Časopis koncerna Kolektor Letnik 21 Jesen 2021 ISSN Trajnostni razvoj

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Časopis koncerna Kolektor Letnik 21 Jesen 2021 ISSN Trajnostni razvoj"

Transkripcija

1 Časopis koncerna Kolektor Letnik 21 Jesen 2021 ISSN Trajnostni razvoj Za bolj zeleno, odgovorno in trajnostno naravnano podjetje Ne odlašaj na jutri, začni danes! V kakšnem svetu želimo živeti?

2 Zakaj Kolektor? Koncern Kolektor je eden od vodilnih igralcev v globalnih nišah komponent in sistemov za mobilnost, na področju elektroenergetike ter inženiringa in tehnoloških sistemov. Svojo kontinuirano rast zagotavljamo z intenzivnim vlaganjem v raziskave, razvoj in inovacije. Aktivno sodelujemo tudi z univerzami in inštituti. Si želite delati v uspešnem kolektivu? Želite slediti tehnološkim spremembam? Vam je pomembna varna in stabilna zaposlitev? Pridružite se nam! >800 mio EUR 3 poslovne divizije 25 podjetij 5080 zaposlenih Idrija Slovenija EU, AZIJA, NAFTA Na idrijski lokaciji iščemo: delavce v proizvodnji (KV proizvodni delavec, pomočnik na strojih in linijah, urejevalec) inženirje strojne in elektro smeri (inženir kakovosti, procesni inženir, razvojni inženir, tehnolog, konstruktor, PLC programer) Kandidatom nudimo: možnost dolgoročne zaposlitve v podjetjih na idrijski lokaciji, delo v prijetnem, dinamičnem in sodelovalnem delovnem okolju, možnosti strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja, stimulativno plačilo na podlagi delovne uspešnosti, financiranje dodatnega pokojninskega in zdravstvenih zavarovanj. Ne odlašajte z vašo prijavo! Za več informacij obiščite našo spletno stran ali nam pišite na

3 Uvodnik 3 Svet je lep poskrbimo, da tak tudi ostane Polona Rupnik, odgovorna urednica revije O trajnosti in trajnostnem razvoju je v zadnjem času govora na vsakem koraku. Čeprav je ta tematika trenutno zelo in pa ima že dolgo sivo brado. Usmerjenost v trajnostni razvoj je namreč stara že vsaj 40 let. Skoraj toliko let je minilo odkar so na konferenci ZN v Stockholmu potrdili univerzalno pravico vseh ljudi do zdravega in produktivnega okolja. Takrat je bil ustanovljen prvi Program ZN za okolje (UNEP United Nations Environment Programme), ki spodbuja trajnostno ravnanje z okoljem na mednarodni ravni. Od takrat je bila sprejeta vrsta agend, načrtov, sporazumov, protokolov vse z namenom, da bi obvarovali naš planet.»zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij,«je ena najpogosteje citiranih definicij trajnosti. Svetovna komisija za okolje in razvoj jo je v svojem poročilu zapisala že leta In še danes je izjemno aktualna. A časa nam počasi zmanjkuje. Po besedah klimatologinje in ene izmed pionirk pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb v Sloveniji prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj so pred nami odločilna leta, pravzaprav bosta naslednji dve leti odločilni, ali bomo uspeli trende obrniti navzgor oziroma vsaj tlakovati pot za te spremembe, ki jih moramo doseči do let Glede na dosedanjo hitrost, s katero smo uvajali spremembe na področju trajnostnega razvoja, se zdi kot jutri.»svoj optimizem črpam iz zgodovinske podlage,«pravi Kajfež Bogatajeva, saj je ljudem še vedno uspelo. Verjemimo, da nam bo tudi tokrat. A ne smemo odlašati na jutri, začeti moramo že danes. In prav vsi. Za naš lepši in boljši jutri. Za naše otroke. In za generacije, ki bodo prišle za njimi. Da bomo še dolgo govorili svet je lep.

4 4 Kazalo Naslednji dve leti bosta odločilni O trajnosti in trajnostnem razvoju smo se pogovarjali s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj, redno profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki v Sloveniji velja za eno izmed pionirk pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb Ljudje 20 Trajnost Profit Planet 18 Ne odlašaj na jutri, začni danes! V Sloveniji vsako leto povzročimo okoli 10 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo. Da bi omejili nevarne posledice podnebnih sprememb, bi morali izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. Kako lahko prispeva vsak izmed nas? Za bolj zeleno, odgovorno in trajnostno naravnano podjetje Trajnostna usmerjenost spada med temeljne stebre Kolektorjeve odličnosti. Podjetja koncerna Kolektor svojo vizijo trajnosti uresničujejo z mislijo na vse tiste, ki so del naših procesov. Kolektor setup nov član naše družine Cilj podjetja Kolektor setup je postati tehnološko-storitveni partner večji, energetsko potratnejši industriji pri njihovi transformaciji v nizko- oziroma brezogljično industrijo.

5 Kazalo 5 Aktualni gradbeni projekti prinašajo devet novih predorov 24 Priznanja za inovacije 30 Predore bomo gradili po metodi NATM (New Austrian Tunneling Method), ki so jo leta 1962 razvili v Avstriji in še danes predstavlja svetovni standard pri gradnji predorov v trdnih kamninah. Z inovacijami smo sodelovali na regijskih in nacionalnem izboru za najboljše inovacije. Izkupiček? Dve zlati in dve bronasti priznanji na regijskih izborih in dve srebrni priznanji na nacionalnem izboru Izidor Šavelj: Privlačita ga hitrost in adrenalin Po vseh 16 letih se ima Izi na sovoznikovem sedežu še zmeraj 'fajn', v tem športu uživa, sploh, ko je ves trud poplačan z dobrimi rezultati Prva slovenska realka praznuje 120. obletnico Gimnazije Jurija Vege šola obeležuje z vrsto dogodkov. Prvi med njimi je bila slavnostna otvoritev zunanje učilnice. Sredstva za njeno ureditev je prispeval tudi Kolektor. Kolofon K magazin Odgovorna urednica: Polona Rupnik Izvršno uredništvo: FMR Media d.o.o. Redakcija: Mediade d.o.o. Lektoriranje: Anja Bolko Grafično oblikovanje: Andrej Potočnik Fotografije: arhiv Dela, arhiv Kolektorja Etre, arhiv Kolektorja Koling, arhiv Kolektorja CPG, arhiv Kolektorja Igin, arhiv Kolektorja Sisteh, Uroš Modlic, arhiv Teniškega kluba Kolektor Idrija, Ivo Leskovšek, Polona Rupnik, Bojan Tavčar, Arhiv ZTI Naslovnica: WOAF Izdajatelj: FMR Media d.o.o. Tisk: Tiskarsko središče d.o.o. Naklada: izvodov Revija izide štirikrat letno in je brezplačna. ISSN

6 6 Novice Kolektor Etra beleži 10-odstotno rast in osvaja nova tržišča

7 Novice 7 Druga polovica septembra je že tradicionalno rezervirana za prodajno konferenco podjetja Kolektor Etra. Gre za dogodek, na katerem se zberejo vsi področni prodajni zastopniki doma in v tujini ter predstavniki tehničnega in proizvodnega sektorja. Po besedah Petra Novaka, komercialnega direktorja in prokurista v Kolektor Etri, so izjemno veseli, da so se lahko po lanski konferenci, ki je potekala na daljavo, ponovno srečali v živo. Etra bo tudi letos dosegla poslovno rast.»računamo, da bomo imeli približno 10-odstotno rast, dobiček bi bil lahko višji, če se ne bi dvignile cene repro materialov, ki so nas prizadele,«pojasnjuje Novak in dodaja, da so ta negativni vpliv porasta cen materialov zmanjšali z aneksi k obstoječim pogodbam za spremembo cen. Večina kupcev je potezo sprejela in razumela, imamo pa tudi take, ki na povečanje cene niso pristali. Po Novakovih besedah zaenkrat še nimajo težav s pomanjkanjem materiala, saj z dobavitelji sproti iščejo rešitve za pravočasne dobave do te mere, da ne vplivajo na zamude v proizvodnji.»za letos lahko rečem, da imamo celotno kapaciteto naslednjega leta že prodano, se pa soočamo predvsem s tem, ali imamo prodano po pravih cenah in ali bomo materiale dobili po načrtovanih cenah in v zadostni količini.«trenutno imajo v teku dva pomembna projekta za dva nova trga Ameriko in Tajvan. Preko nemškega partnerja so prodrli na ameriško tržišče, kamor bodo izvozili sedem transformatorjev, v Tajvan pa bodo dobavili transformatorje za off shore platformo. Projekt bodo izpeljali v letu 2023.

8 8 Novice Gradili bomo obvoznico v hrvaškem Novem Vinodolskem Kolektor CPG bo s podjetjem ICM S.p.A. gradil prvo fazo avtocestnega odseka obvoznice Novi Vinodolski, vrednega 77,8 milijona evrov. Projekt predvideva izgradnjo obvoznice mesta Novi Vinodolski, ki bo kasneje sovpadala z levo traso bodoče avtoceste A7 in bo pomembno prispevala k razbremenitvi mesta v času glavne poletne turistične sezone. Dolžina nove obvoznice bo 9,8 km, od tega bo kar 6,5 km del bodoče avtoceste, preostanek pa bo del državne ceste D8. Gradnja obvoznice Novi Vinodolski bo zahtevna, saj je zasnovana na težkem reliefu z veliko naravnimi posebnostmi. Največ pozornosti bo tekom gradnje namenjene izgradnji dveh najzahtevnejših objektov na trasi, predoru Zagori s servisno cevjo in viaduktu Ričina. Leva stran predora Zagori bo vozna cev v dolžini 834 metrov, medtem ko je desna stran predora predvidena kot servisna cev v dolžini 770 metrov. Za viadukt Ričina v dolžini 1057 metrov so predvideni stebri v višini od 15 do 52 metrov. Rok za izvedbo del je 36 mesecev od uvedbe v delo.»izvajalca del sta zelo spoštovani družbi. Kolektor CPG je eno izmed najboljših podjetij na področju gradbeništva, prav tako družba ICM, ki se ponaša z vrhunskimi referencami. Verjamem, da bo tudi ta projekt izveden pravočasno. Veselimo se začetka del in realizacije projekta,«je ob podpisu pogodbe povedal Oleg Butković, hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo. Obvoznica Novi Vinodolski je še eden v nizu projektov družb Kolektor Gradbeništva na Hrvaškem. Z vsakim novim projektom Kolektor le še dodatno utrjuje svoje mesto med pomembnimi regijskimi igralci v gradbeništvu. Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, to podkrepi z besedami:»zadovoljni smo, da se naši napori na tujih trgih obrestujejo. Dokazati smo morali veliko mero strokovnosti in profesionalnosti, da nas danes lahko investitorji in partnerji prepoznavajo kot kompetentnega partnerja pri izvedbi največjih gradbenih projektov v regiji. Pridobili smo zaupanje, ki ga s kakovostno, strokovno in natančno izvedbo del na projektih nameravamo tudi obdržati.«pričetek gradnje najsodobnejše raziskovalne infrastrukture Začeli smo z gradnjo Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo. Ta predstavlja obsežen in tehnično zahteven projekt, saj je predvidena dvoetapna rušitev obstoječega objekta, imenovanega Vhodni objekt, ki bo omogočala nemoten delovni proces Nacionalnega inštituta za biologijo. Gradnja novega podolgovatega objekta predvideva tri etaže s 7.606,4 m 2 skupne bruto površine. Zaradi slabe nosilnosti temeljnih tal bo celoten objekt temeljen na pilotih, ki bodo med seboj povezani z mrežo temeljnih nosilcev. Ocenjena globina pilotov znaša 16 metrov in je izbrana na podlagi predvidene obremenitve. Objekt ima predvideno toplotno izolativno fasado v sistemu prezračevane fasade betonskih plošč in steklenih fasadnih površin iz sistemske zasteklitve. Dodaten fasadni element predstavlja t. i. zelena kulisa, ki bo narejena iz kovinske podkonstrukcije linijskih profilov, vpetih v objekt. Med profile bo napeta jeklenica, ki bo služila kot opora vertikalni zazelenitvi s plezalkami. Na slavnostnem dogodku ob začetku gradnje je Gašper Matelič, direktor operative v podjetju Kolektor Koling, povedal:»veselimo se sodelovanja pri tako pomembnem koraku, izgradnji novega Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo. V podjetju Kolektor Koling se zavedamo, da bo gradnja potekala na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, zato bomo ob vsakem koraku stremeli k skrbnemu in odgovornemu ravnanju z okoljem. S predvidenimi ukrepi za zaščito dreves bomo v največji meri poskusili ohraniti nasad japonskih češenj. Čeprav govorimo o pričetku gradnje edinstvenega objekta, verjamemo, da bo ob zaključku predstavljal najsodobnejšo raziskovalno infrastrukturo.«gradnja bo trajala do oktobra 2023, pogodbena vrednost gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del pa znaša 17 milijonov evrov.

9 Novice 9 Z digitalizacijo do večje produktivnosti V družbi Livar, največji livarni železnih litin v Sloveniji, so nedavno zaključili prvo fazo digitalne transformacije obrata mehanske obdelave, ki jim omogoča popolno sledljivost tako proizvodnih procesov kot celotnega materialnega toka in s tem spremljanje proizvodnje v vsakem trenutku. Skupaj s podjetjem Kolektor Sisteh so pred dobrima dvema letoma pričeli z vpeljavo sistema Sinapro.IIoT. MES. Z digitalno transformacijo proizvodnje so uspeli implementirati celovito rešitev, s katero so zagotovili učinkovito razporejanje delovnih nalogov po delovnih mestih, spremljanje materialnega toka in medfaznih zalog, odpravili so ročne vnose podatkov in popolnoma avtomatizirali zajem ključnih podatkov direktno iz strojev ter v celoti odpravili papir iz proizvodnje mehanske obdelave. Po besedah Saša Maleriča, direktorja področja mehanske obdelave družbe Livar, je implementacija sistema Sinapro.IIoT.MES družbi Livar brez dodatnih organizacijskih sprememb omogočila pomembno povečanje produktivnosti proizvodnih procesov v sektorju mehanske obdelave. Novi šolski prostori za naše mlade upe Župan občine Kamnik Matej Slapar in direktor prodaje na Kolektorjevem programu gradbeništva mag. Marko Trampuž sta podpisala pogodbo o izgradnji nove Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. S tem se je tudi uradno začel projekt, katerega zametki segajo v leto Zasnova objekta je deloma armiranobetonska, deloma jeklena in se bo raztezala na prek m 2 skupne bruto površine. Gre za zahteven in oblikovno dovršen projekt, ki predvideva dve ločeni dilatacijski enoti, ki sta povezani z osrednjim mostnim elementom. Za nosilno konstrukcijo bo porabljenih preko 250 ton jekla, m 3 betona in kilogramov armature. Zgradili bodo 32 novih učilnic in 18 kabinetov za učitelje z urejenimi elektro in strojnimi inštalacijami za ogrevanje, prezračevanje in ohlajevanje prostorov ter nameščeno aktivno in pasivno požarno zaščito. Z izbranimi materiali in premišljeno zasnovo bo poskrbljeno tudi za prostorsko akustiko, ki bo prilagojena glede na različne programe. Celoten objekt bo zaključen z ravno streho in fasadno opno iz ekspandirane pločevine. Kamniški župan je povedal, da mora biti šola zgrajena v čim krajšem možnem času:»že v tem šolskem letu imamo premalo prostora za ustrezno izvajanje učnega procesa. Kar približno 100 učencev se šola izven objekta matične šole. Gradnja šole se je že začela, učence pa naj bi sprejela v šolskem letu 2023/24.«Trampuž je dodal, da verjamejo, da lahko z izbranimi partnerji dela opravijo kakovostno, strokovno in natančno ter projekt zaključijo v predvidenem roku. Gradnja nove šole bo stala dobrih 14 milijonov evrov.

