Dr. Aleksander Lorenčič Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda iz socializma v kapitalizem

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Dr. Aleksander Lorenčič Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda iz socializma v kapitalizem"

Transkripcija

1 458 A. LORENČIČ: Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda Zgodovinski časopis (144) Dr. Aleksander Lorenčič Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda iz socializma v kapitalizem UDK ( /1995 LORENČIČ Aleksander, dr., asistent, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda iz socializma v kapitalizem Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (144), št. 3-4, str , cit izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., Sn., En.) Potem ko so se razmere v slovenskem gospodarstvu v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja iz leta v leto slabšale in ko je postalo jasno, da so razvojne možnosti za slovensko gospodarstvo v okviru tedanjega sistema omejene, se je aprila leta 1990 z večstrankarskimi volitvami tudi uradno začela tranzicija. Poleg tega, da se je Slovenija v prvem obdobju tega izredno zahtevnega procesa spopadala z recesijo, makroekonomsko nestabilnostjo in upadanjem življenjskega standarda, je bila naloga njene ekonomske politike vzpostaviti vse elemente in institucije za uspešno delovanje demokratične in v tržno gospodarstvo usmerjene države. Ključne besede: Jugoslavija, Slovenija, gospodarstvo, razpad, tranzicija, kriza, okrevanje Avtorski izvleček UDC ( /1995 LORENČIČ Aleksander, PhD, Assistant, Institute of Contemporary History, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, A Break with the Old and the Beginning of Something New: Slovene Economy during the Period of Transition from Socialism to Capitalism Zgodovinski časopis (Historical Review), Ljubljana 65/2011 (144), No. 3-4, pp , 87 notes Language: Sn. (En., Sn., En.) The state of Slovene economy became increasingly worse in the second half of the 1980s. Once it became obvious that the possibilities of economic development in Slovenia were quite limited within the then existing system of government the multiparty elections of April 1990 heralded the official beginning of the period of transition. During the initial period of this extremely demanding process Slovenia had to battle recession, macroeconomic instability, and a decreased standard of living. Its economic policy focused primarily on establishing elements and institutions required for a successful operation of the country intent on market economy. Key Words: Yugoslavia, Slovenia, economy, dissolution, transition, crisis, recovery Author s Abstract I. Razpadu naproti ( ) Slovenski gospodarski položaj se v drugi Jugoslaviji ni bistveno razlikoval od položaja v prvi, saj je moralo slovensko gospodarstvo svoje programe, poslovanje, proizvodnjo in cilje v času komunizma celo bolj kot v preteklosti podrejati zahtevam celotne države. Kot je zapisal Peter Vodopivec, je»komunizem kot drugod uspel tudi v Jugoslaviji posodobiti in izboljšati družbene in gospodarske razmere, ni pa se mu kot je opozoril ameriški ekonomist John Kenneth Galbraith posrečilo zmanjšati gospodarskega zaostanka države za zahodnimi sosedami«. 1 Za razpad jugoslovanskega gospodarstva je nekaj srbskih ekonomistov z akademikom Kosto Mihajlovićem na čelu menilo, da je plod slovenske zarote. Ta naj bi segala do povojne»demontaže«srbske industrije in njene»selitve«v Slovenijo. Po tej teoriji bi bile gospodarska reforma 1965, ustava 1974 in amandmaji k slovenski ustavi 1989 samo faze v izvajanju zarote. Spet drugi so mnenja, da je Jugoslavija razpadla s posredovanjem Zahoda oziroma Mednarodnega denarnega sklada (tako je menil tudi zadnji jugoslovanski minister za obrambo Veljko Kadijević). 2 Kljub vsemu je treba reči, da teorije zarote med»resnimi«ekonomisti niso imele mnogo pristašev. 3 Obstajali pa so tudi takšni, ki so uvideli, da Slovenija ni za jugoslovanstvo.»verjetno sem prvi srbski komunist, ki je dojel, da vi Slovenci niste za jugoslovanstvo, da ste za svojo samostojno nacionalno državo v okviru Jugoslavije, pod točno določenimi političnimi pogoji«, je v pismu Spomenki Hribar leta 1986 zapisal srbski pisatelj Dobrica Ćosić. 4 Razpad Jugoslavije vsekakor ni bil le rezultat skrajno zaostrenih nacionalnih, gospodarskih in političnih nasprotij po Titovi smrti, temveč posledica mnogo daljše krize, ki je imela svoje korenine v protislovjih in nedemokratičnih temeljih jugoslovanske državno-politične in gospodarske ureditve. Polnih trideset let neuspešnih reformnih poskusov pa je končno doživelo svoj epilog v letih Slovenija je na začetku osemdesetih let (pa tudi že prej) minulega stoletja gospodarila previdneje in boljše kot druge republike. Svoje kredite je odplačevala, previdneje je najemala nove, bolj se je opirala na svoje sile in na svoje vire. Kljub 1 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice, str Jović, Jugoslavija država, str Mencinger, Slovensko gospodarstvo, str Repe, Razmere v Sloveniji, rokopis hrani avtor. 5 Prinčič, Borak, Iz reforme v reformo, str. 613.

