PROJEKTNO PREVENTIVNE AKCIJE IN PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA PROMETNE VARNOSTI OTROK V VRTCU KRTEK MAKOLE

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "PROJEKTNO PREVENTIVNE AKCIJE IN PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA PROMETNE VARNOSTI OTROK V VRTCU KRTEK MAKOLE"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Ladislav Drosk PROJEKTNO PREVENTIVNE AKCIJE IN PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA PROMETNE VARNOSTI OTROK V VRTCU KRTEK MAKOLE Diplomsko delo Maribor, oktober 2011

2 I Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa PROJEKTNO PREVENTIVNE AKCIJE IN PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA PROMETNE VARNOSTI OTROK V VRTCU KRTEK MAKOLE Študent: Študijski program: Smer: Ladislav Drosk visokošolski, Promet Cestni promet Mentor: Lektorica: mag. Stanko Laković, univ.dipl.inž.str. Valentina Volavšek, prof. slovenščine in zgodovine Maribor, oktober 2011

3 II

4 III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Stanku Lakoviću, univ. dipl. inž. str., za potrpežljivost, prijaznost, pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Hvala tudi vzgojiteljici Katji Kovačič iz Vrtca Krtek Makole. Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me na tej poti tudi podpirala.

5 IV PROJEKTNO PREVENTIVNE AKCIJE IN PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA PROMETNE VARNOSTI OTROK V VRTCU KRTEK MAKOLE Ključne besede: prometna varnost, prometna vzgoja, projekt Pasavček, otroški varnostni sedež, varnostni pas, pripetost. UDK: (043.2) Povzetek Preventivne akcije zagotavljanja prometne varnosti v cestnem prometu so najučinkovitejše akcije, ki pripomorejo k izboljšanju prometne varnosti na cestah. Cilj teh akcij je zmanjšanje števila nesreč na cestah, zato je potrebno s prometno vzgojo začeti že pri najmlajših. V diplomskem delu so predstavljene preventivne aktivnosti, ki jih izvajajo v Vrtcu Krtek, podrobneje je predstavljena tudi problematika zagotavljana prometne varnosti otrok in podani so predlogi za izboljšanje le-te.

6 V PREVENTIVE ACTION PROJECT AND PROBLEMS OF ENSURING ROAD SAFETY FOR CHILDREN IN A KINDERGARTEN KRTEK MAKOLE Key words: traffic safety, traffic education, Euchires project, child safety seat, safety belt, fastening. UDK: (043.2) Abstract Preventive actions of providing traffic safety in road traffic are the most effective actions that contribute to the improvement of traffic safety on the roads. The aim of these actions is to reduce the number of road accidents and therefore, traffic education should be introduced already to the youngest children. The work represents preventive activities implemented in Krtek kindergarten, the problem of providing child traffic safety is presented in greater detail and the proposals are given for the improvement of this issue.

7 VI VSEBINA 1 UVOD OPREDELITEV OZIROMA OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE VARNOST CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI IN EU PROMETNE NESREČE IN NJENE POSLEDICE SMOTRI IN CILJI PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU REPUBLIKE SLOVENIJE NACIONALNI PROGRAM VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Strategija nacionalnega programa Strateški cilj nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ZAKONODAJA VARNOST OTROK V CESTNEM PROMETU PROMETNA VZGOJA MLADIH IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V PROMET KJE, KDO IN NA KAKŠEN NAČIN DO PRAVILNE PROMETNE VZGOJE OTROK OTROCI KOT UDELEŽENCI V CESTNEM PROMETU RAZUMEVANJE PROMETA, CESTNIH PREDPISOV IN VEDENJE OTROK V PROMETU MEDNARODNI PROJEKT ZA SPODBUJANJE UPORABE OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV IN VARNOSTNIH PASOV OSNOVNI NAMENI IN GLAVNI CILJI PROJEKTA LETNI OPERATIVNI NAČRT IZVAJANJA PROJEKTA POTEK PROJEKTNEGA DELA V VRTCIH OCENJEVANJE USPEŠNOSTI PROJEKTA VARNA VOŽNJA OTROK OTROŠKI VARNOSTNI SEDEŽI Skupine otroških varnostnih sedežev Nepravilnosti oziroma napake ob uporabi Testiranje otroških varnostnih sedežev... 33

8 VII 6.2 RED JE VEDNO PAS PRIPET VARNOSTNI PAS PRIPNI SVOJE ŽIVLJENJE! PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OKOLJA PROMETNO-VARNOSTNI NAČRT VRTCA IN ŠOLE V OBČINI MAKOLE PROJEKTNO DELO PROMETNE VARNOSTI OTROK V VRTCU KRTEK MAKOLE POTEK PROJEKTNEGA DELA NAČRTOVANE AKTIVNOSTI V SKLOPU PASAVČKA DEJAVNOSTI, KI SMO JIH IZVEDLI V OKVIRU PROJEKTA EVALVACIJA UČINKOV PROJEKTNEGA DELA OPAZOVANJE PRIPETOSTI IN UPORABE OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV METODA OPAZOVANJA PRIPETOSTI PRIPETOST OTROK IN STARŠEV OZIROMA VOZNIKOV ANALIZE PRIPETOSTI OTROK IN ODRASLIH PREDLOGI ZA UDOBNO IN VARNO VOŽNJO OTROK TER PRAVILNO UPORABO OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV IN VARNOSTNIH PASOV PRIMERI, PREDLOGI IN PROBLEMATIKA PROMETNE VARNOSTI V OBČINI MAKOLE PRIMERI OPAZOVANJ PROMETNIH POGOJEV V OBČINI PREDLOGI ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE PROMETNE VARNOSTI V OBČINI SKLEP VIRI, LITERATURA PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM PREGLEDNIC NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 77

9 VIII UPORABLJENI SIMBOLI - promil % - odstotek - evro

10 IX UPORABLJENE KRATICE SPV - Svet za preventivo in varnost EU - Evropska unija (European Union) RS - Republika Slovenija NPVCP - Nacionalni program varnosti cestnega prometa ZPrCP - Zakon o pravilih cestnega prometa ECE - Evropska gospodarska komisija (Economic Commission for Europe) AMZS - Avto-moto zveza Slovenije

