VPLIV OSEBNOSTI NA RAZVOJ ODVISNOSTI OD DROG IN DEVIANTNEGA VEDENJA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "VPLIV OSEBNOSTI NA RAZVOJ ODVISNOSTI OD DROG IN DEVIANTNEGA VEDENJA"

Transkripcija

1 Edvard Francelj VPLIV OSEBNOSTI NA RAZVOJ ODVISNOSTI OD DROG IN DEVIANTNEGA VEDENJA Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo Ljubljana, julij 2020

2

3 VPLIV OSEBNOSTI NA RAZVOJ ODVISNOSTI OD DROG IN DEVIANTNEGA VEDENJA Diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Edvard Francelj Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo izr. prof. dr. Igor Areh

4

5 Zahvala Iskrena hvala mentorju, izr. prof. dr. Igorju Arehu, za hitro odzivnost, pomoč in zaupanje. Posebna zahvala pa gre moji mami za podporo, nasvete in vodenje v življenju, očetu za vzor in spodbudo ter prijateljici Doni, ki je že dolga leta temelj moje vztrajnosti.»aegroto dum anima est, spes esse dicitur.«mark Tulij Cicero I

6 Vpliv osebnosti na razvoj odvisnosti od drog in deviantnega vedenja Ključne besede: osebnost, odvisnost, droge, kriminaliteta Povzetek Diplomsko delo je nastalo kot rezultat poskusa raziskave pomembnejše strokovne literature na tem področju in širši javnosti predstaviti ter prikazati vlogo osebnosti pri nastanku odvisnosti od drog in kriminalitete, ki se pogosto prepleta z odvisnostjo. Da bi prišli do ciljev našega diplomskega dela, smo se lotili preučevanja tuje in domače literature s področja drog, osebnosti in kriminalitete. Predvsem smo se usmerili na vrste drog, odvisnost od drog, osebnost, ki je bila razdeljena na osebnostne lastnosti, motnje osebnosti in dimenzije osebnosti. Na koncu je bila na kratko opisana in s študijami prikazana klinična slika odvisnikov in njihov odraz v kriminaliteti. V diplomskem delu je bilo na podlagi dokazov odgovorjeno na več hipotez in raziskovalnih vprašanj. Med drugim je bilo ugotovljeno, da nekatere osebnostne lastnosti lahko povzročajo nagnjenost k zlorabi drog in odvisnosti. Pri napovedovanju morebitne odvisnosti od drog literatura prikazuje pomembnost upoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odvisnosti, in ne samo psiholoških. Odvisniki so najpogosteje nevrotični ljudje z različnimi duševnimi in osebnostnimi motnjami. Te se pojavljajo tako pred nastankom odvisnosti kot tudi kasneje. Droge pa pripomorejo k nastanku teh motenj še posebej, ko je govora o ljudeh, katerih osebnost se še razvija. Kriminaliteta, ki jo izvajajo odvisniki od drog, je pogosto storjena z namenom pridobitve finančnih sredstev za nakup droge zaradi pojava abstinenčnih simptomov ali pa zaradi preprečitve pojava le-teh. Dogajajo pa se kazniva dejanja tudi zaradi samega farmakološkega učinka na centralni živčni sistem. II

7 Effects of personality on drug addiction and deviant behaviour Keywords: personality, addiction, drugs, criminality Abstract The diploma thesis was made as an empiric study of the literature significant to this field, as an effort to present and show the important role of personality in the origin of the substance addiction and criminology, which often intertwine, to the general public. In order to reach the assigned dissertation goals, we descended into the research of foreign and domestic literature in the field of drugs, personality and crime. We mainly focused on drug types, addiction, and personality, which was divided into personality traits, personality disorders and trait dimensions. Finally, the clinical picture of addicts and its reflection in crime was briefly described and presented through psychometric studies. In the diploma work, several hypotheses and research questions were answered based on evidence, among other things, it was found that certain personality traits can cause a tendency towards drug abuse and addiction. In predicting possible drug addiction, the literature shows the importance of considering all the factors that could influence the development of addiction, and not just psychological ones. Studies show that the drug addicts are most often neurotic people with various mental and personality disorders. Both may occur before and after the onset of addiction. Drugs, however, may significantly contribute to the development of these disorders, especially when it comes to the younger people whose personalities are still evolving. Crime perpetrated by drug addicts is most often committed to obtain financial means for purchasing drugs due to the occurrence of withdrawal symptoms or to simply prevent them. However, criminal offences also occur due to the pharmacological effect of the drugs on the central nervous system. III

8 Kazalo vsebine 1 UVOD Cilj in namen diplomskega dela Hipoteze in raziskovalna vprašanja Metode zaključnega dela DROGA Narkotiki Depresorji Stimulansi Halucinogeni Kanabinoidi OSEBNOST Kaj je osebnost? Osebnostne lastnosti Motnje osebnosti DIMENZIJE OSEBNOSTI Model petih osebnostnih faktorjev ali Velikih pet Merjenje petih velikih Kritike»Velikih pet« ODVISNOST Definiranje odvisnosti Dejavniki razvoja odvisnosti od drog IV

9 6 KLINIČNA SLIKA ODVISNIKOV Razmerje med osebnostnimi lastnostmi in vrsto droge Osebnostni profil odvisnikov Sobolezni KRIMINALITETA RAZPRAVA ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA V

10 Kazalo tabel Tabela 4.1: Facetna struktura petih velikih faktorjev Tabela 6.1: Dominante osebnostne lastnosti Tabela 6.2: Povprečje in standardni odklon osebnostnih lastnosti v vrsti droge med posameziki Tabela 7.1: Dosedanje obsodbe VI

11 Kazalo slik Slika 3.1: Sestavine strukture osebnosti Slika 6.1: Profili osebnosti odvisnikov od drog in zdravih posameznikov VII

12 Uporabljeni simboli in kratice DEA Drug Enforcement Administration DSM-IV Diagnostic and Statistical Manual IV NEO-PI-R Revised NEO Personality Inventory BFQ Big Five Questionnaire BFO Big Five Observer ADHD Hiperkinetičnost z motnjami pozornosti VIII

13 1 Uvod Prepovedane droge se zdijo dandanes eden izmed najbolj perečih družbenih problemov, odvisnost od drog pa pri posameznikih povzroča hude zdravstvene, ekonomske in socialne posledice, kar pusti pečat tudi na družbi kot celoti. Slovenija je že precej let znana kot tranzitna država na področju mednarodne trgovine z mamili. Samo dejstvo, da je naša država tranzitna, načeloma še ne pomeni največje nevarnosti, vendar se domači trg v zadnjih letih vse bolj širi (Merc, 1995), kar pa pomeni, da»vojna proti drogam«sama po sebi ni najbolj učinkovita. Kljub trudu tako vladnih kot nevladnih organizacij pa še zmeraj nimamo učinkovite preventive. Uporaba različnih substanc za premagovanje vsakdanjih tegob pa se v različnih kulturah uporablja že stoletja. Te droge so bile sociokulturno sprejete, njihovo uživanje pa ni pomenilo družbeno nesprejemljive oblike vedenja. V vzhodnih kulturah sta to bila opij in kanabis, v Ameriki listje koke ali nekatere gobe in kaktusi, pri nas pa je to alkohol (Turčin, 1995). Uživanje drog bi lahko razvrstili v naslednje tri stopnje (Turčin, 1995): uživanje, zloraba (abusus), odvisnost. Občasna uporaba psihoaktivnih substanc v različnih družbah ali v hudih trenutkih in v majhnih količinah je uživanje. Pri tem niso prizadete življenjske funkcije (kot so govor, koordinacija, zavest). Človek doseže razbremenitev in se počuti bolje. Če je uporaba čezmerna, tako da so ob tem prizadete in spremenjene telesne funkcije (pijanost ali»zadetost«), govorimo o zlorabi ali intoksikaciji (zastrupitvi). Iz takega stanja se pacient lahko spontano»vrne«, včasih pa je potrebna zdravstvena pomoč. Če pa postane uživanje substanc redno, in oseba brez njih ne more normalno delovati, govorimo o zasvojenosti ali odvisnosti. V tej fazi vidimo pri pacientih psihično in pa tudi telesno odvisnost, ki se 1