2 460 A. LORENČIČ: Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda Zgodovinski časopis (144) 461 temu pa je gospodarska kriza ni zaobšla, temveč jo je na nekaterih področjih prizadela celo močneje, kot ostale dele države. 6 Slovenija ni več zmogla igrati»lokomotive«, ki bi celotno jugoslovansko gospodarstvo potegnila iz krize, ker se je gospodarska politika v Beogradu ravnala po večinskem manj razvitem in nerazvitem»jugu«. 7 Slovensko gospodarstvo je že leta 1984 v bistvu stagniralo, potem pa ga je v prvih mesecih leta poleg polarnega zraka zajel tudi leden gospodarski»tuš«: proizvodnja je močno upadla, izvoz je bil počasnejši od uvoza, cene in plače so rasle. Tudi v letih 1986 in 1987 je slovensko gospodarstvo nazadovalo, saj so bile stopnje rasti družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje in naložb v osnovna sredstva negativne. Padajoča gospodarska rast se v naslednjih letih ni zaustavila, temveč je zajela tudi podjetja Iskra, Tam, Litostroj, Slovenske železarne, SCT, Strojne tovarne Trbovlje, ki so bila lokomotiva slovenskega razvoja in nadpovprečni izvozniki. Razvojno krizo in upadanje gospodarske dejavnosti so spremljali še nizka storilnost, devizna nelikvidnost in naraščanje obremenitev gospodarstva. V naši republiki se je krepilo spoznanje, da vedno bolj zaostaja za razvitim svetom. 8 Leta 1985 je slovenski politični vrh dokončno spoznal, da je treba opustiti defenzivno politiko do zveznega središča. Dolgoročni plan gospodarskega razvoja Socialistične Republike Slovenije v letih je bil prvi odmevnejši rezultat dejavnejšega odnosa slovenske politike do Beograda, saj je med prednostne naloge na gospodarskem področju postavil zmanjšanje sodelovanja slovenskega gospodarstva z gospodarstvi drugih republik ter njegovo tesnejšo povezanost z razvitim zahodnim svetom. 9 Potem, ko se je leta 1987 slovensko gospodarstvo znašlo v»predinfarktnem stanju«zaradi padce proizvodnje, nizke učinkovitosti, umirajočega izvoza, erozije finančnega sistema in visoke inflacije, 10 se je leta 1988 slovenska politika sprijaznila z dejstvom, da so razvojne možnosti slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva omejene in brez prihodnosti. 11 Zraven že naštetih težav je bilo razlogov za tako spoznanje še več, odločilna pa sta bila dva. Prvi je bil, da sta v državi prevladali dve razvojni»strategiji«, slovenska in srbska. Slovenska je po besedah prvega moža slovenske partije Milana Kučana temeljila na tehnološki inovativnosti in razvitosti ter v svet odprti družbi. Srbska pa se je zavzemala za zaprtost in avtarkijo. Drugi razlog so bile razprave o spremembi zvezne ustave. Konec leta 1989 in na začetku leta 1990 se je zvrstilo nekaj dogodkov, ki so Slovenijo začeli potiskati na pot gospodarskega osamosvajanja. Septembra 1989 je slovenska skupščina sprejela dopolnila k slovenski ustavi, med katerimi je bila tudi 6 Prinčič, Gospodarski vidiki osamosvajanja, str Repe, Jutri je nov dan, str Prinčič, Gospodarski vidiki osamosvajanja, str Prav tam. 10 Prinčič, Borak, Iz reforme v reformo, str Sredi leta 1988 je bilo v Sloveniji brezposelnih, na začetku leta 1989 že Življenjski stroški sredi leta 1988 v Sloveniji so bili za 197 odstotkov večji kot leto poprej, pri čemer so se stroški za hrano povečali za 216 odstotkov. Julija 1988 je bila povprečna plača v Sloveniji le 23,7 odstotka povprečne plače v Avstriji in 27,2 odstotka povprečne plače v Italiji. Leta 1989 je imelo izgube kar 536 gospodarskih organizacij s skoraj zaposlenimi. Leta 1990 so bile tekoče izgube že trikrat večje od akumulacije ali 27 odstotkov ustvarjenega dohodka. ekonomsk a suverenost Slovenije, decembra 1989 pa se je začela srbska gospodarska vojna proti slovenskim podjetjem. Ta je slovenskemu gospodarstvu prizadejala več kot sto milijonov dolarjev škode, slovenski politiki pa je služila kot dokaz, da zvezna vlada samovoljnih ukrepov posameznih republik noče in ne more preprečiti. 12 Eden od namenov blokade je bil tudi dokazati, da Slovenija ne more preživeti brez jugoslovanskega trga. Treba je vzeti v ozir dejstvo, da so se proti odcepitvi Slovenije največkrat pojavljale trditve, da»so težnje gospodarskega osamosvajanja v nasprotju s sodobnimi svetovnimi tokovi, da je slovensko gospodarstvo premajhno, da ima v Jugoslaviji zanesljiv trg za prodajo dragih in slabih industrijskih izdelkov ter za poceni nakupe surovin in delovne sile.«13 Čeprav se je vedno več govorilo o tržnem gospodarstvu in tako imenovanih tržnih mehanizmih, je še naprej ostajala v veljavi dogovorna ekonomija. 14 Jesenski meseci leta 1989 so bili zaznamovani z zahtevami po protiinflacijskem programu. Nastalo je kar nekaj stabilizacijskih načrtov. Načrt ekonomista Jeffreyja Sachsa, ki je bil tedaj na vrhuncu svoje slave zaradi odprave bolivijske hiperinflacije in ki je, kot vemo, pustil globlje sledi v slovenskem gospodarstvu. Drugi tovrstni načrt, ki je nastal skoraj mesec dni pred Sachsovim, je skoval slovenski ekonomist Velimir Bole iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Slednji načrt je slovenski javnosti praktično popolnoma neznan in nikoli, kljub temu, da je bil predstavljen predsedniku zveznega izvršnega sveta in skupini njegovih svetovalcev, ni bil resno obravnavan. Boletovo zamisel je v svoji knjigi podrobneje predstavil le Neven Borak, ki se mu jo je, kot je zapisal, zdelo potrebno predstaviti, zlasti še, ker so skromnost in nekatera nenapisana pravila preprečevala Boletu, da bi to storil sam. Boletov načrt je v procesu stabilizacije predpostavil dve fazi, posebnost njegove zamisli pa je bila uvedba dvojne valute kot sredstva za ustvarjanje popolne indeksiranosti gospodarstva na eni strani in hkrati priprave za njegov prehod na delovanje v nizkoinflacijskih razmerah. Tretji načrt, ki je bil uporabljen v praksi, je nastal izpod peresa Anteja Markovića. 15 Marković je ob svojem nastopu obudil žarek upanja, da se bodo razmere v državi popravile. Kot svoje prednostne naloge je napovedal samostojnost gospodarskih subjektov ter zmanjšanje regulacije države in njenega»normativizma«. Vendar pa zvezna vlada kljub katastrofalnim rezultatom v naslednjih mesecih ni hitela s pripravo protiinflacijskega programa niti s celovito strategijo globalnega prestrukturiranja gospodarstva. Protiinflacijski program, ki ga je vlada predstavila decembra 1989, ni več temeljil na postopnem zaviranju inflacije, temveč na šok terapiji, se pravi na enostranskih in drastičnih ekonomskih ukrepih, s katerimi naj bi v naslednjem letu rast cen dosegla le 13 odstotkov. Markovićev Program gospodarskih reform in ukrepov za njihovo uresničitev v letu 1990 je temeljil na konvertibilnem dinarju in fiksnem tečaju, na restriktivni denarni in na finančni politiki, na liberalizaciji cen in trga ter na zamrznitvi plač na ravni iz novembra Program je bil deležen splošne podpore doma in v tujini, hkrati pa tudi opozorila ekonomistov, da se utegne 12 Prinčič, Gospodarski vidiki osamosvajanja, str Mencinger, Slovensko gospodarstvo, str Čepič, Gospodarska kriza, str Borak, Spočetje ekonomske samostojnosti, str

