INTERVJU MLADINA INTERVJU HASSE FERRLOD. Lomborg med javljanjem za eno od televizij na podnebnem vrhu v Koebenhavnu
|
|
- Darja Hozjan
- pred 1 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 INTERVJU 2 HASSE FERRLOD Lomborg med javljanjem za eno od televizij na podnebnem vrhu v Koebenhavnu
2 Globalno segrevanje je problem, ni pa nekaj, zaradi česar bi se ponoči obračal v postelji in imel težave s spanjem. Bjørn Lomborg 33 BJØRN LOMBORG, SKEPTIČNI OKOLJEVARSTVENIK STAŠ ZGONIK Dr. Bjørn Lomborg je človek, ki redkokoga pusti hladnega. 45-letni Danec, doktor političnih znanosti, je avtor ene najbolj kontroverznih knjig zadnjih desetletij z naslovom Skeptični okoljevarstvenik (angl. Sceptical Environmentalist). V njej je leta 2001 podvomil o splošno sprejetih vtisih o stanju in razvoju svetovnih problemov, od povečevanja lakote do izginjanja naftnih rezerv in podnebnih sprememb, ter s pomočjo analize statističnih podatkov pokazal, da so številni problemi prenapihnjeni in da se stanje na veliko področjih pravzaprav neprestano izboljšuje. Knjiga je naletela na burne odzive znanstvenikov, pri čemer so družboslovci Lomborga večinoma zagovarjali, naravoslovci pa kritizirali. Danski odbor za znanstveno nepoštenost, telo v okviru ministrstva za znanost, ga je obtožil zavajanja in napačne interpretacije podatkov. Vendar pa se je Lomborg pritožil in ministrstvo je odločitev odbora preklicalo, postopek pa se je na tej točki ustavil. Knjigo je Lomborg spisal v času, ko je bil zaposlen kot profesor statistike na Univerzi v Aarhusu. Leta 2002, leto po izidu knjige, ga je na novo izvoljeni danski premier Anders Fogh Rasmussen imenoval za direktorja novoustanovljenega inštituta za ocenjevanje okolja. Dve leti pozneje se je Lomborg odločil organizirati Koebenhavnski konsenz (angl. Copenhagen Consensus), projekt, v okviru katerega naj bi ugledni svetovni ekonomisti določali prednostne naloge pri reševanju svetovnih problemov. Na kratko, vprašali so jih: Kako lahko z omejenimi sredstvi storimo največ dobrega za svet? Sklep je bil, da se je daleč najbolj smiselno najprej spopasti s problemi tretjega sveta, kot so nalezljive bolezni in podhranjenost. Ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in s tem za boj proti podnebnim spremembam so se izkazali za daleč najmanj stroškovno učinkovite. Tudi to je Lomborga spodbudilo, da je leta 2007 objavil še eno knjigo, tokrat posvečeno izključno problematiki podnebnih sprememb. Naslovil jo je Ohladite se (angl. Cool It), v njej pa opozarja, da je trenutna strategija spopadanja s podnebnimi spremembami obsojena na neuspeh, da se moramo ustaviti in zadevo še enkrat dobro premisliti. Pri tem sicer vseskozi poudarja, da je segrevanje ozračja realen problem, ki ga je z izrabo fosilnih goriv v največji meri povzročil človek, zato ga ne gre uvrščati med tako imenovane klimatske skeptike, čeprav ga velikokrat tlačijo mednje. Lomborg svoje prispevke objavlja v številnih najbolj uglednih svetovnih časnikih, bil je gost Larryja Kinga na CNN-u, revija Time ga je leta 2004 uvrstila na seznam stotih najvplivnejših ljudi na svetu, britanski Guardian pa ga je leta 2008 imenoval za enega od petdesetih ljudi, ki bi lahko rešili svet.