14 manifestira z abstinenčnimi simptomi ob karenci strupa, tj. abstinenčna kriza (Turčin, 1995). Odvisniki od drog pa se praviloma»rekrutirajo«iz vrst psihično že spremenjenih osebnosti. Težko in redko kdaj psihično zdrava in stabilna osebnost zaide v pravo in trajno odvisnost od droge (Klavora, Klavora in Tomšič, 1995). Velikokrat so si posamezne teorije v nasprotju ali pa se dopolnjujejo, vseeno pa velja, da je pri pojasnjevanju razlogov odvisnosti treba upoštevati tako biološke kot psihološke in sociološke teorije (Merc, 1995). 1.1 Cilj in namen diplomskega dela Cilj zaključnega dela je ugotoviti, katere so tiste osebnostne značilnosti, ki pripomorejo k nastanku odvisnosti od drog ter k deviantnemu vedenju. Predvsem nas zanima, kaj je tisto v osebnosti, kar človeka premami v uživanje droge, in zakaj nekateri postanejo odvisni že po nekajkratnem zaužitju, nekateri pa ne. Zanima nas tudi, kakšno vlogo imajo pri tem osebnostne motnje in ostale psihopatološke značilnosti ter kakšna je povezava med vsem naštetim in kriminalom, ki je pogosto prisoten pri odvisnikih. Ljubljana je lepo mesto, ki ponuja veliko dobrega in omogoča dobro življenje, vendar ima tudi svoje temne kotičke. Pogosto lahko na zabavah ali pa tudi drugje vidimo ljudi, ki se vedejo, kot da ne bi bili s tega planeta; srečamo ljudi, ki se predozirajo; na dogodkih, kjer sta prisotna droga in alkohol, pa skoraj neizbežno, vsaj enkrat v življenju, slišimo zgodbe o razdrtih družinah, o dolgovih, komunah in smrtih zaradi predoziranja ter vpletenosti v organiziran kriminal. Namen diplomskega dela je preprečevanje zgoraj naštetih stvari in poudariti pomen osebnosti pri delu z ljudmi, odvisnimi od drog, prevenciji in zdravljenju. 1.2 Hipoteze in raziskovalna vprašanja Osnovni tezi našega diplomskega dela sta: 2

15 Osebnostne značilnosti imajo močan vpliv na razvoj odvisnosti od drog in pojav delinkventnega vedenja. Odvisniki z diagnosticiranimi psihičnimi motnjami so pogosto storilci kaznivih dejanj. Osnovni tezi smo razstavili na pet delovnih hipotez, ki jih bomo poskusili potrditi ali ovreči s pomočjo strokovne literature. Hipoteza št. 1: Nekatere prirojene in pridobljene osebnostne lastnosti lahko povzročajo nagnjenost k zlorabi in odvisnosti od drog. Hipoteza št. 2: Kljub poznavanju posameznikovih osebnostnih značilnosti bi bilo nemogoče predvideti njegovo odvisnost in delinkventnost. Hipoteza št. 3: Ljudje, ki doživljajo tesnobo in depresijo ter so impulzivni in ranljivi, so bolj nagnjeni k zlorabi prepovedanih substanc. Hipoteza št. 4: Razlog za kazniva dejanja, ki jih povzročajo odvisniki od drog, je popačenje razsodnosti, ki ga povzroča vpliv drog. Poleg naštetih hipotez bomo poskusili odgovoriti tudi na naslednja raziskovalna vprašanja: Raziskovalno vprašanje št. 1: Katere osebnostne motnje se najpogosteje pojavljajo pri odvisnikih od drog? Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali so ljudje z določenimi osebnostnimi lastnostmi bolj nagnjeni k zlorabi prepovedanih substanc? Raziskovalno vprašanje št. 3: Katere osebnostne lastnosti se pojavljajo pri ljudeh, ki redno uživajo psihotropne droge? 3

16 1.3 Metode zaključnega dela Pri zaključnem delu bomo uporabili večinoma teoretične metode. Z deduktivno metodo in metodo analize bomo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo, nato pa z metodo sinteze in metodo deskripcije predstavili ugotovitve. Za primerjavo literature in različnih ugotovitev pa bomo uporabili komparativno metodo. 4

17 2 Droga Beseda droga izvira iz arabske besede»dova«in pomeni zdravilo oz. surovino za pripravljanje zdravil, barvil ipd.; običajno se droga pojavlja v obliki posušenih zelišč ali kemikalij. V medicinski literaturi se je ta pojem prvič uporabil leta 1327 v angleškem letopisu, kasneje pa tudi v francoski in italijanski literaturi. V modernejših časih pa se je pomen besede droga razširil na pol predelane produkte rastlinskega, živalskega in mineralnega izvora, ki se uporablja za izdelavo različnih zdravil in dišav v tehnične namene. V kasnejšem obdobju se je pojem droga začel omejevati na opojne droge in druge snovi, ki vplivajo na centralni živčni sistem, ki pa so poleg rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora lahko tudi sintetično izdelane snovi (Klavora et al., 1995). Droge so tako v drugotnem smislu dobile ime»psihoaktivne droge«, skupaj z definicijo (Klavora et al., 1995):»Psihoaktivna droga je vsaka snov, ki lahko spremeni mentalne funkcije in individualno vedenje tako, da povzroči funkcionalne in fiziološke spremembe centralnega živčnega sistema.«žigon pa navaja, da v skladu z mednarodnim nadzorom drog pomeni: vsako snov, naravnega ali sintetičnega izvora, ki je zajeta v seznamu I in II Konvencije Združenih narodov iz leta 1961 (Žigon, 2000). Ker je vrst mamil in psihotropnih snovi veliko in imajo te snovi različne lastnosti in učinke na posameznika, ki jih uživa, hkrati pa se nam to s psihološkega vidika zdi pomembno za naše diplomsko delo, smo se odločili, da bomo mamila predstavili z uporabo klasifikacije, ki jo uporablja agencija DEA. Ta klasifikacija deli snovi na (Drug Enforcement Administration [DEA], 2017): narkotike, depresorje, stimulanse, halucinogene snovi, kanabis, steroide, 5

18 inhalatorje, dizajnerske droge. 2.1 Narkotiki Najpogostejši predstavniki te skupine so opij in njegovi derivati, torej morfij, heroin, kodein in sintetični narkotiki, kot so npr. metadon, levorfanol, pentazocin... Pri naštetih drogah povzroči zasvojenost telesne in duševne spremembe. Pri narkomanih se zelo hitro spreminja razpoloženje. V kasnejših fazah zasvojenosti izgubljajo občutek odgovornosti, otopijo pa tudi čuti za odgovornost (Klavora et al., 1995). Običajno imajo narkotiki na človeški organizem naslednje učinke: prva faza učinkovanja povzroči občutek toplote, v drugi fazi uporabnik doživi evforično meditacijsko stanje, v katerem doseže umirjenost, blago in ugodno vzburjenost, ki ji sledijo utrujenost, odsotnost vseh morebitnih bolečin in tegob. Temu sledi tretja faza oz. hipnotična faza, v kateri uporabnik postane močno zaspan (Merc, 1995). Na narkotike se človeško telo hitro privadi, kar pripelje do vedno večjih odmerkov, ker se razvije biološka odvisnost. Odvisnost privede do sprememb osebnosti odvisnika, ki postane asocialen ter vso svojo pozornost in interes usmeri le še na nabavo droge. Sposobnost za delo močno upade. Spremembe osebnosti lahko pripeljejo odvisnika do te stopnje, da postane brutalen, agresiven in predisponiran za izvrševanje kaznivih dejanj. Odvisnik torej s svojim ravnanjem deluje destruktivno tako do samega sebe kot do svojega socialnega okolja (Merc, 1995). 2.2 Depresorji Najpogostejši predstavniki so kloralhidrat, barbiturati, metakvalon, glutetimid, meprobama, benzodiazepini Depresorji so snovi sintetičnega izvora, katerih prvotni namen je uporaba za premagovanje strahu, razdražljivosti in napetosti (Žigon, 2000). Barbiturati imajo v majhnih odmerkih pomirjevalen učinek, sproščajo in odpravljajo 6