11 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 1 1 UVOD Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti, število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji ostaja zelo visoko. Na leto se zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre ljudi, poškodovanih pa jih je 1,7 milijona. Glavni vzrok za smrtnost je vedenje uporabnikov cest: hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, utrujenost, neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad itd. Podatki o prometnih nesrečah različnih evropskih držav kažejo, da ostaja prometna varnost eden od osrednjih problemov, ki zahteva učinkovite rešitve. V 20. stoletju je bilo razvitih veliko ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Razvoj področja se je pričel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Izmenjava strokovnega znanja in izkušenj s posameznimi ukrepi je zagotovila močan temelj za bodočo politiko. Ukrepi, ki so se v posameznih državah izkazali za uspešne, se tako lahko implementirajo tudi v drugih. Vsako leto se na naših cestah zgodi veliko nesreč, v katerih so udeleženi otroci, zato je pomembna vsaka ura, namenjena vzgoji otrok v cestnem prometu. Hkrati pa so dejavnosti, namenjene vzgoji v prometu, tudi temelj za varno vključevanje otrok v promet in odgovoren ter spoštljiv odnos do udeležencev v prometu kasneje v mladostnih in zrelih letih. Zato ni zanemarljivo, kakšne izkušnje in znanja s področja prometne varnosti bodo otroci pridobili v vrtcu in šoli. 1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet diplomskega dela Promet pomeni enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za naše zdravje in življenje otrok, saj jih ogrožajo predvsem prometne nesreče, katerih je žal vse več. Pri tem tudi naša država ni izjema, saj sodi med tiste dežele, kjer je prometna varnost resno ogrožena. Še posebno skrb je brez dvoma potrebno posvečati vzgoji in izobraževanju mladih, zato si država in lokalna skupnost prizadevata z raznimi učinkovitimi akcijami osvestiti tudi najmlajše udeležence v prometu. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem

12 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 2 prometu v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci izpeljuje ti. mednarodni projekt akcijo»pasavček«za učence nižje stopnje. Tako se s sloganom same akcije»red je vedno pas pripet«poskrbi za varnost otroka med vožnjo v avtomobilu. Slogan se usmerja predvsem k starostni skupini otrok od štirih do dvanajstih let, pri katerih je še posebej poudarjena uporaba otroških sedežev in varnostnih pasov. Predmet diplomskega dela: predstaviti preventivne akcije prometne varnosti otrok, ki jih v sklopu projekta Pasavček izvajajo v Vrtcu Krtek Makole; prikazati pravilno uporabo varnostnih pasov in sedežev v avtomobilu ter na kakšen način spodbujajo mladino in tudi starše k uporabi (pravilni) le-teh v občini Makole; prikazati problematiko zagotavljanja prometne varnosti otrok v občini Makole; analizirati učinkovitost projekta v občini Makole. 1.2 Cilji in teze diplomskega dela Cilj diplomskega dela je proučiti preventivne akcije prometne varnosti otrok oziroma samega projekta Pasavček torej pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo. Namen je torej prikazati, kako seznanjamo in spodbujamo otroke in starše v občini Makole k pravilni uporabi le-teh ter ugotoviti, ali je pri tem kakšen napredek. V diplomskem delu bomo predstavili značilnosti preventivnih akcij prometne varnosti otrok in mednarodni projekt Pasavček ter analizirali problematiko prometne varnosti v občini. Podali bomo ugotovitve, ki potrdijo tezo, da projekt Pasavček z ostalimi preventivnimi akcijami pozitivno vpliva na varnost»otrok«med vožnjo. V zaključku pa bomo podali nekaj naših predlogov za uresničitev te ideje.

13 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Predpostavke in omejitve diplomskega dela Glede na to da za nastanek prometnih nesreč obstaja več dejavnikov, je projekt Pasavček z ostalimi preventivnimi akcijami rešitev za preprečitev oz. zmanjšanje teh vzrokov in s tem zmanjšanje prometnih nesreč in njihovih posledic. Omejitve bodo na pridobivanju podatkov, navezujočih na ta projekt, v občini Makole. Raziskava se bo detajlno omejila na dejstvo, ali je projekt (vključno s problematiko prometne varnosti), ki ga izvajajo v vrtcu, zadostna poučna spodbuda mladih k spoznavanju in upoštevanju cestno-varnostnih predpisov, kar bi nekoč privedlo do našega skupno zastavljenega cilja (vizije nič). 1.4 Predvidene metode diplomskega dela Diplomsko delo se opira na strokovno literaturo, strokovne članke, zapiske, pridobljene podatke, analize ter internetne vire. Predvidene so naslednje znanstvene metode: metoda analize in sinteze, metoda opisovanja, grafični in tabelarični prikazi, statistična metoda, metoda deskripcije, induktivno-deduktivna metoda. 1.5 Struktura diplomskega dela V prvem delu so predstavljeni problem, cilji in teze, predpostavke in omejitve, predvidene metode in struktura diplomskega dela.

14 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 4 V drugem delu je predstavljena varnost cestnega prometa v Republiki Sloveniji in EU. Podani so statistični podatki prometnih nesreč, cilji programa varnosti cestnega prometa in prometni zakoni, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa. V tretjem delu je predstavljena prometna vzgoja mladih in njihovo vključevanje v promet. Predstavljen je tudi mednarodni projekt Pasavček, katerega osnovni namen je spodbujanje pravilne in varne vožnje otrok z uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov. Opisana je pravilna uporaba otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov, podane so vrste in skupine otroških sedežev ter napake pri uporabi. V četrtem delu, ki je jedro diplomskega dela, pa so natančno prikazane preventivne aktivnosti, ki jih izvajajo v Vrtcu Krtek Makole. Predstavljena je tudi problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok. V zadnjem, petem delu, pa so podane ugotovitve in predlogi, ki bi pripomogli k izboljšanju prometne varnosti otrok v občini Makole.