3 4 Lahko bi rekli, da sta danes na svetu samo dve vrsti držav - tiste, ki napovedujejo zmanjševanje izpustov, pa jim to ne uspeva, in tiste, ki odkrito povedo, da tega ne nameravajo. Politiki bi se morali nehali pretvarjati in iskati pametnejše rešitve. Vas je strah podnebnih sprememb? > Iskreno menim, da ne bi prav nič pomagalo, če bi se jih bal. Morali bi biti zaskrbljeni, ker gre za realen problem, s katerim se bo treba spopasti. Niso pa podnebne spremembe grožnja prihodnosti civilizacije. Ne gre za konec sveta, kot ga poznamo. Do konca stoletja naj bi se na primer gladina morja dvignila za približno 30 centimetrov - možni razpon je od 18 do 59 centimetrov. To je izziv. Zavedati pa se moramo, da se je gladina morja v zadnjih 150 letih prav tako dvignila za približno 30 centimetrov. Čeprav smo bili tehnološko mnogo manj razviti in v povprečju veliko revnejši kot danes, smo se očitno s tem ustrezno spoprijeli. In ljudem se ne zdi, da je bilo dogajanje zadnjih 150 let zaznamovano predvsem z dvigovanjem morske gladine. Torej, globalno segrevanje je problem, ni pa nekaj, zaradi česar bi se ponoči obračal v postelji in imel težave s spanjem. Po vašem mnenju so torej podnebne spremembe zgolj eden od številnih problemov, s katerimi se bomo morali spopasti v prihodnosti. Čemu pripisujete dejstvo, da je prav ta problem postal medijsko tako izpostavljen? > Po mojem mnenju za to obstajata dva razloga. Delno je to posledica tega, da gre pri podnebnih spremembah za neko novo grožnjo, da gre za neko medijsko novost, česar za večino ostalih svetovnih problemov ne bi mogli reči. Približno tri četrtine svetovnega prebivalstva živi v za naše razmere srednjeveških časih. So zelo revni, velikokrat jim primanjkuje hrane, njihovi otroci umirajo zaradi nalezljivih bolezni, nimajo dostopa do izobrazbe, elektrike, čiste pitne vode... Vsa ta dejstva so še kako resnična, a so hkrati tudi že stara, že slišana. Globalno segrevanje pa je novo in razburljivo, hkrati pa seveda zadeva tudi nas same, ne pa samo ljudi v tretjem svetu. Drugi pomembni razlog pa je obstoj»klimatsko-industrijskega kompleksa«. Zelo jasno je, da lahko veliko podjetij pridobi zelo veliko denarja z uvajanjem zelene energetske politike. V obliki subvencij plačujemo velikanske količine denarja številnim podjetjem. Veliko podjetjem se torej zaradi globalnega segrevanja obetajo veliki dobički in ta podjetja so novi igralci v svetovni igri podnebnih sprememb. Ta podjetja nas prepričujejo, naj ukrepamo, ker bodo s tem ukrepanjem zaslužila. Je torej»lobi obnovljivih virov«postal močnejši od naftnega lobija? > Zavedati se moramo, da naftnemu lobiju ni treba preveč skrbeti zaradi podnebnih sprememb. Še vedno porabljamo gromozanske količine nafte. Prav tako pa je veliko naftnih podjetij že prestopilo na drugo stran. Družba BP (British Petroleum) se je preimenovala v Beyond Petroleum, kar je sicer popoln nesmisel, saj daleč največji delež prihodkov še vedno ustvarijo s prodajo fosilnih goriv. Želijo pa povedati, da bodo proizvajali tudi nekaj energije iz obnovljivih virov in jo prodajali po močno subvencionirani ceni. Veliko igralcev igra na obeh straneh. Po precej visoki ceni nam prodajajo nafto, zraven pa še energijo iz obnovljivih virov, za katero jim mi plačujemo subvencije. Bi rekli, da je šlo strašenje s katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb predaleč? > Vedno je bilo očitno, da precej ljudi čuti potrebo, da prepričajo o resnosti problema podnebnih sprememb vse ljudi. Ta potreba je tako velika, da so pripravljeni pretiravati v opisovanju njihove resnosti. Al Gore je verjetno najbolj prepoznaven od mnogih ljudi, ki so to storili. Problem pri tej strategiji je, da deluje zgolj na kratki rok. Če ljudi prestrašiš do onemoglosti, jih verjetno na kratki rok lahko prepričaš o stvareh, ki jih sicer ne bi sprejeli, ko pa se zbudijo in ugotovijo, da so bili zavedeni, se najverjetneje ne bodo odzvali ravno prijazno. In ker so podnebne spremembe dolgotrajen, večdesetletni ali celo stoletni problem, je jasno, da se bodo ljudje zbudili mnogo prej. In prav to se dogaja danes, na primer z razpravami o pretirano katastrofičnih trditvah v poročilu medvladnega od - bora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Ko enkrat spoznaš, da himalajski ledeniki ne bodo izginili do leta 2035, kar je bila vedno smešna trditev, začneš dvomiti