3 462 A. LORENČIČ: Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda Zgodovinski časopis (144) 463 zgoditi, da ga v pol leta»ne bo dosti ostalo«. Markoviću je uspelo do maja 1990 bistveno zmanjšati inflacijo, ni pa mu uspelo zaustaviti padca proizvodnje in izvoza ter obnoviti jugoslovanskega trga, ki je bil v njegovi viziji temelj državne enotnosti. Ko je bilo treba program junija izpopolniti, je dal prednost političnim odločitvam (promociji političnih programov in strank), ki naj bi zagotovile oblikovanje novega socializma in njegove tretje poti, zato je program jeseni 1990 propadel. 16 Jugoslovanska družbena kriza v osemdesetih letih dvajsetega stoletja je dokazovala ideološki, politični in ekonomski zlom socializma. Kot je zapisal ekonomist Bogomir Kovač, je bil socializem»nedvomno najvplivnejša socialna ideologija 20. stoletja, ki se je sprva ponujala kot zaokrožen politično-ekonomski sistem (družbena lastnina, planiranje, delitev po delu, neposredna politična demokracija), dejansko pa je postal politični projekt komunistov, kako osvojiti in ohraniti ekonomsko oblast v družbi«. 17 Razpad Jugoslavije je bil rezultat vzpostavljanja normalnega stanja konfliktnosti interesov ter spoznanja, da»ni Tita, po Titu«. 18 Da so bila osemdeseta leta tista, v katerih se je zgodil miselni preobrat in ko so ljudje začeli verjeti in delati za vrednote, ki odlikujejo zahodni svet, je menil tudi Janez Drnovšek:»Mislim, da smo vsi začeli razmišljati o tem v osemdesetih letih. Vsaj jaz sem takrat, ko je postalo vse bolj očitno, da zaostajamo, o tem veliko razmišljal Šlo je za prebujenje, ne le v Sloveniji, temveč v celotni srednji in vzhodni Evropi...«19 Do razpada Jugoslavije se je opredelil tudi zadnji predsednik Predsedstva Socialistične Republike Slovenije in dolgoletni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Med govorom gospodarstvenikom v Avstriji o slovenski izkušnji z življenjem v EU novembra 2005 v Gradcu je dejal:»razpad je bil posledica dolgotrajne politične, gospodarske in vrednotne krize nekdanje večnacionalne, multikulturne, federativno urejene in na ideologiji socialističnega samoupravljanja utemeljene države. Kriza je bila v velikem delu izraz splošne krize evropskega komunističnega sveta, ki jo je generirala Sovjetska zveza s svojim v bistvu boljševističnim sistemom, prilagojenim pogojem hladne vojne in blokovskega merjenja politične in vojaške moči ter vzdrževanja ravnotežja strahu«. 20 Gospodarski položaj, v katerem se je znašla Jugoslavija, je bil pomemben dejavnik nezadovoljstva jugoslovanskih narodov in nič čudnega ni, da so gospodarske okoliščine»ustvarjale plodna tla za razpihovanje ekonomskega in političnega nacionalizma ter za medsebojno obtoževanje glede izkoriščanja«. 21 Zanimiv pogled na razpad Jugoslavije je v svoji knjigi predstavil Dejan Jović, ki meni, da razpad Jugoslavije ni bil nujno posledica gospodarske krize. Po njegovem slednji z ekonomskega vidika tudi ni bil v interesu katerekoli od republik, povrh vsega pa je Jugoslavija v času razpadanja bila praktično na izhodu iz krize, saj je Markovićeva vlada uspela znižati inflacijo in povečati plače. Jović nadalje meni, da je gospodarska kriza pripomogla k padcu socializma predvsem 16 Prinčič, Gospodarski vidiki osamosvajanja, str Kovač, Rekviem za socializem, str Mencinger, Slovensko gospodarstvo, str Možina,»Politika postane manj pomembna«, str Govor Milana Kučana. 21 Borak, Ekonomski vidiki, str zato, ker je povečala občutek neenakosti in nepravičnosti. 22 Treba je poudariti, da se gospodarska podoba v osemdesetih letih iz leta v leto ni slabšala le v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji, ampak se je podobno godilo tudi v ostalih socialističnih državah. Gospodarska rast je upadala, produktivnost dela in kapitala je bila nizka, tehnični napredek je bil nizek, življenjski standard se je nižal in prepad med socialističnimi in kapitalističnimi gospodarstvi se je iz leta v leto povečeval. Konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je torej prišlo do preloma s starim redom, številne države so se osvobodile komunizma, ki je dokončno izgubil bitko s kapitalizmom. V tem času so z zemljevida izginile nekatere države, rodile pa so se nove: Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Slovaška, Češka in na ozemlju Jugoslavije Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, Makedonija in Slovenija. 23 O vzrokih razpada Jugoslavije je bilo že ogromno napisanega, avtorji pa gospodarskim razmeram večinoma pripisujejo veliko vlogo. Dejstvo je, kot meni Neven Borak, da se je vpliv gospodarskih dejavnikov»prepletal z oblikovanjem različnih pogledov na prihodnost države in na smeri njenega družbeno-ekonomskega preoblikovanja sveta v obdobju po smrti Josipa Broza Tita in splošnega zatona socialističnega sveta«. 24 II. Začetek novega ( ) Na prvih strankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 je zmagal Demos, ki se je pred tem opredelil za samostojno in gospodarsko neodvisno Slovenijo. Marca leta 1990 je Jože Mencinger zapisal, da se»ob zahtevah po odcepitvi Slovenije bolj malo razpravlja o gospodarstvu, če pa se že, se uveljavljata dve»resnici«. Po prvi bi Slovenija po odcepitvi kar prek noči postala»bogata in urejena kot Švica«, pa drugi pa bi bila odcepitev»gospodarski samomor«. 25 Demosova vlada na volitvah je pomenila dokončno slovo socialističnega gospodarstva, v gospodarskih delih programov Demosovih strank pa so bili jasno izraženi cilji prehoda v kapitalistično gospodarstvo, ki so v prvi vrsti bili dokončen prehod v tržno gospodarstvo, privatizacijo in prestrukturiranje gospodarstva in denacionalizacijo. 26 Z Demosovo vlado maja 1990 se je tudi proces dejanskega trganja slovenskega gospodarstva od jugoslovanskega pričel in je trajal do decembra S krizami, kot sestavnim delom gospodarskega življenja, se rešujejo nakopičena gospodarska neravnovesja in so kot razvodnica, ki pomeni ali zaključek ali začetek nekega ciklusa. 28 Če država uspešno premaga vse preizkušnje in zagate, ki jih nalaga kriza, lahko iz nje izide kot zmagovalka z uspešnejšim gospodarstvom kot 22 Jović, Jugoslavija država, str Judt, Povojna Evropa, str Borak, Ekonomski vidiki, str Mencinger, Slovensko gospodarstvo, str Babič, Predvolilni gospodarski program, str Prinčič, Borak, Iz reforme v reformo, str Lazarević, Plasti prostora in časa, str. 237.