10 10 V kakšnem svetu želimo živeti? Trajnostni razvoj pomeni zadovoljiti naše trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. T Planet, ljudje, profit Trajnost je tista, ki v ravnotežju ohranja tri področja: okolje (planet), družbo (ljudje) in ekonomijo (blaginjo). Kako podjetja delujejo trajnostno? Da se bomo razvijali trajnostno, dolgoročno in vzdržno, moramo v podjetjih skrbeti za: 1. okolje: z manjšim obremenjevanjem planeta (s premišljeno porabo omejenih naravnih virov in potrošnjo; z nižanjem našega ogljičnega odtisa, skrbi za čisto vodo, manj odpadki, čistejšo proizvodnjo energije itd.) bomo poskrbeli, da bomo Zemljo zapustili zanamcem v boljši kondiciji. Planet 2. ljudi: delujemo z mislijo na vse deležnike našega podjetja vključno z zaposlenimi, delničarji/ lastniki, lokalno skupnostjo, dobavitelji, našimi kupci, prihodnjimi generacijami itd. 3. blaginja: le finančno uspešno podjetje lahko skrbi za dobrobit zaposlenih, se družbeno angažira tako, da vlaga sredstva nazaj v okolje, kjer posluje.

11 11 Ljudje Univerzalna Agenda 2030 Organizacija združenih narodov je septembra 2015 sprejela Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Ta je univerzalna k njej so zavezane vse države sveta. Cilje, navedene v Agendi 2030, bomo morali doseči do leta rajnost Profit V Agendi 2030 je zapisanih 17 konkretnih ciljev trajnostnega razvoja. Vsi so tudi merljivi, kazalnike ciljev pa se redno spremljajo na globalni ravni. Pri nas jih na nacionalni ravni spremlja in o njih poroča Statistični urad RS.

12 12 Fokus Polona Rupnik Naslednji dve leti bosta odločilni Lučka Kajfež Bogataj je klimatologinja, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, predstojnica Katedre za agrometeorologijo in članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi. V Sloveniji velja za eno izmed pionirk pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb. Trajnostni razvoj je razvoj, ki upošteva planetarne omejitve, ki jih imamo. Bolj ga razumem v okoljskem smislu kot družbenem. O trajnosti in trajnostnem razvoju je v zadnjem obdobju veliko govora. Kaj trajnostni razvoj oziroma trajnostno delovanje sploh pomeni? Trajnost je pojem, ki je žal precej razvodenel. Po svetu je zelo različno sprejet. Ko v državah v razvoju ali revnim omenite trajnostni razvoj, predvsem mislijo, da se bodo znebili revščine. Njim trajnostni razvoj pomeni boljše življenje, boljši standard. V razvitem, zahodnem svetu je trajnost razumljena kot okoljski problem. V smislu, da bomo s trajnostnim razvojem okolje razbremenili. To sta dve povsem različni pojmovanji trajnosti, ki kažeta na to, da bi se morali o tej temi več pogovarjati. Moje mnenje je, da je bila napaka narejena že pri prevodu pojma in bi ga vsi bolje razumeli, če bi namesto o trajnostnem razvoju govorili o vzdržnem razvoju. Vzdržati se v smislu jaz lahko, ampak ne bom, ker to ni dobro. Vzdržnost pogosto primerjam z zdravo oziroma»shujševalno«prehrano. Lahko bi pojedel

13 Fokus Polona Rupnik 13 tri torte, ampak se vzdržiš, ker to ni dobro, ni zdravo. Vzdržnost je nekaj čisto drugega kot trajnost. Zelo opozarjam na to različno razumevanje, ker v šolskem sistemu današnjih odločevalcev tega ni bilo. Ko se je enkrat začelo govoriti o tem področju, si ga je vsak razlagal po svoje. Motiv, kako in zakaj se vzdržati, pa je okvir planetarnih mej. Imamo omejen planet, ki ne zdrži vsega. Definirane so že meje, ki so najbolj kritične. To so podnebne spremembe, pa voda, plodna tla, cikel dušika, cikel fosforja, kemična onesnaževanja, onesnaževanje zraka, zakisljevanje morij pa ozonska luknja. To so problemi, ki so tukaj in zdaj. Vse naše početje moramo usmeriti v to, da teh mej ne presežemo. Tako jaz razumem trajnostni razvoj. Če povzamem: trajnostni razvoj je razvoj, ki upošteva planetarne omejitve, ki jih imamo. Bolj ga razumem v okoljskem smislu kot družbenem. Imam bolj zahodno gledanje na trajnostni razvoj. nas zahteval tudi trg. Volkswagen je to naredil za dva tipa svojih vozil, za golfa in passata. Že danes bi to moralo biti del proizvodnega postopka. Na podlagi teh kazalnikov si namreč lahko postavljamo konkretne cilje, kot na primer danes za proizvodnjo hlač in srajce porabimo toliko in toliko, v naslednjih 10 letih mora biti ta poraba bistveno manjša. Celo leto pa bo zaznamovala ekstremnost, ki se kaže v pomanjkanju dežja, nenadnih močnih nalivih in poplavah, močnih sunkih vetra, nobeni snežinki ali enormnih količinah snega v zelo kratkem času. To je tisto, kar dela veliko škodo. Na potezi so lokalne skupnosti, da se prebivalce nauči, kako odreagirati v takih primerih. Kako pa moramo delovati, da teh mej, ki ste jih omenili, ne bomo presegli? Prvi korak je ozaveščenost ljudi, ki je še vedno zelo nizka. Pri zaposlenih imate par posameznikov, ki so s tem področjem zelo dobro seznanjeni, pa veliko večino, ki nekaj ve, in ljudi, ki nimajo prave predstave o tem. Izobraževanja na to temo ni, pa bi moralo biti. To področje bi moralo biti urejeno tako, kot je recimo varstvo pri delu, ki ga morajo opraviti vsi zaposleni. Zaposlenim bi morali povedati, zakaj bo treba uvajati nekatere spremembe, kaj se bo spremenilo, da bodo to podprli. Komunikacija je zelo pomembna. Da se ljudem pokaže trajnostni razvoj kot znak zrelosti, inteligence, zavedanja trenutka. Druga stvar je energetika. Ta je steber vsakega podjetništva, je tisto področje, kjer imate dve nalogi: podjetje mora v prvi vrsti poskrbeti za manjšo porabo. Tu so strahotne rezerve, ker je tehnologija zelo napredovala. Da se porabiti manj vode, manj nafte, manj materiala, več reciklirati To je prvi korak, ki je primaren. Ko enkrat zmanjšaš porabo materialov in energije, potem pa zamenjuješ. Zamenjuješ fosilno energijo z nefosilno, čisto oziroma obnovljivo energijo. Vrstni red je tu izjemno pomemben najprej manjšati in šele potem nadomeščati. Če ohranjaš postopke take, kot jih imaš, in daš solarne kolektorje na streho, nisi naredil vsega, kar bi lahko. Tretja stvar pa pri tem ni pomembno, kaj podjetje proizvaja, ali so to čevlji, komponente za avtomobile ali nekaj čisto tretjega, pa je, da prav vsak izdelek nastane z okoljsko škodo. Povzroči namreč toliko in toliko odpadkov, CO2 Pomembno je, da izdelek ovrednotimo s temi parametri, da povemo, koliko česa smo porabili za njegovo proizvodnjo. Na ta način lahko med seboj izdelke tudi primerjamo. Konec koncev bo to od Trajnost je tista, ki v ravnotežju ohranja tri področja: okolje (planet), družbo (ljudje) in ekonomijo (blaginja). Da se bomo razvijali trajnostno, dolgoročno in vzdržno, moramo skrbeti za vsa tri področja. Kako uspešni smo pri tem? Poglejmo najprej družbeno plat, na katero moramo gledati globalno. V zadnjih 30 letih je bilo narejene veliko škode na okoljskem področju, da je dobiček rasel. To se ni odražalo v povečanju enakosti, ravno obratno, prepad med bogatimi in revnimi se je povečal. Tu smo, globalno gledano, popolnoma padli na izpitu. Povečevali smo vpliv na okolje, zato da smo na drugi strani naredili škodo na socialnem področju. Rekla bi, da globalno pri ohranjanju ravnotežja nismo preveč uspešni. Zato je tudi razpoloženje ljudi do trajnostnih načel tako odbijajoče. Primerjamo ga lahko s covidom zaradi slabe komunikacije in nedoslednosti imamo danes ogromno skupino ljudi, ki nikomur nič več ne verjame. Pri trajnosti je bilo podobno. Komunikacija ni bila nikoli prava. S premišljeno porabo omejenih naravnih virov in potrošnjo (z nižanjem našega ogljičnega odtisa, skrbi za čisto vodo, manj odpadki, čistejšo proizvodnjo energije itd.) bomo poskrbeli, da bomo Zemljo zapustili zanamcem v boljši kondiciji. Kakšen je trenutno naš ogljični odtis, ki ga puščamo v svetu? Ogljični odtisi so zelo različni med narodi, med državami, tudi med ljudmi. Moški recimo imajo večji ogljični odtis kot ženske, bogati večjega, meščani spet večjega kot vaščani. Povprečje, ki ga imamo, je precej

14 14 Fokus Polona Rupnik zavajajoče, ampak v povprečju ima Slovenec odtis med 10 in 13 ton CO2 na leto. Na svojem ozemlju, torej na ozemlju Slovenije, ga naredimo približno 10 ton, 3 tone pa ga naredimo na drugem ozemlju, ker uvažamo stvari. Kitajski izpusti so tudi slovenski izpusti, če imamo kitajski izdelek. A tega si nočemo priznati. Tega izpusta iz uvoza nobena statistika ne zajema. Če govorimo o tem, koliko je to preveč, bi glede na to, kaj bi trajnostni razvoj moral biti, rekli, da šestkrat preveč, torej za 600 % preveč. Ko govorimo o zmanjševanju ogljičnega odtisa za 10, 20 odstotkov, je to kaplja v morje, glede na to, za koliko presegamo vrednosti. Težko se hvalimo s temi podatki. Lahko se sicer pohvalimo s tem, da imamo pol manjši ogljični odtis kot Američani, a imamo na drugi strani 20-krat večjega kot vsak Afričan. Metodologije določanja oziroma izračunavanja ogljičnega odtisa so zelo zmedene, nedosledne. Pravkar začenjamo raziskavo na področju turizma, ker morajo turistične destinacije izračunavati ogljični odtis za goste. Tu vidimo, kako nedodelane so te metodologije. Žal ni nikomur v interesu, da bi si nalil čistega vina, ampak si ga bo treba. Razlog za takšno stanje je, ker države nimajo prave okoljsko-trajnostne politike, ki se začne z direktivami, nadaljuje z monitoringom in konča s kaznimi za nespoštovanje določil. Ljudje so vedno čakali do zadnjega in jim je na koncu vendarle uspelo. Vendar z eno razliko, ljudje včasih niso imeli znanja in niso mogli ukrepati prej kot v zadnjem trenutku. Mi danes to znanje imamo in bi lahko ukrepali že zdaj. stal 70 evrov in bo cena primerljiva z evropskim čevljem. Ta zakonodaja ima tudi namen ustanoviti podnebno socialni sklad, kamor bi se stekal denar, ki bo poskrbel, da bodo ljudje, ki niso krivi za to, kar se jim dogaja, dobili pomoč oziroma subvencije. Organizacija združenih narodov je septembra 2015 sprejela Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Ta je univerzalna, k njej so zavezane vse države sveta. V njej navedene cilje bomo morali doseči do leta Kakšno vlogo pri tem igra slovenska industrija? Kako nam kaže šest let po sprejetju agende? V Sloveniji kar precej napredujemo na področju stavb, gradnje. Tu so se naši izpusti zmanjšali, gradimo bolje, manj porabimo za kurjavo. V kmetijstvu je nekaj izboljšav, ogljični odtis je boljši, porabimo manj kemikalij. Tudi v industriji je nekaj napredka, popolnoma pa smo zgrešili pri prometu. V Agendi 2030 je opredeljeno zmanjšanje izpustov, mi pa smo jih podvojili. Nekatere stvari so šle v boljšo smer, vendar predvsem zato, ker so se posamezniki tako odločali ali pa je bilo v trendu, ne pa v fokusu države. Pa bi moralo biti, da bi to miselnost posvojili tudi ljudje. Pred nami so odločilna leta. Ljudem moramo povedati, da je to dobro. Da se da in da je to smiselno. Bodo pa taki gospodarski subjekti, kot je Kolektor, nenadoma dobili pomembno vlogo in jo bodo morali odigrati kot primeri dobre prakse. Naslednji dve leti bosta odločilni. Zakaj se povsod kot prelomno leto omenja leto 2030? Pa je okoljsko-trajnostna politika v pripravi oziroma kdaj jo bomo dobili? Poglejmo evropsko zeleno politiko. V pripravi je evropski paket, ki se mu reče Fit for fifty-five oziroma Pripravljeni na 55, kar pomeni za 55 odstotkov znižati izpuste do leta Ta paket je še v dogovarjanju, v fazi pogajanj. V njem je 13 zakonodajnih svežnjev. Nekateri med njimi so zelo konkretni. Upajmo, da bodo sprejeti. Ta evropski paket zajema vse od vožnje z letali, avtomobili, ogrevanja Vse to bo zelo pod drobnogledom in obdavčeno. Ali bo to obdavčitev ali bodo to kuponi, sama oblika niti ni tako pomembna, pomembna je cena ogljika, ki se bo upoštevala. Gre za čisto nov pristop, ki bo lahko šokanten. Zelo pomemben je tudi ogljični davek za uvožene stvari. Tukaj naj bi uvožene stvari pokazale pravo ceno, ko nastane okoljska škoda. Če recimo kitajski čevelj danes dobimo za 15 evrov, bo potem Ker moramo do takrat trende obrniti. Če se do leta 2030 ne obrnejo, imamo že toliko novih ljudi, toliko novih potrošnikov, toliko nove škode. Pogovor sem začela s tem, da je planet omejen in da imamo meje že skoraj presežene in če jih presežemo, poti nazaj ni. Stvari ne gredo več reverzibilno, ampak nepovratno. Znanost ocenjuje, da je to leto prav 2030, da trend obrnemo oziroma vsaj tlakujemo teren za spremembe, da bodo te potem hitre. Novo poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) ne pušča niti kančka optimizma. Kakšne so projekcije podnebnih sprememb za našo bližnjo in daljno okolico? Če pogledamo prihodnost, ki ni čisto določena, imamo še vedno kanček upanja, da bodo spremembe manjše. Med najbolj črnim in najbolj dobrim scenarijem je tudi velika razlika v posledicah, ampak določene stvari so jasne. V vsakem primeru

