage s podatki jam Slika 4.3.9: Definiranje pripomočkov Slika : WebView komponenta Slika : Lege jame, prikazane na LIDAR podlagi Slika 4.4.1: Datoteka App.tsx z»react-native-gesture-handler« Slika 4.4.2: Kreiranje "stack" navigatorja Slika 4.4.3: Konfiguracije komponente»navigator« Slika 4.4.4: Definiranje zaslona v navigatorju Slika 4.4.5: Navigacijski kontejner aplikacije Slika 4.4.6: Funkcija "resetandredirectto" Slika 4.4.7: Funkcija "dispatch" Slika 4.4.8: Primer preusmeritve z dodatnimi parametri Slika 4.4.9: Seznam tipiziranih navigacijskih parametrov Slika : Vstavljanje navigacijskih parametrov v funkcijo "createstacknavigator". 39 Slika : Tipiziranje zaslona, ki uporablja zemljevid Slika : Pridobivanje tipiziranih parametrov iz poti Slika 4.5.1: Objekt, v katerem so lokalizirani nizi vii

11 Slika 4.5.2: Uporaba lokaliziranih nizov Slika 5.1.1: Ocene enostavnosti uporabe Slika 5.1.2: Ocene izgleda aplikacije Slika 5.1.3: Ocene odzivnosti aplikacije SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC GPX GPS Exchange format API Application programming interface CSV Comma-seperated values JSON JavaScript Object Notation LIDAR Light Detection and Ranging XLSX Microsoft Excel Files npm Node Package Manager JZS Jamarska Zveza Slovenije IZRK ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti DZRJ Ljubljana - Društvo za raziskovanje jam Ljubljana AMD Asynchronous Module Definition EPSG European Petroleum Survey Group viii

12 1 UVOD Kraške pojave lahko opazujemo povsod po Sloveniji, kjer so karbonatne kamenine. Te kamenine predstavljajo okoli 43% slovenskega ozemlja [4]. Med najbolj znane kraške pojave spadajo jame. Trenutno je v Sloveniji registriranih več kot jam. To število se, zaradi novih najdb veča, z vsakim mesecem. Število in prirast novo raziskanih jam nakazuje, da je raziskovanje kraških pojavov zelo zanimivo in intenzivno, saj jame išče in raziskuje vedno več ljudi, ki v svojem prostem času uporabljajo različno mobilno tehnologijo. Ta tehnologija jim mora nuditi željene podatke v čimkrajšem možnem času. Podatki o jamah so vedno bolj zanimivi tudi za turiste, ki želijo bolj natančno spoznati deželo v kateri se nahajajo. Trenutno do podatkov o registriranih jamah lahko dostopamo z več spletnimi aplikacijami, ki so delno prirejene za mobilne telefone. Pri teh aplikacijah se uporabnik večkrat sooči z nepreglednostjo, porušitvijo strukture strani, dolgotrajnim postopkom pridobivanja željene informacije, nepravilnim delovanjem zaslona na dotik, nedelovanjem funkcionalnosti strani in menijev ter oteženo navigacijo zaradi nepravilne prilagoditve določene informacije na velikost telefonskega zaslona. Hiter in enostaven dostop do željenih osnovnih podatkov o že raziskanih jamah lahko raziskovalcem zelo olajša njihovo delo na terenu. Tak dostop lahko nudi uporaba preproste in pregledne mobilne aplikacije. Na podlagi tega smo si zastavili vprašanja: RV1: Ali obstajajo kakšne mobilne aplikacije, ki ponujajo dostop do katastra jam? RV2: Kako bomo, s pomočjo mobilne aplikacije, poenostavili dostop do katastra jam? V okviru diplomskega dela bomo predstavili razvoj mobilne aplikacije za podporo jamarstvu v Sloveniji, s katero bi lahko posamezniki dostopali do podrobnosti posameznih jam preko svojega telefona, kjerkoli je teren pokrit z mobilnim signalom. 1

13 Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo ustvarili tezo: H1: Z našo aplikacijo bomo olajšali uporabnikom dostopnost do razpoložljivih podatkov o trenutno registriranih jamah, kjerkoli v Sloveniji. Predpostavljamo, da na trgu trenutno ni nobene druge podobne aplikacije, namenjene samo za mobilni telefon in da osebe, ki želijo priti do obstoječih podatkov o jamah potrebujejo poenostavljen dostop preko svojega mobilnega telefona. Za diplomsko delo bomo izdelali aplikacijo za operacijski sistem Android z ogrodjem React Native. Podatke o trenutno registriranih jamah v Sloveniji, ki so na voljo samo v slovenščini, bomo zaradi zakonskih omejitev (ZON 1999 [11] in Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot 2004 [8]), uporabniku omejili samo na prikaz določenih podatkov o jami. Delo bomo začeli z iskanjem in pregledom literature. Sledile bodo analize raznovrstnih obstoječih aplikacij, namenjenih primarno za uporabo preko spletnega brskalnika, ki so lahko osnova za razvoj mobilne aplikacije. Nadaljevali bomo z načrtovanjem strukture podatkov ter aplikacije, kjer bomo preučili vse predvidene namene uporabe, kot so: brskanje po seznamu jam in kartah, pregled podatkov posamezne jame, navigacijo dostopa do jame ter oblikovanje uporabniškega vmesnika. V zadnjem koraku bomo začeli razvijati aplikacijo z ogrodjem React Native, ki bo povezana s podatkovno bazo Google Firebase, na kateri bodo vsi podatki o trenutno registriranih jamah. Ti podatki bodo ustvarjeni s pomočjo posebnega programa, ki lahko prebere Excel datoteko in shrani rezultate v bolj primerno obliko za shranjevanje v podatkovne baze. 2

14 2 PREGLED SORODNIH APLIKACIJ 2.1 Kataster jam JZS Kataster JZS je uradni digitalni kataster jam Jamarske zveze Slovenije (JZS) in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK ZRC SAZU), ki je interno na voljo jamarjem. Za uporabo katastra potrebujemo račun, ki ga lahko pridobimo s registracijo, če smo aktivni član kateregakoli jamarskega društva v Sloveniji. Kataster jamarjem ponuja lokacije jam na topografskih kartah Slovenije različnih meril. Topografske podlage se dinamično spreminjajo, ko se uporabnik približuje določeni točki. Te podlage so: Državne pregledne topografske karte (1: , 1: , 1:50 000, 1:25 000) in Temeljni topografski načrti (1:10 000, 1:5 000). Uporabnik ima možnost nalaganja svojih podatkov na zemljevid, ki so lahko formata GPX, GeoJSON ter možnost uporabo različnih orodij (merjenje dolžin, profili terena, izračun površin ). Dostopanje do podatkov posameznih jam je omogočeno preko zemljevida ali seznama, ki vsebuje filter za lažje iskanje željene jame. Filtrira lahko po katastrski številki, imenu, tipu jame, globini Uporabniku je na voljo 14 javnih podatkov kot so: dimenzije, koordinate, tip jame, pomembni datumi in podatki o izdelovalcu dokumentacije in naravovarstveni režim. Nekatere jame imajo na voljo podatke o dostopu in okolici jame, opis vhodnih delov jame, podrobnosti o vrsti razpoložljive dokumentacije in tehnične zapisnike, kjer je opisan priporočen način tehničnega opremljanja jame v primeru ponovnega raziskovanja. 3