15 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 5 2 VARNOST CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI IN EU Varnost lahko definiramo kot odsotnost poškodb in tveganj. Gledano iz vidika varnosti v transportnem procesu pa razumemo varnost kot odsotnost konfliktov in nesreč v prometu. Pojem prometna varnost torej pomeni, da so vsa potovanja do določene lokacije opravljena brez kakršnekoli nesreče ali občutka nevarnosti (Varnost in prometne nesreče 2003). Varnost v cestnem prometu zadeva vse državljane, saj lahko vsi prispevajo k večji varnosti cestnega prometa. Varnost cestnega prometa je ena temeljnih kakovosti prometnega sistema. Vsak udeleženec v cestnem prometu ali uporabnik prometne storitve želi imeti varen prometni sistem, ki zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja. V tem pomenu je varen cestni promet tudi odgovornost države in lokalnih skupnosti. Od stopnje varnosti cestnega prometa je odvisna kakovost življenja uporabnikov javnih prometnih površin. Zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu je možno s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti, z zagotavljanjem varnejših vozil in sodobne cestne infrastrukture, kar morajo zagotavljati načrtovalci, proizvajalci, vzdrževalci ter cestne nadzorne službe. V sistemu je varnost prometa odvisna od odgovornega ravnanja posameznika, vzgojno-izobraževalnih institucij, preventivnih organizacij, medijev, represivnih in pravosodnih organov, civilne družbe, gospodarskih družb, vodstev samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih organov. Vsak ima svoj del odgovornosti za večjo varnost in lahko prispeva k njeni uresničitvi. Prometna varnost je področje, kjer Slovenijo in EU čaka še veliko izzivov. Povečanje prometne varnosti je tudi eden od ciljev Prometne politike Slovenije. Ta cilj sovpada tudi s ciljem, ki ga je Evropska komisija zastavila v Beli knjigi o Evropski prometni politiki do leta EU je zastavila ambiciozen načrt zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah do leta 2010 za polovico (iz na ). Varnost v cestnem prometu ima tudi pomembno vlogo v novi Beli knjigi o prometni politiki za obdobje , saj je

16 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 6 zmanjšanje števila umrlih v prometnih nesrečah ključno za splošno izboljšanje prometnega sistema ter zadovoljevanje potreb in pričakovanj državljanov in državljank. Varnost v cestnem prometu je v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji pomembno družbeno vprašanje. Leta 2001 je v državah EU umrlo okrog ljudi, skupni cilj, ki je bil predlagan leta 2001 in dopolnjen po širitvi EU leta 2004, pa je, da smrtne žrtve do konca leta 2010 ne bi presegle števila na leto. Poleg umrlih je v Evropski uniji v prometnih nesrečah vsako leto telesno poškodovanih. Leta 2004 je bila Slovenija s 137 mrtvih udeležencev v cestnem prometu/ 1 milijon prebivalcev na dokaj slabem 21. mestu med 26 državami EU. Leta 2009 je glede števila mrtvih udeležencev na milijon prebivalcev že napredovala na 17. mesto med 27 članicami EU in se leta 2010 približala povprečnemu številu 70 mrtvih na milijon prebivalcev (Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje ). Slovenija je ena izmed evropskih držav, ki ji je v zadnjih trinajstih letih s širšim družbenim prizadevanjem uspelo zmanjšati število smrtnih žrtev iz 415 v letu 1995 na 214 v letu 2008 oziroma na 138 v letu Na sliki 2.1 je prikazano zmanjšanje števil mrtvih v prometnih nesrečah za posamezne evropske države v odstotkih. Slika 2.1: Pregled zmanjšanja števila mrtvih v cestnem prometu za EU 1 1 Vir:

17 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 7 Za stanje varnosti cestnega prometa v letu 2010 je značilno, da se je nadaljeval trend zadnjih dveh let zmanjšanja mrtvih in telesno poškodovanih. Na prikazani lestvici 27 držav, Slovenija s 138 mrtvimi v letu 2010 zaseda 8. mesto s 50- odstotnim zmanjšanjem števila mrtvih. Slovenija se je po stopnji varnosti med državami članicami s 50- odstotnim zmanjšanjem števila umrlih v cestnem prometu uvrstila v vrh evropskih držav. Med vodilnimi v zmanjšanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu so baltske države, in sicer Latvija in Estonija z 61- odstotnim zmanjšanjem, Litva z 58- odstotnim, sledi pa Luksemburg (56 %), Španija (55 %), Slovaška (54 %), Francija (51 %), Švedska (50%) in Slovenija (50 %). Države, ki so nad evropskim povprečjem (44 %), so še: Portugalska, Irska, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Nizozemska in Avstrija. 2.1 Prometne nesreče in njene posledice Pri udeležbi v cestnem prometu se lahko vsi udeleženci pojavljajo v dvojnih vlogah, na eni strani kot žrtve nesreč in na drugi strani kot kršitelji predpisov o varnosti cestnega prometa. Nesreče so definirane kot nepričakovani škodljivi dogodki, kot so padec, kolizija, trčenje, eksplozija (Portal učno gradivo o prometu 2003). Na nastanek prometnih nesreč vpliva več dejavnikov, poglavitni pa so udeleženci v cestnem prometu, cestna infrastruktura, motorno vozilo in prometno okolje. Pri vseh teh dejavnikih ima človek najpomembnejšo vlogo, saj je kot voznik v vlogi uporabnika motornega vozila in cest, kot načrtovalec pa je zelo pomemben člen pri gradnji cest in konstrukcij vozil. Devet evropskih držav (Estonija, Latvija, Litva, Luksemburg, Španija, Slovaška, Francija, Slovenija in Švedska) je do leta 2011 zmanjšalo število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah za 50% ali več. Glavna spodbuda za izjemen dosežek v zmanjšanju števila smrtnih žrtev na cestah je bila prav postavitev skupnega in enotnega cilja na ravni EU. Kljub temu da skupni cilj na evropski ravni ni bil dosežen, so vse članice EU dosegle dober napredek pri zmanjšanju števila prometnih nesreč oz. njihovih najhujših posledic.