15 Fokus Polona Rupnik 15 V povprečju ima Slovenec ogljični odtis med 10 in 13 ton CO2 na leto. Na svojem ozemlju, torej na ozemlju Slovenije, ga naredimo približno 10 ton, 3 tone pa ga naredimo na drugem ozemlju, ker uvažamo stvari. bo topleje. Tega ne moremo več ustaviti. Za Evropo se nam zdi najbolj verjetno močno ogrevanje v času zime v Skandinaviji, pri nas sicer tudi, ampak ne tako očitno, in pa več padavin na severu Evrope, več v obliki dežja kot snega, na skrajnem jugu pa tudi pozimi manj dežja. Poleti pa je najmočnejše segrevanje predvideno ravno v Sredozemlju, kamor spada tudi Slovenija. Govorimo o od 3 do 4 stopinje toplejših poletjih s pol manj vode. Zelo sušna in vroča poletja s pomanjkanjem vode, požari in vročinskimi valovi. Pri poletjih se nam obetajo največje spremembe. Celo leto pa bo zaznamovala ekstremnost, ki se kaže v pomanjkanju dežja, nenadnih močnih nalivih in poplavah, močnih sunkih vetra, nobeni snežinki ali enormnih količinah snega v zelo kratkem času. To je tisto, kar dela veliko škodo. Tu so na potezi lokalne skupnosti, da se prebivalce nauči, kako odreagirati v takih primerih. Večja mesta so na te nenadne spremembe že nekoliko pripravljena, manjša bolj slabo. Zadnje poplave v Nemčiji in Švici so to še dodatno potrdile, saj so bile najbolj prizadete prav manjše vasi, kjer ni večje organiziranosti. V zadnjih letih je postal ključen cilj večine organizacij ogljična nevtralnost. Kaj to pomeni? Ta nevtralnost je mišljena kot neto stanje, kjer imamo kljub zmanjšanju še vedno izpuste, ampak te izpuste na nek način nevtraliziramo drugje. Lahko jih v gozdu. V Sloveniji smo to že uveljavljali. Gre za to, da imamo na eni strani znano količino naših izpustov, od katere odštejemo količino na novo zraslih dreves oziroma količino CO2, ki naj bi ga ta drevesa absorbirala. To je nevtralnost. To lahko delamo tudi s kmetovanjem, kjer s povečevanjem organske snovi v tleh nekaj CO2 uskladiščimo. Spet pa ne toliko, kot ga proizvedemo. Ne glede na to, kakšne tehnike vse obstajajo, je dejstvo, da bomo morali izpuste zmanjšati. To pomeni dosegati ničelne izpuste v realnem, in ne neto smislu. Nam bo uspelo, da bomo Zemljo zanamcem pustili v dobri kondiciji? Svoj optimizem črpam iz zgodovinske podlage. Ljudje so vedno čakali do zadnjega in jim je na koncu vendarle uspelo. Vendar z eno razliko, ljudje včasih niso imeli znanja in niso mogli ukrepati prej kot v zadnjem trenutku. Mi danes to znanje imamo in bi lahko ukrepali že zdaj.

16 16 Ne odlašaj na jutri, začni danes! V Sloveniji vsako leto povzročimo okoli 10 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo. Da bi omejili nevarne posledice podnebnih sprememb, bi morali izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. Kako lahko prispeva vsak izmed nas? Uporabljaj okolju prijazen prevoz Kolesari, pešači ali uporabljaj javni prevoz. Z avtom se vozi le, ko potujete v večjem številu. Načrtuj, kaj ješ Hrana rastlinskega izvora manj bremeni okolje, kot meso in mlečni izdelki. In je tudi bolj zdrava. Kupuj sadje neobičajnih oblik: veliko sadja in zelenjave je zavržene, ker niso 'pravilne' velikosti, oblike ali barve. Če svežih pridelkov ne uspeš pojesti, preden se pokvarijo, jih zamrzni. Podobno lahko storiš s pripravljeno hrano. Namesto vode v plastenki uporabljaj vodo iz pipe ali pitnika. Vir: publikacija Cilji trajnostnega razvoja: prihodnost, ki jo želimo.

17 17 Varčuj z energijo Ugašaj luči, ko nisi v prostoru. Naprave priključi v električni razdelilnik, ki ga popolnoma izklopi, ko naprav ne uporabljaš. Pri uporabi pralnega in pomivalnega stroja bodi pozoren, da je ta poln. Če uporabljaš pomivalni stroj, krožnikov ne izpiraj, preden zaženeš stroj. S čim lahko najbolj zmanjšam izpuste toplogrednih plinov? 1. Čim manj uporabljam letalski prevoz. 2. Čim manj uporabljam avtomobil. 3. Uživam hrano rastlinskega izvora. 4. (Samo)oskrba z obnovljivo elektriko v gospodinjstvu. 5. Toplotna izolacija doma. 6. Celovito ločevanje odpadkov. Nakupuj pametno Načrtuj obroke, uporabljaj nakupovalni seznam in se izogibaj impulzivnemu nakupovanju. Nakupuj lokalno. Podpora lokalnim prodajalnam ohranja delovna mesta in preprečuje prevoz dobrin z oddaljenih lokacij. Oblačila kupuj premišljeno. Nakupuj tudi v trgovinah z rabljenimi izdelki. Daruj, česar ne uporabljaš.

18 18 Fokus Polona Rupnik Za bolj zeleno, odgovorno in trajnostno naravnano podjetje Trajnostni razvoj je trend zadnjih nekaj let. O njem je veliko govora, a kaj trajnostni razvoj pravzaprav je in zakaj bi podjetje morali naravnati v smeri trajnostnega razvoja? Odločitve, ki jih sprejemamo v vsakodnevnem življenju, lahko prispevajo k prehodu v bolj pravičen in odgovornejši svet. Z njimi namreč lahko zmanjšamo ali omejimo negativne vplive na podnebne spremembe (zmanjšamo toplogredne pline), prispevamo k bolj zdravemu okolju ter kakovostnejšemu načinu življenja. Trajnostni razvoj je torej način gospodarjenja, ki zadovoljuje potrebe sedanje družbe, ne da bi se zmanjšale možnosti prihodnjim generacijam. Lahko rečemo, da je način življenja, ki je nesebičen do drugih rodov. Trajnostna usmerjenost spada med temeljne stebre Kolektorjeve odličnosti. Podjetja koncerna Kolektor svojo vizijo trajnosti uresničujejo z mislijo na vse tiste, ki so del naših procesov. Kako trajnost živimo v Kolektorju? Trajnostna usmerjenost spada med temeljne stebre Kolektorjeve odličnosti. Podjetja koncerna Kolektor svojo vizijo trajnosti uresničujejo z mislijo na vse tiste, ki so del naših procesov. Ostajajo zvesta najvišjim standardom kakovosti, a pri tem stremijo k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, izboljševanju delovne klime, vlaganju v posameznika in lojalnosti kupcev. Varstvo okolja je odgovornost in del vsakdanjika zaposlenih v koncernu Kolektor na vseh ravneh in področjih poslovanja. Predstavlja pomemben del družbene odgovornosti in partnerskega odnosa z lokalno ter širšo javnostjo. Vse družbe v koncernu so zavezane k nenehnemu izboljševanju sistema, učinkovitemu ravnanju z okoljem in preprečevanju onesnaževanja. Pri zmanjševanju vplivov na okolje se v procese uvaja najboljše razpoložljive tehnike in dobre prakse ter za okolje in uporabnike manj škodljive snovi če je to izvedljivo in sprejemljivo z vidika kakovosti in finančnih zmožnosti. Skupna zaveza vseh naših družb V želji po nenehnem zmanjševanju vplivov na okolje so se Kolektorjeve družbe o okoljsko politiko zavezale, da bodo zmanjševale porabo energentov, pitne vode, količino industrijskih odpadkov in komunalnih odpadkov, količino emisij snovi v zrak in vode, povečevale pa delež ponovno uporabljenih materialov ter razvijale izdelke in storitve, katerih vpliv na okolje bo čim manjši.»eden od naših ciljev je priti do točke, da bomo lahko z lastno proizvodnjo elektrike pokrili vse naše potrebe po njej,«pravi Marjeta Žonta, v koncernu Kolektor odgovorna za sistem ravnanja z okoljem, in dodaja:»s strani kupcev prihajajo zahteve po ogljični nevtralnosti. To je tudi naš cilj. Na tem področju sledimo svetovnim in evropskim trendom in jih vključujemo v svoje delovanje.dejstvo je, da je nam, Idrijčanom, trajnostni razvoj kar nekako v krvi že zaradi zgodovinskih dejstev in naravnega

19 Fokus Polona Rupnik 19 okolja, v katerem živimo; na močno omejenem prostoru, ujetem med strme hribe, z reko, ki teče prav blizu. Zrasli smo na teh tleh in v okolici, ki jo je toliko let pokrival in hranil rudnik živega srebra. Obremenjeval je okolje, hkrati pa dajal kruh, zagotavljal izobrazbo, zdravstvo, kulturo in družabne dogodke ter dostojno življenje številnim družinam v bližnji in širši okolici,«pripoveduje Žontova, ki je mnenja, da se je uspešnost trajnostnega razvoja pokazala predvsem v času, ko se je rudnik zapiral, saj so z znanjem, spretnostmi in iznajdljivostjo naših prednikov na tem območju zrasla številna uspešna podjetja, tudi današnji Kolektor.»Večina rudarskih mest v Sloveniji žal ni doživela podobne izkušnje. Veliko finančnih sredstev, pa tudi znanja in inovativnih rešitev je bilo potrebnih za sanacijo močno onesnaženega območja, da danes na njem stojijo naši proizvodni in upravni objekti, z visoko tehnološkimi izdelki in ljudmi, ki s svojim znanjem in inovativnostjo nadaljujejo trajnostni razvoj našega mesta in širše okolice. Zavedamo se svojih vplivov na okolje in jih zavedno in aktivno zmanjšujemo. Prav zaradi te izkušnje posledic rudarjenja nam je trajnostni razvoj v Idriji zelo blizu in zato tako aktivno ozaveščamo zaposlene na vseh lokacijah koncerna, ki imajo prav vse boljše naravne danosti okolja in okolice, kot je naša. Idrija je bila že v preteklosti v smislu trajnostnega razvoja zgodba o uspehu, prav je, da to nadaljujemo in nadgrajujmo.če se osredotočimo samo na ogljični odtis, smo za začetek potegnili črto pod dejansko stanje, da smo ugotovili, kje smo. Pripravili smo strukturo največjih porabnikov elektrike za zadnjih 10 let ter pogledali, koliko elektrike že danes proizvedemo z našimi sončnimi in hidro elektrarnami. Poleg obstoječih so v planu tudi nove. Imamo celo paleto drugih projektov, s katerimi bomo zmanjšali naš vpliv na okolje. Z učinkovitejšimi procesi, stroji in orodji zmanjšujemo rabo elektrike, količino odpadkov in emisij, kakovost povečuje proizvodno učinkovitost in zmanjšuje izmet, ponovna uporaba materialov uveljavlja krožno gospodarstvo, nadomeščanje materialov z uporabnikom in okolju manj škodljivimi pa zmanjšuje vplive na zaposlene in okolje. Vedno bolj je aktualna uporaba odpadne toplote in odpadne vode, uporabo utekočinjenega naftnega plina smo nadomestili z zemeljskim, v voznem parku službenih vozil se vztrajno povečuje delež električnih avtomobilov,«pripoveduje Žontova. Dodaja, da nas je zelo presenetilo,»ko smo ugotovili, da ima zelo velik vpliv na naš ogljični odtis prevoz zaposlenih na delo. Poraba goriva in s tem povezane emisije, ki nastajajo zaradi prevoza na delo, je velika.«še imamo prostor za napredek Po njenem mnenju je prostora za izboljšave še veliko. Morda tudi skozi inovativnost zaposlenih. Ta je eden od družbenih vidikov trajnosti, kamor spadata tudi skrb za zdravje zaposlenih in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Prav ta družbeni vidik trajnosti je tisti, ki je morda, ko beseda nanese na trajnost, najbolj zapostavljen. Pa ne zato, ker na tem področju ne bi imeli česa pokazati, pač pa zato, ker nam je preprosto samoumeven.