19 napetost. Visoke doze imajo uspavalen ali hipnotičen učinek, možen pa je tudi pojav zmedenega psihičnega stanja, evforije ali kakšnih drugih simptomov, ki se lahko pojavijo pri akutnem alkoholnem opoju. Zloraba barbituratov ustvarja fizično in psihično odvisnost. Odvisnost od teh preparatov lahko privede do motenj v vedenju uporabnika, ki se lahko izražajo v obliki razdražljivosti, agresiji, čustveni nestabilnosti, motnjah koordinacije gibov itd. Tovrstna simptomatika ima velik pomen tudi s kriminološkega vidika, saj so odvisniki bolj predisponirani za izvršitev različnih kaznivih dejanj, največjo nevarnost pa predstavljajo, če se pojavljajo kot udeleženci v prometu (Merc, 1995). 2.3 Stimulansi Med stimulansi oziroma poživili so najpogostejši naravni proizvodi, kot so nikotin, kofein, kokain, in sintetični, kot so amfetamin, metamfetamin, fenetilin ter različni derivati amfetaminov. Stimulansi so psihotropne snovi, ki izzovejo stanje evforije (vedrega, veselega razpoloženja) in zvišajo telesno aktivnost človeka. Ker imajo stimulansi poleg že omenjenih učinkov pogosto tudi učinke, kot so budnost, čuječnost, živahnost in zmanjšan občutek utrujenosti, jih zelo pogosto uporabljajo obiskovalci zabav, še posebej»rave«zabav (ekstazi, MDMA), po drugi strani pa je jemanje amfetamina znano v primerih, ko ga zaužijejo kriminalci pred svojimi kriminalnimi pohodi, da bi si povečali pogum in pazljivost (Žigon, 2000). Večina stimulansov deluje tako, da sprošča živčne prenašalce, kot so dopamin, noradrenalin (tudi norepinefrin, hormon) in serotonin (t. i. hormon sreče) v medcelične stike, ter, podobno kot antidepresivi, preprečuje ponovni prevzem teh prenašalcev v živčne končiče. Tako se poveča količina nevrotransmiterjev, kar pospešuje prenos impulzov med celicami in pripelje do povečanega delovanja centralnega živčnega sistema (Auer, 2001). Redno uživanje amfetaminov in kokaina pa lahko vodi v bistveno psihično poslabšanje. Pri uživalcih amfetamina, t. i.»speed freakih«, ter tistih, ki uživajo kokain (kokainska psihoza), se lahko pojavijo simptomi, podobni tistim pri akutni paranoidni shizofreniji. To so pretirana 7

20 sumničavost, razdražljivost, včasih povezana z izrazitim sovraštvom, napadalnost, slušne in vohalne halucinacije ter včasih vztrajno spolno razvnemanje oziroma priapizem (Jaffe, Peterson in Hodgson, 1979). 2.4 Halucinogeni Halucinogene delimo na naravne in sintetične. Naravni halucinogeni so (Žigon, 2000): pejotl kaktus (meskalin), psilocib gobe (psilocibin), druge halucinogene rastline, Med sintetične halucinogene pa spadajo: lisergid LSD (dietilamid lizerške kisline), PCP (fenkciklidin), DMT (dimetiltriptamin), in druge. To so psihotropne snovi, ki povzročajo stanja, podobna duševnim obolenjem. Med poglavitnimi so motnje čutnega zaznavanja brez zunanjega vzroka in vedenjske spremembe, ki so lahko tudi dramatične (Žigon, 2000). Pravijo jim pa tudi psihadeliki, ker lahko poleg prividov, prisluhov in podobnega povzročijo tudi nenavadno razširitev zavesti in izgubo stika z realnostjo (Auer, 2001). 2.5 Kanabinoidi Pod kategorijo kanabinoidov spadajo trije pojmi (Žigon, 2000): marihuana osušeno in zdrobljeno cvetje ter listi rastline; hašiš olivno zelena, rjava do črna smola ali prah, ki se nahaja na dlačicah rastline; hašiševo olje iz listov in smole rastline izločen koncentrat. 8

21 Omamna učinkovina konoplje je tetrahidrokanabinol (THC). Učinek THC se lahko od posameznika do posameznika močno razlikuje. Pomembni so mnogi osebnostni dejavniki, trenutno razpoloženje in uživalčeva pričakovanja ter prejšnje tovrstne izkušnje. Če je razpoloženje človeka pred kajenjem tesnobno ali depresivno, se lahko to poglobi vse do paničnih reakcij. Pod vplivom kanabisa človek močneje zaznava vidne, slušne in taktilne dražljaje, razmišljanje pogosto izgubi smisel, pojavijo pa se lahko tudi iluzije in bežne halucinacije (Auer, 2001). Čeprav si stališča strokovnjakov s področja medicine glede škodljivosti niso enotna, je bilo dokazano, da se pri kroničnem uživanju kanabisa lahko razvijejo blodnje, razni prisluhi in druge motnje, podobne tistim pri psihozah oz. shizofreniji. S kriminološkega vidika pa je pomembna ugotovitev, da pogosto odvisniki od kanabisa in njegovih preparatov posežejo po nevarnejših psihotropnih substancah in da so zaradi te svoje odvisnosti velikokrat udeleženi pri izvrševanju kaznivih dejanj, pojavljajo pa se tudi kot žrtve kaznivih dejanj (Klavora et al., 1995). 9

22 3 Osebnost 3.1 Kaj je osebnost? Najti odgovor na vprašanje, kaj je osebnost, se človek trudi že od samega začetka. Od časa velikih filozofov, kot sta bila Aristotel in Plato, pa do danes, se je razvilo na stotine definicij, tako znanstvenih kot laičnih. Zakaj je sploh treba raziskovati in definirati osebnost? Ahmetoglu in Chamorro-Premuzic (2013) razlagata, da sta gonilna cilja človekovega poskusa razumevanja osebnosti: a) želja po predvidevanju in napovedovanju, kako se bodo drugi ljudje obnašali v določenih situacijah; b) želja po racionalni razlagi, zakaj drugi počnejo stvari, ki jih pač počnejo in zakaj ljudje različno reagirajo v podobnih situacijah. Ljudje počnejo to, kar počnejo zaradi določenih edinstvenosti oziroma karakteristik njihovih osebnostnih profilov. Ti profili pa so pravilno ocenjeni samo takrat, kadar lahko na njihovi podlagi predvidimo določena dejanja. To pomeni, da so naši poskusi razumevanja osebnosti odraz naše želje po razumevanju nas samih in ljudi okoli nas. Osebnost je glavna determinanta razlik med posamezniki v vsakdanjem obnašanju. Vpliva na našo izobrazbo in uspeh v delovnem okolju, naše zdravje in življenjsko dobo, naš zakonski stan in raven zadovoljstva v razmerjih in tudi na naše prehranjevalne in spalne navade. Torej, razumevanje lastnih in drugih osebnosti je pomembno, ker daje svetu, v katerem živimo, določen pomen in nam omogoča predvidevanje obnašanja ter dejanj drugih (Ahmetoglu in Chamorro-Premuzic, 2013). Da bi na kratko strnili psihološke definicije osebnosti, ki jih je v strokovni literaturi veliko, bi po besedah Muska (1997) lahko rekli:»osebnost predstavlja relativno trajno in edinstveno celoto duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika. Osebnost torej zajema tiste vidike doživljanja in obnašanja, ki so trajni in individualni. Seveda pa obstajajo tudi splošne lastnosti, ki so trajne in generične, ter veliko prehodnih, ki so bodisi generične 10

23 (npr. instinktivno obnašanje) ali pa individualne (npr. situacijsko pogojeno delovanje) (Musek, 2005). 3.2 Osebnostne lastnosti Ideja o osebnostnih lastnostih je stara vsaj toliko kot človeški jezik. Aristotel je že v 4. stoletju pr. n. št. pisal o dispozicijah, kot so nečimrnost, strahopetnost, zadržanost, kot glavnih determinantah moralnega in nemoralnega obnašanja (Matthews, Deary in Whiterman, 2009). Ker osebnost dojemamo predvsem kot strukturo številnih lastnosti, je tudi najmočnejša tradicija proučevanja osebnosti usmerjena na strukturne dejavnike. Pri modernejših raziskovalcih osebnostne strukture prevladuje dimenzionalno pojmovanje osebnostnih lastnosti (Musek, 2005). Osebnostna lastnost je torej določen trajni vzorec obnašanja, razmišljanja ali čustvovanja posameznika. Ta trajnost pa ima dva elementa; osebnostne lastnosti se kažejo podobno v vseh situacijah in trajajo daljše časovno obdobje. Kar daje osebnostnim lastnostim močno vlogo v psihologiji, pa je njihova uporabnost. Osebnostne lastnosti omogočajo, da z njihovo pomočjo razlikujemo posameznike in jih lahko temu primerno kategoriziramo (Ahmetoglu in Chamorro-Premuzic, 2013). Osebnostne lastnosti + Odnosi med njimi Struktura osebnosti Slika 3.1: Sestavine strukture osebnosti (Musek, 1999) Osebnostne lastnosti so lahko zelo specifične, medtem ko so druge lahko splošne in kompleksne. Tako npr. ekstravertnost zajema vrsto lastnosti, ki so bolj specifične in povezane med seboj (družabnost, aktivnost, impulzivnost), tako pa dobimo hierarhijo, ki 11