o vseh podatkih. Če ljudi na začetku preveč prestrašiš, je končni učinek ravno nasproten, saj postanejo premalo občutljivi. Eden od vodilnih argumentov za takojšnje ukrepanje proti podnebnim spremembam je vse večja škoda zaradi vremenskih katastrof. Vi pa trdite, da je naraščajoča škoda predvsem posledica naraščanja prebivalstva in rasti vrednosti premoženja. Lahko pojasnite? > Če pogledate podatke o škodi, povzročeni zaradi naravnih nesreč, lahko opazite jasen trend naraščanja skozi čas. Al Gore in številni drugi so to uporabili kot primer katastrofalnih posledic podnebnih sprememb. In povsem res je, da se škoda povečuje. Vendar je velika večina tega povečevanja posledica dejstva, da vse več ljudi živi na ranljivih območjih in da so ti ljudje vedno premožnejši, ne pa posledica povečane intenzivnosti vremenskih pojavov. Če kot primer pogledamo škodo zaradi orkanov na Floridi - število prebivalcev ZDA se je v zadnjih sto letih početverilo, število prebivalcev Floride, ki živijo v bližini obale, pa se je povečalo za petdesetkrat. Na ranljivem območju torej živi vedno več ljudi, ki imajo vedno več premoženja. In ko v izračun vnesemo ti dve spremenljivki, ne opazimo povečevanja relativne škode. Po tej metodi bi bil najbolj katastrofalen orkan v zgodovini tisti, ki je leta 1926 razdejal Miami. Seveda pa večina za ta orkan še ni slišala, ker je takrat v Miamiju živelo veliko manj ljudi z veliko manj premoženja. Če bi enak orkan Miami prizadel danes, bi bila škoda mnogo večja od škode, ki jo je povzročila Katrina. Že tako pa je leta 1926 povzročil več smrtnih žrtev, kot jih je Katrina. Bi se morali po vašem mnenju osredotočiti predvsem na prilagajanje podnebnim spremembam, namesto da jih skušamo preprečiti? > Pozornost bi morali nameniti obema vidikoma. Ključno pa je, da ukrepe načrtujemo tako, da so ekonomsko smiselni. Vsekakor se moramo prilagoditi nekaterim prihodnjim problemom, ki bodo posledica podnebnih sprememb. S tem se bomo prilagodili na negativne posledice, hkrati pa uživali v pozitivnih posledicah teh sprememb. Zavedati se moramo, da vse spremembe ne bodo negativne. V državah na višjih zemljepisnih širinah bo zaradi segrevanja ozračja manj z mrazom povezanih smrti in to zmanjšanje bo nekajkrat preseglo število smrti, povezanih z dodatnim dvigom temperature. Višje temperature bodo povečale produktivnost polj, gozdov. To lahko izkoristimo, hkrati pa z iskanjem vrst poljščin, ki so odpornejše proti suši, vročini, pomagamo kmetijski proizvodnji v državah v razvoju, kar bi pomagalo tako tem državam kot razvitim državam, in to mnogo učinkoviteje kot pa z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov. Vsekakor pa bo treba sčasoma z zmanjševanjem izpustov ustaviti tudi segrevanje ozračja. Vendar pa moramo to storiti premišljeno, ne pa tako, kot se tega lotevamo zdaj, saj je tako ravnanje obsojeno na neuspeh, hkrati pa zelo drago. Pa si lahko politiki sploh privoščijo spremembo pristopa? Zadnjih 15 let nas prepričujejo, da je treba ukrepati takoj. Če zdaj spremenijo ton, tvegajo, da bodo izgubili vso kredibilnost. > Njihova kredibilnost je že zdaj vprašljiva. Celo desetletje so govorili o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, pa se to ni uresničilo. Lahko bi rekli, da sta danes na svetu samo dve vrsti držav - tiste, ki napovedujejo zmanjševanje izpustov, pa jim to ne uspeva, in tiste, ki odkrito povedo, da tega ne nameravajo. Politiki bi se morali nehali pretvarjati in iskati pametnejše rešitve. Mi smo se tega lotili v okviru
4 Ekonomska analiza pokaže, da en evro, porabljen za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, prepreči za dva centa škode, ki naj bi jo povzročile podnebne spremembe. Če pa ta evro porabite za raziskave in razvoj, se boste izognili 11 evrom škode. 