20 20 Fokus Polona Rupnik Kolektor setup nov član naše družine Energetika bo v naslednjih letih odigrala ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično oziroma brezogljično družbo. Tega se zavedamo tudi v Kolektorju, ki je že vrsto let prisoten na energetskem trgu, predvsem kot ponudnik tehnologij in kot integrator zahtevnih tehničnih rešitev. Da bi povezali vse znanje in tehnologije, ki jih imajo podjetja v koncernu s tega področja, in jih nadgradili z različnimi storitvami, kot so tržno upravljanje prožnosti, medsektorsko povezovanje (elektrika, toplota, voda ) idr., ter končnemu kupcu ponudili celovito rešitev od zasnove do implementacije in njenega upravljanja, smo ob vstopu v leto 2021 ustanovili novo podjetje Kolektor setup. Energetski sistem pred novimi izzivi in priložnostmi Energetski sistemi so bili v preteklosti sestavljeni iz centralizirane proizvodnje velikih elektrarn, kot so Nuklearna elektrarna Krško, Termoelektrarna Šoštanj ipd., prenosa električne energije prek prenosnega in distribucijskega sistema ter končnih uporabnikov porabnikov elektrike. S pojavom distribuirane in nestanovitne proizvodnje iz obnovljivih virov, elektrifikacije ogrevanja (toplotne črpalke), elektrifikacije prometa (električni avtomobili) in shranjevanja energije v baterijskih hranilnikih pa se energetski sistem srečuje z novimi izzivi in priložnostmi. Na evropski in nacionalni ravni je bilo v odgovor na te izzive sprejetih že kar nekaj smernic. Aleš Koželjnik, direktor podjetja Kolektor setup, našteje nekaj glavnih tistih, ki vplivajo na njihovo vsakdanje delo: Evropski zeleni dogovor, ki spodbuja naložbe v okolju prijazne tehnologije, spodbuja proces dekarbonizacije prometa in energetskega sektorja; Načrt za okrevanje in odpornost za Evropsko unijo, kjer je za Slovenijo na voljo dobrih 11 milijard evrov; Regulatorni paket Čista energija za vse Evropejce (ang. Clean Energy Package CEP), ki govori o čisti energiji za vse Evropejce in se osredotoča na energetsko učinkovitost v stavbah, OVE, na splošno na energetsko učinkovitost ter na nadgradnjo modela trga z električno energijo z vlogo t. i. neodvisnega agregatorja; Nacionalni Energetski in podnebni načrt NEPN, v katerem so predstavljene nacionalne smernice na področju dekarbonizacije, proizvodnje elektrike iz OVE, energetske učinkovitosti in drugih, povezanih tem. Cilj podjetja Kolektor setup je postati tehnološko-storitveni partner večji, energetsko potratnejši industriji pri njihovi transformaciji v nizko- oziroma brezogljično industrijo. Po Koželjnikovih besedah se v na novo ustanovljenem podjetju osredotočajo na tri ključna področja delovanja: na tržno upravljanje prožnosti agregatorstvo, na energetsko učinkovitost in celovite energetske rešitve upravljanja ter na razvojne projekte na področju medsektorskega povezovanja.»za stabilnost energetskega sistema ni pomembna le zadostna proizvodnja elektrike, temveč tudi prilagajanje

21 Fokus Polona Rupnik 21 proizvodnje in odjema električne energije v realnem času. Zato v sodelovanju s Kolektor Sistehom razvijamo platformo za tržno upravljanje za zanesljivo, stabilno in hitro storitev prilagajanja odjema in proizvodnje električne energije. Prilagodljiv odjem je možno zagotavljati velikim naborom različnih virov, kot so baterijski hranilniki, dizelski agregati, enote SPTE in elektro kotli, katerih uporaba vse bolj narašča, voden odjem celotnih proizvodnih linij ipd.,«pripoveduje Koželjnik in dodaja:»na ta način bomo pametno in ekonomsko upravičeno upravljali viške ali manke električne energije, hkrati pa še izboljšali stabilnost elektroenergetskega omrežja. Prav vloga agregatorja je za nas še posebej pomembna, saj na tem področju prihaja do največjih sprememb. Koncern Kolektor kot zelo zanesljiv ponudnik tehnoloških rešitev ima znanje in možnost povezovanja različnih tehnologij in reševanja prej omenjenih izzivov in tako na trgu ponuditi celovito rešitev upravljanja.«povezujemo med seboj na videz nepovezane tehnološke rešitve Kolektor setup pripravlja poslovne koncepte in povezuje na videz med seboj nepovezane tehnološke rešitve s tržno storitvijo upravljanja v celovite energetske rešitve upravljanja.»naša vizija je povezati komplementarna področja znotraj Kolektorja in s tem okrepiti sinergije ter z razvojem na področju digitalizacije, tehnoloških inovacij in energetike priti do novih, naprednih in celovitih rešitev, ki bodo pomagale pri reševanju novih energetskih, okoljskih in gospodarskih izzivov,«je jasen Koželjnik. Nudili bodo tržno konkurenčen model celostnega energetskega upravljanja v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu, ki združuje izvajanje celostnih energetskih storitev, prilagojenih zgradbam, omrežjem, naseljem in industriji. Zavedamo se pomena trajnostnega razvoja Po besedah direktorja podjetja Kolektor setup se zavedajo pomena trajnostnega razvoja, zato bodo s celovito ponudbo sodobnih energetsko-okoljskih rešitev poskrbeli za zanesljive, gospodarne in okolju prijazne rešitve ter skupaj s partnerji ustvarjali nizkoogljično družbo.»vse nove rešitve bodo v skladu z direktivami Evropske unije, nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Slovenije in podnebno strategijo, saj bodo prispevale k povečanju deleža obnovljivih virov v končni rabi energije, izboljšanju energetske učinkovitosti, zagotavljanju zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo, novim zaposlitvam, podpiranju učinkovitega in konkurenčnega prehoda v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter spodbujanju multidisciplinarnega razvoja.«trenutno imajo eno najboljših pozicij v regiji Ekipa podjetja Kolektor setup trenutno šteje sedem članov, se bo pa že v kratkem okrepila.»poleg naših zaposlenih na projektih redno sodelujemo z več kot 20 posamezniki iz različnih podjetij znotraj in zunaj koncerna Kolektor. Na ta način že delno uresničujemo našo povezovalno vlogo in s tem krepimo kadrovske sinergije znotraj Kolektorja, v katerem deluje zelo veliko izjemnih strokovnjakov, ki so se pri dosedanjem delu izkazali za neprecenljive,«pravi Koželjnik. Kolektor setup pripravlja poslovne koncepte. V celovite energetske rešitve povezuje na videz nepovezane tehnološke rešitve s tržno storitvijo upravljanja. Cilj podjetja Kolektor setup je, tako Koželjnik, postati tehnološko-storitveni partner večji, energetsko potratnejši industriji pri njihovi transformaciji v nizko- oziroma brezogljično industrijo.»prepričani smo, da imamo trenutno eno izmed najboljših pozicij v regiji. Naši načrti so ambiciozni in se marsikomu zdijo težko dosegljivi, vendar z vnemo in predanostjo, ki ju vsakodnevno vlagamo v vse pore našega delovanja, verjamemo, da nam bo uspelo. Imamo pa seveda tudi določene skrite želje, za katere pa upamo, da se v čim večjem obsegu uresničijo,«o načrtih pravi direktor podjetja.

22 22 Fokus Polona Rupnik Avtomobilska industrija pred velikimi izzivi Avtonomna vožnja, novi tipi mobilnosti, elektrifikacija, zahteve po zmanjšanju emisij CO2 terjajo prilagoditve avtomobilske industrije. Te so v polnem teku. Organizirali so se tudi slovenski dobavitelji avtomobilski industriji. 10 največjih članov slovenskega avtomobilskega grozda (Domel, Hidria, Iskra Mehanizmi, Kolektor, LTH Castings, SIJ Acroni TAB, Talum, TPV, Unior) je začelo skupni projekt zelene in digitalne transformacije slovenske avtomobilske industrije GREMO GREen MObility oziroma Zelena mobilnost. Predstavniki omenjenih slovenskih podjetij v avtomobilski dobaviteljski industriji so predsedniku vlade Janezu Janši ter ministrom in državnim sekretarjem osmih ministrstev in vladnih služb predstavili omenjeni projekt. Primarni cilj projekta GREMO je vzpostavljanje inovacijske platforme za povečanje konkurenčne sposobnosti slovenske dobaviteljske avtomobilske industrije na področju zelene mobilnosti prihodnosti in za doseganje ter utrjevanje njenih vodilnih pozicij v izbranih segmentih. Vsebine projekta GREMO oblikovane v treh produktnih stebrih Partnerji se bodo s celotno avtomobilsko dobaviteljsko verigo lotili velikih izzivov, ki jih prinaša zelena mobilnost prihodnosti. Vsebine projekta so oblikovali v treh produktnih stebrih: steber električnih pogonskih sistemov visoke energijske in snovne učinkovitosti, steber komponent in podpornih sklopov baterijskih sistemov ter steber lahkih materialov, zlitin in kompozitov z nizkim okoljskim odtisom. Razvijali in izdelovali bodo nove inovativne rešitve in izdelke za elektrificirano mobilnost, zanjo razvijali vrhunske proizvodne tehnologije, pospešeno uvajali napredno robotiko, avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje in vseh poslovnih procesov po načelu industrije 4.0, zagotavljali rešitve krožnega gospodarstva v proizvodnih procesih ter na ta način pomembno pripomogli k zniževanju okoljskega odtisa. Pri tem

23 Fokus Polona Rupnik 23 se v svojem razvoju osredotočajo na najsodobnejše inovativne rešitve za visokoenergetsko učinkovite električne pogonske sklope, napredne rešitve za shranjevanje in kreiranje električne energije ter ekstra lahke reciklabilne materiale na osnovi biomaterialov. S temi projekti bodo pomembno transformirali slovensko avtomobilsko industrijo in ji zagotovili nadaljnjo rast. Rast panoge Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji že danes ustvarijo 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda in v tujino neposredno izvozijo prek 80 odstotkov svoje proizvodnje, kar predstavlja več kot 20 odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Projekt GREMO bo lahko omogočil rast prodaje slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije s sedanjih treh na pet milijard evrov v letu 2030 ter dodatnih visoko strokovnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Dodano vrednost na zaposlenega v tej za Slovenijo ključni industriji bo povečal s sedanjih na prek evrov, posledično pa povečal tudi letne prispevke ter davke te skupine v proračun s sedanjih 280 na 360 milijonov evrov letno do leta 2030 in omogočil naslednji cikel skupne rasti. Podjetja v projektu bodo za razvoj in nove zmogljivosti v prihodnjih petih letih skupaj namenila 600 milijonov evrov, od tega naj bi jih 200 prispevala država. Osnovni cilj projekta GREMO je vzpostavljanje inovacijske platforme za povečanje konkurenčne sposobnosti slovenske dobaviteljske avtomobilske industrije na področju zelene mobilnosti prihodnosti. Kolektor: nujni koraki za nas kot globalnega dobavitelja Kolektor na področju mobilnosti prehaja iz ponudnika komponent v ponudnika sistemov. Ta transformacija je kompleksen organizacijski in razvojni proces, ki zahteva obsežna vlaganja v razvoj novih tehnoloških rešitev in povečanje proizvodnih ter logističnih kapacitet. Zaradi cenovnega pritiska konkurence, vse večje negotovosti in neprestanih sprememb pospešeno vlagamo v digitalno transformacijo in robotizacijo procesov. To so nujni koraki za ohranitev vloge globalnega dobavitelja v avtomobilski industriji. Razvijamo nov poslovni program elektrifikacije pomožnih pogonskih sistemov za osebna in komercialna vozila ter nišne glavne pogone na širšem področju zelene mobilnosti (npr. navtika, interna logistika). Nov poslovni program pogonskih sistemov ima za vsaj tretjino višjo dodano vrednost od programa komponent. Dolgoročno načrtujemo podvojitev vrednosti prodaje celotnega programa mobilnosti. Po besedah predsednika uprave koncerna Kolektor Radovana Bolka bo Kolektor v naslednjem letu dosegel milijardo evrov prometa, od tega 400 milijonov evrov prometa v avtomobilski panogi.»z razstavljenimi izdelki vstopamo v električno mobilnost skozi velika vrata. Pred petimi leti večine od teh izdelkov ni bilo. Predstavljajo mobilnost v najširšem pomenu, saj zajemajo vse od pogonov za navtiko (gliserje, motorne čolne), mobilnosti v industriji, kot so električni avtomatsko vodeni vozički za transport materiala po proizvodnjah do pomožnih motorjev za elektrifikacijo vozil. Gre za izjemno kompleksne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Ti izdelki trenutno predstavljajo 10 milijonov evrov prometa, ko bo stekla proizvodnja v polnem obsegu, bodo ti izdelki predstavljali 80 milijonov evrov prometa. Ti izdelki so od nas zahtevali velike investicije in ogromno znanja. Razvijali smo jih skupaj z univerzami in drugimi partnerji. Vse našteto se lepo vklaplja v koncept projekta GREMO. Pred nami pa so še večje investicije za projekte v mobilnosti, ki zagotavljajo lepo prihodnost za Kolektor in za Slovenijo.«

24 24 Poganjamo Eva Grošič Šen GRADBENIŠTVO Aktualni gradbeni projekti prinašajo devet novih predorov Na področju gradbeništva je med projekti, ki so v teku, predvidena tudi izgradnja devetih predorov. Njihova gradnja poteka po metodi NATM (New Austrian Tunneling Method), ki so jo leta 1962 razvili v Avstriji in še danes predstavlja svetovni standard pri gradnji predorov v trdnih kamninah. Metoda NATM je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnava kot breme in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. Gradnja predora ob uporabi metode NATM poteka v dveh fazah. Prva faza predvideva izvedbo primarne obloge takoj ali v kratkem času po izkopu. Na ta način se med gradnjo v predoru zagotovi stabilnost. Primarna obloga pa bo v kasnejši fazi postala sestavni del celotne obloge. izvedbo, saj se je preboj izvedel v vertikalni smeri z izkopom gradbene jame, katere stena je visoka kar 35 metrov. Celotna stena je zaščitena z mrežami in brizganim betonom, vse skupaj pa drži približno 550 trajnih in začasnih sider, dolgih med tremi in 12 metri. Predor je dolg 140 metrov. V drugi fazi je predvidena sekundarna ali zaključna obloga, ki bo zagotavljala varnost sistema obloge in enotnost videza notranjih površin. Hkrati bo izboljšala vodotesnost predora. Gladka zaključna obloga omogoča boljši pretok zraka skozi predor, izpolnjuje estetske zahteve in zagotovi lažje vzdrževanje. Za polno vodoneprepustnost se med osnovno in zaključno oblogo izvede še hidroizolacija. Metoda NATM je uspešna predvsem zaradi prilagodljivosti različnim hribskim razmeram, saj omogoča kar največjo izbiro gradbenih in izkopnih metod ter izvedbe predorske obloge. Uporablja pa se lahko za načrtovanje predorov vseh velikosti in oblik. Prav vseh devet predorov bomo gradili po metodi NATM. Preboj predora Vogršček V poletnih mesecih smo dokončali preboj predora Vogršček, ki je prvi izkopan predor slovenske gradbene operative po letu Gre za posebno

25 GRADBENIŠTVO Poganjamo Eva Grošič Šen 25 Izvrtana tretjina predora Pekel Predor dolžine metrov je del železniške povezave Maribor Šentilj, kjer je že izkopanih 500 metrov. Dela potekajo po terminskem načrtu. Za izkop predora uporabljamo predorski bager in frezo, del izkopa pa bomo izvedli z miniranjem. Ocenjuje se, da bo količina izkopanega materiala znašala m 3. Za podpiranje betona bomo uporabili stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Predori drugega tira Na novi trasi železniške proge Divača Koper, dolgi približno 27 kilometrov, je načrtovanih sedem predorov. Če upoštevamo še tri servisne cevi ob najdaljših predorih, bo dolžina predorov kar 37 kilometrov. Sklop Divača Črni Kal, dolg metrov, poteka večinoma v apnencu, ponekod pa tudi v flišu, kjer smo predvideli kraške pojave in sprejem ustreznih ukrepov za zaščito podzemnih voda. Drugi sklop, dolg metrov, v celoti poteka v flišu. Trenutno izvedba izkopov že poteka; na portalu T8 Dekani smo izkopali že prek 20 metrov.