4 464 A. LORENČIČ: Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda Zgodovinski časopis (144) 465 pred krizo, in to je bil vsekakor tudi cilj slovenske države.»dvojno tranzicijo«iz socialističnega v tržno gospodarstvo in iz regionalnega v nacionalno gospodarstvo, je spremljal prehod iz industrijskega v storitveno gospodarstvo ter propadanje velikih in nastajanje manjših podjetij. 29 Pred razglasitvijo neodvisnosti leta 1991 je bila Slovenija del jugoslovanske federacije z gospodarskim sistemom, ki ni bil sposoben zagotoviti trajne gospodarske rasti. Kot že omenjeno, se je začelo z bojkoti slovenskega blaga, nadaljevalo z neplačevanjem carin v zvezni proračun s strani Srbije in njenim vdorom v monetarni sistem, končalo pa z nacionalnimi izpadi in vojno v Jugoslaviji. Najprej sta razpadla skupni jugoslovanski trg in Zveza komunistov Jugoslavije kot edina dovoljena politična stranka, nato pa še Jugoslavija kot država. 30 Po razpadu Jugoslavije je nastalo pet različnih denarnih področij oziroma pet različnih gospodarsko-političnih področij. Po mnenju Nevena Boraka poznamo pri prehodu tri faze: fazo dezintegracije, fazo konsolidacije in fazo zaokrožanja novonastalih gospodarstev. Slovenijo je, kot že rečeno, izguba trgov zelo prizadela. Zadnji in najmočnejši udarec, ki je prizadel slovensko gospodarstvo, je bil povzročen z oženjem nekdanjega jugoslovanskega notranjega trga (delež izvoza v države izven Jugoslavije je leta 1990 znašal dobrih 38 odstotkov, leta 1993 npr. že 83,5 odstotka). Ta udarec je bil tretji v vrsti izgub prva dva sta bila povezana z razpadom SEV (Svet za evropsko vzajemnost) in zalivsko vojno. 31 Ekonomska dogajanja so se odvijala po značilnem transformacijskem vzorcu najprej prevladujoče negativne posledice uvajanja tržnih reform, kasneje pozitivni učinki makroekonomske stabilizacije, prestrukturiranja in reform na mikroekonomski ravni. 32 Omenjene spremembe so pomenile spremembe gospodarskega prostora, prevladujočega koordinacijskega mehanizma in družbenih odnosov, spremenile pa so tudi poglede na vlogo socialne politike, zakonov trga in politično ideologijo. 33 Prehajanje v tržno in nacionalno gospodarstvo po letu 1990 je sprožalo globoke strukturne spremembe, ki jih označujejo: prehod iz družbene k zasebni lastnini, premik iz industrijske k storitveni ekonomiji, od velikih k majhnim podjetjem, preusmeritev od trga nekdanje Jugoslavije na trge cenovno in kvalitetno zahtev nejših držav, dokončen prehod iz ekonomije ponudbe v ekonomijo povpraševanja (še zlasti na trgu delovne sile). 34 Slovenija je pri vzpostavljanju normalnega tržnega gospodarstva v primerjavi z drugimi socialističnimi gospodarstvi imela kar nekaj prednosti, ki jih je imela kot del jugoslovanskega gospodarstva pred ostalimi vzhodnoevropskimi ter pred ostalimi deli jugoslovanskega gospodarstva. Slovenija je bila kot del nekdanje 29 Lorenčič, Prva leta, str UMAR, Delovni zvezek, št. 3, 1999, str Borak, Spočetje ekonomske samostojnosti, str UMAR, Delovni zvezek, št. 3, 1999, str Borak, Slovenske transformacije, str ZMAR, Delovni zvezek, št. 6, 1994, str. 2. komunistične Jugoslavije najbogatejša in do Zahoda najbolj odprta socialistična republika. S slabo desetino prebivalstva je obvladovala petino jugoslovanskega bruto domačega proizvoda in četrtino celotnega izvoza. Bruto domači produkt je bil tako bližje grškemu in portugalskemu in recimo skoraj trikrat višji od češkoslovaškega, madžarskega ali poljskega. 35 Pomembno je dejstvo, da ideološka dezintegracija v Jugoslaviji ni bila tako nenadna kot v ostali Vzhodni Evropi in da je bila tesno povezana z gospodarskimi reformami. Gospodarstvo je imelo razvite mnoge tržne institute, oblikovanje cen produktov in deloma tudi proizvodnih dejavnikov je bilo bolj ali manj tržno, gospodarsko odločanje je bilo razpršeno in podobno. Tudi tehnološko zaostajanje jugoslovanskega gospodarstva za tržnimi je bilo zaradi njegove večje odprtosti manjše kot od drugih socialističnih gospodarstev. Prav tako je bilo v zunanjetrgovinski menjavi jugoslovansko gospodarstvo manj vezano na menjavo znotraj Vzhodne Evrope, kar je bilo ob razpadu vzhodnoevropskega trga zelo pomembno. V Sloveniji pa so bile vse naštete prednosti pred vzhodnoevropskimi državami še izrazitejše kot v drugih delih Jugoslavije. V drugo vrsto prednosti, ki jih je Slovenija imela pri prehodu v tržno gospodarstvo, so sodili velikostna struktura industrije, geografska razpršenost ter z njo povezana socialna stabilnost slovenske družbe, manjše število usodno napačnih investicijskih odločitev in manjša dominacija politike nad gospodarstvom. Kot je zapisal Jože Mencinger v prvi polovici leta 1991, pa je bilo negotovo, ali bo znala Slovenija te prednosti in možnosti, ki jih je za uspešen prehod v tržno gospodarstvo imela, izkoristiti. 36 Kar se tiče pomena nastanka političnih strank in prvih demokratičnih volitev, je bilo pozitivno tudi to, da so rezultati volitev vzpostavili krhko ravnotežje, ki je tako oblast kot opozicijo sililo v sodelovanje in iskanje kompromisov. Negativna plat se je, kot je zapisal Božo Repe, pokazala po osamosvojitvi. Stranke so namreč vse bolj in bolj začele postavljati svoje interese pred nacionalne,»kar je v devetdesetih letih pripeljalo do partitokracije, 37 ki je (podobno kot v Italiji) postala ena od temeljnih značilnosti slovenskega političnega dogajanja«. 38 Makroekonomska podoba Slovenije v letih ni bila nič kaj obetajoča. Gospodarstvo je bilo globoko v recesiji, a si je, kot bomo videli v nadaljevanju, relativno hitro opomoglo. 39 Največja težava v letu 1990 je bila inflacija, ki je bila okrog 550 odstotna. Ta se je sicer v letu 1991 znižala, sicer pa se je makroekonomska slika še poslabšala in depresivno stanje se je nadaljevalo. Na podjetništvo je v letu 1990 vplivalo kar nekaj dejavnikov. Tako tržne kot proizvodne možnosti slovenskega gospodarstva, so se v jesenskih mesecih leta 1990 izrazito zaostrile. Kriza je bila predvsem posledica težav na tečajnem področju (zamrznitev), jesenskih poplav, zapiranja srbskega trga (slednje je v prvih devetih mesecih leta 1990 predstavljalo 35 Kovač, Obsojeni na uspeh?, str Mencinger, Makroekonomske dileme, str Partitokracija oblika družbenega uravnavanja na način, da si stranke lastijo obsežen nadzor nad viri in postopki odločanja. 38 Repe, Slovenci v osemdesetih, str Podrobneje o makroekonomskem položaju Slovenije v: Lorenčič, Makroekonomski kazalci Slovenije, str

5 466 A. LORENČIČ: Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda Zgodovinski časopis (144) 467 9,4 odstotka vseh prodaj slovenskega gospodarstva v okviru Jugoslavije) in razprtij pri sprejemanju ustrezne privatizacijske zakonodaje. 40 Istočasno je Jugoslavija v gospodarskem smislu praktično prenehala obstajati.»aktualni politični dogodki zgolj potrjujejo dejstvo, da Jugoslavije kot države ni več«, je dejal Jože Pučnik na srečanju strokovnega sveta Socialdemokratske stranke 3. oktobra Zvezna država v tem času namreč ni bila več sposobna pobirati davkov, nadzirati tiskanja denarja ter preprečiti uvedbe»carin«med republikami in nastajanja različnih gospodarskih sistemov znotraj enega gospodarstva. Takrat so potencialne gospodarske koristi odcepitve Slovenije začele presegati njene gospodarske in socialne stroške. Pokazalo se je, da je neodvisnost zasilni izhod in pogoj za spremembo gospodarskega sistema. Bilo pa je še v tistem času negotovo in nepredvidljivo, kako se bo to zgodilo. 42 Oktobra leta 1990 je Milan Kučan dejal, da sta za Slovenijo edini realni možnosti»samostojnost ali konfederativna povezava«. 43 Gospodarska dogajanja v letu 1991 je označeval dvojen prehod v samostojno državo in v tržno gospodarstvo, ter vrsta pretresov, ki jih brez negativnih posledic ne bi preneslo še tako trdno gospodarstvo: neposredna in posredna gospodarska škoda zaradi desetdnevne agresije Jugoslovanske armade na Slovenijo, zapiranje trgov v državah nekdanje Jugoslavije, prekinjene prometne in druge infrastrukturne povezave z jugom, zaplembe premoženja slovenskih podjetij v Srbiji in nenazadnje neselektivni ukrepi Evropske skupnosti in ZDA proti Jugoslaviji, ki so veljali tudi za slovenski izvoz. Ob vsem tem je potekalo še odpravljanje plačilno-bilančnega ravnovesja, ki ga je zapustil protiinflacijski program zvezne vlade konec leta Prodaje Slovenije v nekdanje jugoslovanske republike, ki so v prejšnjih letih pomenile okrog 25 odstotkov celotnih prodaj, so se v zadnjem četrtletju 1991 znižale na slabih 10 odstotkov, nabave pa z okrog 20 odstotkov na dobrih 10 odstotkov vseh nabav. V letu 1992 se je zapiranje trgov še nadaljevalo. Z vojnimi razmerami v Bosni in Hercegovini ter s sankcijami Organizacije združenih narodov proti Srbiji in Črni gori (na te tri bivše republike Jugoslavije je v zadnjem četrtletju 1991 odpadlo še vedno 3,5 odstotka vseh prodaj slovenskega gospodarstva) je ostal dostopen le trg Hrvaške in Makedonije. Slovenija tako kratkoročno kot dolgoročno ni imela druge alternative kot pretežno usmeritev v pravo mednarodno menjavo. Hitro zmanjševanje gospodarske aktivnosti in visoka inflacija sta bili osnovni značilnosti gospodarskih gibanj tudi v letu Po štirih zaporednih letih zmanjševanja gospodarske aktivnosti je v letu 1991 slovensko gospodarstvo zašlo v pravo depresijo. Število prijavljenih brezposelnih delavcev je v enem letu do novembra 1991 poraslo za 67,3 odstotka oziroma Družbeni proizvod se je po ocenah zmanjšal za 12 odstotkov (bruto domači proizvod za 15 odstotkov). Splošna gospodarska situacija 40 Ocena gospodarskega stanja, str Partlič,»Politični dogodki potrjujejo «, str Mencinger, Deset let pozneje, str Taškar, Le samostojna Slovenija, str ZMAR, Delovni zvezek, št. 2, 1992, str Banka Slovenije, Letno poročilo 1991, str Prav tam str je bila v letu 1992 še vedno depresivna, vendar so se v nekaterih gospodarskih dejavnostih kazala znamenja izboljšanja. Strukturne reforme in zakonske podlage za prehod v tržno gospodarstvo so v letu 1991 do srede leta 1992 prišle na pol poti. Izvedena je bila fiskalna reforma, postavljen bančni in devizni sistem, skoraj je bila končana privatizacija stanovanj, sprejeti zakoni za denacionalizacijo in privatizacijo zadrug, sprejeta je bila zakonodaja, ki je urejala delovanje družbenih dejavnosti in vanje uvajala pluralnost lastnine, upravljanja in financiranja. Na vrsto področij so bile odstranjene omejitve v delovanju tržnega mehanizma, liberaliziral se je tudi sistem ekonomskih odnosov s tujino, predvsem z ukinitvijo količinskih uvoznih omejitev in s postopnim zmanjševanjem carinske zaščite. 47 Tabela 1: Izbrani makroekonomski kazalci v letih Leto BDP (indeks) Povprečna letna stopnja inflacije v % Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti v % ,7 130,6 1, ,9 212,3 2, , , ,0 549,7 4, ,9 117,7 8, ,0 201,3 11, ,0 32,3 14, ,5 19,8 14, ,1 12,6 13,9 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Banka Slovenije (BS). Potek gospodarskih dogajanj v Sloveniji so v letu 1992 pretežno krojile posledice nenehnega krčenja prodajnih trgov in sočasnega vzpostavljanja makroekonomske stabilnosti. Posledice prvega izraža 7,5-odstotni padec bruto domačega proizvoda in okrog 11-odstotna povprečna stopnja brezposelnosti, drugega pa znižanje infla cije z 247 odstotkov decembra 1991 na nekaj čez 90 odstotkov decembra 1992 ter porast deviznih rezerv od 365 milijonov dolarjev konec leta 1991 na vsaj 1,3 milijarde dolarjev ob izteku leta Osrednji cilj ekonomske politike v letu 1992 je bila makroekonomska stabilizacija. V danih razmerah je bil edino smiseln (in kot se je izkazalo tudi relativno uspešen) pristop postopnega stabiliziranja z restriktivno naravnano monetarno politiko in s sistemom drsečega tečaja tolarja. Fiskalna politika je podpirala takšno usmeritev s skrbjo za globalno ravnovesje med javnimi prihodki in odhodki, zato ni bilo nevarnosti, da bi se primanjkljaji javnega sektorja pokrivali s tiskanjem denarja. Vlada je poleg tega vodila omejevalno cenovno politiko v monopolnih dejavnostih, postopno pa je tudi zmanjševala stroške uvoza z zmanjševanjem stopenj uvoznih dajatev. Mesečna stopnja inflacije se je od 21,5 odstotka oktobra 1991 zmanjšala na 1,4 odstotka v avgustu Stabilizacijska politika je imela dve neizbežni posledici, ki se praviloma pojavita v toku izvajanja vsakega uspešnega stabilizacijskega programa padec realnega 47 ZMAR, Delovni zvezek, št. 2, 1992, str. 3 8.