35 Lomborg in Al Gore pred zaslišanjem na skupnem zasedanju treh pododborov ameriškega kongresa, pristojnih za podnebne spremembe (2007) Koebenhavnskega konsenza. Vodilne svetovne podnebne ekonomiste smo prosili, naj identificirajo najpametnejše in stroškovno najučinkovitejše načine za boj proti podnebnim spremembam. Skupaj so ugotovili, da je drastično zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov eden najmanj učinkovitih načinov, ker je drag, koristi pa so majhne in jih lahko pričakujemo šele v nekaj desetletjih. Mnogo bolj smiselno bi bilo po njihovem mnenju povečati vlaganja v raziskave in razvoj zelene tehnologije ter s tem omogočiti njihovo pocenitev, da bodo vsi hoteli zamenjati svoj vir energije. Ekonomska analiza je pokazala, da en evro, porabljen za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, prepreči za dva centa škode, ki naj bi jo povzročile podnebne spremembe. Če pa ta evro porabite za raziskave in razvoj, se boste izognili 11 evrom škode. Petstokrat večji učinek za isti denar. Če politiki spoznajo, da obstaja veliko pametnejše ukrepanje, ki je nekajkrat cenejše, ima nekajkrat večje koristi in precej večje možnosti, da ga bodo sprejele vse države sveta, bodo prepoznali dobro zamisel in ji sledili. Ste veseli, da se je podnebni vrh v Koebenhavnu konec lanskega leta končal brez zavezujočega sporazuma o zmanjševanju izpustov? > Pri tem je treba biti previden. Ne žarim od veselja, da se jim ni uspelo dogovoriti, vsekakor pa menim, da je bilo to neizogibno. Zakaj? Zadnjih 18 let smo poskušali zmanjšati izpuste in ni nam uspelo. K temu smo se zavezali v Rio de Janeiru leta 1992, pa nismo storili ničesar, v Kjotu leta 1997 smo dobili pravno zavezujoč sporazum, ki je svetu do leta 2010 nalagal zmanjšanje izpustov za 11 odstotkov pod raven, kakršna bi bila sicer. Dejansko zmanjšanje pa je bilo zgolj 0,5-odstotno, manj kot dvajsetino tega, k čemur smo se zavezali, torej praktično nič. Že nekaj časa dajemo obljube, pa nam jih ni uspelo izpolniti. Propad vrha v Koebenhavnu je bil neizbežen. Verjetno bi se tudi tokrat veliko držav zavezalo k nečemu, na kar bi do leta 2020 pozabile. Je pa dejstvo, da se države niso mogle strinjati o ukrepih, pozitivno v smislu iskanja najpametnejše rešitve, ker se zdaj zavedamo, da nam na stari način ne bo več uspelo. Potrebujemo nov pristop in v tem pogledu je neuspeh v Koebenhavnu lahko spodbuda za iskanje pametnejših način ukrepanja. Bi ljudje morali spremeniti svoj način življenja? Bi morali živeti bolj»zeleno«? > Pozivi k zelenemu življenju so na neki način obsojeni na neuspeh. V njih je čutiti neko moralno pravičnost, češ, živeti morate skromnejše, jesti manj mesa, ostajati doma, se stalno omejevati... To pač ne bo delovalo. Vsekakor pa velike večine prebivalcev tretjega sveta ne boste mogli prepričati, naj si ne priskrbijo vseh stvari, ki so nam v razvitem svetu omogočile udobno življenje. Spremeniti poskušamo človeško naravo, in to je zelo težko, vsekakor mnogo težje kot spremeniti tehnologijo. Pozivi k zelenemu življenju imajo pravičniški prizvok, ki na veliko ljudi deluje odbijajoče in bodo zato težko uspeli. Seveda pa ni nič narobe, če svoj stari avto zamenjate s hibridom, če žarnice zamenjate z varčnimi sijalkami in če se bolje zavedate, kako je pridobljena energija, ki jo porabljate. Nekatere spremembe so dobrodošle, ne smemo pa se slepiti, da bo to vodilo v občutno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Če bi vse žarnice v zahodnem svetu zamenjali z varčnimi sijalkami, bi atmosferi na leto prihranili le toliko toplogrednih plinov, kot jih Kitajska proizvede v enem dnevu. Učinka ne moremo zanemariti, vsekakor pa to ni nekaj, kar bo rešilo problem podnebnih sprememb. Torej, ne poskušajmo spreminjati človeške narave, raje poskušajmo najti rešitev, ki nam bo omogočala uživanje v vseh pridobitvah sodobnega sveta ob hkratnem zmanjševanju izpustov. In to bi nam omogočila boljša tehnologija. Veliko operirate z velikimi številkami, zneski, ki naj bi veljali za sto let vnaprej. Kako naj verjamemo stoletnim projekcijam stroškov in povzročene škode? > Zagotovo jim ne morete popolnoma zaupati. O ničemer, kar naj bi se zgodilo čez sto let, danes ne moremo biti prepričani. Lahko pa vzamete rezultate, ki jih dajo najbolje zasnovani makroekonomski modeli, in jih vzamete kot razpon možnih scenarijev. Enako, kot to počne IPCC, ko napoveduje, da se bodo temperature do konca stoletja zvišale za 1,8 do 4 stopinje Celzija. Nekatere najbolj ugledne podnebne ekonomiste smo prosili, naj izračunajo povprečje stroškov, ki jih posamezni modeli predvidevajo