26 26 Poganjamo Urška Kmecl ENERGETIKA Kolektor Igin uspešno zaključil prvi projekt MSCDN v Sloveniji Pred natanko dvema letoma smo z Elesom podpisali 2,5 milijona evrov vredno pogodbo za dobavo in montažo kondenzacijske naprave v RTP Divača ter dobavo primarne in sekundarne opreme za dve 400 kv polji. S tem smo postali vodilni izvajalec prvega projekta MSCDN v državi. Slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje deluje na 110 kv, 220 kv in 400 kv napetostnih nivojih. Tudi najmočnejše proizvodne enote električne energije v Sloveniji so priključene na 400 kv napetostni nivo. Preko 400 kv napetostnih priključkov je Slovenija povezana s sosednjimi državami Avstrijo, Italijo in Hrvaško, v bližnji prihodnosti pa bo vzpostavljena tudi 400 kv povezava z Madžarsko. Nihanja napetosti v prenosnih omrežjih Sedanja konfiguracija slovenskega prenosnega omrežja ter značilnosti proizvodnje, porabe in prenosa električne energije povzročajo precejšnja nihanja napetosti v prenosnem elektroenergetskem sistemu, kar z vidika porabe in upravljanja z električno energijo ni optimalno. Zaradi tega namreč nastajajo nepotrebne izgube in primanjkljaji električne energije. Podjetje Eles se je zato odločilo izgraditi naprave, ki bodo tovrstne težave ublažile. To so SVC/STATCOM (ang. Static Var Compensator/ Static Synchronous Compensator) v Beričevem ter VSR (ang. Variable Shunt Reactor oz. reaktor s spremenljivim krmiljenjem) in MSCDN v Divači. Vse te naprave bodo priključene na 400 kv napetost. Kaj je MSCDN? MSCDN oziroma kondenzatorska baterija je naprava za regulacijo napetosti s kapacitivnim karakterjem.

27 ENERGETIKA Poganjamo Urška Kmecl 27 Elektroenergetski sistem se hitro spreminja, prisotna so nihanja napetosti, zato je čedalje težje napovedati, kako se bo obnašal iz dneva v dan. Pretoki se spreminjajo glede na različne dejavnike, na primer glede na proizvodnjo energije (vetrna, sončna ipd.) v Sloveniji in v sosednjih državah ter glede na porabo v državi in okolici. MSCDN je ena od naprav, ki ta problem rešuje. Uporablja se jo v primeru prenizkih napetosti v prenosnem omrežju. Ko napetost na 400 kv omrežju pade pod določeno mejo, se naprava vključi in z dodajanjem jalove energije dvigne napetost v omrežju in s tem prispeva k večji stabilnosti elektroenergetskega sistema. Ko napetost na 400 kv omrežju pade pod določeno mejo, se naprava MSCDN vključi in z dodajanjem jalove energije dvigne napetost v omrežju. S tem prispeva k večji stabilnosti elektroenergetskega sistema. Kompenzacijske naprave zmanjšujejo verjetnost izpadov v omrežju ter omogočajo hitrejše okrevanje omrežja v primeru napak. Sodoben način uravnavanja napetostnih razmer Kompenzacijske naprave za regulacijo jalove moči predstavljajo sodoben način uravnavanja napetostnih razmer v prenosnih omrežjih. Omogočajo višjo stopnjo zanesljivosti obratovanja celotnega prenosnega elektroenergetskega omrežja in zmanjšujejo tveganje odpovedi njegovih osnovnih gradnikov (daljnovodov in transformatorjev), ki so ključni za nemoteno obratovanje odjema velikih industrijskih odjemalcev kot tudi gospodinjstev. Kompenzacijske naprave zmanjšujejo verjetnost izpadov v omrežju ter omogočajo hitrejše okrevanje omrežja v primeru napak. Del investicijskega projekta Sincro.Grid Poleg Elesa so se za optimizacijo prenosnega omrežja odločili tudi slovensko podjetje SODO ter hrvaški podjetji HEP in HOPS, ki so se povezali v partnerstvo v sklopu večjega investicijskega projekta pametnih omrežij Sincro.Grid. Namen projekta je, da se s pomočjo naprednih tehničnih sistemov in algoritmov optimizira upravljanje moči tokov, tako da se bo izboljšala kakovost napetosti v elektroenergetskem sistemu in povečala prenosna zmogljivost obstoječih elektroenergetskih vodov. Projekt bo omogočil tudi učinkovitejše vključevanje obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem in s tem povečal varnost oskrbe odjemalcev. V sklopu projekta Sincro.Grid je bil Kolektor Igin glavni izvajalec projekta MSCDN v Divači in tudi v Beričevem, kjer postavljamo prvi STATCOM v Sloveniji. Kot izvajalci sekundarnih sistemov pa sodelujemo še v Cirkovcah, Pekrah in v Okroglem. Kako smo izvedli projekt? Z izvedbo projekta smo pričeli po podpisu pogodbe z naročnikom jeseni leta 2019, na objektu RTP (razdelilna transformatorska postaja) 400/ /110/35 kv Divača. RTP Divača je osnovna napajalna točka, ki z električno energijo oskrbuje celotno Primorsko, prav tako pa predstavlja vez med bivšo jugoslovansko 400 kv zanko in sistemom UCTE, kjer je križišče vodov, ki prihajajo iz Italije in Hrvaške. Projekt je zajemal dobavo primarne in sekundarne opreme za dve 400 kv polji, izvedbo vseh elektromontažnih del, kabliranje, povezovanje, FAT (ang. Factory Acceptance Test oz. tovarniški preizkus kakovosti opreme), SAT (ang. Site Acceptance Test oz. preizkus opreme na lokaciji projekta), vsa preizkušanja in sodelovanje pri spuščanju opreme v pogon. Projekt smo uspešno zaključili julija letos, ko je bila nova naprava MSCDN skupaj z vso ostalo opremo vključena v omrežje.

28 28 Poganjamo Mojca Progar ENERGETIKA Zagnali tehnološko najsodobnejšo napravo za pripravo pitne vode Predmet investicijskega projekta sta bili gradnja nove vodarne v občini Štip, ki se nahaja v Republiki Severni Makedoniji, in dobava tehnološke opreme za vzpostavitev najsodobnejše naprave za pripravo pitne vode, ki temelji na membranskih tehnologijah. Projekt, katerega naročnik je bilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, smo v Kolektor Sistehu izvedli skupaj z vodilnim partnerjem Iskra Sistemi M DOOEL Skopje. Šest milijonov evrov vreden projekt smo zaključili v 14 mesecih. Njegov osnovni namen je bil prebivalcem občine Štip zagotoviti infrastrukturo za nemoteno oskrbo s pitno vodo ustrezne kakovosti. Večja poraba vode zahtevala tehnološko posodobitev obstoječe vodarne Občina Štip ima okrog prebivalcev. Kar 95 % jih je priključeno na javno vodovodno območje, s katerim upravlja javno komunalno podjetje ISAR Štip. V zadnjem času so se na vodovodni sistem priklapljale še dodatne okoliške vasi, posledično je povečana poraba predvsem v poletnih mesecih povzročala težave pri preskrbi s pitno vodo. Komunalno podjetje ima na razpolago dva vodna vira. Prvi je globinski vir, iz katerega se zajema voda z vsebnostjo mangana, ki se ga oksidira z ozonom in odstrani na peščenih filtrih. Drugi vir je površinska voda iz jezu Zletovica, ki je kemično odlične kakovosti, a je slaba glede motnosti (posebno ob dežju) in zelo slaba glede vsebnosti škodljivih mikroorganizmov. Obstoječa obdelava, ki vključuje procese bistrenja z apnom, koagulacijo, flokulacijo ter usedanja v lamelnih usedalnikih, že pri rahlo povečani motnosti ne daje ustrezne kakovosti vode. Kot nadgradnja priprave površinske vode je bila zato izbrana membranska ultrafiltracija (UF), ki predstavlja kakovostno metodo odstranjevanja neraztopljenih delcev in mikroorganizmov. Postavili največjo napravo v državi in bližnji regiji Ker ultrafiltracijske naprave ni bilo možno vgraditi v obstoječi objekt vodarne, je bila na vzhodni strani stare vodarne zgrajena nova zgradba, v katero je vgrajena ultrafiltracijska naprava z vso dodatno opremo. Obstoječa obdelava je uporabljena kot predobdelava za ultrafiltracijo. Delovala bo z zmogljivostjo do 300 l/s in jo sestavlja šest enot po 50 membranskih modulov, s čimer se uvršča med največje tovrstne naprave v državi in bližnji regiji. Ena od prednosti membranske ultrafiltracije v primerjavi z drugimi postopki je stalna ustrezna kakovost vode pripravljene iz površinskih voda.

29 ENERGETIKA Poganjamo Mojca Progar 29 Jernej Hrovat, direktor podjetja Kolektor Sisteh:»Gre za enega naših največjih projektov priprave in oskrbe s pitno vodo, ki smo ga z odličnim medsebojnim sodelovanjem s podjetjem Iskra Sistemi M DOOEL Skopje pripeljali do testne faze zagona skladno s terminskim planom naročnika. Gre za projekt na ključ, ki je obsegal celoten proces, od projektiranja, dobave tehnologije in opreme do zagona vodarne. Projekt predstavlja zadnje stanje tehnike priprave pitne vode v svetu in zadostuje vsem zahtevnim evropskim normativom na tem področju. S svojimi kapacitetami bo tako lahko zagotavljala potrebne količine vode ustrezne kakovosti, kar je za tamkajšnjih prebivalcev velikega pomena.«s projektom smo poleg izgradnje nove vodarne, ki se zdaj ponaša z najnovejšo tehnologijo priprave pitne vode, posodobili tudi programsko opremo za krmiljenje in nadzor, ki ima ključno vlogo pri optimiziranju tehnologije obdelave. V nadzornokrmilni sistem nove ultrafiltracijske naprave sta integrirana tudi obstoječi krmilni sistem predobdelave in krmilni sistem dezinfekcije s plinskim klorom. Integracija je zahtevala kar nekaj usklajevanja, vendar je bila to po zanesljivosti delovanja in upravljanja edina prava rešitev. Nov integriran centralni nadzorni sistem omogoča operaterjem upravljanje in nadzor z enega mesta ter uporabo dodatnih funkcionalnosti ultrafiltracije tudi na ostalih povezanih procesih. Poleg boljših možnosti spremljanja in optimiziranja delovanja vključuje tudi zahteve, ki jih podaja nova evropska Direktiva o kakovosti vode namenjene za prehrano ljudi. Izzivi pri gradnji Vodarna Štip nam je predstavljala velik izziv, saj je glavnina del potekala v času pandemije covid-19 in s tem oteženih mednarodnih transportnih poti. Kljub težjim epidemiološkim razmeram med celotno izvedbo projekta nam je uspelo izpeljati drugo večjo in obenem največjo ultrafiltracijo pitne vode v Severni Makedoniji. Na 1000-kilometrsko pot smo iz Slovenije poslali 17 tovornih vozil, skupaj več kot 80 ton opreme. Po hitro in uspešno zaključenih gradbenih delih je sledila montaža tehnološke opreme. Celotno strojno in elektromontažo smo izvedli v zgolj 61 dneh. Trenutno čakamo na analize prefiltrirane vode, ki so pogoj za spuščanje vode v omrežje. Eden največjih infrastrukturnih projektov na področju oskrbe s pitno vodo S priključitvijo občine Štip na HS Zletovica je tako zaključena prva faza širšega projekta oskrbe z vodo. Projekt je del delovnega programa vlade Republike Severne Makedonije za izvajanje projektov, povezanih z zagotavljanjem čiste vode in izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev v občinah Probištip, Štip, Sveti Nikole, Karbinci in Lozovo.

30 30 Inovativni.smo Polona Rupnik Dobitniki priznanj za inovacije Na regijskih izborih za najboljše inovacije v državi je Kolektor sodeloval s štirimi inovacijami. Prejeli smo dve zlati in dve bronasti priznanji. Na nacionalnem izboru pa smo si prislužili dve srebrni priznanji. Inovaciji baterijska tlačilna čistilna naprava ter sistem za odkrivanje povišane telesne temperature CORDEA sta si na regijskem izboru prislužili zlato priznanje. Za inovacijo sistem za odkrivanje povišanje telesne temperature CORDEA smo prejeli še priznanje Inovacijski izziv Z obema inovacijama smo sodelovali tudi na Dnevu inovativnosti, na katerem so izbirali najboljše inovacije v državi. Za obe smo prejeli srebrno priznanje. Bronasto priznanje pa sta si na regionalnem izboru prislužili inovaciji Moj Kolektor in podatkovna matrika za načrtovanje optimalne materialne oskrbe proizvodnje. Severnoprimorska gospodarska zbornica Nova Gorica, Primorska gospodarska zbornica Koper in Regionalna zbornica Postojna so letos prvič pripravile skupno slavnostno podelitev nagrad najboljšim inovatorjem treh regij in tudi na ta način izpostavile pomen inovativne kulture ter povezovanja v gospodarstvu in širše v družbi. Na razpisih vseh treh zbornic je sodelovalo več kot 180 inovatorjev s 45 inovacijami. Za priznanja na nacionalni ravni pa se je potegovalo 41 najboljših inovacij iz vse Slovenije.»Zavedamo se, da so inovacije izrednega pomena za razvoj gospodarstva, saj so nosilke nastajanja sprememb v podjetju in predstavljajo najpomembnejši element podjetništva. Verjamemo, da bodo nagrajeni inovatorji postali bolj prepoznavni in bodo še naprej promovirali kulturo inoviranja v svojih regijah,«je ob podelitvi priznanj dejala direktorica Severnoprimorske gospodarske zbornice Nova Gorica Nevenka Volk Rožič.