6 468 A. LORENČIČ: Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda Zgodovinski časopis (144) 469 tečaja tujih valut in dvig tržnih realnih obrestnih mer, ki so v krizni finančni situaciji poslovnih bank in podjetij dosegle izredno visoko raven, saj so vključevale tudi visoko premijo za tveganje morebitnega neplačila. Konec junija 1992 sta zato Banka Slovenije in vlada začeli z usklajenimi tržno naravnanimi ukrepi vplivati na dogajanja na deviznem in denarnem trgu; rezultat po treh mesecih je bil, da je realni tečaj košare tujih valut porasel za 11 odstotkov, realna obrestna mera na medbančnem denarnem trgu pa je padla z okrog 30 odstotkov na 18 odstotkov. Kot ovira v izvajanju stabilizacijske in nič manj razvojne politike se je tekom leta 1992 pojavil močan dvig realnih plač v gospodarstvu in posledično v negospodarstvu. Vlada je sicer v drugi polovici leta uspela zadržati plače v javnem sektorju in v podjetjih, kjer je posredno ali neposredno sodelovala v prestrukturiranju. 48 Pričelo se je z izvajanjem veljavnih kolektivnih pogodb za gospodarstvo in posamezne gospodarske dejavnosti, za katere se je vedelo, da določajo minimalne pravice na ravni, ki so bile za pretežni del gospodarstva težko uresničljive. V negospodarstvu sta bili v veljavi dve kolektivni pogodbi s prav tako nerealno določenimi plačami glede na razpoložljiva sredstva v republiškem proračunu. Obenem je plače urejal še interventni zakon, ki naj bi plače urejal do konca marca Drug resen problem je predstavljala splošna finančna kriza, ki se je kazala v visokih izgubah vseh institucionalnih sektorjev, neplačevanju finančnih obveznosti in finančni nedisciplini. Ti pojavi so bili med seboj povezani in delno tudi posledica odlašanja s privatizacijo družbenih podjetij in ne nazadnje moratorija na stečaje. Zato je bil del izgub gotovo napihnjen, kar pa ob veliki dimenzija problema ni zmanjševalo teže dejstva, da se je v tistem času pravzaprav živelo na račun prodaje premoženja. Vlada je sicer julija 1992 začela izvajati projekt prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, sicer pa ni bilo sprejetega domala nobenega zakona na gospodarskem področju, ki bi zmanjšal že očiten zaostanek za lastnimi zastavljenimi cilji. Agencija za sanacijo bank je pričela z začetno fazo postopka sanacije bank sredi leta Nekateri pomembni gospodarski dosežki v zadnjem četrtletju leta 1992 so kazali prve znake izboljšanja. Ker pa je gospodarstvo šele vstopalo v ključno obdobje prehoda v moderno tržno gospodarstvo, to seveda ni mogel biti razlog za veselje. Posebej zato, ker so bistvene ekonomsko-politične vrzeli vse bolj zijale. V mislih imamo kolektivne pogodbe in ustrezen zakon, saj so bile med seboj povsem neusklajene in predvsem umerjene po znatno ugodnejših gospodarskih dosežkih od dejanskih ter so s tem onemogočale stabilizacijo na kratek rok ključnega narodnogospodarskega stroška. Problem je bilo tudi ravnanje države, saj se je socialni del javnega sektor preveč»napihoval«, medtem ko je»brstenje«novih skladov pospešeno zmanjševalo nadzor ekonomske politike in parlamenta nad prihodki in trošenjem ustreznega dela javnega sektorja. Naloga ekonomskih nosilcev v tem času je bila predvsem znatna zaostritev denarne, fiskalne in dohodkovne politike ter finančni nadzor poslovanja javnega sektorja. 51 Ob koncu leta 1992 je Jože Mencinger o delu 48 ZMAR, Delovni zvezek, št. 9, 1992, str Štoka Debevec, Plačna politika, str ZMAR, Delovni zvezek, št. 9, 1992, str Gospodarska gibanja, št. 234, 1992/12, str Drnovškove vlade zapisal:»vlada ima kaj malo opraviti pri znižanju inflacije, nič pri zaustavljanju proizvodnje in tudi ne pri presežku izvoza«. Menil je še, da»za večino tistega, kar se je v minulih osmih mesecih v gospodarstvu dogajalo, torej gospodarska politika Drnovškove vlade ni ne kriva ne zaslužna«. Mencinger se je dotaknil še privatizacijskega zakona, s katerim se po njegovem ni šlo ponašati, ter menil, da ga je sprejel»povsem nepričakovano povsem nepredvidljiv parlament«. 52 Prvo obdobje samostojne države oziroma obdobje recesije je terjalo visoko gospodarsko ceno. Višjo, kot so pričakovali tisti, ki so si od uvajanja tržne ekonomije in osamosvojitve izpod Beograda vzneseno obetali čudežne učinke, in morda nekaj skromnejšo, kot so se bali nekateri poznavalci gospodarstva. Jože Mencinger je o prvih letih tranzicije dejal, da se je prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo začel z iluzijami, da bo uvedba trga nekdanja socialistična gospodarstva takoj ali vsaj hitro spremenila v države blaginje. Te iluzije so si delile nove politične elite na eni strani ter mednarodne finančne institucije in zahodni eksperti na drugi strani. Tri leta po začetku transformacije so se iluzije pokazale resnično za iluzije, pretiran optimizem pa je prešel v pretiran pesimizem in brezup. 53 Navezovanje samostojnih gospodarskih stikov s tujino, pretok blaga, storitev, kapitala in znanja iz Zahodne Evrope je bilo institucionalno povezano s priznanjem Slovenije. Dokler tega ni bilo, Slovenija ni mogla računati ne na tuj denar in ne na večji izvoz. Mednarodno priznanje je bil torej končni cilj prizadevanj slovenske politike ter zaključno dejanje v graditvi njene gospodarske suverenosti. Do tega tako pričakovanega dejanja je prišlo ob koncu decembra 1991 oziroma januarja 1992, ko je Slovenijo najprej priznala Nemčija, potem pa še Evropska skupnost. 54 V letih 1992 in 1993 so najpomembnejši razlogi za skrb Slovenije, kar je dotikalo gospodarstvo in državo, odpadli. Dve temeljni strateški negotovosti, ki sta vplivali na državo in gospodarstvo, sta odpadli. Do konca leta 1992 je Slovenijo priznalo že sto držav, postala je tudi članica OZN (Organizacije združenih narodov) in njenih specializiranih organizacij. Konec leta 1992 je postala članica Evropske banke za obnovo in razvoj, v začetku leta 1993 članica Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in Mednarodne finančne korporacije, v letu 1994 pa še članica GATT-a (General Agreement on Tariffs and Trade). Slovenija je bila tako pripeta z varnostnimi pasovi za Zahod in s tem tudi zavarovana pred vojno, ki je potekala v delih nekdanje Jugoslavije. To je ustvarilo podlago za normalizacijo gospodarskih odnosov s tujino in za pogajanja o jugoslovanskih dolgovih tujini. Leta 1996 je uredila dolžniška razmerja z upniki nekdanje Jugoslavije, to je s konzorcijem poslovnih bank (Londonski klub), in dosegla izpustitev vseh slovenskih dolžnikov iz mednarodne pogodbe med nekdanjo Narodno banko Jugoslavije in konzorcijem tujih poslovnih bank iz leta 1988 (New Financial Agreement), ki je predvidevala solidarnostno klavzulo, kar je pomenilo prevzem dolga v višini 812 milijonov dolarjev in njegovega razporejanja na nekdanje dolžnike tujini (Abanka, d.d., Nova Ljubljanska banka, d.d., Nova Kreditna banka Maribor, d.d., in Nafta Lendava), 52 Mencinger, Plesala je eno polletje, str Krašovec, Deset let, str Prinčič, Borak, Iz reforme v reformo, str. 612.