15 Slika 2.1.1: Filter in seznam jam v katastru JZS in IZRK ZRC SAZU 4

16 Slika 2.1.2: Primer podrobnosti jame in zapisnika jame 2.2 Geopedia To je spletni zemljevid namenjen za širšo javnost, preko katerega lahko uporabniki dostopajo do različnih prostorskih podatkov, ki so združeni v zbirke kot so rekreacije, fotografije, šport, turizem, vreme in drugo. Za uporabo portala ni potrebna registracija in je popolnoma brezplačna. Geopedia ponuja možnost pregleda zemljevida z vsemi, do sedaj odkritimi, jamami v Sloveniji. Uporabnik lahko preklaplja med tremi podlagami kot so ortofoto, relief in topo Slovenije. Do podrobnih podatkov o posamezni jami lahko uporabnik dostopa le preko zemljevida. Zaradi zakonskih omejitev je uporabniku na voljo le 12 podatkov. To so: katastrska številka, ime, datum odkritja, dolžina, globina Preko posameznih jam portal uporabniku omogoča tudi preusmeritev na spletni ekataster jam, ki ga upravlja DZRJ Ljubljana. Tu uporabnik lahko dostopa do bolj podrobnih podatkov o jamah. 2.3 ekataster jam ekataster jam je bil eden izmed prvih digitalnih spletnih katastrov na svetu preko katerega lahko posamezniki poiščejo podatke in dokumente o jamah v Sloveniji. Kataster se lahko uporablja brez registracije, vendar pa ima omejen dostop do funkcionalnosti. 5

17 Če je uporabnik aktiven član jamarske organizacije, se lahko registrira in prijavi ter si s tem odklene dodatne funkcionalnosti, kot so: napredno iskanje jam, iskanje dokumentov, pregled dokumentov, informacije o avtorju zapisnika in prvopristopnikih. Glavna funkcionalnost je zemljevid z vsemi do sedaj odkritimi jamami v Sloveniji preko katerega se lahko dostopa do podatkov o jami. Zemljevid nudi več tipov podlag, kot so: satelitska, LIDAR-ska in topografska, v različnih merilih. Na zemljevidu ima uporabnik opcijo fokusiranja na posamezno jamo ali prikaz podatkov iskane jame, če je v filter vnesel katastrsko številko ali ime jame. Slika 2.3.1: Prikaz jam in posamezne jame na različnih podlagah 6

18 Uporabniku je na voljo 28 podatkov o jami. To so: osnovni podatki o jami, podatki iz registra naravnih vrednot, stanje jame, položaj jame, prostorski podatki in razporeditev gradiv v katastru DZRJ Ljubljana. Pregleda lahko tudi podrobno stanje jame, dokumente, objave in zabeležene ekskurzije, če so le ti na voljo in ima uporabnik dostop do njih. 2.4 Uporabniška izkušnja pregledanih aplikacij na mobilnem telefonu Pregledane aplikacije ponujajo uporabnikom veliko pomembnih funkcionalnosti in potrebnih podatkov za uspešno raziskovanje jam po Sloveniji ter poskušajo rešiti enake težave, kot jo želimo mi z našo aplikacijo. Med analizo smo ugotovili, da so»spletne aplikacije«primerne le za uporabo s spletnim brskalnikom. Posledično je uporabniška izkušnja na mobilnem telefonu zelo slaba. Vsem aplikacijam se je med testiranjem, struktura nepravilno prilagodila na velikost telefonskega zaslona ter s tem otežila navigacijo in uporabo določenih pomembnih funkcionalnosti kot so zemljevidi in seznami. Menimo, da je glavna prednost naše aplikacije ta, da je prilagojena uporabi na mobilnem telefonu. 3 NAČRTOVANJE APLIKACIJE 3.1 Pomembne uporabljene tehnologije React Native z Typescript React Native je odprto kodno ogrodje, ki uporablja standardne spletne tehnologije: JavaScript, JSX in HTML, za istočasni razvoj mobilnih aplikacij v Android in ios okolju. S programskim jezikom JavaScript smo lahko dostopali do komponent in API-jev, specifične za Android računalniška okolja, ki se na koncu prevedejo v domorodno aplikacijo. Za lažji razvoj aplikacije smo si pomagali s programskim jezikom TypeScript, ki je v bistvu JavaScript z dodatnimi funkcionalnostmi. Ta nam je omogočil pisanje strukturirane kode, ki je strogo tipizirana za lažjo berljivost in razumevanje delovanja. 7

19 3.1.2 Google Firebase - Realtime Database Dolžnost shranjevanja vseh podatkov o jamah je poverjena NoSQL podatkovni bazi Realtime Database, ki je del storitve Google Firebase. Google Firebase je BaaS (angl. Backend-as-a-service), ki nam ponuja različne storitve za hitro razvijanje in nadziranje različnih aplikacij, bodisi so te spletne ali mobilne, ne da bi potrebovali vzpostaviti svoj strežnik. Podatki v tej podatkovni bazi so shranjeni v JSON obliki in sinhronizirani v realnem času na vseh odjemalcih Mapbox Za grafično prikazovanje lokacij jam, smo uporabili odprto kodno knjižnico Mapbox. To je knjižnica s katero lahko razvijalci izdelajo aplikacije po meri, kjer rešujejo težave z zemljevidi in prostorsko analizo. Knjižnica nam je omogočila prikaz uporabnikove lokacije in lokacij jam na satelitski ali topografski podlagi. Za čim boljšo uporabniško izkušnjo in odzivno delovanje smo uporabili tudi funkcionalnost združevanja markerjev (angl. marker clustering). Združevanja markerjev so vizualna konsolidacija markerjev, kjer uporabnikom olajšamo razumevanje zemljevida z združevanjem bližnjih markerjev v gručo, ki je na zemljevidu predstavljena kot ena lokacija ArcGIS API za JavaScript Zagotavljanje LIDAR podlage, ki je ključna za raziskovanje jam, smo pridobili s pomočjo ArcGIS API za JavaScript. To je je geografski informacijski sistem za razvijalce, ki želijo vključiti zemljevid s prostorskimi podatki v svojo aplikacijo. S pomočjo programskega jezika JavaScript smo dostopali tudi do brezplačnega ArcGIS strežnika z LIDAR podlago, za katerega skrbita Ministrstvo za kulturo RS ter Ministrstvo za okolje in prostor RS DotSpatial.Projection Pretvorbo Gauß-Krügerjevih koordinat v geografske WGS84 koordinate smo opravili s C# modulom DotSpatial.Projection, ki je del DotSpatial knjižnice. DotSpatial je odprta kodna knjižnica za razvijalce, kjer želijo vključiti prostorske podatke in analitične 8