31 Inovativni.smo Polona Rupnik 31 Baterijska tlačilna čistilna naprava Kolektor Liquishot baterijska tlačna čistilna naprava območja do 25 barov postavlja nove trende v svojem segmentu. Produkt odlikujejo karakteristike, ki so plod nove tehnologije volumetričnih črpalk (COR), uporaba brezkrtačnega motorja (ang. brushless oz. BLDC) in vgrajeni polimerni materiali, iz katerih so izdelani vitalni deli. Bistvene prednosti produkta v primerjavi s konkurenčnimi napravami priznanih blagovnih znamk so do prek 50 % nižja teža ter do 60 % večji pretok medija. Poleg tega edini v segmentu omogoča zvezno (brezstopenjsko oz. dinamično) regulacijo pretoka in posledično tlaka ter črpanje zelo različnih medijev (tekočin). Produkt med drugim odraža nizko raven hrupa in vibracij, odlikuje pa ga tudi izjemno kompaktna izvedba. Inovativnost je motor uspeha Andrej Vehar:»V svojem imenu, v imenu inovatorjev ter širše ekipe (tudi zunanjih deležnikov, ki sodelujejo pri projektu) lahko izpostavim pomen jasnega fokusa, kaj sploh želimo z določeno inovacijo doseči. Verjamem, da smo s produktom Kolektor Liquishot uspeli identificirati določene niše, ki danes sploh niso ali pa so slabo pokrite z alternativnimi obstoječimi produkti (predvsem imam v mislih uporabo primarno čistilne naprave v razširjen spekter aplikacij, kot je npr. nanos razmaščevalcev, impregnatorjev betona ipd.), kar je očitno komisija tudi prepoznala in vrednotila, tako da smo danes prejemniki zlatega priznanja za inovacijo na regionalnem izboru. Če me vprašate, ali sem priznanje pričakoval, bi vam eno leto nazaj glede na takratno poznavanje produkta in njegovega dometa uporabe (zgolj čiščenje) rekel ne. Ker pa smo pričeli s produktom intenzivno preverjati tudi ostale potencialne niše in pri vsaki želeli do potankosti razumeti, zakaj»je primeren«oziroma zakaj»ni primeren«na način strukturiranih poglobljenih razgovorov s predstavniki potencialnih kupcev, smo uspeli najti precej dodatnega potenciala z vidika uporabnosti produkta. Posledično smo na ta način hkrati uspeli močno zmanjšati direktno in posredno konkurenco. Glede tega pa lahko rečem, da smo na izbor šli precej samozavestno. Tovrstna priznanja in interes širše družbe po spodbujanju inovativnosti so dodaten motor, ki motivira posameznika, ekipo ter organizacijo k pospešenem inoviranju in zavedanju o pomenu inoviranja. Na podelitvi sem imel priložnost spoznati vse inovacije prejemnice bronastih, srebrnih in zlatih priznanj in z veseljem ugotavljam, da so bile vse inovacije izredno zanimive. Poleg tega, da je bilo letos na regionalnem izboru prijavljenih bistveno več inovacij kot v preteklih letih, se je hkrati izboljšala tudi njihova kakovost. To kaže, da družba poleg zavedanja o pomenu inoviranja to dejansko udejanja tudi v praksi. Inovativnost mora postati del našega vsakdana, tako na osebni kot profesionalni ravni. Brez inovativnosti nam ostane le surovo tekmovanje po»neizprosnih«kriterijih znotraj rdečega oceana. Inovativna miselnost pa nam omogoča»hitreje, lažje, drugače, boljše, drugje «dosegati boljše rezultate na sicer primerljivih kriterijih vrednotenja uspeha. Ni naključje, da se inovativnost enači z»motorjem«napredka.«

32 32 Inovativni.smo Polona Rupnik Sistem za odkrivanje povišane telesne temperature CORDEA CORDEA je učinkovit sistem za hitro, natančno in brezdotično odkrivanje oseb s povišano telesno temperaturo. Za podjetja in organizacije z velikim pretokom ljudi je v času pandemije COVID-19 nepogrešljiv pri preprečevanju hitrega širjenja okužb s koronavirusom in ostalih nalezljivih bolezni, kot so sezonske gripe, respiratorne okužbe, SARS, MERS-COV. Pri uporabi CORDEE operater ni potreben, saj naprava v manj kot sekundi opravi meritev temperature na značilnih točkah na obrazu in v primeru povišane telesne temperature sproži vizualni alarm. Naprava je skladna s smernicami GDPR in ne pošilja ter ne prikazuje nobenih podatkov, razen statusa meritve. Naši dosežki so primerljivi s svetovno konkurenco Jure Skvarč:»Ob izbruhu pandemije je bila naša edina motivacija, kako z znanjem in izkušnjami prispevati k blažitvi posledic pandemije, ki smo jih čutili kot posamezniki, podjetja in celotna družba. Za tem, ko smo določili bistvene funkcionalnosti naprave za prepoznavanje oseb s povišano telesno temperaturo, smo bili osredotočeni le na to, kako bomo najprej Kolektorju, potem pa tudi drugim uporabnikom čim prej ponudili dovršeno rešitev. Pri tem smo se dnevno srečevali z zelo konkretnimi izzivi, bili smo pod časovnim pritiskom in nihče niti pomislil ni, da se bomo s Cordeo potegovali za kakšno priznanje. Priznanji, ki smo ju prijeli, razumem kot spodbudno sporočilo neodvisnega opazovalca in ocenjevalca našega dela. Celotni ekipi sporoča, da smo bili na poti od idejne zasnove do industrializacije produkta nadpovprečno uspešni. Pokazali smo, da zmoremo tudi v težkih pogojih nasloviti najbolj pereče izzive v družbi in s svojimi rešitvami doseči pozitivne učinke. Po duši sem raziskovalec. Ustvarjalni nemir je del mojega vsakdana. Imam srečo, da lahko ustvarjam v Kolektorju, v okolju, ki ceni in podpira prebojno razmišljanje in ima toleranco tudi za zdrse, ki so posledica hoje po robu. Področje vizualnih tehnologij, s katerimi se ukvarjamo v Laboratoriju za inteligentne in vizualne sisteme, je multidisciplinarno, zato je ključno usklajeno sodelovanje vseh članov tima. Naši dosežki so primerljivi s svetovno konkurenco, s čimer v Sloveniji in tujini utrjujemo prepoznavnost Kolektorja kot tehnološko naprednega inovativnega podjetja.«

33 Inovativni.smo Polona Rupnik 33 Platforma Moj Kolektor Moj Kolektor je platforma za učinkovito interno komuniciranje in dostop do digitalnih vsebin za vse zaposlene, tudi tiste, ki pri svojem delu ne uporabljajo osebnega računalnika. Hkrati je tudi varen in zanesljiv komunikacijski modul v naboru rešitev za pametne tovarne, ki jih razvijamo v enoti Kolektor Digital. Z inovativno uporabo obstoječih kartic za registracijo delovnega časa zaposlenim omogoča pridobitev digitalne identitete za dostop do številnih vsebin in funkcionalnosti, razvita pa je v obliki mobilne aplikacije in terminala za uporabnike, ki nimajo pametnega telefona. Korak v pravo smer Jure Purgar:»Priznanje nam pomeni potrditev, da je platforma Moj Kolektor korak v pravo smer. Težko rečem, da smo karkoli pričakovali, saj smo se v IT-oddelku na razpis GZS-ja prijavljali prvič. Smo pa vsekakor veseli, da smo ga prejeli kot prva ekipa v IT-oddelku. Upam, da smo s tem pokazali, da IT-oddelek ni samo podporni servis za ostale, ampak je sposoben ponuditi tudi nekaj več. Vsekakor so tovrstna priznanja dobrodošla, saj dajo inovatorjem neko potrditev ter nov zagon za naprej. Mislim, da je inovativnost ključna za uspeh. Inovacije pomembno prispevajo k reševanju izzivov, s katerimi se srečujemo pri delu.«

34 34 Inovativni.smo Polona Rupnik Takšno priznanje še bolj osmisli in da težo našemu delu Petra Kobal:»Priznanje mi pomeni veliko, saj takšen dosežek dojemam kot potrditev, da je moje delo in delo mojih najožjih sodelavcev v inovacijski ekipi (Uroš Cigale, Jurij Brezavšček in Nina Bolko) dobro opravljeno in predvsem pomembno za razvoj ter konkurenčnost podjetja. Vesela sem, da delam v podjetju, kjer se za izvedbo zagotovi sredstva, orodja in kompetentne ljudi, ki uživajo v timskem delu. Nominacije in v nadaljevanju priznanja nisem pričakovala, je pa to vsekakor nek kazalnik, ki sporoča, da delamo v pravi smeri. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem sodelavcem v ekipi za stalno podporo in delo, ki je bilo vloženo v Podatkovno matriko za načrtovanje optimalne materialne oskrbe proizvodnje, ter v nadaljevanju internim presojevalcem v podjetju in gospodarski zbornici, ki so prepoznali težo in kakovost naše inovacije. Takšno priznanje vsekakor še bolj osmisli in da težo našemu dosedanjemu delu, predvsem pa predstavlja motivacijo za naprej tako meni kot celotni ekipi. Inovativnost je za rast, razvoj in konkurenčnost podjetja nujna, a če inovativnih idej ne realiziramo oziroma prenesemo v prakso ter s tem nekaj izboljšamo, sama inovacija ni veliko vredna. Zdi se mi pomembno, da se spremembe, za katere se sicer lahko dogmatsko trdi, da niso mogoče, vidi kot izziv in se zanje neprestano išče rešitve ter izboljšave. Kot realist se zavedam, da to ne pomeni nujno, da rešiš vse, a prav v tem vidim tisti doprinos, ki v podjetju ohranja in hkrati spodbuja širino razmišljanja ter željo po izboljšavah.«podatkovna matrika za načrtovanje optimalne materialne oskrbe proizvodnje Kolektor se pri izdelavi komponent in sistemov za avtomobilsko industrijo velikokrat sooča s projekti, ki so glede materialne oskrbe izredno kompleksni in zahtevajo natančno načrtovanje procesov z uporabo orodij vitke proizvodnje. Z namenom izboljšav in sistematizacije za povečanje produktivnosti, kakovosti, učinkovitosti in varnosti pri delu smo razvili platformo za načrtovanje optimalne materialne oskrbe. Informacijsko-podatkovna matrika je hkrati osnova za razvoj naprednega orodja za načrtovanje materialnih tokov, ki na inovativen način povezuje podatke različnih informacijskih sistemov.

35 35 45,02 EUR 60,27 EUR Jopič Červa Knoxfield Delovni jopič s kapuco iz mešanice poliestra in bombaža. Jopič je ojačan na ramenih in komolcih, odsevni elementi, rokavi in spodnji del jopiča so stisnjeni na patent. Jakna Soft Shell Červa Knoxfield Moška softshell jakna s snemljivo kapuco, s TPU membrano za zračnost in vodoodpornost. Ojačana pri ramenih in komolcih. 169,73 EUR Zaščitna obutev Sievi Viper Roller+ S3 Izredno kvalitetna antistatična zaščitna obutev s standardom EN ISO 20345: S3 SR. Zaščitna kapica iz kompozitnih materialov ščiti do sile 200 J, podplat je odporen na prebod, olja in večino kemikalij. Kolektor EVT-Sistemi d.o.o. Arkova 17a, 5280 Idrija Telefon: Elektronska pošta: EKOLOGIJA VARNOST TRGOVINA

36 36 Predstavljamo Polona Rupnik USTVARJALNI ZAPOSLENI Privlačita ga hitrost in adrenalin Izidorja Šavlja lahko največkrat srečate na hodnikih razvojno-tržnega centra v Idriji oziroma v tamkajšnjem laboratoriju. Ko je na dopustu, pa je najverjetneje v dirkaškem kombinezonu s čelado na glavi in zvezkom z zapiski v rokah. Izidor je že 16 let sovoznik na relijih.»svojo prvo dirko v reliju sem kot sovoznik odvozil septembra leta 1999 v Velenju,«se spominja Šavelj. Za ta šport so ga navdušili domači dirkači.»spomnim se, da smo po šoli vedno hodili k Darku Peljhanu gledat, če ima pred hišo parkiran dirkalnik. Tudi moj bratranec Robert Valič je svoj čas dirkal. Nekaj časa sem celo sedel zraven njega.«usklajevanje družine, službe in tekmovanj Od leta 1999 do danes si je Izi, kot ga kliče večina, vzel šest let premora.»takrat sta se mi rodila dva otroka. Posvetil sem se družini.«aktivno je na sovoznikov sedež sedel dve leti nazaj, ko ga je poklical zdajšnji voznik Jan Medved, s katerim sta deset let nazaj že združila moči. V vseh teh letih aktivnega dirkanja je zamenjal 10 voznikov.

37 USTVARJALNI ZAPOSLENI Predstavljamo Polona Rupnik 37»Letos imava z Janom na urniku šest dirk. Pet jih je že za nama. Kar pomeni, da je potrebno nenehno usklajevanje med družino, službo in tekmovanji. Predvsem porabiš za ta šport tudi kar nekaj dopusta.«čeprav so dirke za vikend pa mora biti posadka na kraju zločina že kak dan dva prej. Reli je zahteven in drag šport»študiranje pravilnikov, urejanje administracije za celotno ekipo vse to je moje delo pred samo dirko. Dan pred tekmo sva z voznikom že na ogledu proge, da narediva popis. Vsaka posadka dobi roadbook oz. potno knjigo. Na ogledu cest in brzincev si urediva zapise, radar, vsak po svoje. Vsak tekmovalec ima svoje zapiske. Dokončno jih uredim jaz. Po navadi je tako, da enkrat popišeš in svoje zapiske še dvakrat preveriš,«pojasnjuje Izidor.»Reli je drag šport, ki si ga brez sponzorjev ne bi mogel privoščiti,«pravi Izi in dodaja:»ko seštejemo najem avtomobila, startnine, pnevmatike, bencin je številka kar visoka. Kljub temu pa moja želja ostaja, da bi enkrat pred zaključkom kariere sedel na sovoznikov sedež v R5 avtomobilu.«z voznikom Janom Medvedom vozita Ford fiesta Rally 4, ki spada v divizijo 2, med R2 avtomobile.»tudi naslednjo sezono ostajava pri tem avtomobilu.«nekdo mora sedeti zraven voznika Izidor je od prvega dne sovoznik, a je imel vmes željo, da bi namesto zvezka z zapiski v rokah držal volan.»ampak zdaj vidim, da mogoče pa res ne bi znal tako voziti, kot znajo drugi. Nekdo mora sedeti tudi zraven. Brez tega ne gre. Mislim, da sem se tu našel.«dan pred tekmo sva z voznikom že na ogledu proge, da narediva popis. Vsaka posadka dobi roadbook oz. potno knjigo. Na ogledu cest in brzincev si urediva zapise, radar. Po vseh teh letih se ima še zmeraj fajn, v tem športu uživa, sploh, ko je ves trud poplačan z dobrimi rezultati.»vsakič posebej sem vesel, ko z voznikom prideva do cilja, najbolj ponosen pa sem na dirko leta 2007, ko sva s takratnim voznikom Mitjem Slejkom prišla do tretjega mesta v skupni razvrstitvi. Po prvem dnevu sva celo vodila za slovensko prvenstvo. In pa seveda na letošnjem reliju Nova Gorica, kjer sva bila z Janom Medvedom tretja za slovensko prvenstvo.«zadnji reli letos v Idriji Predzadnjo preizkušnjo v sezoni sta Šavelj in Medved končala kot četrta v svojem razredu in na šestem mestu absolutno med slovenskimi dirkači. Kot pravi Izi, je njun cilj»sezono končati na stopničkah v najini diviziji.«držimo pesti, da jima bo uspelo. Zadnji reli v tej sezoni bo, nikjer drugje kot v Idriji.