18 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 8 Največ cestno prometnih nesreč s smrtnim izidom v juliju Nesreč s smrtnim izidom je bilo v letu 2010 največ v juliju, in sicer kar za 48 % več kot v juniju 2009; v novembru 2010 pa jih je bilo za 64 % več kot v novembru V preostalih mesecih 2010, prikazano na sliki 2.2, je bilo število teh nesreč na cestah manjše ali enako kot v letu Število mrtvih v prometnih nesrečah (primerjava po mesecih) Št. mrtvih Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Mesec Slika 2.2: Število mrtvih v prometnih nesrečah v posameznih mesecih 2 Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na petek V letu 2010 so se cestno prometne nesreče s smrtnim izidom zgodile največkrat na petek, sledili sta sobota in nedelja. Največ smrtnih žrtev je bilo v nesrečah, ki so se zgodile okrog 15. ure V letu 2009 so se prometne nesreče najpogosteje dogajale med 10. in 19. uro, med temi pa se jih je zgodilo največ ob 15. uri. Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo med 15. in 17. uro, največ smrtnih žrtev pa je bilo v nesrečah, ki so se zgodile okrog 16. ure. V letu 2010 pa so se prometne nesreče največkrat dogajale med 14. in 15. uro (Cestnoprometne nesreče, Slovenija, 2010). 2 Vir:

19 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 9 Število nesreč s smrtnimi žrtvami po statističnih regijah V savinjski in podravski regiji se je število takih nesreč povečalo za 23 % oziroma 19 %, v osrednje-slovenski za 6 %, v goriški pa za 25 %. V drugih regijah se je število smrtnih nesreč zmanjšalo, najbolj v obalno-kraški regiji (za skoraj 64 %), kar lahko vidimo na sliki 2.3. Slika 2.3: Pregled števila mrtvih v cestnoprometnih nesrečah za posamezne regije 3 Na sliki 2.4 so prikazani najpogostejši ugotovljeni dejavniki prometnih nesreč. To so bili hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno ravnanje pešcev, nepravilni premiki z vozilom in nepravilno prehitevanje. Hitrost je najpogostejši dejavnik nastanka prometnih nesreč in bistveno vpliva na njihovo težo. Delež mrtvih zaradi hitrosti je v Sloveniji večji kot v drugih državah. Mednarodne raziskave dokazujejo, da bi zmanjšanje povprečnih hitrosti za 1 km/h prispevalo k zmanjšanju števila nesreč za povprečno 3 %. 3 Vir:

20 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 10 Slika 2.4: Vzroki za nastanek prometnih nesreč v Sloveniji v letu Med vzroki za nastanek prometnih nesreč z umrlimi so v letu 2010 na prvih treh mestih neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Razmerja med temi tremi vzroki ostajajo v vseh letih praktično nespremenjena. Neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti obsegajo kar 80 odstotkov vseh vzrokov za nastanek prometnih nesreč. Ukrepi, neposredno usmerjeni na udeležence v cestnem prometu: prometna vzgoja (vrtci, osnovne in srednje šole, starejši občani, mladi vozniki itd...); preventivne akcije na državni, regijski in lokalni ravni; represivni ukrepi zoper kršitelje prometnih pravil (hitro izrekanje sankcij). 2.2 Smotri in cilji programa varnosti cestnega prometa Osnovno izhodišče za postavitev smotrov in dosego ciljev narekujejo dejstva, da udeleženci cestnega prometa na območju občine in širše pričakujejo izboljšanje stanja varnosti v cestnem prometu v prihodnjem srednjeročnem obdobju. 4 Vir:

21 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 11 Smotri programa varnosti cestnega prometa so: dvigniti prometno varnostno kulturo na primerljiv nivo povprečje Evropske unije; dobro medsebojno povezovati in sodelovati z organi in organizacijami na državnem, regionalnem medobčinskem nivoju ter civilno družbo; izboljšati uporabnost in varnost cestnega omrežja od načrtovanja, izvedbe, vzdrževanja in nadzora; z vzgojo, izobraževanjem ter preventivnimi in represivnimi ukrepi izboljšati slabo vedenje v prometu. Skupni cilj držav članic je, da se v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev. Temu cilju sledi tudi nacionalni program, ki predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo večje od 124. Tako bi glede na gibanje zadnjih let, ko je umrlih v nesrečah glede na pretekla leta v povprečju manj, do leta 2011 ohranili približno 600 življenj. Za izhodišče se uporablja leto 2001, ko je pri nas izgubilo življenje 278 ljudi. Na sliki 2.5 je razvidno, da nam je uspelo to število prepoloviti v primerjavi z izhodiščnim letom. Glede na evropski cilj, da se do leta 2010 za polovico zmanjša število mrtvih, to pomeni, da bi v Sloveniji vsako leto ohranili 15 življenj. Ker je nacionalni program pripravljen za leta 2007 do 2011, bi v tem obdobju skupaj ohranili približno 600 življenj (Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje ). Slika 2.5: Pregled števila mrtvih v prometnih nesrečah od leta 2001 do 2010 V letu 2008 je Slovenija dosegla izjemen napredek na področju varnosti v cestnem prometu. Po statističnih podatkih (tabela 2.1) je v prometnih nesrečah umrlo 79 oseb manj kot v letu 2007 (leta 2007 je bilo 293 mrtvih udeležencev, leta 2008 pa 214, kar je 26,9 %

22 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 12 manj mrtvih dve leti pred iztekom slovenskega nacionalnega programa). Kljub tako dobrim rezultatom pa ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj smo dosegli le 23 % zastavljenega cilja. Tabela 2.1: Pregled števila prometnih nesreč in posledic le-teh v obdobju od leta 2008 do Leto Prometne nesreče Posledice Število Število Število Število prometnih nesreč prometnih nesreč s smrtnim izidom prometnih nesreč s telesno poškodbo prometnih nesreč z materialno škodo umrli Hudo telesno poškodo vani Lahko telesno poškodovani Primerjava 10/09 +13% -17% -13% +15% -20% -17% -16% 5 Vir:

23 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 13 3 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU REPUBLIKE SLOVENIJE Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je zadnja tri leta deloval v okviru Direkcije RS za ceste, je s postal del novoustanovljene Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa ter ohranil vse dosedanje naloge na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu skrbijo za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med sovozniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije opravlja zlasti naslednje naloge: proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa ter predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti; sodeluje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, pomembnimi za varnost prometa; pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu ter sodeluje pri razvoju programa treninga varne vožnje; spodbuja znanstveno raziskovalno delo na področju cestnega prometa; izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije in druga gradiva ter sodeluje s sredstvi obveščanja; razvija in spodbuja aktivnosti šolske prometne službe;

24 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 14 razvija mednarodno sodelovanje na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu in sodeluje v mednarodnih organizacijah; nudi strokovno pomoč občinskim in mestnim svetom. V občinah in mestnih občinah se ustanovijo občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki opravljajo zgoraj navedene naloge (Djukić, 2010). 3.1 Nacionalni program varnosti cestnega prometa Nacionalni program temelji na analizi obstoječega stanja varnosti cestnega prometa ter vlogi in pomenu varnosti za gospodarski in družbeni razvoj. Spremembe na področju varnosti v cestnem prometu sprožajo nova razvojna gibanja, ki zahtevajo čim hitrejše sledenje novostim in njihovo uresničevanje v praksi. Nacionalni program je strateški dokument, ki z opredelitvijo stanja, ciljev in ukrepov zagotavlja možnosti za trajnostni in celostni razvoj predvsem na področju varnosti cestnega prometa. Nacionalni program temelji na treh skupnih načelih: načelu zaupanja, ki zavezuje upravljavce cest k upoštevanju normativne ureditve, udeležence cestnega prometa pa k upoštevanju prometnih pravil; načelu defenzivnega ravnanja, ki obvezuje udeležence cestnega prometa k pravilnemu, zakonitemu in premišljenemu ravnanju; načelu zaščite varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa, namreč pešcev, kolesarjev, motoristov, mladih voznikov, otrok in drugih šibkejših udeležencev. Osnovno izhodišče za postavitev smotrov in cilja narekujejo dejstva in pričakovanja slovenske družbe, da se v naslednjih petih letih izboljša varnost in zagotovi sledljivost evropskim ciljem Strategija nacionalnega programa Strategija nacionalnega programa zagotavlja načrtno približevanje zastavljenim ciljem in njihovo doseganje. Ustvarja podlago za skupno načrtovanje, izvajanje nacionalnega programa in vključitev vseh možnih dejavnosti in subjektov, ki so dolžni ali želijo kakor

25 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 15 koli prispevati k varnosti v cestnem prometu. Za uveljavitev strategije nacionalni program v splošnem predvideva uresničitev naslednjih osnovnih strateških nalog na državni in lokalni ravni. V nacionalnem programu je kot izhodišče uporabljena Vizija nič, ki bi skupaj s smotri in cilji pripeljala do zmanjšanja najhujših posledic v prometu. Glede na nacionalni program varnosti cestnega prometa je naš cilj, da v letu 2011 na slovenskih cestah ohranimo najmanj 154 življenj oz. da število mrtvih ne preseže številke 124 (slika 3.1). Gre za zelo ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv, pa vendarle mu je treba slediti in ga z učinkovitim vodenjem in nadziranjem poskušati doseči. Slika 3.1: Število mrtvih v prometnih nesrečah v obdobju in primerjava z glavnim ciljem prejšnjih nacionalnih programov ( in ) Cilj NPVCP ; 124 mrtvih oseb je možno v tem letu s koordiniranimi akcijami, ki dajejo združevalne učinke, doseči in morda celo preseči, kar bi bilo dobro izhodišče za naprej, saj bi to potrdilo pravilen pristop h koordiniranemu akcijskemu delu vseh vpletenih dejavnikov, ki vplivajo na izboljšanje prometne varnosti. Oba trenda števila mrtvih med leti 2001 in 2010 teoretsko in informativno nakazujeta možno zmanjšanje števila mrtvih v prometnih nesrečah do leta 2021 (korelacijska koeficienta pri obeh trendnih linijah sta relativno nizka, kar pomeni, da so odstopanja lahko okoli 45 odstotkov). Za dosego tega cilja pa je potrebno bistveno zmanjšati število mrtvih ranljivih skupin udeležencev v prometu. Trenda tudi kažeta, da sta leti 2009 in 2010 po številu mrtvih pod trendno linijo (slika 3.2), kar lahko opogumi vse izvajalce NPVCP za

26 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 16 še doslednejše izvajanje strategije doseganja zmanjšanja števila žrtev na slovenskih cestah (Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje ). Slika 3.2: Število mrtvih udeležencev v prometu s trendoma do leta Strateški cilj nacionalnega programa varnosti cestnega prometa Skupni cilj držav članic je, da se do leta 2020 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb. Temu cilju sledi tudi nacionalni program, katerega izvajanje mora zagotoviti, da na slovenskih cestah konec leta 2021 ne bo umrlo več kot 70 oseb in se ne več kot 420 oseb hudo telesno poškodovalo. Za izhodišče se uporablja leto 2010, ko je v Sloveniji izgubilo življenje 138 ljudi. Glede na evropski cilj, da se do leta 2020 za polovico zmanjša število mrtvih, to pomeni, da na slovenskih cestah do leta 2021 ne bi smelo umreti več kot 35 oseb na mio prebivalcev in ne hudo telesno poškodovati več kot 210 oseb na mio prebivalcev. Za naslednjih deset let je bilo določenih sedem ciljev: izboljšati izobraževanje in usposabljanje udeležencev v cestnem prometu; izboljšati uveljavljanje cestnoprometnih predpisov; varnejša cestna infrastruktura; varnejša vozila; spodbujati uporabo moderne tehnologije, s katero bi se povečala varnost v cestnem prometu;