20 preslikave v svoje geografske informacijske sisteme. DotSpatial.Projection temelji na popularni C++ knjižnici»proj«za izvajanje pretvorb med kartografskimi projekcijami Visual Studio Code Pisanje kode, ki bo vključena v našo aplikacijo, bomo opravili v urejevalniku kode Visual Studio Code. Urejevalnik nam omogoča odpravljanje napak, verzioniranje, inteligentno samodopolnjevanje in refaktoriranje kode ter označevanje sintakse. 3.2 Strukturiranje podatkov Da smo podatke o jamah sploh lahko uporabili v naši aplikaciji, smo jim prvo določili strukturo. Vsak objekt, v našem primeru jama, ima v dokumentu vnaprej definirano strukturo. Ta vsebuje katastrsko številko, ime jame, globino, dolžino, koto vhoda (nadmorska višina vhoda), koordinate, tip ter organizacijo, ki je odkrila to jamo. Vsi ti podatki so združeni v en dokument iz katerega pridobivamo podrobnosti o posamezni jami. Kataster vsebuje veliko jam in podatkov o teh jamah. Zato smo te osnovne podatke iz katastra jam strukturirali na tak način, da je aplikacija čimbolj odzivna in da pridobi le potrebne podatke, ki jih tisti trenutek potrebuje. Za lažje razumevanje katastra in iskanje željenih jam smo vstopno točko v iskalniku razdelili na tri večje enote. To je možnost iskanja po začetnici imena jame, katastrski številki jame in imenu upravne enote, kjer se jama ali jame nahajajo. Vsak dokument ima v strukturi ključ (angl. key) preko katerega pridobiva vsebino, namenjeno za seznam ali zemljevid. Dokument vsebuje tudi podatek (angl. data) s katerim smo prikazali uporabniku aplikacije, kot dodatno informacijo, koliko jam je v skupini. Osnovne podatke o katastru jam uporabnik pridobi ob prvem zagonu aplikacije. 9

21 Slika 3.2.1: Primer povezave osnovnega podatka in podatki za zemljevid ter seznam Struktura dokumenta, namenjenega za prikaz jam na seznamu in zemljevidu, je sestavljena iz ključa (angl. key) in seznama (angl. list) objektov, ki pripadajo isti enoti. Vsak objekt v svoji strukturi vsebuje katastrsko številko, preko katere uporabnik pridobi podrobnosti izbrane jame. Objekti uporabljeni v seznamu vsebujejo ime jame, objekti za zemljevid pa samo koordinate. 10

22 Slika 3.2.2: Struktura podatkovne baze 3.3 Pretvorba podatkov Preden smo lahko shranili podatke o katastru v našo podatkovno bazo, smo jih morali pretvoriti v primernejšo obliko. To smo storili s posebnim programom, ki smo ga napisali s programskim jezikom C#. IZRK ZRC SAZU in JZS shranjujeta vse podatke o jamah v preglednico formata XLSX. Za nas je bila ta oblika neprimerna, saj je ni mogoče shraniti v našo bazo. Ker baza sprejema samo JSON podatke, smo s pomočjo tega programa pretvorili podatke iz XLSX preglednice v JSON strukture, ki smo jih opisali v poglavju 4.1. Da je naš program lahko sprejel preglednico XLSX, smo jo pretvorili v CSV format. Po uspešni pretvorbi je program vsako vrstico posebej prebral, jo pretvoril v objekt, ki predstavlja jamo ter jih porazdelil po različnih dokumentih, omenjenih v poglavju 4.1. Knjižnici Mapbox in ArcGIS sta uporabljeni za prikaz lokacij markerjev na zemljevidu v koordinatnem sistemu WGS84, ki je svetovni koordinatni sistem in je danes standard za kartografijo, geodezijo in satelitsko navigacijo. IZRK ZRC SAZU in JZS uporabljata Gauß- Krügerjev koordinatni sistem zato, ker ga še vedno uporabljajo jamarska društva, ki prispevajo večino podatkov o jamah in je bil to do nedavnega uradni državni koordinatni sistem. Sedaj vse te baze transformirajo v nov državni koordinatni sistem, z oznako D96, ki je usklajen z evropskim koordinatnim sistemom. IZRK ZRC SAZU in JZS uporabljata za našo aplikacijo koordinate jam neustreznega formata. Zato smo jih z istim programom 11

23 ko prej pretvarjali preglednico jam, DotSpatial.Projection, Gauß-Krügerjeve v WGS84 koordinate. sprotno med branjem pretvorili z modulom Slika 3.3.1: Pretvorba Gauß-Krügerjevih v WGS84 koordinate 3.4 Opis funkcionalnosti aplikacije Uporabnikova izkušnja aplikacije se začne z osnovnim pogledom na kataster jam Slovenije. Imel bo na voljo tri (3) poglede. Vsak pogled bo vseboval seznam kartic, ki predstavljajo vsako posamezno skupino jam. Vsaka kartica v seznamu bo sestavljena iz naziva skupine ter števila, ki predstavlja število jam v skupini. Na prvem pogledu so uporabniku na voljo jame, razdeljene po skupinah, ki predstavljajo začetnice imen jam. Drug pogled je namenjen skupinam jam, ki so razdeljene po intervalih katastrskih številk jam. Zadnji pogled pa je namenjen skupinam jam, ki so razdeljene po imenu upravne enote, v kateri se nahajajo. Za lažje iskanje skupin bo uporabnik imel na voljo iskalnik, kamor bo lahko vnesel začetnico imena enote, katastrsko številko ali ime upravne enote, kjer se jama nahaja. Vsak skupina v posameznem pogledu bo ponujala uporabniku možnost navigacije na seznam ali zemljevid jam. 12

24 Slika 3.4.1: Osnovni pogledi katastra V posameznem seznamu jam bo imel uporabnik na voljo kartice, ki predstavljajo jame izbrane skupine s pripadajočimi imeni in katastrskimi številkami. Uporabnik bo lahko iskal jame v tem seznamu preko iskalnika z vnosom niza, ki predstavlja ime ali katastrsko številko jame. 13