7 470 A. LORENČIČ: Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda Zgodovinski časopis (144) 471 skorja 655 milijonov dolarjev tega dolga je bilo predčasno odplačanega, in začela urejati razmerja s članicami Pariškega kluba, to je z državami, s katerimi je nekdanja SFRJ (Socialistična federativna republika Jugoslavija) z dvostranskimi sporazumi urejala dolgove v obdobju Strateški cilj Republike Slovenije zaradi tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja Slovenije z Evropsko unijo od osamosvojitve naprej je bilo tudi polnopravno članstvo v Evropski uniji. 56 Slovenija se je začela pogajati z Evropsko unijo leta 1992 in leto zatem sklenila z njo že prve sporazume. 57 S podpisom okvirnega sporazuma med slovensko vlado in Komisijo Evropske unije o uresničevanju ukrepov o finančnem, tehničnem in drugih oblikah sodelovanja, 7. oktobra 1992, je Slovenija postala prejemnica tehnične pomoči v okviru programa Phare. Zraven tehnične pomoči se je pričelo tudi izvajanje drugih projektov, med drugim je šlo tudi za pomoč pri nabavi različne opreme, sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja v tujini, sofinanciranje naložb in javnih del. 58 Kasnejša ratifikacija tega sporazuma v oktobru 1993 je omogočila tudi izvajanje javnih naročil po pravilih Phare in realizacijo projektov v okviru prvih indikativnih programov za Slovenijo ter v okviru drugih programov, strukturiranih v okviru predpristopne strategije za države Srednje in Vzhodne Evrope s podpisanim asociacijskim sporazumom. 59 Slovenija se je na prelomu osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja glede na strukturo pričela približevati razvitim gospodarstvom, za katere je bila značilna gospodarska struktura z visokimi deleži storitvenih dejavnosti, enakomernejša razporeditev podjetij po velikosti in velika dinamika nastajanja in odmiranja podjetij. 60 Iz strukture dodane vrednosti po dejavnostih je bilo razvidno zmanjševanje deleža industrije in povečevanje pomena storitvenega sektorja. V okviru industrijskega sektorja (rudarstvo, predelovalna industrija, oskrba z električno energijo, plinom in vodo ter gradbeništvo), ki je v dodani vrednosti leta 1990 bil udeležen z 41 odstotki (leta 1987 še 50 odstotkov), so bili v najizrazitejšem upadanju gradbeništvo in predelovalna industrija ter rudarstvo. Storitveni sektor, ki je vključeval trgovino, turizem in gostinstvo, finančne in poslovne ter državne storitve, pa je imel že 54-odstotni delež (leta 1987 še 45-odstotni). 61 Opazne so bile tudi spremembe v lastniški in velikostni sestavi podjetij. Od aktivnih podjetij konec leta 1991 je bilo 75 odstotkov zasebnih, 19 odstotkov družbenih ter 5,6 odstotka mešanih. Število zasebnih podjetij se je v enem letu povečalo za 90 odstotkov, vendar pa je bila njihova teža v poslovnih rezultatih celotnega gospodarstva še relativno majhn a. Ta podjetja so zaposlovala 2,7 odstotka celotnega števila delavcev, ustvarjala pa 7,3 odstotka celotnih prihodkov, njihova poslovna sredstva pa so pomenila 2,8 odstotka celotnih poslovnih sredstev slovenskega gospodarstva. Veliko bolj so 55 Prav tam, str AS 1994, šk. 2/ Banka Slovenije, Letno poročilo za leto 1997, str AS 1994, šk. 3/ AS 1994, šk. 3/ Podrobneje o strukturnih premikih v: Lorenčič: Strukturni premiki, str ZMAR, Delovni zvezek, št. 2, 1992, str na pomenu pridobila mešana podjetja, ki so v letu 1991 povečala število zaposlenih v strukturi od 8,2 na 9,4 odstotka, delež prihodkov od 12,4 na 14,3 odstotka, delež poslovnih sredstev pa od 8,6 na 9,8 odstotka. V celotni izgubi gospodarstva so udeležena družbena podjetja z 90 odstotki, mešana s 7 odstotki in zasebna s 3 odstotnim deležem. Kljub tem premikom pa so bili skupni poslovni rezultati še vedno pretežno odvisni od družbenih podjetij, ki so ustvarjala 78 odstotkov celotnega prihodka v gospodarstvu in so zaposlovala 88 odstotkov delavcev. 62 Vrzel malega gospodarstva, ki je bilo na nekaterih področjih konkurenčno, na drugih pa dopolnjujoče velikim podjetjem, se je v našem gospodarstvu v začetku devetdesetih postopoma izpolnjeval. V letu 1991 se je podvojilo število aktivnih malih podjetij (ki so zaposlovala do 50 delavcev), tako da jih je bilo že in so zaposlovala delavcev ali 6,1 odstotka vseh zaposlenih. Mala podjetja so ustvarila 13,3 odstotka prihodka, 6,1 odstotka izgub ter kar 38 odstotkov akumulacije vsega gospodarstva. Določeni pozitivni premiki so se kazali tudi v sektorju srednjih podjetij, predvsem v povečanju deleža zaposlenih ter izvoznih prihodkov. 63 V času od leta 1990 do sprejema ZLPP konec leta 1992 so se torej mnoga podjetja statusno preoblikovala, dokapitalizirala ali reorganizirala na podlagi takratne jugoslovanske zakonodaje in ker še v tem času država ni imela docela vzpostavljenega instituta nadzora nad statusnimi in premoženjsko-kapitalskimi spremembami podjetij, ki so imela družbeni kapital, je prihajalo do tako imenovane»divje privatizacije«. 64 Razlog za to je mogoče iskati predvsem v dolgotrajnem sprejemanju slovenske privatizacijske zakonodaje. V obdobju od do je prišlo po podatkih Agencije za revidiranje do oškodovanja družbene lastnine v vrednosti milijonov slovenskih tolarjev. Sama številka nam seveda pove izredno malo. S pomočjo izračuna oziroma revalorizacije denarnega zneska pa pridemo do izredno zanimive vsote. Vrednost zgoraj omenjenega revaloriziranega zneska na dan je znašala ,87 EUR. Pri izračunu se upošteva gibanje indeksov cen v obravnavanem obdobju, ki so bili merilo inflacije. Znesek je visok, posebej če predpostavimo, da vsa oškodovanja in kazniva dejanja niso bila odkrita. Naj samo informativno dodamo, da je proračun Republike Slovenije za leto 1992 znašal dobrih 174 milijard slovenskih tolarjev oziroma dobri 2,5 milijarde evrov (revaloriziran znesek). 65 Področje privatizacije je sploh povzročalo največ preglavic. 66 Zakonsko je privatizacija gospodarstva potekala v nekaj korakih. Jeseni 1991 sta bila sprejeta Stanovanjski zakon (SZ) 67 in Zakon o denacionalizaciji (ZDen). 68 Tretji v nizu privatizacijskih zakonov je bil novembra leta 1992 sprejeti Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP). 69 Privatizacija stanovanj in denacionalizacija sta imeli za cilj jasno definiranje lastništva in popravo krivic, pogosto 62 Prav tam, str ZMAR, Delovni zvezek, št. 2, 1992, str Lastninsko preoblikovanje slovenskih podjetij, str Lorenčič, Gospodarska kriminaliteta, str Enako je bilo tudi v ostalih tranzicijskih državah. 67 UL RS, 18/ UL RS, 27/ UL RS, 55/1992.