27 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 17 izboljšati storitve v sili in po poškodbah; zaščiti ranljive udeležence v cestnem prometu. 3.2 Zakonodaja Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. decembra 2010, je začel veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se je začel 1. julija. Določa pravila ravnanja v cestnem prometu in prinaša več varnosti najbolj ranljivim skupinam udeležencev cestnega prometa ter tistim udeležencem, ki spoštujejo pravila cestnega prometa. Otroške sedeže boste sedaj izbirali na podlagi otrokove višine in ne starosti. Med vožnjo v dvoslednem motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, mlajši od 12 let ali manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. Letos maja pa je začela veljati tudi nova evropska direktiva o prevozu otrok, ki jo morajo upoštevati vse članice EU. Direktiva določa, da se morajo v varnostnih sedežih voziti vsi otroci do velikosti 135 cm, seveda pa lahko nacionalni predpisi predpišejo tudi strožje predpise. Problem nastane takrat, če so do 150 cm veliki otroci težji od 36 kg, za kolikor so homologirani otroški varnostni sedeži skupine III. Novi zakon za razliko od starega določa, da mora biti otrok, manjši od 150 centimetrov, zavarovan z zadrževalnim sistemom, primernim otrokovi telesni masi, starosti pa ne omenja več (Zakon o pravilih cestnega prometa). Otroški sedeži morajo biti homologirani po ECE standardu št. 44. Do lani je veljal standard ECE-R44/03, od lani pa velja standard ECE-R44/04. Velike razlike med standardoma ni, saj se niso spremenile varnostne zahteve, temveč novi standard 44/04 na novo predpisuje le (pogostejše) preverjanje kakovosti izdelave sedežev. Tako sedežem zgolj zaradi tega, ker so homologirani po standardu 44/04, ni treba izpolnjevati prav nič strožjih varnostnih predpisov (Otroški varnostni sedeži, AMZS). Zakon o voznikih je osredotočen predvsem na vzgojo in usposabljanje kandidatov in voznikov. Uvaja tudi možnost prostovoljnega izbrisa štirih kazenskih točk enkrat v treh letih, če se imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja prostovoljno udeleži programa usposabljanja za varno vožnjo, zdravstvenega pregleda s svetovanjem ali rehabilitacijskega

28 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 18 programa. Možnost prostovoljnega izbrisa kazenskih točk je zdaj dana vsem voznikom, torej tudi voznikom začetnikom. Zakon ločuje med vozniki, ki delajo prekrške pod vplivom alkohola, in tistimi, ki delajo druge vrste prekrškov predvsem tistimi, ki vozijo prehitro. Tako bo imel možnost izbrisa štirih kazenskih točk voznik, ki v organizmu ne sme imeti nič alkohola, bo pa v postopku ugotovljeno, da je imel do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, če se bo udeležil zdravstvenega pregleda s svetovanjem pri svojem osebnem zdravniku. Za ostale voznike ta možnost obstaja, ko je v postopku ugotovljeno, da so imeli v organizmu nad 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali nad 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Po svetovalnem razgovoru s svojim osebnim zdravnikom bo voznik prejel potrdilo, na podlagi katerega se mu bodo zbrisale 4 kazenske točke. Če pa bo ugotovljeno, da je voznik presegel te vrednosti alkohola v organizmu, se bo moral na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda udeležiti ustreznega rehabilitacijskega programa. Voznik, ki bo pridobil 4 in ne presegel 17 kazenskih točk ter teh točk ne bo pridobil zaradi vožnje pod vplivom alkohola, si bo lahko 4 kazenske točke zbrisal z udeležbo v programu usposabljanja za varno vožnjo. Vozniki, ki jim bo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se bodo morali pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita udeležiti kontrolnega zdravstvenega pregleda. Na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda bodo prav tako napoteni na program usposabljanja za varno vožnjo, če pa so dovoljenje izgubili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, bodo napoteni na ustrezen rehabilitacijski program. Določbe glede udeležbe na rehabilitacijskih programih in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo so se začele uporabljati s 1. oktobrom 2011 (Zakon o voznikih). 3.3 Varnost otrok v cestnem prometu Posebej ogrožena skupina v prometu so otroci. Ti se dnevno vključujejo v promet, kjer se srečujejo s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Številne raziskave so pokazale, da otroci do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu. Zaradi majhnosti imajo drugačno perspektivo, torej tudi razmere na cesti ocenjujejo drugače. Pri hoji in teku niso dovolj spretni, ker se jim zaznavne sposobnosti šele razvijajo.

29 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 19 Ne smemo pozabiti, da: nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli, zato kasneje opazijo vozila; dobro slišijo, vendar ne znajo natančno oceniti, od kod vozilo prihaja; ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj; ne razlikujejo dobro pojmov levo in desno; ne zmorejo dolgotrajne koncentracije; se njihova pozornost hitro preusmerja, zato jih lahko mimogrede kaj zmoti; ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil. Zaradi navedenih dejstev je njihova varnost zelo ogrožena. Največ žrtev med otroki pešci je med četrtim in sedmim letom starosti. Starši se morajo zavedati, da otroci posnemajo njihova dejanja v prometu. Tako so jim prav starši prvi in najpomembnejši vzor ravnanja v prometu. Še posebno pozornost pa je otrokom potrebno nameniti ob vstopu v šolo in jih v prvih dneh, pa tudi kasneje, poučiti o varnem vedenju v prometu (Otroci v prometu).