25 Slika 3.4.2: Seznam jam Zemljevid bo omogočal vizualni prikaz lokacij jam v Sloveniji na topografski, satelitski ali LIDAR podlagi. Lokacije jam bodo na zemljevidu predstavljali krogci. Zemljevid bo prikazoval tudi trenutno lokacijo uporabnika z njenimi pripadajočimi informacijami kot so nadmorska višina in koordinati. 14

26 Slika 3.4.3: Zemljevid jam na topografski podlagi Do samih podrobnosti posamezne jame bo uporabnik dostopal preko zemljevida, ob dotiku na marker ali kartice v seznamu, če je le ta na voljo. Zaradi zakonskih omejitev ne moremo prikazati vseh podatkov o jami, zato bomo uporabniku prikazali le: - katastrsko številko, - ime jame, - koordinate, - koto vhoda (nadmorska višina vhoda), - globino in dolžino, - tip jame in ime organizacije, ki je odkrila jamo. Pomen posamezne šifre tipa jame, če je le ta na voljo, bo vidna preko dotika ikone, ki se bo nahajala ob nazivu podrobnosti. Uporabnik si bo na izbranem zemljevidu lahko ogledal tudi lokacijo jame, če je prišel do podrobnosti jame preko seznama. 15

27 Slika 3.4.4: Podrobnosti jame Samo aplikacijo si bo uporabnik prilagodil svojim potrebam preko nastavitev. V nastavitvah bo lahko spreminjal: - mersko enoto za: globino, dolžino, koto vhoda (meter ali čevelj), - podlago zemljevida: LIDAR, topografska ali satelitska podlaga, - koordinatni sistem jame in lokalne pozicije: Gauß-Krügerjeve ali WGS84 koordinate in jezik uporabniškega vmesnika: angleščina ali slovenščina. 16

28 Slika 3.4.5: Nastavitve 4 IMPLEMENTACIJA APLIKACIJE 4.1 Podatkovna baza jam Za uporabo Google Firebase storitev smo v projekt dodali»app«modul, ki je glavni del knjižnice Firebase. Z njim smo inicializirali povezavo med aplikacijo in našim Google Firebase projektom. To je bilo storjeno z npm ukazom»npm i - Sledilo je dodajanje samega projekta v Google Firebase, kjer smo vnesli ime projekta, izbrali opcijske analitične storitve ter se strinjali z različnimi pogoji uporabe. 17

29 Slika 4.1.1: CaveEx projekt uspešno dodan med projekti Po uspešnem dodajanju projekta, nas je Google Firebase preusmeril na nadzorno ploščo našega projekta, preko katere upravljamo storitve, ki so vključene v našo aplikacijo. Za uporabo teh storitev smo morali za naš projekt registrirati Android aplikacijo. Pri registraciji aplikacije, je bilo potrebno vnesti ime Android paketa (angl. Android package name) ali ID aplikacije. Ime paketa se mora ujemati z lokalnim imenom projekta, znotraj»manifest«značke v datoteki» /android/app/src/main/androidmanifest.xml«. Po uspešni registraciji aplikacije nam je avtomatsko generiralo datoteko googleservices.json, ki vsebuje razvijalčeve poverilnice in konfiguracije, potrebne za verifikacijo. To datoteko smo prenesli in jo dodali v direktorij» /android/app«. Da bo naša aplikacija lahko preverila google-services.json datoteko, smo morali v datoteko» /android/build.gradle«dodati google-services vtičnik (angl. plugin) kot odvisnost (angl. dependency). Slika 4.1.2:»build-gradle«odvisnosti v aplikaciji Dostop do podatkovne baze smo dobili preko modula»database«, ki smo ga vključili v aplikacijo z npm ukazom»npm i - Bazo smo ustvarili preko Google Firebase nadzorne plošče za podatkovne baze in izbrali»realitime 18

30 Database«ter uvozili naše JSON datoteke. V primeru nepooblaščenega dostopa smo omejili podatkovno bazo samo na branje. Slika 4.1.3: Struktura podatkovne baze Ker imamo veliko število jam in vnaprej vemo, kakšni bodo naši indeksi podatkov, smo jih še dodatno indeksirali, kar nam bo naredilo hitrejše povpraševanje. To smo storili s pravilom».indexon«, ki smo ga uporabili v Realtime Database, v zavihku pravila (angl. Rules). V pravilo».indexon«smo vstavili lastnost»id«, ki predstavlja katastrsko število jame po kateri smo poizvedovali o podrobnostih posamezne jame. Ta indeks se je avtomatsko generiral, ko smo shranili spremembe. Slika 4.1.4: Pravila baze 19

31 Dokumente smo pridobili s pomočjo referenc. Reference v Realtime Database predstavljajo poti do dokumentov. Kreirali smo jih s pomočjo funkcij database(), ref(), orderbychild(), equaltto() in once(): - database() je pridobila osnovno referenco na podatkovno bazo, - ref() je pridobila referenco na sam dokument. Ta je kot parameter prejela ime dokumenta, - orderbychild() je sortirala vsebino dokumenta po ključu, ki smo ga vnesli kot parameter, - equalto() je poiskala vsebino dokumenta, enako ključu definiranega v orderbychild() funkciji. Ta je kot parameter prejela katastrsko številko jame ali ključ skupine, - once() pa smo z vnosom»value«v parameter funkcije, ustvarili dogodek (angl. event), ki je naredil posnetek (angl. snapshot) dokumenta, v katerem je vsebina. Dokumente z osnovnimi podatki katastra smo pridobili z uporabo funkcij database(), ref() in once(). Ker smo potrebovali celotno vsebino dokumenta je bila uporaba drugih funkcij odvečna. Slika 4.1.5: Pridobivanje celotne vsebine dokumenta Za pridobitev posnetka dokumenta s podatki, ki so namenjeni za prikaz seznama, zemljevida in podrobnosti jame pa smo uporabili vse funkcije, saj se je iskalo specifično vsebino v dokumentu. Slika 4.1.6: Načini iskanja dokumentov Po končanem pridobivanju reference za vsak dokument, smo dokument prebrali s funkcijo val(), ki nam je vrnila vsebino dokumenta. 20

32 Slika 4.1.7: Pridobitev vsebine dokumenta s funkcijo val() Funkcija equalto() nam je nato vrnila objekt oblike»par ključ-vrednost«(angl. key-value pair). Do vrednosti objekta smo lahko dostopali le s ključem, kjer je ključ indeks dokumenta v bazi, vrednost pa je vsebina tega dokumenta. Pri iskanju posamezne jame smo za ključ uporabili katastrsko številko, ki smo jo zmanjšali za število ena (katastrska številka 1). To smo storili zaradi ničelnega indeksiranja, ki ga baza uporablja za shranjevanje dokumentov. Slika 4.1.8: Primer objekta, ki ga vrne equalto() funkcija, ko iščemo posamezno jamo Pri dokumentih, ki so namenjeni seznamu in zemljevidu smo za ključ uporabili indeks»starša«, ki se nahaja v osnovnih podatkih katastra. 21