5 6 Ne poskušajmo s pozivi k zelenemu življenju spreminjati človeške narave, raje poskušajmo najti rešitev, ki nam bo omogočala uživanje v vseh pridobitvah sodobnega sveta ob hkratnem zmanjševanju izpustov. In to bi nam omogočila boljša tehnologija. ob omejevanju dviga temperatur za največ 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. To je tudi meja, ki so jo v Koebenhavnu postavili svetovni voditelji. Povprečje najnovejših rezultatov teh modelov, ki jih sicer uporablja tudi IPCC, kaže, da nas bo ukrepanje proti podnebnim spremembam, za zadržanje segrevanja pod mejo dveh stopinj, do leta 2100 v povprečju stalo 40 bilijonov ameriških dolarjev na leto. Pridobljene koristi pa so ocenjene na zgolj 3 bilijone dolarjev. To je slaba kupčija. Poleg tega se stroški pojavijo takoj, koristi pa šele daleč v prihodnosti. Četudi ne verjamete popolnoma povprečju, pa morate vzeti v zakup, da prav vsi modeli kažejo, da gre za slabo, zelo slabo kupčijo. In to je tudi razlog, da so ekonomisti, zbrani v okviru Koebenhavnskega konsenza, med njimi tudi trije Nobelovi nagrajenci, sklenili, da je to napačen način spopadanja s podneb - nimi spremembami. Ni treba verjeti meni, verjemite najboljšim makroekonomskim modelom, ki nas opozarjajo, da bo ukrepanje zelo drago. In verjemite uglednim ekonomistom, ko vas opozarjajo, da je to eden najmanj učinkovitih načinov spopadanja s problemom podnebnih sprememb. Kakšno je vaše mnenje o klimatskih skeptikih? Sami namreč kljub vsemu poudarjate, da so podnebne spremembe realen problem, za katerega je v veliki večini odgovoren človek. So tudi oni po vašem mnenju del problema? > Odvisno, o kakšni vrsti skeptikov govoriva. Ljudje so nagnjeni, da vse, ki se ne strinjajo z uradno doktrino, ki nasprotujejo Alu Goru, mečejo v isti koš. In to prav nič ne pomaga. Med skeptiki imate take, ki popolnoma zanikajo kakršnekoli podnebne spremembe in imajo vse skupaj za levičarsko zaroto. Taki po mojem mnenju prav nič ne pripomorejo k razpravi. Obstaja pa tudi veliko strokovnjakov, in njihovo število raste, tako na področju naravoslovja kot družboslovja, ki opozarjajo, da je trenutni način reševanja vprašanja podnebnih sprememb neučinkovit. In preprosto označiti te ljudi za skeptike, zanikovalce, ki jih ni vredno poslušati, ne bo rešilo problema. Lahko bi celo rekli, da je eden od razlogov, da se že 18 let neuspešno spopadamo s tem problemom, prav v dejstvu, da veliko ljudi, kot je Al Gore, preprosto ni bilo pripravljeno slišati o problemih, ki jih s seboj prinaša trenutni pristop. Ampak problemi obstajajo in prav zaradi tega smo pri spopadanju s podnebnimi spremembami neuspešni. OGLAS
PowerPoint Presentation
1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večProblemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1
Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večPREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna
Prikaži večKako dolgo čakati na dolžnika, preden ga damo v izterjavo 14.06.2016 22:30 Finance 114/2016 0 Intervju: Leon Zalar, direktor družbe za izterjavo Pro Kolekt Vedno se trudimo prevaliti strošek izterjave
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večPRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2
PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči
Prikaži večDiapozitiv 1
PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,
Prikaži večEKS - Priloga 1
Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večIND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor
IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večPrésentation PowerPoint
Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večIND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1
IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/0) Letni program statističnih raziskovanj za leto 0 (Uradni list RS, št. 9/) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večBodi moder zgled
www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večPOVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS Meso drobnice priložnost in izziv 1
POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 1 Dokument Povezovanje rejcev drobnice na območju LAS je nastal v okviru LEADER projekta Ugotovitev stanja rejcev drobnice
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večDiapozitiv 1
PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA MITSUBSIHI Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večSvet Evropske unije EVROPSKI SVET
Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večPriročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov
Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večSpodbude za omilitev podnebnih sprememb
mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večPorocilo_Sinergija_ _ok.indd
M r e ž a d r u ž b e n e k o r i s t n o s t i Kaj se dogaja v okviru kampanje Energija si, bodi učinkovit? - Akcija Varčna sijalka v vsak dom se je zaključila (rezultate bomo posredovali kasneje). -
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večPredloga Fakultete za upravo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo OKOLJSKE ZAVEZE, POSLEDICE IN PRIHODNOST PARIŠKEGA PODNEBNEGA SPORAZUMA Mateja Hafner Ljubljana, januar 2019 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večPowerPoint Presentation
ANALIZA SPREMEMB PRI UPORABNIŠKEM ZAVEDANJU O ZASEBNOSTI OB UPORABI DRUŽBENIH OMREŽIJ Lili Nemec Zlatolas DSI, 16.4.2019 Družbeno omrežje Facebook Dnevno uporablja omrežje 1, milijarde ljudi na svetu Slovenija
Prikaži več(Microsoft Word - Predlogi in pripombe GZS k predlogu zakona o za\350asnem in ob\350asnem delu dijakov in \232tudentov.doc)
Dimičeva 13 1504 Ljubljana T: (01) 58 98 000 F: (01) 58 98 100 info@gzs.si www.gzs.si Ljubljana, dne 27.2.2014 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Kotnikova 28 SI 1000 Ljubljana
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večARRS-TURAZ-JR-Prijava/2010 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni lis
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni list RS, št. 40/2010, z dne 21.5.2010) PRIJAVNA VLOGA A. PODATKI O PRIJAVITELJU 1.
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večOBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT
8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]
Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2
Prikaži večPowerPoint Presentation
Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na
Prikaži več2
Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.
Prikaži večDružba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr
Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distributerjem utekočinjenega naftnega plina, koncernom
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večPriročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart
Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart. Izdaja: oktober 2018 www.smart.com smart znamka Daimlerja Poraba goriva, emisije CO 2 in
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večDiapositiva 1
Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večSTORYLINE PROJEKT – OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - KrašnjA)
STORYLINE PROJEKT OPB (Podružnična šola OS JANKA KERSNIKA BRDO - Krašnja) ULICA S TRGOVINAMI Tekst: Marta Per, vodja projekta, učenci v OPB Krašnja, gospa Brigita Rožič Foto: Helena Urbanija, Katarina
Prikaži večZadovoljstvo dijakov s šolsko prehrano
ZADOVOLJSTVO DIJAKOV S ŠOLSKO PREHRANO Primerjava šolskih let 2015/16, 2016/17, 2017/18 Vzorec Poklicni program (SPI) Strokovni program (SSI) Gimnazija (GIM) Skupaj 2015/16 0 190 40 230 2016/17 50 115
Prikaži večp
Razvoj skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) za nadzor na področju pomorstva EU in povezana presoja vpliva 2. del 1 Študija o presoji vpliva, ki podpira vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Čad Vpliv podnebnih sprememb na ogrožanje državne varnosti v Afriki Diplomsko delo Ljubljana, 2
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Čad Vpliv podnebnih sprememb na ogrožanje državne varnosti v Afriki Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-TURAZ doc
JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE V LETU 2007 (Uradni list RS, št 37/2007) PRIJAVNA VLOGA ZA IZBOR IN (SO)FINANCIRANJE UVELJAVLJENIH RAZISKOVALCEV IZ TUJINE
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večDIREKTIVA (EU) 2018/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 11. decembra o spremembi Direktive 2012/ 27/ EU o energetski
L 328/210 DIREKTIVA (EU) 2018/2002 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
Prikaži večNaravna izbira DAIKIN ALTHERMA NIZKO TEMPERATURNA TOPLOTNA ČRPALKA
Naravna izbira DAIKIN ALTHERMA NIZKO TEMPERATURNA TOPLOTNA ČRPALKA 2 Štiri prednosti nizko temperaturne toplotne črpalke aikin Altherma 99 Prihranite pri obratovalnih stroških, ohranite najvišjo raven
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večDELOVNI LIST 2 – TRG
3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi
Prikaži več210X297