24 sega od najbolj specifičnih lastnosti do najbolj kompleksnih tipov ali dimenzij (Musek, 2005). Zaradi številčnosti lastnosti jih lahko po besedah Muska (1999) razvrstimo v štiri tradicionalna področja osebnosti: Temperament: to so predvsem značilni načini čustvovanja in obnašanja. Najbolj prepoznavni primeri temperamentnih lastnosti so silovitost, živahnost in hladnokrvnost. Značaj: značajske lastnosti so bolj povezane z vsebino vedenja, torej tiste, ki jih pogosto ocenjujemo z moralnega in etičnega vidika in se povezujejo z voljo in motivacijo posameznika. Značajske poteze so npr. poštenost, nesebičnost, vestnost, skromnost ipd. Intelekt: so predvsem lastnosti, ki najbolj vplivajo na dosežke in na uspešnost pri reševanju nalog, problemov in konfliktov. Sem spadajo tako duševne kot telesne sposobnosti. Med telesne sposobnosti lahko štejemo moč, pri duševnih sposobnostih pa moramo omeniti zaznavne sposobnosti, kot je na primer ostrina vida. Ko je govora o intelektu, moramo omeniti še umske sposobnosti, zlasti inteligentnost in ustvarjalnost. Konstitucija ali telesna zgradba: predvsem telesne značilnosti, kot so značilnosti telesnega videza, drže in posameznih delov. Osebnostne lastnosti ter njihovi medsebojni odnosi pa skupaj tvorijo strukturo osebnosti (slika 3.1). 3.3 Motnje osebnosti Osebnost ni otipljiv pojav, je le neke vrste konstrukt. Enako bi lahko rekli tudi za motnje osebnosti, ker niso stvarna bolezen, ampak le pojem, ki bi omogočal in olajšal komunikacijo in razumevanje med strokovnjaki (Tacol, 2007). Raziskovanju osebnostnih motenj in ostalih psihopatoloških sindromov, ki so veliko let veljali za klinično področje psihologije, se v zadnjih letih pridružuje veliko osebnostnih psihologov, ki se trudijo najti odgovor na razmerje med»normalnim«in»abnormalnim«. Argument, ki jih ima večina teh psihologov, 12

25 je, da predstavljajo ljudje, ki imajo motnje osebnosti, le ekstremna odstopanja od normalnih osebnostnih značilnosti in niso kategorično drugačni od ostalih ljudi (Ahmetoglu in Chamorro-Premuzic, 2013). Tako lahko določena osebnostna značilnost, kot je npr. agresija, v določenem okolju pomeni osebnostno motnjo, v drugem pa zaželeno lastnost. To potrjuje tudi sama definicija osebnostne motnje po DSM-IV, ki pojmuje motnje osebnosti kot trajni vzorec doživljanja in vedenja, ki občutno odstopa od pričakovanj posameznikove kulture in se kaže na najmanj dveh od naštetih področij: mišljenje, čustvovanje, odnosi z drugimi ljudmi, obvladovanje impulzivnosti (Tacol, 2007). Ta trajni vzorec je nefleksibilen in prodoren na širokem področju osebnih in socialnih situacij. Vodi h klinično pomembni stiski ali k težavam na socialnem, poklicnem ali katerem drugem področju delovanja. Motnja osebnosti je relativno stabilna in dolgotrajna, njen začetek pa sega v obdobje mladostništva ali zgodnje odraslosti. Med motnje osebnosti pa ne spadajo spremembe, ki se pojavljajo kot posledica duševne motnje, kot posledica fizioloških vplivov raznih substanc (npr. droge, zdravila, strupi) ali kot posledica splošnih zdravstvenih pogojev, prav tako pa med motnje osebnosti ne spadajo motnje navad in nagibov, motnje spolne identitete in motnje spolne preference (Tacol, 2007). DSM-IV-2000TR razvršča motnje osebnosti tako, da jih deli v tri skupine: skupina A (ekscentriki), skupina B (dramatiki), skupina C (bojazljivci) (Erić, 2012a). V skupino A spadajo naslednje motnje osebnosti: Paranoidna motnja osebnosti: osebe s to motnjo so pogosto pretirano sumničave, nezaupljive in oprezne, vodi jih misel, da imajo ljudje okrog njih neke skrite škodljive namene. Tak kognitivni stil in način vedenja, ki ga zaznamuje previdnostno distanciranje od drugih in tudi sovražnost, predstavljajo svojevrstno projektiranje notranjega razmišljanja in občutkov na zunanji realni svet (Manojlović in Nikolić Popović, 2012a). Shizoidna motnja osebnosti: za to motnjo osebnosti sta značilna pervaziven model odtujenosti v socialnih odnosih in okrnjen obseg izražanja čustev v medosebnih odnosih. Večina avtorjev motnjo opredeljuje po negativnih pokazateljih, tj. 13

26 pomanjkanju sposobnosti obolelega, da bi resnično doživel vidike življenja, ki prinašajo radost in zadovoljstvo v medosebnih odnosih. Osebe z omenjeno motnjo so pogosto čustveno hladne, ravnodušne, imajo zmanjšano zanimanje za seksualne izkušnje z drugo osebo, skoraj stalno izbirajo dela, ki se lahko opravljajo v osami, imajo pomanjkanje bližnjih prijateljev in zaupnih odnosov (Manojlović in Nikolić Popović, 2012b). Shizotipska motnja osebnosti: za to osebnostno motnjo so značilne izražena anksioznost v socialnih situacijah in motnje kognitivnega zaznavanja, oboje nastane kot posledica obstoja deficitnih vzorcev v socialnih in medosebnih odnosih. V socialnih odnosih so takšne osebe prekomerno občutljive, izogibajo se bližini kljub morebitni osamljenosti. Shizotipska je v primerjavi s paranoidno motnjo in shizoidno motnjo najmilejša. Skupaj pa tvorijo shizofreni spekter. Vedenje je pri shizotipski motnji pogosto ekscentrično, prav tako mišljenje in zaznavanje. Takšno vedenje in videz prispevata k temu, da jih drugi vidijo kot nekakšne posebneže, ki odstopajo od socialnih norm (Manojlović in Nikolić Popović, 2012c). V skupino B spadajo naslednje motnje osebnosti: Antisocialna motnja osebnosti: poznana tudi pod nazivom psihopatska motnja, ki pa ni več v rabi. Za osebe z antisocialno motnjo osebnosti so značilna ponavljajoča se antisocialna ravnanja, ki se kažejo kot agresivno, izkrivljeno, kriminalno ali nemoralno vedenje, brez vsakršne slabe vesti. Osebe s to motnjo so neprilagodljive, manipulativne, nesposobne obdržati daljšo zvezo in se prilagajati družbenim normam. Nizka toleranca za frustracije, nizek prag za izražanje agresije in nasilja so le nekateri od razlogov za njihov ponavljajoči konflikt z družbo in zakoni. Pri tem pa za lastno vedenje krivijo druge (Đurić, 2012). Mejna motnja osebnosti: za mejno motnjo osebnosti je značilen vedenjski vzorec, v katerem prevladujejo intenzivni in kaotični odnosi. V skrajni obliki se pacienti zatekajo k samodestruktivnemu vedenju, so čustveno nestabilni, impulzivni in brez jasne identitete. Osebno življenje je zaradi pogoste jeze in depresije kaotično in nestabilno, pogosta pa so tudi razočaranja in zavrnitve. Kažejo šibek nadzor nad 14