8 472 A. LORENČIČ: Prelom s starim, začetek novega: slovensko gospodarstvo v času prehoda Zgodovinski časopis (144) 473 pa se je zgodilo nasprotno. Zakonodaja v obliki, kot je bila sprejeta, je mnogim povzročila nove krivice. Izpostavimo samo primer vračanja stanovanj v naravi tudi v primeru zasedenosti le-teh z imetniki stanovanjske pravice, za katerega se je med vsemi tranzicijskimi državami odločila le Slovenija. ZLPP je predvidel sedem metod, kako bi se naj podjetja lastninsko preoblikovala ter združeval elemente dveh različnih pristopov, in sicer decentraliziran pristop, kjer je večina pobud in odločitev prihajala iz podjetij, ter množično privatizacijo dela delnic podjetij, tako da se jih je razdelilo državljanom v zameno za certifikate. 70 Tudi po sprejetju ZLPP je obstajala možnost zlorab. Eno od težav so predstavljali povsem zgrešeni zakonski roki, zapisani v ZLPP, in predvidena revizija le za obdobje , kar je med drugim sprožilo ponovno nepotrebno»legalizacijodivjega lastninjenja«po 1. januarju Eno od težav je predstavljal tudi neenoten informacijski sistem, kar je samo po sebi povečevalo netransparentnost in avtonomnost delovanja posameznih institucij, namesto njihove boljše vsebinske in časovne koordinacije. 71 Odločitev za samostojnost in izguba jugoslovanskega trga je v prvi fazi za Slovenijo pomenila resda hud udarec in veliko preizkušnjo, a sčasoma se je izkazalo, da je to bila potrebna in izredno modra odločitev. Kot je zapisal gospodarski zgodovinar Žarko Lazarević, je Slovenija»morala jugoslovanski prostor najprej zapustiti, da je reformirala in prestrukturirala svoje gospodarstvo«. Sčasoma pa je»konkurenčno okrepljeno gospodarstvo omogočilo ponovno»osvojitev«trgov nekdanjih jugoslovanskih republik«, ki so prav tako kot Slovenija postale samostojne države. 72 Odločitev za samostojno in neodvisno državo je torej na ekonomskem področju omogočila, da je Slovenija prevzela v svoje roke ekonomsko politiko in s tem odgovornost za lastni gospodarski razvoj. III. Okrevanje ( ) Po začetni fazi prehoda v socialno-tržno ekonomijo, za katero je bilo v Sloveniji značilno upadanje gospodarske rasti in življenjskega standarda prebivalstv a, hitro zniževanje investicij ter zaposlenosti in še precejšnja makroekonomska nestabilnost, je slovensko gospodarstvo nato prešlo v obdobje transformacijskega okrevanja. Za to obdobje, ki se je v Sloveniji začelo leta 1993, je bilo značilno intenzivno prestrukturiranje v proizvodnji in potrošnji (primarni in končni delitvi) ter dinamična gospodarska rast. Bruto domači proizvod je v letu 1993 porasel za 1,9 odstotka, v letu 1994 za 4,9 odstotka in v letu 1995 za nadaljnjih 3,5 odstotka. Gospodarska moč je dosegla pred-osamosvojitveno raven. Tudi gospodarska gibanja v letu 1994 so potrjevala prehod v gospodarsko rast. Pozitivni trendi v industrijski proizvodnji so se nadaljevali. Njena letna rast je znašala 6,5 odstotka. Prav tako je v letu 1994 prišlo do oživljanja gradbeništva, ki je dolgo časa nazadovalo. Nadaljeval a se je 70 Podrobneje v: Lorenčič, Pretvorba družbene lastnine, str ; Lorenčič, Pretvorba družbene lastnine v privatno: privatizacija stanovanj in denacionalizacija, str AS 1272, šk. 412, R 3/2000 R (Poročilo po sklepu Rejčeve komisije). 72 Lazarević, Prostor, gospodarstvo in razmerja, str rast v tržnih storitvah. Prvič po dveh letih je prišlo do povečanja tudi v kmetijski proizvodnji. Bruto domači proizvod se je v tem letu povečal približno za 5 odstotkov. 73 Pri prehodu iz recesije v okrevanje je imela nedvomno določeno vlogo tudi siva ekonomija kot neregistrirana gospodarska pridobitnost, delujoča zunaj predpisov, ki se je izogibala davkom, nekaj pa je bilo tudi prikrite dejavnosti znotraj enot»uradnega sektorja«. Vse to je bila posledica predvsem šibko razvitih mehanizmov davčnega nadzora, razmeroma nizkih denarnih kazni, neprimerne organizacije in nagrajevanja v podjetjih, ki nista pretirano omejevala sivih con in nezadovoljivega delovanja pravnega sistema. Delež sive ekonomije je po nekaterih ocenah predstavljal 15 do 20 odstotkov gospodarske aktivnosti v Sloveniji. 74 Tako kot je bil glavni vzrok gospodarske depresije v letih dramatičen padec celotnega povpraševanja, tako je bil tudi začetek gospodarskega oživljanja sredi leta 1993 povezan s krepitvijo celotnega povpraševanja. Omogočilo pa ga je dejstvo, da je Slovenija v ekonomskem smislu do tedaj dokončala eno od faz transformacije, in sicer iz regionalnega v nacionalno gospodarstvo. 75 Težišče ekonomske politike je bilo v letu 1993 na institucionalnem in realnem prestrukturiranju gospodarstva. Zmanjševanje proizvodnje se je nadaljevalo tudi v začetku leta 1993, v drugem polletju pa je bil zabeležen pomemben pozitiven preobrat v vrsti panog. Preobrat je bil dosežen ob nepopustljivi denarni politiki, ki je še naprej zniževala tekočo inflacijo, ob uravnoteženih državnih financah in brez neto zunanjega zadolževanja. Proizvodnja, predvsem industrijska, se je v večjem delu leta 1993 še prilagajala učinkom zmanjšanega povpraševanja s trgov držav na območju nekdanje Jugoslavije. Prodaja blaga in storitev na to območje se je od leta 1990 do leta 1993 zmanjšala z 31 odstotkov na okrog 5 odstotkov vseh prodaj slovenskega gospodarstva. V letu 1995 pa je za bivši jugoslovanski trg bila značilnost ta, da so gospodarstva in bivši trgi Jugoslavije dosegali v tem letu le 10 odstotkov do 65 odstotkov v preteklosti že doseženih maksimumov aktivnosti. Mirovni sporazumi in njihova stabilizacijska prizadevanja so obetali boljše čase. 76 Ob začetnem nezaupanju so v mlado slovensko gospodarstvo postopoma začele močneje pritekati tudi neposredne tuje naložbe. Skupno stanje vhodnih neposrednih naložb v Sloveniji se je med leti 1993 in 1995 skoraj podvojilo (porast z 954 na milijonov dolarjev). 77 Povprečna neto plača po odtegnjenih davščinah, vendar pred odbitkom akontacije dohodnine, je v letu 1993 znašala tolarjev oziroma 414 ameriških dolarjev (USD). 78 Dogovor o politiki plač v gospodarstvu za leto je določal, da se plače izplačujejo v skladu s kolektivnimi pogodbami in določili dogovora. Z dogovorom o politiki plač je bil ustanovljen Ekonomsko socialni svet, tripartitni organ, ki so ga sestavljali predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade. Ekonomsko socialni svet je bilo 73 ZMAR, Delovni zvezek, št. 10, 1994, str Krašovec, Deset let, str ZMAR, Delovni zvezek, št. 6, 1994, str Štiblar, Razvoj trgov Ex-Jugoslavije, str Krašovec, Deset let, str Banka Slovenije, Letno poročilo 1993, str UL RS, 23/1994.