38 38 Predstavljamo Petra Hrovat DAN Z... Red koristi vsem Zavzeti zaposleni so po našem trdnem prepričanju ključni za uspeh podjetja ter širjenja zadovoljstva na vse okoli sebe. Eden izmed takih je v podjetju Kolektor Etra zagotovo varnostnik Ivo Leskovšek. Ivo je zaposlen pri varnostni službi Varnost Ljubljana, vendar svoje delo pri nas opravlja že osem let. Pri delu je vesten, natančen in zanesljiv. Poznamo ga predvsem po njegovih številnih hobijih, ljubezni do zgodovine in strasti do pohodništva. Njegov rekord vzpona na Triglav v obe smeri skupaj je sedem ur. Katero svojo vrlino bi izpostavili na delovnem mestu? Pri delu bi izpostavil svojo natančnost in zanesljivost. Spoštujem navodila nadrejenih in se trudim, da je delo vedno brezhibno opravljeno. Svoje delo imam zelo rad, zato kar naprej razmišljam, kaj bi lahko še naredil. Najbolj uporaben nasvet, ki ste ga dobili od sodelavca ali sodelavke je Red koristi vsem. V podjetju Kolektor Etra gostje opazijo red že pri vstopu v vratarnico. Urejeno delovno okolje, izpolnjevanje formularjev, obveščanje obiskovalcev v podjetju, razni napotki in prijaznost zaposlenih. Zaposleni spoštujemo pravila in jih upoštevamo ter s tem odražamo usklajenost v podjetju. Se vam je pri delu pripetila kakšna anekdota, ki je ne boste nikoli pozabili? Nekoč se je naši vratarnici približal brezdomec in prosil za denar. Nameraval sem ga spoditi in mu povedati, da se denar služi z delom. Gospod me je presenetil, saj je začel deklamirati znano indijsko pesnitev. Bil sem začuden, saj česa takega nisem pričakoval od brezdomca. Spoznal sem, da ljudi obsojam prehitro, zato od takrat naprej ljudem pustim, da jih najprej spoznam. Kaj ustvarjate ali čemu se posvečate v prostem času? Po naravi sem zelo radoveden, zato se trudim, da vsak dan osvojim kakšno novo znanje. Pri tem se držim pregovora Poglej pod vsak kamen. Zbiram zgodovinski material svojega rojstnega kraja in raziskujem zgodovino podjetja Kolektor Etra. Trenutno ustvarjam zbirko strokovnih pojmov z različnih področij za lastno uporabo. Poleg zgodovine je moja velika strast hoja v gore. Vsak teden se odpravim na Veliko Planino in vmes skočim še na kakšen hrib ali goro. Letos mi je uspelo že osem pohodov na Triglav. Na kaj ste najbolj ponosni? Najbolj sem ponosen, da znam v ključnih trenutkih mirno in zbrano odreagirati. Ta lastnost mi je že večkrat pomagala tako v službi kot tudi v življenju. Že kar nekajkrat sem pomagal pri prometnih nesrečah. Za enega večjih dosežkov si štejem, da sem uspešno rešil otroka iz deroče reke Save. Kakšen je vaš življenjski moto? Nikoli se ne ustavi. Ob jutranji kavi si zastavim svoj dan in včasih tudi meditiram. Za svoje zdravje skrbim z rednimi pohodi, saj menim, da je to najboljša rekreacija za starejše. Čeprav sem že upokojen, še vedno z veseljem opravljam delo varnostnika. Na delo rad pridem predčasno in s tem razveselim svoje sodelavce.

39 DAN Z... Predstavljamo Eva Grošič Šen 39 Živim danes, zdaj, v tem trenutku Med inženirji še vedno najdemo večino moških, čeprav se ta trend spreminja in je na tem področju tudi vedno več predstavnic nežnejšega spola. Ena teh je Dženana Begić Zerdo, gradbena inženirka v družbah Kolektor Gradbeništva. Katero svojo odliko oziroma vrlino bi izpostavili na delovnem mestu? To sta nedvomno iznajdljivost in prilagodljivost. Vsak izziv ima svojo rešitev; tako lahko za zahtevne naloge predlagam nenavadne in enostavne rešitve. Kateri je najbolj uporaben nasvet, ki ste ga dobili od sodelavca ali sodelavke? Sodelavci so mi predali veliko uporabnih nasvetov, verjetno pa je najbolj koristen ta, da so moje vsakodnevne zadolžitve tiste, ki štejejo. Prigoda, anekdota pri delu, ki je ne boste nikoli pozabili Ob prihodu mi je sodelavec povedal, da bom večino zadolžitev morala opraviti sama in v istem stavku dodal, naj ne oklevam z vprašanji, saj mi bo vsekakor vedno pomagal. Kaj ustvarjate ali čemu se posvečate v prostem času? Poleg branja knjig in poslušanja predavanj o osebni rasti veliko delam na osebnem razvoju. Hkrati pa ogromno časa posvečam svoji družini, skrbim za zdravo prehrano, hodim na sprehode v naravo in obiskujem nogometne tekme, ki jih moj 10-letni sin obožuje. Na kateri dosežek v življenju ste najbolj ponosni? Ponosna sem na vse dosežke, tudi te najmanjše, saj lahko iz najmanjšega pridejo veliki. Najbolj pa sem ponosna na zaključek študija, saj to znanje vsak dan nadgrajujem in uporabljam. Prav tako sem ponosna na osebni razvoj in rast. To mi daje mir in ravnovesje v življenju. Kakšen je vaš življenjski moto? Živim danes, zdaj, v tem trenutku. Včeraj ni več, ostala sta samo izkušnja in znanje. Prihodnost pa je lahko taka, kot si jo želimo, saj se iz napak v preteklosti lahko veliko naučimo.

40 40 Lokalno Polona Rupnik Prva slovenska realka praznuje Šolstvo igra v večstoletni idrijski zgodovini pomembno vlogo. Znanje je bilo vedno zelo cenjeno in spoštovano, zato ni naključje, da je bila ravno v Idriji leta 1901 ustanovljena prva slovenska realka. Pot do njene ustanovitve pa je bila vse prej kot lahka in hitra.

41 Lokalno Polona Rupnik 41 V koncernu Kolektor nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in delamo in v kakšnem okolju odraščajo ter se izobražujejo naši otroci obletnico Gimnazije Jurija Vege šola obeležuje z vrsto dogodkov. Prvi med njimi je bila slavnostna otvoritev zunanje učilnice. Sredstva za njeno ureditev je prispeval tudi Kolektor. Zunanja učilnica dnevna soba za dijake»pred šolo imamo park, v katerega so se še pred korono ob lepem vremenu odpravili učitelji z dijaki in imeli zunaj pouk. Zato je v nas kar nekaj časa zorela ideja, da bi v okolici šole uredili prostor, kjer bi dijaki lahko posedali, se družili oziroma bi tam po potrebi potekal pouk. Tako se je rodila ideja, da uredimo teraso nasproti šole,«pojasnjuje Karmen Vidmar, ravnateljica Gimnazije Jurija Vege Idrija. Dodaja, da je zunanja učilnica tudi neke vrste dnevna soba za dijake, ki bo polno zaživela, ko bodo minili protikoronski ukrepi, ki onemogočajo prosto druženje dijakov. Vzgoja bodočih voditeljev Gimnazij, kot je idrijska, je v Sloveniji veliko.»med seboj se razlikujemo samo po tem, kako pristopamo k dijakom in kako delamo z njimi, na kakšen način preizkušamo določene vsebine ali oblike dela. Gre za usvajanje t. i. mehke veščine, ki dijakom dajo ogromno, njihovih učinkov pa se z maturo ne da preverjati in žal ne prinašajo točk za vpis na fakultete, so pa to veščine, ki jih bodo potrebovali v življenju. Trudimo se dijakom ponuditi nekaj več,«pravi Vidmarjeva, ki je prepričana, da v prihodnosti ne bo toliko pomembno, kakšno izobrazbo imaš, temveč kako si spreten pri upravljanju svojega znanja, kako se prilagajaš potrebam družbe ter imaš razvito empatijo in znaš povezovati ljudi med seboj.»otroci bodo nekoč naši voditelji. Naučiti jih moramo sodelovanja, načrtovanja, da ni nič narobe, če pademo, da se moramo znati pobrati in se iz vsake situacije nekaj naučiti.«predvsem pa, tako ravnateljica, se moramo zavedati, kakšno bogastvo so naši otroci, dijaki.»premalokrat pohvalim naše dijake. Njihove spoštljivosti in odnosa do drugih se največkrat zavemo šele, ko nam to povedo drugi. Res sem ponosna nanje,«zaključi Vidmarjeva. Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektor Holdinga»Soočanja s tehniškimi dosežki in uglednimi izobraženci so spodbujala idrijsko vedoželjnost in nagnjenje k inovativnosti. Idrijčani smo že zelo zgodaj vedeli, da se nam z znanjem odpre svet. Trdo delo, strast, vztrajnost, predanost vse to je odlikovalo naše prednike, ki so se zavzemali za to šolo, za generacije dijakov, da lahko danes slavimo 120 let obstoja Gimnazije Jurija Vege. To odlikuje tudi izjemne posameznike, ki jih je in jih še bo dala prva slovenska realka in nenazadnje so te vrednote zapisane tudi v DNK idrijskega človeka. V koncernu Kolektor nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in delamo in v kakšnem okolju odraščajo ter se izobražujejo naši otroci. Podpiramo športna društva, zdravstvo, kulturne dejavnosti, predvsem pa investiramo v znanje, saj menimo, da je znanje dobrina neprecenljive vrednosti. Svet doživlja velike spremembe, ki jih prinašajo digitalizacija, globalizacija in nove tehnologije. Z digitalizacijo se izboljšujejo človeška učinkovitost, pritisk prebojnih tehnologij in tudi motivacija za usvajanje novih znanj. Idrijska realka, danes gimnazija, je bila spletišče znanja že od nekdaj. Prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče.«

42 42 Aktivni Za tenis želijo navdušiti čim več otrok Teniški klub Kolektor Idrija vsako jesen začne z vpisi v teniške programe. A nič ne de, če ste vpisni rok zamudili, pridružite se jim lahko kadarkoli. Veseli vas bodo. Tričlanska trenerska ekipa v sestavi Jaka Flajšaker, Nataša Pivk Vončina in Sean Hadžić skrbi, da so otroci iz tedna v teden bolj spretni s teniškimi loparji in kondicijsko dobro pripravljeni.

43 Aktivni 43 V klubu v sklopu teniške šole izvajajo naslednje programe: MINI tenis je namenjen najmlajšim otrokom od 6. do 8. leta. Pri mini tenisu uporabljajo prilagojeno manjše igrišče, manjše in lažje loparje ter mehkejše žoge. Igralke in igralci spoznavajo osnovne teniške udarce, kot so forhend, bekhend, volej, smeš in servis. Hkrati se spoznavajo z osnovnimi vajami motorike. Trening poteka trikrat na teden. MIDI tenis je nadaljevanje mini tenisa. Tudi pri midi tenisu imajo igralci še vedno prilagojeno igrišče, srednje velike loparje ter srednje trde žoge. Temeljni cilji mini in midi tenisa so vključevanje najmlajših v šport, razvoj osnovnih psihomotoričnih sposobnosti, razvoj socialnih veščin, aktivno druženje z vrstniki, navajanje na redno udejstvovanje s športom, razvoj temeljnih športnih vrednot ter učenje pravil igre. Trening poteka trikrat na teden. Tenis do 10 let: prehod na normalno velikost igrišča, nadgrajevanje teniške tehnike in taktike, igranje teniških turnirjev po uradnem koledarju Teniške zveze Slovenije. Tenis U12 U14: izpopolnjevanje tehnike in taktike, dodaten kondicijski trening, igranje turnirjev U12 in U14 po koledarju Teniške zveze Slovenije. Tenis U14 U18: redni treningi petkrat na teden, kondicijski trening (pri določeni starosti dodamo še fitnes), udeležba na državnih in evropskih tekmovanjih. Rekreacija za otroke: program je namenjen otrokom od 10. leta naprej, primeren pa je za otroke, ki so s tenisom šele začeli, pa tudi za tiste, ki bi tenis igrali v manjšem obsegu. Vadbo imajo organizirano dvakrat na teden. Rekreacija za odrasle: 10-urni teniški tečaji za odrasle, zimska liga in poletna liga, šampanjec turnirji, klubska piramida. Rebeka je tenisu predana že 11 let Klub šteje dobrih 60 članov, od tega je 25 otrok. Nekateri med njimi se redno udeležujejo tekmovanj pod okriljem Teniške zveze Slovenije, drugi za lopar poprimejo le rekreativno. Trenutno najboljša tekmovalka kluba je Rebeka Gnezda. Rebeka Gnezda:»Tenis treniram že 11 let. Za ta šport me je navdušil stric, ki se z njim rekreativno ukvarja že kar nekaj časa. Poleg tega pa je bil takrat tenis v Idriji na visoki ravni. V klubu je bilo veliko tekmovalcev in dobra trenerska ekipa. Težko bi se odločila samo za eno stvar, ki mi je pri tenisu všeč. Predvsem mi je všeč dinamika tega športa. Poleg tega je tenis odličen za ohranjanje kondicije. Na treningu najraje igram za točke, saj rada tekmujem in zmagujem. Ponosna sem na vse svoje dosežke in da po vseh teh letih še vedno vztrajam ter ostajam zvesta tenisu.«v klubu si želijo, da bi se za tenis navdušilo čim več otrok. Če ste med njimi, se jim pridružite.