27 občutki in impulzi, kar lahko vodi tudi v prehodne psihotične zlome, ki lahko trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Za lažje razumevanje lahko strnemo simptome v najznačilnejše skupine simptomov: občutljivost na zapuščanje, nestabilni odnosi, motnje identitete, impulzivnost, samomorilno vedenje (Đurić in Erić, 2012). Pri pacientih z zgodovino težke zlorabe drog je uporaba droge lahko vedenjski stranski učinek hrepenenja osebe z mejno motnjo osebnosti, da bi se umirila. Gledano s tega vidika, bi bila zloraba substanc sekundarni simptom, mejna motnja osebnosti pa primarni (Đurić in Erić, 2012). Histrionična motnja osebnosti: medtem ko so do sedaj omenjene motnje osebnosti pogostejše pri moških, pa raziskave kažejo, da je histrionična motnja precej pogostejša pri ženskah. Izrazita čustvenost in obračanje pozornosti nase so le nekateri od simptomov (Erić, 2012a). Nekateri znanstveniki to motnjo delijo na dva tipa histerično in histrionično motnjo osebnosti. Za histerično motnjo so bolj značilni zmerna in omejena čustvenost, seksualizirani ekshibicionizem, dober nadzor nad impulzi, ambicioznost, tekmovalnost ipd. Histrionično motnjo pa opredeljujejo naslednji parametri: izrazita in kričeča čustvenost, splošna impulzivnost, brezciljnost in nebogljenost, primitivni hladni in objektni odnosi, za katere je značilno opiranje na druge, mazohizem, paranoja ipd. (Erić, 2012b). Narcistična motnja osebnosti: za narcistično motnjo osebnosti so značilni povečano, grandiozno doživljanje pomembnosti in edinstvenosti osebe, fantazije o uspehu, močna potreba po neprestani pozornosti in priznanjih. Fantazije o uspehu so polne nerealnih ciljev in teženj: posedovanje izjemne moči, zdravja, genialnosti ipd. Te fantazije so pogosto zamenjava za realno aktivnost, ker pri aktualnemu doseganju zastavljenih ciljev oseba ne dosega pravega zadovoljstva. Medosebni odnosi pri takih osebah so krhki, ker oseba lahko misli le nase in na svoje potrebe, izražene so pa tudi okoliščine, kot sta manipulativnost in aroganca. Narcistične osebe pogosto izkoriščajo druge za doseganje lastnih ciljev (Erić, 2012c). 15

28 Motnje osebnosti iz skupine C: Anksiozna ali izogibajoča motnja osebnosti: sramežljivost in napetost sta v socialnih situacijah precej pogosta pojava, ki včasih pripeljeta tudi do težav pri medsebojni komunikaciji. Če pa vzamemo pod drobnogled anksiozno motnjo osebnosti, vidimo velik prestop meje med tipom osebnosti in motnjo osebnosti. Glavna značilnost te motnje je splošna zavrtost in izogibanje socialnim situacijam, negativno doživljanje sebe in pretirana občutljivost na morebitno slabo oceno s strani družbe. Nezdravljene osebe se postopoma umikajo iz stikov z družbo, včasih pa jih pripelje tudi do popolne izolacije (Žikić, 2012a). Odvisnostna motnja osebnosti: človekov odvisnostni vzorec obnašanja prevladuje v otroštvu, kasneje pa se takšno vedenje zmanjša, a žal se takšno odvisnostno vedenje pri nekaterih ohrani in se v odrasli dobi še okrepi. Odvisnostna motnja je bila v preteklosti znana tudi kot astenična osebnost, zanjo pa je značilna pervazivna psihološka odvisnost od drugih, z namenom zadovoljevanja fizičnih in čustvenih potreb. Osebe z odvisnostno motnjo imajo v vsakdanjem življenju težave že pri najmanjših odločitvah, potrebujejo posvete in številne predloge drugih kot tudi potrditve tistega, kar počnejo. Sebe vidijo kot nesposobne za samostojno delo in se umikajo iz vseh obveznosti in opravil z večjo odgovornostjo (Žikić, 2012b). Obsesivno kompulzivna motnja osebnosti: je edina motnja, ki se lahko razvije samo v odrasli dobi. Zanjo so značilni splošna psihološka nefleksibilnost, težko sprejemanje pravil in postopkov, kompulzivno ukvarjanje z urejenostjo, perfekcionizmom in tudi medosebnim nadzorom. Svojega nadzirajočega vedenja ne morejo spremeniti, kar jih vznemirja, posledice pa so umik iz socialnega okolja. V odnosih z drugimi in socialnih situacijah nasploh se osebe obnašajo normalno in v skladu z rangom in statusom, osebam višjega ranga, statusa ali moči pa se začnejo dobrikati z namenom, da bi si zagotovili boljši lastni položaj (Erić, 2012c). 16

29 4 Dimenzije osebnosti 4.1 Model petih osebnostnih faktorjev ali»velikih pet«veliko raziskovalcev osebnosti gleda na osebnost kot na neko strukturo, sestavljeno iz hierarhije vedenjskih in osebnostnih značilnosti (slika 4.1). Ker pa je osebnostnih lastnosti skoraj toliko kot pridevnikov v slovarju, so nekateri izmed znanstvenikov (med najbolj poznanimi so to H. J. Eysenck, Guilford in Cattell) razvili t. i. teorije osebnostnih dimenzij, v katerih na osebnostne lastnosti gledajo kot na bipolarne dimenzije, kontinuume med dvema skrajnima poloma (Musek, 1999). Da bi psihologija osebnosti napredovala iz predhodne klasifikacije osebnostnih lastnosti pa do napovedovanja izidov v resničnem življenju, je bilo treba vzpostaviti dogovor glede števila in narave osebnostnih značilnosti, ki so potrebne za osnovno psihološko razlikovanje med posamezniki. Čeprav sta Cattell in Eysenck naredila s svojimi teorijami veliko na tem področju, je po mnenju psihologov zmagovalec na tem področju model petih osebnostnih faktorjev (Allen, 2006). Temeljne dimenzije Poteze Habitualne lastnosti Specifične značilnosti Slika 4.1: Hierarhični model osebnostnih lastnosti (Musek, 2005) Zagovorniki tega modela vidijo v petih faktorjih dolgo iskano celovito teorijo, s pomočjo katere bi lahko opisali človekovo osebnost. Musek (1999) razlaga, da lahko vseh pet dimenzij osebnosti smiselno povežemo z glavnimi življenjskimi področji, ki jih lahko označimo kot moč, ljubezen, delo, čustvovanje in intelekt. 17

30 Strokovna literatura kot sestavni del»velikih pet«obravnava naslednjih pet dimenzij (Brody in Ehrlichman, 1997): Faktor I ekstravertnost: katerega bi najlažje opisali kot, do kolikšne mere se posameznik drži zase ali v družbi drugih ljudi. Ekstravertnost pomembno definira človekovo doživljanje pozitivnih emocij, gorečnost oziroma zavzetnost in energičnost. Avsec (2007) povzema študijo znanstvenikov, ki naj bi prišli do ugotovitve, da osrednja značilnost ekstravertnosti ni sociabilnost, pač pa je v ozadju psihološki konstrukt občutljivosti za nagrade; ekstravertom se zdijo socialne situacije bolj nagrajujoče kot introvertom, ampak ne zato, ker so bolj sociabilni, pač pa zato, ker so bolj občutljivi za nagrade, kar posledično spodbuja in usmerja k cilju usmerjeno vedenje. Faktor II prijetnost: je povezana z osebnostnimi odzivi drugih ljudi do posameznika. Prijetni ljudje so tisti, ki jih imajo ljudje za dobre ljudi zaradi številnih razlogov. Lahko bi se reklo tudi, da se prijetnost nanaša na motivacijo vzdrževanja pozitivnih odnosov z drugimi. Raziskave kažejo, da genetski vplivi prispevajo pomemben delež variance le k antisocialnim nagnjenjem, medtem ko k varianci altruizma močno prispeva družinsko okolje. Prijetnost se nanaša torej na sposobnost razumevanja z drugimi in napoveduje kasnejšo prilagojenost, prav tako pa je pomemben prediktor psihičnega zdravja in pozitivnih emocij (Avsec, 2007). Faktor III vestnost: je manj povezana z medosebnimi odnosi, temveč se bolj nanaša na to, kako posamezniki opravljajo neko delo. Je pa vseeno tudi medosebna komponenta. Npr. za osebo, ki smo jo ravno spoznali, nas zanima, ali je urejena, organizirana, previdna ipd. Vestnost obravnavajo kot najbolj veljaven osebnostni prediktor uspeha v šoli in na delovnem mestu in jo nekateri avtorji označujejo tudi kot pripravljenost slediti avtoriteti in se prilagajati družbenim normam. Po besedah nekaterih avtorjev je celo boljši prediktor učnega uspeha kot kognitivne sposobnosti (Avsec, 2007). Faktor IV nevroticizem: je najmanj povezan z medosebnimi odnosi ali aktivnostmi, s katerimi bi jih lahko naključno zaznali. Omenjena dimenzija nima toliko komponent in oznak v večini opisov osebnosti, ampak ima lahko pomembnejšo 18