Health at a Glance: Europe 2010 Summary in Slovenian HEALTH AT GLANCE: EUROPE 2010 ISBN 978-92-64-090309 OECD 2010 1 Povzetek Evropske države so v zadnjih desetletjih dosegle velik napredek na področju
Prikaži večMiha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice +386 (0) Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva
Miha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice stecaji@palmar.si +386 (0)1 514 07 90 Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 1 2380 Slovenj Gradec Ljubljana, 30.06.2017 RAZPIS PRVE JAVNE
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večŽivimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava
Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpavanja planeta. Hkrati pa se je v zadnjih petdesetih letih
Prikaži večPREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večVOZI ME VLAK V DALJAVE
VOZI ME VLAK V DALJAVE P R O J E K T D R U Ž I N S K E P I S M E N O S T I M O D E R A T O R K A M A G. H E L E N A K R A M P L N I K A Č N A K L O, M A J 2 0 1 8 VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V
Prikaži večNebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T
Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus
Prikaži več150814_DE_InternationalBrosch_SI.indd
Dachs Smart Cogeneration. SI1 Soproizvodnja toplote in električne energije Sistem, ki ima prihodnost. Ekonomsko in ekološko smiseln. Dachs, soproizvodnja toplote in električne energije. Stanje podnebja
Prikaži večPDF generator
Poročilo medijskih objav ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI Pripravljeno: Pojavnost: 19.02.2016 TISKANI 1 Ključne besede v poročilu: NAJEMNIK 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večRevizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu
Revizijsko poročilo Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija Revizijsko poročilo Pravilnost
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
24.4.2017 A8-0153/50 50 Odstavek 35 a (novo) 35a. je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o preiskavi akreditiranega pomočnika nekdanjega predsednika Parlamenta, ki je osumljen, da ni izpolnil
Prikaži večPowerPoint Presentation
SUBHEADER HERE IF YOU WOULD LIKE TO INCLUDE ONE VSEBINA 1 Brezplačna registracija 2 Izbor platforme za trgovanje 3 S čim želimo trgovati? 4 Trgovanje 5 Določanje zaslužka in preprečevanje izgube Brezplačna
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večOBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si
OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE Oljni radiatorji so odlična izbira za dodatno ogrevanje najrazličnejših prostorov. S pomočjo koles jih z lahkoto
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc
1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani
Prikaži večEvidenca_prejetih_vlog
Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)
Prikaži večPR_INI
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0196/2016 31.5.2016 POROČILO o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (2016/2041(INI)) Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Prikaži večMale vetrne elektrarne
Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.
Prikaži večPR_INI
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0232/2016 15.7.2016 POROČILO o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje (2016/2058(INI)) Odbor za industrijo, raziskave in energetiko Poročevalec: Adam
Prikaži večda
SODELAVCI PRI RAZISKAVI REUS 2013 Pri načrtovanju in izvedbi raziskave REUS 2013 so sodelovali: Arhea Center za energetsko učinkovitost IJS Gradbeni inštitut ZRMK Informa Echo SURS Valicon Člani strokovnega
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI
Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Zlati kamen 2013-finalisti [Zdru\236ljivostni na\350in])
6. mesto OBČINA RAZKRIŽJE Razkrižje Razkrižje: uvrstitve Kvalitativna analiza: 33 točk (11. mesto) UČINKOVITOST Investicije 28 Rast odhodkov za javno upravo 8 Prihodki iz EU 9 Rast priha 1 GOSPODARSTVO
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Mocnik.pptx
MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,
Prikaži večCOM(2018)773/F2 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 28.11.2018 COM(2018) 773 final/2 SPOROČILO KOMISIJE TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE EUROPEAN COUNCIL, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE, THE COMMITTEE OF
Prikaži več