30 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 20 4 PROMETNA VZGOJA MLADIH IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V PROMET Prometna vzgoja mora biti proces, ki se začne v zgodnjem otroštvu in s katerim se otroci usposabljajo za varno vključevanje v promet ter za odgovoren in spoštljiv odnos do vseh udeležencev v prometu. Nekje med drugim in tretjim letom začne otrok aktivneje zaznavati in raziskovati okolje. Takrat je pravi čas, da se prometna vzgoja prične. Počasi in postopno, a vztrajno, naj otroci pridobivajo izkušnje in spoznanja v prometu. Starši, ki se odločijo varovati svoje otroke pred obstoječimi nevarnostmi tako, da jim kolikor se da preprečujejo udeleženost v prometu, delajo veliko napako. Takšen otrok se ne bo sposoben prilagajati prometu. V predšolski vzgoji je prometna vzgoja sestavina vzgojnega programa. Uresničujejo jo vsak dan v igralnicah, na igriščih in tudi med sprehodi v prometu. Prometna vzgoja je torej sestavni del vzgojnih vsebin, ki jih razvijajo šole v sodelovanju s starši, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, raznimi društvi, policijo in drugimi organizacijami. Pouk prometne vzgoje je eden od najpomembnejših ukrepov za povečanje prometne varnosti. Prometna vzgoja se prične že v zgodnjem otroštvu in poteka vse življenje (Jantič 2009). Cilj prometne vzgoje je predvsem zmanjšanje števila prometnih nezgod otrok. Otroci naj bi se izogibali nevarnim situacijam, se pravilno vedli in imeli znanja in stališča, ki zahtevajo varno vedenje. S prometno vzgojo želimo pri učencih doseči predvsem: varno vedenje v prometu: vedenje pešcev, kolesarsko vedenje, sopotniško vedenje (varnostni pas, zadnji sedež), uporaba javnega prevoza; upoštevanje in spoštovanje drugih udeležencev v prometu (prometna etika); prometna znanja: prometni predpisi in znaki, prometna sredstva, ceste, potovanja, onesnaževanje okolja zaradi prometa, prometna varnost

31 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Kje, kdo in na kakšen način do pravilne prometne vzgoje otrok Starši so prvi, osnovni, nepogrešljivi in najpomembnejši vzgojitelji predšolskih in šolskih otrok. Zagotavljajo jim varnost in zaščito, dajejo jim spodbude in zglede za ravnanje, zagotavljajo jim osnovne, materialne in druge pogoje za njihov razvoj, jih postopno seznanjajo z najbližjim okoljem in jim pomagajo pri vraščanju vanj. Starši imajo pomembno vlogo pri uvajanju svojih predšolskih otrok v promet, svojemu šolskemu otroku pa omogočijo udeležbo v prometu in jih prometno vzgajajo. Otroci imajo svoje starše radi, nanje so ponosni, jih opazujejo in zelo radi tudi posnemajo. V promet se vključujejo skupaj z njimi in pri tem opazujejo njihovo hojo, vožnjo, poslušajo njihove komentarje, opazke in pripombe. Ravno zaradi tega je pomembno, da smo svojim otrokom vzgled. Otroci ob starših spoznavajo prometna sredstva, znake, pravila... Starši otroke pri hoji mimogrede opozorijo na vozila, ki jih srečujemo, na prometne znake, ker jih sicer ne opazijo, saj so zanje tako visoki. Tudi prometna pravila so lahko vsebina pogovora ob hoji in pri vožnji. Pomembna so zlasti tista, ki urejajo prečkanje cestišča. Starši skupaj z otroki ugotovijo, kaj je treba storiti: zdaj se ustavimo, zdaj je treba pogledati na levo, desno, z zmernim korakom prečkamo... S prometno vzgojo ne odlašajmo. Začnemo nekje med drugim in tretjim letom starosti, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. S svojim obnašanjem in ravnanjem moramo biti otrokom vzor. Ves čas nas opazujejo in poskušajo posnemati. Tako si pridobivajo posebna znanja, izkušnje in razvijajo sposobnosti ter navade. Spodbujati jih moramo k opazovanju in jim pojasniti naše ravnanje in ravnanje drugih. Z učenjem prometnega vedenja najprej začnemo na prometno varnih površinah, manj prometnih cestah, postopno pa izbiramo vedno bolj zahtevne situacije ter situacije, ki jih otrok ne pozna in so zanj nove. 4.2 Otroci kot udeleženci v cestnem prometu Otroci v prometu niso ogroženi le zato, ker so majhni, pač pa tudi zato, ker zaradi svojih razvojnih značilnosti težko spoznajo nevarnost in nanjo ustrezno reagirajo. V predšolski dobi so žrtve prometnih nesreč kot potniki v osebnih avtomobilih in kot pešci. Najpogosteje takrat, ko z dvorišča, igrišča ali pločnika nenadoma stečejo na cesto. Vozniki jih marsikdaj sploh ne opazijo, saj so premajhni in pogosto skriti za raznimi ovirami ob

32 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 22 cesti, npr. za parkiranimi avtomobili. Nimajo še ustrezno razvitih spretnosti in navad, potrebnih za varno vključevanje v promet, pa tudi živijo v drugačnem pojmovnem svetu kot odrasli, ki jim je promet predvsem prirejen. Predvsem je nepredvidljivost otroškega vedenja tista, ki pomembno prispeva k nastanku nezgod (Markl 2006). 4.3 Razumevanje prometa, cestnih predpisov in vedenje otrok v prometu Otroci se skoraj vsakodnevno vključujejo v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Številne raziskave so pokazale, da otroci do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu. Zaradi majhnosti imajo drugačno perspektivo, torej tudi razmere na cesti ocenjujejo drugače. Pri hoji in teku niso dovolj spretni, ker se jim zaznavne sposobnosti šele razvijajo. Podobne razvojne težave se pojavljajo tudi pri razumevanju prometnih znakov. Še celo pri deset letniku opažamo velike vrzeli v znanju. Otroci si lahko znake celo povsem narobe razlagajo. Tako si nekateri mlajši otroci znak»prehod za pešce«(na znaku je naslikan mož, ki hodi) razlagajo kot»tu lahko prečkajo samo odrasli«, opozorilni znaki»šola ali igrišče«(na znaku so bili narisani otroci, ki tečejo), kot»tukaj morajo otroci hitro steči čez cesto«. Kakšne so posledice takega (ne)razumevanja, si lahko mislimo. Kako nebogljen je otrok pri šestih letih v prometu, pa si odrasli kaj težko predstavljamo. Ker je majhen, nima takšnega pregleda nad prometom kot odrasli. Kar predstavljajte si sebe, kako sežete s pogledom naravnost v kolesa kamiona in prav nič višje. Otrok tudi nima tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje opazi vozila, ki prihajajo z leve in desne. Pri tem otrok pogosto misli, da jih voznik vidi, če oni vidijo avto, ki se približuje. Poleg tega ne zna dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj: otroci nikakor ne znajo predvideti, kako hitro bo voznik pripeljal do njih. Pri tem tudi ne vedo natančno, iz katere strani slišijo vozilo. Zavedati se moramo, da otrok ne bo znal uporabiti pravil in pravilnega ravnanja v prometu brez neposredne vaje v prometu.