31 vrednost v primerih, ko se ugotavljajo psihološke motnje. Odraža medosebne razlike v doživljanju sveta kot ogrožajočega, problematičnega in stresnega. Anksiozna komponenta je usmerjena navznoter in vključuje nagnjenost posameznika k tesnobnosti, žalosti ipd. Je po navadi najbolj poudarjena komponenta vprašalnikov»velikih pet«. Bolj kot vse ostale osebnostne lastnosti, pa je nevroticizem povezan s psihopatologijo. Tako ga povezujejo z različnimi kliničnimi sindromi, vključno z anksioznimi motnjami, motnjami v čustvovanju, motnjami odvisnosti, psihosomatskimi motnjami, motnjami hranjenja, motnjami osebnosti in shizofrenijo (Avsec, 2007). Faktor V odprtost: je najbolj problematičen izmed vseh, saj ni vedno prisoten v večjezičnih analizah. Znani so primeri nesoglasij med znanstveniki zaradi interpretacije. Najpogosteje faktor označujejo kot faktor ustvarjalnosti ali kot merilo posameznikove odprtosti za izkušnje. Mnoge elemente faktorskih spremenljivk je težko odkriti v smislu obnašanja; relativno lahko je označiti nekoga kot zgovornega, težje je določiti, ali je človek ustvarjalen. Faktor odprtosti se deli na dva pola: na eni strani pola so osebe, ki se hitro učijo in imajo dober vpogled v stvari in dogodke, na drugi strani pa so osebe, ki imajo dobro razvito domišljijo, so kreativne, občutljivejše za estetiko (Avsec, 2007). Tabela 4.1: Facetna struktura petih velikih faktorjev (Costa in McCrae, 1992 po Matthews et al., 2009) Dimenzija (Faktor) Komponente Ekstravertnost Prijetnost Vestnost Toplina, družabnost, odločnost, aktivnost, iskanje dražljajev, pozitivna čustva Zaupanje, odkritost, altruizem, prilagojenost, skromnost, blagost Kompetentnost, red, čut dolžnosti, storilnost, samodisciplina, preudarnost Nevroticizem Tesnobnost, sovražnost, depresivnost, samokritičnost, impulzivnost, ranljivost Odprtost Domišljija, estetski čut, globoko doživljanje, akcije (avanturizem), intelektualnost, vrednote 19

32 Tabela 4.1 prikazuje komponente oziroma facete petih faktorjev osebnosti, delo avtorjev Costa in McCrae (Musek, 2007). Vpliv facet na osebnost se razlikuje od človeka do človeka. Razlike med spoloma se kažejo pri vseh petih faktorjih, kar potrjuje biološko naravo kot tudi povezanost s spolnimi shemami in vlogami. Pri moških so bile dokazane višje vrednosti ekstravertnosti in odprtosti, pri ženskah pa prijetnost, vestnost in nevroticizem. Razlike pa se kažejo tudi pri starosti, kjer od mladostništva dalje s starostjo upadajo ekstravertnost, nevroticizem in odprtost, naraščata pa prijetnost in vestnost. Najmanjša stabilnost dimenzij je torej v otroštvu, obdobje stabilizacije nastopi po 20. letu, po 30. letu te dimenzije dozorijo in se dokončno stabilizirajo v zrelih letih med 50. in 70. letom (Musek, 2007). 4.2 Merjenje petih velikih Najbolj popularni vprašalniki za merjenje teh petih dimenzij so delo znanstvenikov Paula Coste in Roberta McCraeja, poznani pod kraticami NEO. NEO-PI-R vsebuje 240 vprašanj, 48 za vsako dimenzijo. Odgovori so postavljeni na 5-točkovni lestvici, od»sploh se ne strinjam«do»popolnoma se strinjam«. Vsaka dimenzija pa je sestavljena iz šestih osebnostnih lastnosti, ki so na nižji stopnji hierarhije, od katerih se vsaka lastnost ugotavlja z 8 vprašanji (Matthews et al., 2009). Pri nas pa sta bolj v uporabi vprašalnik BFQ in pa ocenjevalna oziroma opazovalna lestvica velikih pet BFO. Vprašalnik BFQ vsebuje 132 postavk, s katerimi se meri pet glavnih dimenzij. Vsako od njih sestavljata dve poddimenziji in za vsako od teh je v vprašalniku 12 trditev (5 dimenzij 2 poddimenziji 12 postavk). 12 postavk sestavlja lestvico zaželenosti odgovorov oziroma lestvico iskrenosti, s katero se odkriva mera posameznikove težnje po prikazovanju popačene predstave (Bucik, 2007). 20

33 4.3 Kritike»Velikih pet«kot pri vseh psiholoških teorijah je tudi tukaj, kljub navdušenju mnogih raziskovalcev, potrebna zdrava mera kritičnega mišljenja in pozornosti na morebitne konstruktivne kritike. Musek (2007) opozarja, da so leksične analize v mnogih pogledih še vprašljive in nedorečene, interpretacije faktorskih dimenzij so neenotne, dvomljiv pa je tudi izjemen teoretični in praktični domet petih dimenzij. Poleg tega pa ima»velikih pet«kot taksonomija še nekaj omejitvenih dejavnikov (Brody in Ehrlichman, 1997): Obstajajo nesoglasja glede strukture»velikih pet«. Nekateri psihologi dajejo prednost sistemu, zgrajenemu iz sedmih faktorjev, drugi predlagajo tri. Ni soglasno sprejete teorije o nastanku»velikih pet«. Različne osebnostne lastnosti imajo lahko različne stopnje vpliva na razumevanje razlik med posamezniki. Opisni sistem»velikih pet«je nomotetičen. Nekateri psihologi dajejo prednost idiografskemu pristopu. Obstaja verjetnost resnih opustitev v opisih, ki temeljijo na osebnostnih lastnostih. 21

34 5 Odvisnost 5.1 Definiranje odvisnosti Zasvojenost z drogami je pogosta psihološka motnja, ki predstavlja breme tako za posameznika kot za družbo. Kljub desetletjem intenzivnih raziskav še zmeraj nimamo tretmaja s širšim delovanjem, ki bi pozdravil simptome odvisnosti oziroma odpravil vzroke za nastanek odvisnosti na način vzpostavljanja nadziranega vnosa substanc ali celo popolne abstinence (Kozarić - Kovačić, Nenadić - Šviglin in Ljubin, 1996). WHO definira odvisnost kot psihično, vendar včasih tudi fizično stanje, ki nastane kot posledica medsebojnega delovanja med živim organizmom in sredstvom odvisnosti. To stanje predstavljajo spremembe obnašanja in druge psihične reakcije, ki vedno vključujejo prisilo po občasnem ali trajnem uživanju sredstva odvisnosti, z namenom doseganja psiholoških učinkov ali odpraviti nelagodje (abstinenčna kriza) v primeru, da se uživanje sredstva odvisnosti prekine. Toleranca lahko obstaja ali pa tudi ne. Oseba je lahko odvisna od več sredstev odvisnosti, vključno z alkoholom (Kozarić - Kovačić et al., 1996). Psihična odvisnost je stanje, v katerem sredstvo odvisnosti sprošča občutek zadovoljstva in povzroča psihično potrebo po ponovnem zaužitju droge. Fizična odvisnost pa je stanje telesne adaptacije na sredstvo odvisnosti. Fizična odvisnost se kaže z različnimi težavami, ki se imenujejo sindrom abstinence, sestavljajo pa jo specifični simptomi psihične in fizične narave. Kozarić - Kovačić et al. (1996) navajajo naslednje simptome, ki se lahko manifestirajo v obliki naslednjih motenj: telesne tahikardija, padec krvnega tlaka, dehidracija, znojenje ; psihične vznemirjenost, psihomotorične motnje, tesnobnost, depresivnost, samomorilnost, agresivno obnašanje itd.; motnje osrednjega živčnega sistema npr. konvulzija. 22