33 Slika 4.1.9: Povezava indeksa in ključa objekta, ki ima vsebino za seznam ali zemljevid 4.2 Prikaz in združevanje lokacij jam V aplikacijo smo knjižnico Mapbox vključili z npm ukazom»npm i - - Pred uporabo knjižnice je bilo potrebo generirati žeton, ki vsebuje nabor dovoljenj in API klicev, predpisanih s strani knjižnice Mapbox. Slika 4.2.1: Seznam žetonov Potrebovali smo tudi posamezne stile zemljevidov. Te smo izdelali s spletnim oblikovalnikom za zemljevide MapBox Studio. Ta nam je generiral URL naslove do stilov z JSON strukturo, ki se nahaja na našem MapBox računu. 22

34 Slika 4.2.2: Seznam stilov Do samih nastavitev posameznih komponent, ki so vključene v knjižnico, smo dostopali preko njihovih lastnosti. Sam zemljevid smo prikazali s komponento MapView. V lastnost»style«smo dodali stil komponente, ki se je prilagodil razpoložljivemu prostoru na zaslonu. Kakšen URL stila je vključen v lastnost»styleurl«preverjamo s pomočjo»enum«vrednosti, ki se spreminja glede na uporabnikovo izbiro v nastavitvah. Kompas smo prikazali na zemljevid z lastnostjo»compassenabled«. Slika 4.2.3: Komponenta MapView Za boljšo uporabniško izkušnjo zemljevida smo vanj vključili prikazovanje uporabnikove lokacije in centriranje na sredino Slovenije, ko se uporabnik prvič postavi na zemljevid. Prikaz lokacije smo omogočili preko lastnosti»visible«na komponenti UserLocation, ki se spreminja glede na uporabnikove GPS nastavitve. Za centriranje je poskrbela komponenta Camera, v kateri smo preko lastnosti»centercoordinate«vstavili WGS84 koordinate ( , ), ki kažejo na sredino Slovenije. Stopnjo začetne povečave in kot pogleda smo nastavili preko lastnosti»zoomlevel«in»pitch«. 23

35 Slika 4.2.4:»UserLocation«in»Camera«komponenti Preden smo lahko definirali posamezne sloje, ki prikazujejo gruče markerjev in posamezne markerje, je bilo potrebno definirati vir vsebine, ki zagotavlja zemljevidu vektorske oblike za izris. To smo storili s komponento»shapesource«. V njej smo kot prvo, z lastnostjo»cluster«, omogočili združevanje markerjev. Preko opcijskih lastnosti»clusterradius«in»clustermaxzoomlevel«pa smo nastavili radius posamezne skupine markerjev ter maksimalno stopnjo povečave, pri kateri se markerji združujejo. Da je komponenta lahko izrisala podatke na zemljevid, smo v zemljevid, preko lastnosti»shape«, vstavili naše podatke, ki smo jih predhodno pretvorili v GeoJSON objekt, tipa»featurecollection«, ki vsebuje seznam značilnosti (angl. features). Vsaka naša značilnost je strukturirana iz lastnosti»properties«v katero smo shranili katastrsko številko jame ter lastnosti»geometry«, ki so tipa»point«in vsebujejo koordinate posamezne jame. S tipom»point«sporočimo zemljevidu, da je značilnost enojna točka (angl. single point). Slika 4.2.5: GeoJSON objekt tipa»featurecollection«24

36 Slika 4.2.6: Pretvorba podatkov v obliko GeoJSON tipa»featurecollection«posamezne uporabnikove pritiske na markerje smo pridobili z lastnostjo»onpress«v katero smo vstavili funkcijo, ki ob pritisku na marker pridobi lastnosti značilnosti in sproži funkcijo za prikaz podrobnosti jame. Slika 4.2.7: Komponenta Shape Source Sledilo je definiranje slojev, ki nam bodo izrisali podatke na zemljevid. To smo storili s komponentama»circlelayer«in»symbollayer«, ki smo ju ugnezdili znotraj»shapesource«. V komponentah smo uporabili lastnost»filter«, ki sprejme pogoj s katerim filtriramo značilnosti, vnesene v komponento»shapesource«ter lastnost»style«, preko katere smo definirali stil markerjev ali oznak. Za prikazovanje gruč markerjev in posamičnih jam smo uporabili»circlelayer«. Pri sloju za gruče markerjev smo uporabili pogoj, ki filtrira značilnost z lastnostjo»point_count«, ki nam jo avtomatsko generira komponenta»shapesource«. V sloju, namenjenemu posamičnim jamam, pa smo uporabili pogoj, ki filtrira značilnosti, ki ne vsebujejo 25

37 lastnosti»point_count«. Ker smo uporabili grupiranje markerjev, je bilo, poleg običajnih stilskih lastnosti, potrebno dodatno definirati intervale, ki določajo barvo in velikost markerja glede, na število markerjev v gruči. To smo storili z lastnostjo stila»circlecolor«in»circleradius«. Slika 4.2.8: Komponenti»CircleLayer«Slika 4.2.9: Stili markerjev Za sloj, ki bo nad gručami prikazoval oznake, ki predstavljajo število markerjev v gruči, smo uporabili komponento»symbollayer«. V njega smo vstavili isti pogoj kot pri sloju za prikazovanje gruč markerjev in filtrira značilnosti, ki vsebujejo lastnost»point_count«. Da smo trenutno lahko prikazali število markerjev v gruči, smo stilu sloja dodali lastnost»textfield«. S tem smo mu nastavili vrednost»{point_count}«, ki nam pove število markerjev v gruči. 26

38 Slika : Komponenta»SymbolLayer«Slika : Stil oznake markerjev Slika : Končna struktura komponente, s katero smo prikazali markerje 27