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

INFORMACIJE MAREC 2017

INFORMACIJE MAREC 2017 INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O. POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO

Prikaži več

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019 10. julij 2019 EY Slovenija Davčne novice Davčne novice julij V julijski številki Davčnih novic vam pošiljamo pregled zadnjih predlogov za spremembo davčne zakonodaje in predstavljamo predlog uvedbe davka

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več

Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje, marec 2013

Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje, marec 2013 Okvir MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ZA EUROOBMOČJE Strokovnjaki so na podlagi podatkov, ki so bili na voljo do 22. februarja 2013, pripravili projekcije makroekonomskih gibanj v euroobmočju.

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

Povracila-stroskov-julij-2011

Povracila-stroskov-julij-2011 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni

Prikaži več

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del PRILOGA 6 NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD OBRESTI ZA LETO (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU) OZNAKA STATUSA

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

SL Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI S

SL Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI S 23.6.2007 Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI SVET SKLEP SVETA z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran I. UVOD...1 II.

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

Bilten, december 2013: Letnik XXII št. 12

Bilten, december 2013: Letnik XXII št. 12 BILTEN December 2013 Leto 22, štev.: 12 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT:

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU

Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU Postojna, maj 2019 Kazalo vsebine 1. UVOD... 3 2. POVZETEK...

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2017) 89 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Poročilo o državi Slovenija 2017 Poročilo vsebuje poglobljeni

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2017) 89 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Poročilo o državi Slovenija 2017 Poročilo vsebuje poglobljeni EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 22.2.2017 SWD(2017) 89 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Poročilo o državi Slovenija 2017 Poročilo vsebuje poglobljeni pregled o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

COM(2007)634/F1 - SL

COM(2007)634/F1 - SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

(Microsoft Word - Kon\350na_PPDFT politika_V1_JB.docx)

(Microsoft Word - Kon\350na_PPDFT politika_V1_JB.docx) Politika za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma 1. Uvod Nova KBM ima sedež v Mariboru, v Sloveniji in je nadzorovana s strani Urada RS za preprečevanje pranja denarja in Banke

Prikaži več

Program dela NO za leto 2009

Program dela NO za leto 2009 Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni

Prikaži več

ENV2:

ENV2: . Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske

Prikaži več

Posvet "Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge” Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilsko predelovalno indu

Posvet  Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge”     Janja Kokolj Prošek,  vodja Službe za živilsko predelovalno indu Mednarodne aktivnosti MKGP v luči SRIPHRANA Bled, 6. junij 2017 Janja Kokolj Prošek 1 Izvozna usmerjenost živilske industrije MKGP podpira internacionalizacijo slovenske živilskopredelovalne industrije,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU 2014 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Ljubljana, maj 2015 T: 01/ 583 33 00, F:

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

Raven in dinamika plaè ter njihov vpliv na konkurenènost

Raven in dinamika plaè ter njihov vpliv na konkurenènost RAVEN IN DINAMIKA PLAČ TER NJIHOV VPLIV NA KONKURENČNOST Aleš Delakorda * Andreja Strojan Kastelec * Povzetek V analizi smo obravnavali pomen plač kot osnovnega elementa stroškov dela in dejavnika povpraševanja

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

Culture Programme (2007 – 2013)

Culture Programme (2007 – 2013) USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa

Prikaži več

Microsoft Word - M _mod.docm

Microsoft Word - M _mod.docm 2 M7-70--3 Prazna stran 3 M7-70--3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor B C 2 A 3 A 2 C 2 D 22 C 32 C 3 B 3 B 23 B 33 B 4 B 4 A 24 B 34 D 5 D 5 D 25 A 35 B 6 D 6 C 26

Prikaži več

64 Poslovanje Skupine Triglav 7. Poslovanje Skupine Triglav 7.1 Splošno gospodarsko okolje v Sloveniji V letu 2011 je evropska dolžniška kriza dosegla

64 Poslovanje Skupine Triglav 7. Poslovanje Skupine Triglav 7.1 Splošno gospodarsko okolje v Sloveniji V letu 2011 je evropska dolžniška kriza dosegla 64 Poslovanje Skupine Triglav 7. Poslovanje Skupine Triglav 7.1 Splošno gospodarsko okolje v Sloveniji V letu 2011 je evropska dolžniška kriza dosegla nove razsežnosti. Zaupanje investitorjev in potrošnikov

Prikaži več

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017 Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU Kranj, maj 2017 Kazalo vsebine 1. UVOD... 4 2. POVZETEK... 6 3. GOSPODARSKE

Prikaži več

Decision of the European Central Bank of 18 April 2019 on the total amount of annual supervisory fees for 2019

Decision of the European Central Bank of 18 April 2019 on the total amount of annual supervisory fees for 2019 SL SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/[XX*] z dne 18. aprila 2019 o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2019 (ECB/2019/10) SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE ob upoštevanju Pogodbe o

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Template SL 1

Template SL 1 P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ILUMINA WAX trgovina in proizvodnja d.o.o. Izdano

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več