35 Marsikateri odvisnik se zaveda svojega duševnega, telesnega in socialnega propada, vendar se substancam ne more odreči, saj se je organizem na sredstva odvisnosti navadil v taki meri, da bi odvzem teh povzročil abstinenčno krizo osnovnih telesnih funkcij in osnovnega vegetativnega ravnotežja, kar lahko privede tudi do duševnih motenj. Motnje se običajno poležejo v trenutku ponovnega zaužitja ustreznega odmerka psihotropne snovi. To lahko privede odvisnika do hudih stisk, zaradi katerih si na vso moč prizadeva, da bi prišel do novega odmerka mamil (Glaser, 1995). Samo nadaljevanje jemanja drog je včasih posledica bojazni pred abstinenčnim sindromom, kar pripelje do pomanjkanja vseh etičnih pomislekov in tudi morebitnih kazenskih sankcij, zato prihaja do ropov, tatvin, vlomov, ponarejanja receptov in podobnih kaznivih dejanj (Glaser, 1995). 5.2 Dejavniki razvoja odvisnosti od drog Nekateri posamezniki so bolj dovzetni za razvoj odvisnosti od drog kot drugi zaradi široke palete različnih rizičnih dejavnikov. Verjetnost, da bo posameznik sploh poskusil droge, in vpliv na njihovo nadaljnje uživanje, izhaja iz bioloških dejavnikov, okolja, narave sredstva odvisnosti in interakcije med njimi. Dokazanih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odvisnosti od drog, je v strokovni literaturi veliko, zato se bomo osredotočili na za nas najpomembnejše endogene oziroma notranje dejavnike, ki lahko v posamezniku sprožijo tok, ki privede do zasvojenosti s psihotropno substanco (Merc, 1995). a) Biološki dejavniki Kot pomemben dejavnik za nastanek odklonskosti in kriminalitete številni teoretiki omenjajo dednost, zlasti podedovane predispozicije, še posebej glede strukture živčnega sistema, od katerega so odvisne številne dispozicije intelektualnih sposobnosti in osebnostnih značilnosti. V tem kontekstu bi lahko pripisali poseben pomen tudi delovanju žlez z notranjim izločanjem in njihovi genetski predispoziciji, kar naj bi imelo močan vpliv pri kasnejšem oblikovanju deviantne osebnosti (Merc, 1995). Auer (2001) navaja poročilo 23

36 raziskave, ki je odkrila povezavo med polimorfizmom gena receptorja D4 in osebnostno lastnostjo»iskanja novosti«, ki je poznana v vzročnosti odvisnosti. Najdena je bila tudi zveza med polimorfizmom dopaminskega transportnega gena (ta je v zvezi tudi z ADHD) in odvisnimi od alkohola s posebnim aldehid dehidrogenaza 2 genom ter uživalci kokaina, ki razvijejo paranojo. Da ima lahko genetika pomembno vlogo pri razvoju odvisnosti, pravijo tudi Barata Cabral, Olivieira, Lima de Castro in Rocha da Mota (2018), ki so mnenja, da lahko geni povečajo ranljivost za odvisnost od posameznih drog ali pa širšega spektra. Pomembnejši geni med njimi so: geni, povezani z metaboličnimi encimi aldehid dehidrogenaza, monoamin oksidaza A itd.; geni, ki v celice kodirajo molekule različnih drog dopamin, γ-aminomaslena kislina; cirkadijski geni; geni, ki vplivajo na druge aspekte odvisniške nevrobiologije, kot so kognitivna in behavioralna disinhibicija/impulzivnost. b) Fiziološki dejavniki V življenju gre človek skozi različna starostna obdobja in vsako obdobje ima svoje specifičnosti, ki se kažejo tako v fizičnem kakor tudi v psihičnem delovanju. Tako je ravnanje otrok, adolescentov, pa tudi starostnikov velikokrat determinirano z njihovimi fiziološkimi specifičnostmi kot specifičnostmi določene starostne dobe, ki ima določene karakteristike, kot so (Merc, 1995): intelektualna in duševna nezrelost in nerazvitost, omejena sposobnost racionalnega razmišljanja in razsojanja, omejena sposobnost samokontrole in razumevanja družbenih norm, vrednot in morale. V to kategorijo dejavnikov pa sodi tudi spol. 24

37 Raziskave kažejo na dejstvo, da prej ko začne oseba eksperimentirati z drogami in alkoholom, več možnosti ima za pojav odvisnosti. Še najbolj so temu podvrženi adolescenti zaradi številnih osebnostnih značilnosti, kot so rizično obnašanje in želja po nagrajevanju, ki sta pogosta pri njih, pa tudi zaradi škodljivosti, ki jo droga predstavlja za razvijajoče se možgane. Višek uporabe drog se običajno pokaže med 21. in 22. letom, ob dosežku odrasle dobe. Za omenjene osebe je tudi značilna malomarnost do mogočih negativnih življenjskih posledic, so bolj samozainteresirani, celo hedonistični in so bolj nagnjeni k rizičnemu obnašanju (Barata Cabral et al., 2019). c) Psihološki in psihopatološki dejavniki Posamezniki uživajo droge zaradi palete razlogov: da bi se počutili dobro, da bi se počutili še boljše, da bi delovali boljše in ker to počnejo tudi drugi. Osebnost v povezavi z drogami si lahko predstavljamo kot seštevek relativno stabilnih in trajnih specifičnosti delovanja določene osebe, ki določajo posameznikovo vedenje in mišljenje. Določena osebnost je lahko pod vplivom svojih specifičnosti predisponirana za določena odklonska vedenja in ravnanja. V tem smislu so v zvezi z odvisnostjo še posebej pomembni emocionalna nestabilnost, temperament, karakter, intelektualnost in tudi stališča ter vrednote (Merc, 1995). Avtor Walters (1994) zagovarja stališče, da osebnostne lastnosti načeloma ne morejo biti pokazatelj morebitne odvisnosti od drog in kriminalnosti v prihodnosti z empiričnega stališča, vendar moderne študije, ki bodo opisane v nadaljevanju, kažejo nasprotno; vseeno pa se nikakor ne sme zanemariti ostalih dejavnikov. Auer (2000) navaja, da lahko osebnostne lastnosti, ki povzročajo nagnjenost k zlorabi in odvisnosti od drog, porazdelimo na v večji meri prirojene in z vzgojo in vplivi okolja pridobljene lastnosti. Pretežno prirojene osebnostne lastnosti so (Auer, 2000): nizka frustracijska toleranca, nestabilnost čustev in razpoloženja, izrazita občutljivost na učinke psihoaktivnih snovi, osebnostna togost ipd. 25

38 Med pretežno pridobljene pa spadajo: nizka samozavest in pomanjkljiva zmožnost komunikacije, nezmožnost samotolažbe v stanjih obupa, nezadostna zmožnost izražanja neprijetnih čustev, nezadostna zmožnost simboliziranja želja in konfliktov (kar pomeni močnejše doživljanje bolečih vidikov), nezmožnost samorazvoja, neobičajno uporniška narava in preziranje socialnih norm. Pri uživalcih heroina pa se omenja tudi heroinski vedenjski sindrom, kjer so, poleg zgoraj naštetih, izrazite tudi naslednje osebnostne lastnosti (Auer, 2000): nezadostna zmožnost obvladovanja stresa in nizka frustracijska toleranca z močno izraženimi potrebami po takojšnji nagraditvi; impulzivnost in oslabljen notranji samonadzor; pretiran strah pred neuspehom; pritajena depresivnost in anksioznost; pasivno-agresivne osebnostne poteze; sanjavost, razvajenost in nagnjenost k lagodnemu iskanju užitkov; prirojena senzitivnost na zvezo med zaužitjem droge in dobrim počutjem. Kot pomembna pospeševalna dejavnika razvoja odvisnosti in težnji k izogibanju nevarnostim sta vedenjska disinhibicija in iskanje dražljajev in ugodja. Posamezniki z naštetimi značilnostmi so pogosti uživalci drog, saj droge prinašajo takojšnje in lahko dosegljive želene spremembe, na morebitne negativne posledice pa se ne ozirajo (Barata Cabral et al., 2019). Do podobnih rezultatov so prišli tudi kitajski raziskovalci Chen, Yang, Bulut, Cui, Xin (2019). Omenjeni znanstveniki so opravili študijo na 573 udeležencih (z različnimi stopnjami odvisnosti od drog), ki so jih razvrstili s pomočjo diagnostičnega priročnika DSM-5. Glavni namen raziskave je bil pojasnitev razmerja med osebnostnimi značilnostmi in odvisnostjo 26

SPOLNA USMERJENOST

SPOLNA USMERJENOST SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd

Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

I z v o j a š k e g a ž i v l j e n j a

I z v o j a š k e g a ž i v l j e n j a DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varstvoslovje Trendi kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami v Sloveniji April, 2013 Rok Gliha Mentor: doc. dr. Miran Mitar Kazalo Povzetek...