39 Slika : Končni izgled zemljevida s topografsko podlago 4.3 Prikaz jam na LIDAR podlagi Lidarski podatki površja v jamarstvu predstavljajo ključno podlago za doseganje natančnejših leg vhodov jam. Lidarsko podlago smo pridobili od Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za okolje in prostor RS ter se nahaja na brezplačnem ArcGIS strežniku. Zato smo ustvarili statično React spletno stran, ki za prikaz zemljevida, podlage in lokacij jam, uporablja knjižnico ArcGIS API for JavaScript. Ustvarjeno spletno stran smo s pomočjo komponente WebView, ki omogoča prikaz spletnih vsebin, uporabili v aplikaciji. V prvem koraku smo generirali React projekt s spletno stranjo, ki bo vsebovala LIDAR podlago. V projekt smo najprej z npm ukazom»npm i - - save esri-loader«dodali knjižnico, s katero smo lahko dostopali do komponent, ki jih nudi ArcGIS API for JavaScript za prikaz prostorskih podatkov. Ker uporabljamo TypeScript, smo si za preverjanje lahko definirali tip, ki vsebuje module: 28

40 - esri/map, - esri/views/mapview, - esri/layers/tilelayer, - esri/layers/geojsonlayer, - esri/renderers/simplerenderer, - esri/widgets/scalebar, - esri/widgets/compass in esri/widgets/track. Ker knjižnica»esri-loader«ne dovoljuje klasičnega uvoza modulov z besedo»import«, ko jo uporabljamo v kombinaciji z»non-dojo«ogrodji, je bilo potrebno module postopno (angl. lazy load) in asinhrono naložiti v našo stran. To smo storili s funkcijo»loadmodules«, ki v ozadju uporablja Dojo AMD nalagalnik. Slika 4.3.1: Definiranje tipa z ArcGIS moduli Slika 4.3.2: Asinhrono in postopno nalaganje ArcGIS modulov 29

41 Po nalaganju smo lahko z modulom»map«izdelali instanco (angl. instance) zemljevida, ki ga bomo prikazovali v aplikaciji, z modulom»mapview«pa smo nato izdelali pogled zemljevida. V njegov konstruktor smo vstavili objekt z lastnostjo»map«, ki je sprejel našo instanco zemljevida. Pogledu smo preko lastnosti»center«določili točko, na katero se centrira ob končanem nalaganju zemljevida. Preko lastnosti»constraints«, ki je sprejela objekt z lastnostmi»maxzoom«in»minzoom«smo uporabniku omejili, koliko lahko pomanjša in poveča zemljevid. Prvotno povečavo zemljevida smo določil preko lastnosti»zoom«. Da bo pogled pravilno prikazal značilnosti na zemljevidu, je bilo potrebno nastaviti referenco koordinatnega sistema. To smo storili z lastnostjo»spatialreference«. Ta je sprejela objekt z lastnostjo»wkid«, ki vsebuje vrednosti»3912«. S tem smo povedali pogledu, da uporabi jugoslovanski geodetski datum iz leta 1948 ali D48/GK referenčni koordinatni sistem, ki ima kodo EPSG:3912. Slika 4.3.3: Definiranje ArcGIS zemljevida in pogleda Sledilo je ustvarjanje podlage, na kateri bodo prikazani podatki LIDAR-skega snemanja slovenskega površja. Izdelali smo jo z modulom»tilelayer«, ki je v konstruktor sprejel objekt z lastnostjo»url«. Preko lastnosti»url«smo vstavili URL naslov do LIDAR podlage, ki je na ArcGIS strežniku Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za okolje in prostor RS. To podlago smo nato vstavili v seznam podlag zemljevida s funkcijo»add«. 30

42 Slika 4.3.4: Definiranje in vstavljanje LIDAR podlage Lokacije jam smo na zemljevidu prikazali z modulom»geojsonlayer«, s katerim smo ustvarili podlago, ki vsebuje podatke o jamah in jih izrisuje. V njegov konstruktor smo vstavili objekt z lastnostmi»url«in»renderer«. Preden smo lahko vstavili podatke v podlago preko lastnosti»url«, jih je bilo potrebno pridobiti iz lokalne shrambe in pretvoriti v URL objekt. Podatke smo iz lokalne shrambe pridobili s pomočjo ključa in jih nato pretvorili v enako obliko kot pri knjižnici Mapbox. Ta je vidna na slikah in Pretvorjene podatke smo nato s funkcijo»createobjecturl«pretvorili v URL objekt, ki ga je lastnost»url«sprejela. Slika 4.3.5: Pridobivanje podatkov iz lokalne shrambe Slika 4.3.6: Ustvarjanje URL objekta podatkov Podatke v podlagi smo prikazali s pomočjo lastnosti»renderer«, v katero smo vstavili objekt, ki nam izriše posamične značilnosti na podlago zemljevida. Ta objekt smo izdelali z modulom»simplerenderer«, kjer smo v njegov konstruktor vstavili objekt s stilskimi lastnostmi posamičnega markerja. 31

43 Slika 4.3.7: Definiranje prikazovalnika markerjev Po vstavljanju podatkov v podlago in definiranju prikazovalnika markerjev, smo s funkcijo»add«dodali podlago v zemljevid. Slika 4.3.8: Definiranje in vstavljanje podlage s podatki jam Boljšo uporabnikovo izkušnjo pri uporabi zemljevida smo zagotovili s pripomočki, ki prikazujejo grafično merilo zemljevida, kompas in uporabnikovo lokacijo. Za prikaz pripomočkov smo pri definiranju lastnost»view«nastavili na pogled zemljevida, ki smo ga predhodno definirali z modulom»mapview«. Ker smo želeli, da je merilo v metričnih in imperialnih enotah, smo nastavili lastnost»units«na»dual«. Kompas smo prikazali z modulom»compass«. Z lastnostjo»gotolocationenabled«, ki ima vrednost»false«, smo modulu»track«, ki nam prikazuje uporabnikovo lokacijo sporočili, da ne želimo avtomatskega centriranja pogleda na uporabnikovo lokacijo ob vsakokratni posodobitvi lokacije. Po končanem definiranju smo pripomočke s funkcijo»add«dodali v seznam pripomočkov zemljevida. 32

44 Slika 4.3.9: Definiranje pripomočkov Preden smo lahko dodali projekt s spletno stranjo v projekt aplikacije, ga je bilo potrebno pretvoriti v produkcijsko verzijo. To nam je drastično zmanjšalo velikost projekta in ga tudi istočasno optimiziralo. Po končanem pretvarjanju smo projekt lahko shranili v datoteko» /android/app/src/main/assets/caveexmap.bundle«, do katere je WebView komponenta dostopala z lastnostjo»source«. V projekt aplikacije smo v drugem in zadnjem koraku dodali komponento WebView, s katero se je prikazalo spletno vsebino. To je bilo storjeno z npm ukazom»npm i - -save react-native-webview«. S spletno stran smo komunicirali na način, da smo podatke vrinili (angl. inject) v njeno lokalno shrambo, z uporabo metode»setitem«. Z njo smo definirali ključ in podatek, ki pripada temu ključu. Potem smo te podatke lahko z lastnostjo»injectedjavascript«, vrinili v lokalno shrambo spletne strani. Slika : WebView komponenta 33