44 44 Kulinarika Silva Skok Barve jeseni na naših krožnikih Odeta v tople pravljične barve, narava jeseni še enkrat zažari, preden se odpravi k zimskemu počitku. Prav je, da se barve jeseni pojavijo tudi na naših krožnikih. Kar je zraslo na vrtu in kar smo nabrali v bližnjem gozdu, s pridom uporabimo v naših kuhinjah. Spravilo pridelka v jeseni ima poseben čar. Včasih je letina dobra, včasih malo manj, enkrat je lahko narava zelo radodarna in spet drugič skromna. Kljub temu imamo vsako leto nešteto možnosti za različno uporabo pridelkov in nabranih sadežev. Zdravilna vrednost buč Buče spadajo med najstarejše gojene rastline. Cenili so jih že v času Majev in Aztekov, ko so buče spoštovali kot božanstvo. Uporabljali so jih tako v prehrani kot tudi v zdravilstvu. Buče so v veliko kulturah simbol plodnosti ne samo ljudi, temveč tudi zemlje. Skozi tisočletja so se različna ljudstva zavedala zdravilne vrednosti buč, njenih semen in iz semen stisnjenega olja. Buče so namreč bogate z balastnimi snovmi, beta karotenom, vitaminoma B in C. Delujejo protivnetno in spodbujajo telo, da porabi zaloge maščob, pomagajo razstrupljati telo in so naravna zaščita pred rakom. Prav tako spodbujajo nastajanje in delovanje celic ter tako krepijo našo odpornost in imunski sistem. V hitrem življenjskem tempu so buče koristna hrana polna antioksidantov, ki nam pomagajo v boju proti boleznim sodobnega časa. V našem okolju smo najbolj navajeni uporabljati sorte buč, kot so turbani, hokaido, violina in muškatna buča. Večino jesenskih buč lahko skladiščimo tudi do sedem mesecev, med skladiščenjem pa se njihov okus izboljšuje. Buče na 1001 način Receptov za jedi iz jesenskih buč je toliko, kot ima buča semen. Iz njih lahko pripravimo namaze, narastke, marmelade, juhe, solate, nadeve, zavitke, njoke, štruklje... Buča s svojim škrobnatim mesom lahko zelo dobro nadomesti krompir. Sladkasti okus se poda k različnim vrstam zelenjave, sadja in mesa. Prav zaradi tega in zaradi enostavne priprave se največkrat lotimo priprave bučnih juh. Zato sebi in najdražjim čim pogosteje privoščimo slastno ter zdravo bučno juho.

45 Kulinarika Silva Skok 45 Kremna bučna juha Potrebujemo: 750 g bučnega mesa 1 čebulo 30 g masla 1 l vode muškatni orešček in timijan sol in poper 2 dl kisle smetane (po želji) Bučno meso narežemo na večje kose. Čebulo sesekljamo, zarumenimo na maslu, stresemo vanjo kose bučnega mesa, zalijemo z vodo (toliko, da pokrije buče), začinimo in kuhamo 20 do 30 minut. Juho pretlačimo. Dodamo kislo smetano in dobro premešamo. Za serviranje uporabimo na maslu popečene kruhove kocke, ki jih v kupčku položimo na sredino juhe v krožniku, pokapamo z bučnim oljem in potresemo z grobo naribanim parmezanom. Gobe super hrana, ki je Slovencem še posebej ljuba Mnogi menijo, da so gobe super hrana. Gobe so nizkokalorične, vsebujejo veliko količino vlaknin, vitamin D*, vitamin B12, minerale in antioksidante. Delujejo protivnetno, kot močni probiotiki, pripomorejo pa tudi pri krepitvi imunskega sistema. *Nedavna študija, ki so jo izvedli v Avstraliji, je pokazala, da lahko gobe zagotovijo od 50 do 100 % naših dnevnih potreb po vitaminu D. Zaradi zdravilnih lastnosti se uporabljajo že več kot let. Uporabljajo jih tudi v medicini, saj vsebujejo spojine, ki aktivirajo imunsko aktivnost na mnogo ravneh. Gobe so znane po svoji široki paleti bioaktivnih snovi, ki krepijo imunski sistem. Slovenci radi zahajamo v naravo in prav tako radi tudi gobarimo. Upam, da vam je v gozdu letos uspelo nabrati kakšnega jurčka. Rižota z bučo Za 4 osebe potrebujemo: žlico ali dve oljčnega olja 1 majhno čebulo strok česna 800 g bučnega mesa žlico belega vina 300 g riža 1 dl smetane za kuhanje peteršilj sol, poper 30 g masla Na oljčnem olju svetlo prepražimo čebulo, dodamo česen, da zadiši, in riž. Premešamo in dodamo na kocke narezano bučo, sol, poper, vino in smetano. Kuhamo, mešamo in sproti dolivamo vodo v majhnih količinah, da se riž počasi kuha oziroma duši. Riž se kuha približno 15 minut, vse pa je odvisno od vrste riža. Bodimo pozorni, da se nam ne razkuha. Ko je rižota kuhana (pazimo, da ni presuha), ji primešamo nasekljan peteršilj in maslo, ki naredi rižoto bolj kremasto. Dodamo lahko še nariban parmezan ali nariban dimljeni sir. Mineštra z jurčki in ajdovo kašo Za 4 osebe oziroma za 2 litra mineštre potrebujemo: 20 g masla 1 majhno čebulo 500 g olupljenega krompirja, narezanega na majhne kocke lovor, timijan, sol, poper 80 g ajdove kaše 400 g jurčkov, narezanih na kocke 1 žlico kisle smetane nasekljan peteršilj Na maslu svetlo prepražimo čebulo, dodamo krompir, na hitro prepražimo, dodamo začimbe in zalijemo z vodo. Ko je krompir na pol kuhan, dodamo ajdovo kašo in jurčke. Kuhamo še toliko časa, da je krompir kuhan in da se ajdova kaša zmehča. Dodamo kislo smetano in peteršilj. Počakamo, da še enkrat zavre. Timijan ojača okus gob, zato je nepogrešljiva in priporočljiva začimba, ko kuhamo gobje jedi. Dober tek vam želim!

46 46 Certifikat odličnosti Idrija izbrano Z namenom povezovanja lokalnih ponudnikov in skupnega predstavljanja široke palete kakovostnih izdelkov je Zavod za turizem Idrija leta 2018 osnoval kolektivno blagovno znamko Idrija izbrano. Le-ta vključuje produkte, ki temeljijo na inovativnosti, kakovosti, tradiciji in dediščini lokalnega okolja. V restavraciji Hotela Jožef smo dosedanji nosilki certifikata Jožefovi dilci dodali še dodatne jedi, ki vse izvirajo iz tradicije lokalnega okolja. Restavracija je odprta od ponedeljka do petka, potrebna pa je predhodna rezervacija. Prisrčno vabljeni na kosilo ali večerjo. HOTEL JOŽEF, Vojkova 9A, SI 5280 Idrija, Slovenija tel. št e-pošta:

47 47 Jožefov kunčji file s krniškim sirom in idrijskimi žlikrofi Smukavc in ocvirkovca Šefov krožnik s svinjsko ribico in idrijskimi žlikrofi Prejeli smo Michelinovo priznanje Bib Gourmand Michelinov gastronomski vodnik je eden najbolj znanih, če ne kar najbolj znan gastronomski vodnik na svetu. Med restavracijami, ki so v njem, je tudi restavracija Hotela Jožef. Prejela je priznanje Bib Gourmand, kar pomeni dobro razmerje med ceno in kakovostjo. Letos ga je prejelo sedem slovenskih restavracij. Še en razlog več, da nas obiščete! Certifikat Idrija izbrano zagotavlja preverjeno kakovost izbranih dobrot Nebesa d.o.o., Vojkova 10, 5280 Idrija

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

Bodi moder zgled

Bodi moder zgled www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo 18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba

Prikaži več

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing Z nadgradnjo programa do novih kupcev, novih trgov Globalne izkušnje Knauf Insulation Jure Šumi Business Development Director O čem bo tekla beseda 1. Korporacija in segmenti/izdelki 2. S spremembami v

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

Petrol

Petrol PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O. POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO

Prikaži več

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation 1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx

Microsoft PowerPoint - 9_Xella.pptx SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE V SLOVENIJI Porobeton in BIM na javnih objektih Miloš Kmetič, univ.dipl.inž.grad. Konzorcij pasivna hiša Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

Male vetrne elektrarne

Male vetrne elektrarne Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Predstavitev EIT RawMaterials – evropske skupnosti inovacij in znanja na področju surovin

Predstavitev EIT RawMaterials – evropske skupnosti inovacij in znanja na področju surovin Predstavitev projekta CINDERELA (Obzorje 2020) Kim Mezga, Ana Mladenovič & Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) Laboratorij za kamen, agregat in reciklirane materiale Izobraževalna

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije

Microsoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije ZAŠČITA NA PODLAGI INOVACIJ Kratek pregled fasadnih oblog iz tekstilnih materialov Obrazložitev razlike med fasadnimi materiali in različnimi fasadnimi sistemi: Razlikujemo med sistemi oblog in prezračevanimi

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019 10. julij 2019 EY Slovenija Davčne novice Davčne novice julij V julijski številki Davčnih novic vam pošiljamo pregled zadnjih predlogov za spremembo davčne zakonodaje in predstavljamo predlog uvedbe davka

Prikaži več

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2 PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj

Prikaži več

IZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA 2018 POSLOVANJE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2018 FINANČNI POUDARKI POSLOVANJA

IZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA 2018 POSLOVANJE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2018 FINANČNI POUDARKI POSLOVANJA IZVLEČEK IZ LETNEGA POROČILA 2018 POSLOVANJE SKUPINE GEN-I IN DRUŽBE GEN-I, D.O.O. ZA POSLOVNO LETO 2018 2 KLJUČNI KAZALCI ZA SKUPINO zneski v postavke Poslovni izid 2018 2017 indeks 2018/2017 2016 2015

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation BUTIČNA SLOVENIJA K A K O B U T I Č N O S T R A Z U M E T R G & A L I S M O P R I P R A V L J E N I N A R E A L I Z A C I J O N A Š E O B L J U B E Z E L E N E B U T I Č N E S L O V E N I J E Miša Novak,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Zlati kamen 2013-finalisti [Zdru\236ljivostni na\350in])

(Microsoft PowerPoint - Zlati kamen 2013-finalisti [Zdru\236ljivostni na\350in]) 6. mesto OBČINA RAZKRIŽJE Razkrižje Razkrižje: uvrstitve Kvalitativna analiza: 33 točk (11. mesto) UČINKOVITOST Investicije 28 Rast odhodkov za javno upravo 8 Prihodki iz EU 9 Rast priha 1 GOSPODARSTVO

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program

Institut Jožef Stefan CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, CENTER ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST Program TRAJNOSTNA ENERGETIKA DO LETA 2050 Andreja Urbančič, Program strokovnih izobraževanj»kakovostna energetska obnova zgradb«mednarodni OBRTNI SEJEM, Celje 17.09.2012 VSEBINA PREDSTAVITVE Vizija trajnostne

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ

INDUSTRIJA 4.0:  PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

Posvet "Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge” Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilsko predelovalno indu

Posvet  Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge”     Janja Kokolj Prošek,  vodja Službe za živilsko predelovalno indu Mednarodne aktivnosti MKGP v luči SRIPHRANA Bled, 6. junij 2017 Janja Kokolj Prošek 1 Izvozna usmerjenost živilske industrije MKGP podpira internacionalizacijo slovenske živilskopredelovalne industrije,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Distribucijsko omrežje - hrbtenica energetske tranzicije mag. Boris Sovič Predsednik skupščine GIZ distribucije in predsednik uprave Elektro Maribor d.d. Pomembne teme Slovenija je pred pomembnimi izzivi

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.7.2013 SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL {COM(2013) 501 final} {SWD(2013)

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT

Microsoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT Zmanjševanje porabe energije v ah Dobra gradbena praksa mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Bistra, maj 6 Vsebina prispevka Dobra praksa na področju zagotavljanja URE v

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)

Prikaži več

CLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE

CLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE Izkušnje pri vodenju celovitega sistema ravnanja z odpadki v podjetju Revoz Vplivi na okolje pri proizvodnji avtomobila Emisije v zrak hlapne organske snovi (HOS) ostale emisije (prašni delci, TOC, CO2,

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora

Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora 15 1. februar - 28. februar F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu februarju 2009 je razvidna iz priložene

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Uporaba OVE v stavbah

Uporaba OVE v stavbah Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni

Prikaži več

MLS ID:

MLS ID: MLS ID: 490351005-5 1 PRODAMO Sodobni pisarniški prostori v Kopru oddani v najem Republiki Sloveniji Naložbena nepremičnina na Ferrarski ulici v bližini mestnega središča odlična prometna navezava Predmet

Prikaži več

Novogradnje.si Naselje Rakovnik Naselje Rakovnik LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z nara

Novogradnje.si Naselje Rakovnik Naselje Rakovnik LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z nara LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z naravo in hkrati hiter dostop do vse pomembne infrastrukture. NOVE HIŠE 2. FAZE ŽE V PRODAJI!, Medvode je

Prikaži več

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017

21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017 Organizator Pokrovitelj 21. USPOSABLJANJE TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA mag. Slovenko Henigman predsednik ZAS ZAG, 15. in 16. marec 2017 Vsebina predstavitve Asfalterska industrija v Evropi kje so poudarki?

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

Slovenska Web

Slovenska Web Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje

Prikaži več

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo sta skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Bežigrad in

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV

Prikaži več

give yourself a digital makeover

give  yourself  a digital  makeover Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili

Prikaži več

PDF generator

PDF generator Poročilo medijskih objav ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI Pripravljeno: Pojavnost: 19.02.2016 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: NAJEMNIK 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

UPORABA BBTM IN UTLAC V PRAKSI

UPORABA BBTM IN UTLAC V PRAKSI V ŠIŠKI NAJMODERNEJŠE IN INOVATIVNO NAKUPOVALNO SREDIŠČE SPAR dr. Dejan HRIBAR (STRABAG, TPA) DAN ZBS 2019 INOVACIJE RAZVOJ Ali gremo naprej? VSEBINA 1. SPLOŠNO O PROJEKTU 2. VAROVANJE GRADBENE JAME (1.

Prikaži več

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distributerjem utekočinjenega naftnega plina, koncernom

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

LETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009

LETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009 PLAN AKTIVNOSTI PO AKCIJSKEM NAČRTU LEK MONG ZA LETO 2010 Vrtojba, marec 2010 Pripravila: Ivana Kacafura in Boštjan Mljač Odgovoren: direktor Rajko Leban TRR št. : 04750 0001242330 Nova KBM, 10100 0039511005

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Dolgoročna zanesljivost.

Dolgoročna zanesljivost. Dolgoročna zanesljivost. WWW.OKTRUCKS.COM OK TRUCKS: IVECO nudi celovito ponudbo rabljenih vozil najboljših blagovnih znamk skupaj z vseobsegajočimi storitvami in poslovnimi rešitvami. O nas OK TRUCKS

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več