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična

Prikaži več

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev

Prikaži več

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,

Prikaži več

Naslov

Naslov Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

Zdrav način življenja

Zdrav način življenja o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Mentalno zdravje izpit 05

Mentalno zdravje izpit 05 Mentalno zdravje izpit 05.02.2010 Za duševne motnje velja: 1. V izrednih razmerah se zmanjša število duševnih motenj za 6-11% 2. Duševne motnje so dejavnik tveganja za številne bolezni in poškodbe 3. Telesne

Prikaži več

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO

OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina

VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina kazenska sankcija, temeljila je na storilčevi krivdi

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO 6000 KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.:

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO 6000 KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.: ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.: 5/66 3 8 - Fax: 5/66 3 8 - http://www.zzv-kp.si DRUŽINSKI

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt

Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

Microsoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje

Microsoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Prikaži več

Microsoft Word - M DOC

Microsoft Word - M DOC Dr`avni izpitni center *M04254124* JESENSKI ROK PSIHOLOGIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 1. september 2004 SPLO[NA MATURA RIC 2004 2 M042-541-2-4 PRAZNA STRAN M042-541-2-4 3 IZPITNA POLA 1 Naloge izbirnega

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

OBJAVLJA 15

OBJAVLJA 15 OBJAVLJA 16. IZVEDBO 1. STOPNJE USPOSABLJANJA IZ VEDENJSKIH IN KOGNITIVNIH TERAPIJ PRAKTIKUM 1 v času od januarja do aprila 2015 Vedenjske in kognitivne terapije Vedenjske in kognitivne terapije (VKT)

Prikaži več

Boštjancic

Boštjancic METAANALIZA RAZISKAV O STRESU NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI dr. Eva Boštjančič, BRIO svetovalni center d.o.o. Nina Bečič, Filozofska fakulteta 22. februar 2012 Stres ni stranski pojav sodobnega časa, temveč

Prikaži več

- podpora ženskam v času materinstva

- podpora ženskam v času materinstva TEORETIČNI MODEL ZN HILDEGARD E. PEPLAV Hildegard E. Peplau, rojena 1.9.1909 v Pensilvaniji. Najpomembnejše delo»international RELATIONS IN NURSING«leta1952: Življenjsko delo posvečeno oblikovanju medosebnega

Prikaži več

SPLOŠNE INFORMACIJE

SPLOŠNE INFORMACIJE »PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...

Prikaži več

PREPREČEVANJE SAMOMORA

PREPREČEVANJE SAMOMORA PREPREČEVANJE SAMOMORA Vsebina Vsebina...2 UVOD...3 OPREDELITEV SAMOMORA...4 Ali je samomor impulzivno dejanje?...4 PREVENTIVA SAMOMORILNEGA VEDENJA...5 PREPREČEVANJE SAMOMORA...6 Primarno zdravstvo...6

Prikaži več

Behaviorizem KAZALO - 1 -

Behaviorizem KAZALO - 1 - Behaviorizem KAZALO - 1 - ŠT. TEMA STRA N 1 BEHAVIORIZEM 3 2 VEDENJSKA TEORIJA 4 3 BEHAVIORISTI 6 4 SKINNERJEVA TEORIJA OPERANTNEGA POGOJEVANJA 8 5 LITERATURA 1. BEHAVIORIZEM - 2 - Behaviorizem se ukvarja

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO SANDRA ŠTURM MAGISTRSKA NALOGA ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO SANDRA ŠTURM MAGISTRSKA NALOGA ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO SANDRA ŠTURM MAGISTRSKA NALOGA ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO SANDRA ŠTURM ODVISNIKI IN SAMOMORILNO

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta

Prikaži več

Nasilje v družini: "Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to"

Nasilje v družini: Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to Vir 1 / 5 POMOČ OBSTAJA, SPREGOVORITE! 0 komentarjev Nasilje v družini: "Koliko časa že čakam, da me boste vprašali to" Zdravstveni delavci se pogosto znajdejo na prvi "bojni črti pri srečevanju s primeri

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

Spletno raziskovanje

Spletno raziskovanje SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH

Prikaži več

zdr04.doc

zdr04.doc Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

”eleznik VEZAVA pdf

”eleznik VEZAVA pdf IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O., Litija OE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Boštjana ŽELEZNIK MLADI IN DROGE DIPLOMSKO DELO Litija, avgust 2011 IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOS D.O.O., Litija OE Višja strokovna šola DIPLOMSKO

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation NOVOSTI NA PODROČJU NEVARNIH KEMIKALIJ GHS 1 mag. Sandra SENČIČ KOVA d.o.o., Celje NOVOSTI GHS Uredba (ES) št. 1272/2008 z dne 16.12.2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi

Prikaži več

Petra Bavčar, univ

Petra Bavčar, univ Psihosocialna rehabilitacija bolnikov po laringektomiji in izkušnje s skupine za bolnike po laringektomiji in njihove njihove svojce mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec.klin.psih. UKC - Klinika

Prikaži več

ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA

ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA prim. Darja Boben Bardutzky dr.med., spec. psihiatrije Zdravljenje odvisnosti od alkohola v Sloveniji: - imamo skoraj 60-letno zgodovino in kar nekaj strokovnjakov na

Prikaži več

8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p

8c ChID ChID Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno p Navodilo za uporabo Flonidan S 10 mg tablete loratadin pri alergijskih boleznih Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri jemanju tega zdravila

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ

Prikaži več

KAJ JE VZDRŽLJIVOST

KAJ JE VZDRŽLJIVOST 10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...

Prikaži več

1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode

1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode 1. Predmetnik: 1. semester 1 Zgodovina in metode psihologije Bojan Musil 30 15 135 180 6 2 Fiziologija Marjan Rupnik 30 30 120 180 6 3 Statistika za psihologe Janja Jerebic 45 30 195 270 9 4 Zgodovina

Prikaži več

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE

DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner

VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner ETIKA IN MORALA SOMMELIERSKEGA POKLICA Pojem etika in morala uporabljajo v strokovni literaturi dokaj nedosledno. Za uporabo v našem primeru

Prikaži več

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

»Nacionalna identiteta«slovenski UTRIP Raziskava javnega mnenja FEBRUAR 2013 SU 2013 Nacionalna identiteta

»Nacionalna identiteta«slovenski UTRIP Raziskava javnega mnenja FEBRUAR 2013 SU 2013 Nacionalna identiteta »«SLOVENSKI UTRIP Raziskava javnega mnenja FEBRUAR 2013 Čas izvedbe: 12. 15. februar 2013 Populacija: Polnoletni prebivalci RS Okvir vzorčenja: Telefonski imenik Metoda izvedbe: Telefonska anketa Realizirani

Prikaži več

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran

Prikaži več

Highlights_EDR2017_SL_Final_web

Highlights_EDR2017_SL_Final_web EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2017: POUDARKI Center EMCDDA opozarja na vse večjo nevarnost, ki jo pomenijo nove in uveljavljene snovi (6. junij 2017, LIZBONA PREPOVED OBJAVE DO 12.45 po srednjeevropskem času/11.45

Prikaži več

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih

Prikaži več

Poročilo 2015

Poročilo 2015 ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne

Prikaži več

Izvajalec

Izvajalec Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA

KODEKS RAVNANJA KODEKS RAVNANJA KAZALO PREDGOVOR 4 1. ODGOVORNOSTI SKUPINE HELIOS 5 1.1. Enoten kodeks za vse 1.2. Kultura odprte in iskrene komunikacije 1.3. Varstvo osebnih podatkov 1.4. Poklicna uspešnost in razvoj

Prikaži več

Verzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat

Verzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat Verzija 4, veljavno od 04.10.2018 Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije je le-ta sprejela na ustanovni

Prikaži več

FOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE.

FOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE. FOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE. NA NOVO ZASNOVANA OKNA Za današnje življenje Naše

Prikaži več

Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS

Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS & aktualna problematika Andreja Drev Nacionalni inštitut za javno zdravje Naloge zgodnje odkrivanje NPS & nevarnih p.d. hitra izmenjava informacij o proizvodnji,

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

PowerPoint slovenska predloga

PowerPoint slovenska predloga NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave

Prikaži več

zlozenka_policija.qxd

zlozenka_policija.qxd LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,

Prikaži več

(Microsoft Word - 4_Poro\350ilo PP Ribnica 2017.doc)

(Microsoft Word - 4_Poro\350ilo PP Ribnica 2017.doc) Gorenjska cesta 7, 1310 Ribnica T: 01 837 21 10 F: 01 837 21 12 E: pp_ribnica.pulj@policija.si www.policija.si Številka: 0101-6/2018/ (3E6913-2) Datum: 15. 3. 2018 POROČILO O DELU POLICIJSKE POSTAJE RIBNICA

Prikaži več