45 Slika : Lege jam, prikazane na LIDAR podlagi 4.4 Navigacija Za implementiranje navigacije v aplikacijo smo uporabili knjižnico»react-navigation«, s katero smo vnaprej definirali načrt prikaza zaslonov. Prvi korak za to je bil ukaz npm»npm react-native-reanimated react-native-gesture-handler react-native-screens S tem ukazom smo dodali module, s katerimi izpostavimo različne animacijske in navigacijske APIje za React Native, če želimo, da navigacija pravilno deluje. Da smo dokončali vključevanje knjižnice za navigacijo, je bilo potrebno v datoteko»app.tsx«na vrhu vključiti še»import 'react-native-gesture-handler'«. 34

46 Slika 4.4.1: Datoteka App.tsx z»react-native-gesture-handler«ker smo v naši aplikaciji uporabili navigacijo, ki deluje po principu sklada (angl. stack), kar pomeni, da so zasloni drug nad drugim, je bilo potrebno vključiti še Vključili smo ga z npm ukazom»npm Ta nam je omogočil dostop do funkcije»createstacknavigator«, s katero smo izdelali navigator, ki uporablja sklad zaslonov za navigacijo. Slika 4.4.2: Kreiranje "stack" navigatorja Našemu navigatorju, ustvarjenemu s komponento»navigator«, smo preko lastnosti»headermode«nastavili na»screen«način prikaza glave aplikacije. S tem smo določili navigatorju, da želimo uporabiti način, kjer ima vsak zaslon svojo glavo. Da bo začetni (angl. splash) zaslon, ki ga uporabnik vidi ob zagonu imel logo aplikacije, smo lastnosti»initialroutename«nastavili vrednost»splash«. Dodatne generične stilske konfiguracije zaslonov aplikacije, kot so: stil glave in barva ozadja glave, pa smo nastavili preko lastnosti»screenoptions«. 35

47 Slika 4.4.3: Konfiguracije komponente»navigator«po konfiguraciji navigatorja smo definirali posamične zaslone aplikacije. Te smo gnezdili znotraj našega navigatorja s komponento»screen«, kateri smo preko lastnosti»name«nastavili ime. Z lastnostjo»component«smo določili, katero komponento uporabiti in prikazati v aplikaciji. Lastnost»options«smo uporabili za konfiguracijo glave zaslona. Ker knjižnica avtomatsko uporabi za naslov glave ime zaslona, ki smo ga prej nastavili preko lastnosti»name«je bilo potrebno določenim zaslonom v»options«lastnost»headertitle«nastaviti na prazno. S tem smo povedali knjižnici, da ne želimo naslova v glavi zaslona. Slika 4.4.4: Definiranje zaslona v navigatorju Celoten navigator z definiranimi zasloni smo na koncu spravili v vsebnik kontejner, ki se ob zagonu integrira z okoljem aplikacije in je odgovoren za upravljanje navigacijskega stanja. Preko njega smo dobili njegovo referenco, ki smo jo uporabljali za dostop do navigacijskih funkcij, ki jih knjižnica ponuja. 36

48 Slika 4.4.5: Navigacijski kontejner aplikacije Da bi se izognili podvajanju kode po aplikaciji, smo si ustvarili statičen razred»navigation«, ki hrani referenco zgoraj omenjenega navigacijskega kontejnerja. S pomočjo te reference smo v razredu izdelali statični funkciji»resetandredirectto«in»dispatch«. Preusmeritev ob zagonu aplikacije smo opravili s funkcijo»resetandredirectto«, ki je sprejela parameter»routename«tipa niz, ki predstavlja ime zaslona. Ime zaslona smo definirali z lastnostjo»name«v»screen«komponenti. V njej smo izpostavili navigacijsko funkcijo»dispatch«, v katero smo vstavili akcijo»commonactions.reset«, ki nam ponastavi navigacijsko stanje aplikacije. Ta je sprejela objekt, ki je sestavljen iz lastnosti»index«in»routes«. Objektu smo nato lastnost»index«nastavili na nič (0) in vstavili novo pot v lastnost»routes«, ki smo jo izdelali s 37

49 pomočjo parametra metode.»index«smo nastavili na nič (0) zato, ker želimo sporočiti navigaciji, da uporabi pot, ki se nahaja na indeksu nič (0) v lastnosti»routes«. Slika 4.4.6: Funkcija "resetandredirectto" Navadne preusmeritve v aplikaciji smo storili s funkcijo»dispatch«. V njej smo izpostavili navigacijsko funkcijo»navigate«, ki isto kot funkcija»resetandredirectto«prejme parameter»routename«, tipa niz, ki predstavlja ime zaslona in dodaten ter opcijski parameter»params«, ki je lahko kakršnegakoli tipa. S pomočjo tega parametra smo potem lahko pošiljali pridobljene podatke v stanje zaslona, kjer smo jih rabili. Slika 4.4.7: Funkcija "dispatch" Slika 4.4.8: Primer preusmeritve z dodatnimi parametri Ker uporabljamo TypeScript smo tipizirali tudi navigator ter posamične zaslone aplikacije. S tem smo onemogočili preverjanje imen poti ter parametrov, ki smo jih s funkcijo»dispatch«poslali v stanje zaslona. Tu smo poti določili parametre, ki jih zaslon potrebuje za preverjanje. Zaslonu, ki prikazuje več jam, smo določili seznam jam. Poti, ki nas preusmerja na zaslon za podrobnost jame, pa je bilo potrebno določiti objekt, ki 38

50 predstavlja jamo. Drugim potem smo nastavili parametre na»undefined«, s čimer smo določili, da zaslon nima parametrov. Slika 4.4.9: Seznam tipiziranih navigacijskih parametrov Ta seznam navigacijskih parametrov smo potem poslali kot generik v funkcijo»createstacknavigator«, s katero smo kreirali navigator aplikacije. Slika : Vstavljanje navigacijskih parametrov v funkcijo "createstacknavigator" Preverjanje zaslona smo opravili s tipiziranjem lastnosti»navigation«in»route«, ki ju zaslon avtomatsko pridobi od navigatorja. Za sklad zaslonov smo pri tipiziranju lastnosti»navigation«uporabili tip»stacknavigationprop«, ki smo ga uvozili iz modula»@reactnavigation/stack«. Ta tip je sprejel dva (2) generika. Prvi je bil seznam navigacijskih parametrov, ki smo jih definirali pred tem. Drugi pa je ime poti v obliki niza. S tem smo tipizirali ime in parametre poti. Tipiziranje lastnosti»route«smo tipizirali s tipom»routeprop«, ki ga uvozimo iz modula»@react-navigation/native«. Slika : Tipiziranje zaslona, ki uporablja zemljevid 39

51 Po tipiziranju parametrov smo potem lahko v zaslonu do parametrov dostopali preko lastnosti»props.params«. Slika : Pridobivanje tipiziranih parametrov iz poti 4.5 Lokalizacija Ker želimo, da aplikacijo uporabljajo tudi uporabniki, ki ne uporabljajo slovenščine kot materinega jezik, smo aplikacijo lokalizirali tudi v angleščino. Lokalizacijo smo dosegli z implementiranjem knjižnice»react-native-localization«. Knjižnica uporablja React Native knjižnico»reactlocalization«, da pridobi trenutni jezik vmesnika, ga naloži in prikaže nize, ki se ujemajo s trenutnim jezikom vmesnika ali privzetim jezikom, če specificirane lokalizacije ni mogoče najti. Vključili smo jo z npm ukazom»npm i reactnative-localization«. V projektu aplikacije smo nato izdelali datoteko»translations.tsx«v kateri je objekt tipa»localizedstring«, ki smo ga uvozili iz»react-native-localization«. Ob ustvarjanju objekta smo mu v konstruktor posredovali objekt, ki vsebuje pare ključvrednost (angl. key-value pair), kjer je ključ, jezikovni ključ, vrednost pa lokaliziranimi nizi. Slika 4.5.1: Objekt, v katerem so lokalizirani nizi Do lokaliziranih nizov smo nato v komponentah dostopali preko objekta»translations«. 40

52 Slika 4.5.2: Uporaba lokaliziranih nizov Spremembo jezika uporabnik opravi v nastavitvah aplikacije. Da bi vedeli kateri jezik je uporabnik izbral, smo definirali naštevne tipe (angl. enum) z vrednostmi jezikovnih ključev: - English (»en-us«), - Slovenian (»sl-si«). Naštevne tipe (angl. enum) smo nato uporabili ob izbiri jezika, kjer smo vrednost tipa poslali v parameter funkcije»setlanguage«in ročno nastavili jezik uporabniškega vmesnika aplikacije. 5 TESTIRANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE Po končani implementaciji smo v okviru razvoja aplikacija preizkusili tudi njeno uporabnost. Ker je aplikacija namenjena za podporo jamarstvu in bo tudi večina uporabnikov jamarjev, smo primarno želeli imeti testne uporabnike, ki so jamarji. Aplikacijo je preizkusilo sedem (7) uporabnikov, ki so imeli za testiranje aplikacije na voljo dva (2) tedna. Uporabniki so v okviru testiranja ocenili enostavnost uporabe, izgled in odzivnost aplikacije. Zanimalo nas je tudi, kaj jim je bilo najbolj in najmanj všeč. Vprašali smo jih tudi o dodatnih funkcionalnostih, ki bi jih želeli videti. Dobili so tudi vprašanji ali se jim zdi aplikacija uporabna in, če bi jo uporabljali. 41

53 5.1 Rezultati Slika 5.1.1: Ocene enostavnosti uporabe Slika 5.1.2: Ocene izgleda aplikacije 42

54 Slika 5.1.3: Ocene odzivnosti aplikacije Skoraj vsi uporabniki so poročali, da so za preklapljanje med podlagami zemljevida in ogled podrobnosti posamezne jame porabili preveč»klikov«. Dva uporabnika sta pogrešala tudi svobodo filtriranja jam po določenih lastnostih jam. Posledično jih je motilo to, da so bile jame vnaprej sortirane po začetnicah, katastrskih št. in upravnih enotah. Motilo jih je, da zemljevid drsi iz izhodišča do centra Slovenije, ker si zemljevid ne zapomni zadnje povečave in lokacije. Drsnik na seznamu bi lahko bil druge barve, saj je nekaterim dajal vtis kot, da ga ni. Zato so porabili nekaj časa, da so prišli do konca seznama. Nekateri so morali nekaj časa čakati, da se jim je zemljevid v popolnosti naložil. Pri slabem signalu so opazili, da je pridobivanje podlag za zemljevide in podatkov o jamah počasno ali tudi nemogoče. Vsem testirancem je bila najbolj všeč možnost prikaza LIDAR podlage in grupiranje jam na zemljevidu. Všeč jim je bil tudi sam izgled aplikacije. Zadovoljivi sta bili tudi točnost in zaloga podatkov. Najmanj všeč jim je bila nemožnost uporabe zemljevida, ko ni mobilnega signala ali interneta. Eden od uporabnikov je pogrešal tudi kratka navodila za uporabo aplikacije. Uporabniki so predlagali nekaj zanimivih funkcionalnosti, ki bi jih želeli videti v prihodnji verziji aplikacije. Te so: 43

55 - ročno filtriranje (po globini, dolžini, organizaciji, ), - izpis koordinat o poljubni lokaciji na zemljevidu, - skok na trenutno uporabnikovo lokacijo, - skok na poljubno lokacijo, ko uporabnik vnese koordinate, - več različnih podlag, - način brez internetne povezave in prikaz obrisa jame, ko uporabnik dovolj približa jamo. Vsem uporabnikom se je zdela aplikacija uporabna, le dva je ne bi uporabljala v trenutnem stanju. 6 ZAKLJUČEK V diplomskem delu smo opisali razvoj mobilne aplikacije za podporo jamarstvu, s katero lahko jamarji, kjerkoli je področje pokrito z mobilnim signalom, dostopajo do izbranih podatkov Katastra jam JZS in IZRK ZRC SAZU, preko svojega mobilnega telefona. Med razvojem te mobilne aplikacije smo podrobneje spoznali React ogrodja ter različne knjižnice, ki nam omogočajo razvoj geografskih informacijskih sistemov. V sklopu razvoja aplikacije smo podrobneje pregledali sorodne rešitve, ki skušajo nuditi na mobilnih telefonih podobne funkcionalnosti. Ugotovili smo, da je uporabniška izkušnja teh rešitev na mobilnih telefonih neustrezna. Zato smo morali pred samim začetkom razvoja uporabniški vmesnik aplikacije pravilno strukturirati, da bo uporabnikom ponujala čimbolj intuitivno uporabniško izkušnjo. Da smo podatke o jamah lahko uporabili v aplikaciji, smo jih, za večjo preglednost, pretvorili v pravilno obliko in jih strukturirali. Sledilo je kodiranje aplikacije, kjer smo implementirali načrtovan uporabniški vmesnik, ki je povezan z našo podatkovno bazo izbranih podatkov o do sedaj odkritih in dokumentiranih jamah v Sloveniji. VIRI IN LITERATURA [1] ArcGIS API for Javascript, Esri Deutschland Gmbh, Dostopno na: [ ] 44