33 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 23 5 MEDNARODNI PROJEKT ZA SPODBUJANJE UPORABE OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV IN VARNOSTNIH PASOV Zaščita otroka v avtu je eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje varnosti. Tako so pred leti skupaj z ostalimi sodelujočimi državami pripravili skupen preventivni projekt (EUCHIRES European public awareness campaign on the use of seat belts and child restraints systems), ki ga je finančno podprla tudi Evropska unija. Vsebinsko se akcija navezuje tudi na aktivnosti v okviru širše akcije Varnostni pas, ki teče v okviru Nacionalnega programa prometne varnosti pod okriljem Ministrstva za promet. Danes projekt Pasavček vodi in koordinira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. Projekt je prvo leto potekal kot pilotski projekt v 15 slovenskih vrtcih, nato pa se je iz leta v leto število sodelujočih vrtčevskih skupin in šolskih oddelkov prve triade povečevalo. Tako je v lanskem šolskem letu k projektnemu delu v okviru Pasavčka pristopilo preko skupin in oddelkov, kar posledično pomeni, da je bilo v projekt aktivno vključenih več kot otrok in preko strokovnih delavcev. Projekt temelji na pozitivni spodbudi, saj nagrajujemo otroke, ki so aktivni v projektnem delu in so v osebnem avtomobilu pripeti (Projekt Pasavček 2010). Lik pasavca so izbrali, ker ima ta žival v jezikih vseh sodelujočih držav v svojem imenu tudi besedo pas in z besedno igro še poudarja uporabo varnostnega pasu. V okviru projekta Pasavček poteka več aktivnosti, ki se skupaj dopolnjujejo in tako usklajeno dajejo boljše rezultate: Medijska kampanja, ki se dopolnjuje z medijsko akcijo»pripni svoje življenje!«, ki poteka enkrat letno. Projektno delo po vrtcih in šolah, v katerem sodeluje veliko število vzgojiteljev, učiteljev, otrok in njihovih staršev. Številne prireditve in dogodki Pasavček, ki potekajo preko celega leta po šolah, vrtcih, občinah, sejmih, nakupovalnih centrih, drugih prireditvah.

34 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 24 Nadzor nad uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev s strani policije, ki poteka v okviru akcije Varnostni pas. Spremljanje uporabe varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev z objektivnim opazovanjem na različnih vrstah cest po Sloveniji. Ime projekta Pasavček so poimenovali po pasavcu (slika 5.1). Pasavec je južnoameriški sesalec, ki se mu latinsko reče Tolypeutes. Spada med redkozobce, pa tudi med hude zaspance, saj prespi od 18 do 20 ur na dan. Telo ima prekrito z roževinastimi ploščami, ki na glavi oblikujejo ščit, na hrbtu pa prečne pasove. Zaradi teh je dobil svoje ime. Živi v rovih, ki si jih izkoplje sam, njegova hrana pa so v glavnem žuželke. Kadar se počuti ogroženega, se zvije v klobčič oziroma kroglico in se tako zaščiti. Slika 5.1: Pasavec 6 Živega pasavčka si lahko ogledate tudi v dunajskem živalskem vrtu, kjer so ga dobili v letu 2008 kot mladička in je sedaj najbrž že zelo zrasel. Kot zanimivost poglejmo, kako pravijo pasavcu v drugih evropskih državah: v Belgiji mu rečejo Tatouceinture, v Španiju so dali pasavčku ime Gabi, na Češkem je pasovec Eli, 6 Vir: all.jpg/view.html

35 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 25 nizozemski je Gordeldier, na Portugalskem ga kličejo Mascote Klic, v Avstriji Gordy Gurteltier, v Italiji L'Armadillo, na Poljskem Pancernik, v Nemčiji Gordon das Gurteltier, v Latviji Brunnesis po imenu Robis ter v Luksmeburgu Jim. 5.1 Osnovni nameni in glavni cilji projekta Uporaba varnostnih pasov je eden od elementov tako imenovanega zlatega trikotnika prometne varnosti (hitrost, alkohol, varnostni pas), saj bistveno prispeva k zmanjšanju posledic ob morebitnem trku. Uporaba pasov med vozniki in potniki na prednjih sedežih v vozilu se je v zadnjih 15 letih bistveno izboljšala, slabše pa je stanje med potniki na zadnjih sedežih in pri uporabi otroških varnostnih sedežev, čeprav so se možnosti za njihovo uporabo bistveno izboljšale. Osnovni namen projekta Pasavček je povečati pozornost vzgojiteljev, otrok in njihovih staršev na pravilno uporabo varnostnih pasov ter otroških varnostnih sedežev med vožnjo. Glavni cilji projekta Pasavček: spoznavanje lika Pasavček, spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo, spodbujanje staršev k opazovanju in spremljanju vedenja njihovih otrok v prometu, pridobivanje veščin, povezanih s prometno varnostjo otroka kot pešca in kolesarja.

36 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Letni operativni načrt izvajanja projekta Potrebno bi bilo projekt vsebinsko razširiti na opozarjanje odraslih glede uporabe varnostnih pasov, tako da bi otroci posredovali svoja sporočila in opozorila odraslim (staršem, starim staršem in drugim odraslim, s katerimi se vozijo) ali širše v svojem okolju (na ravni šolskega okoliša, drugim oddelkom, v občini). Otroci bi tako skrbeli, ne samo da so sami ustrezno pripeti v otroškem sedežu, ampak da so tudi vsi drugi v avtomobilu ustrezno pripeti z varnostnimi pasovi. Projekti naj bi nastajali v obdobju od novembra do aprila. Časovni potek projektnega dela: Oktober prejem gradiv Pasavček za vse otroke v starosti 4 9 let ter prijava k sodelovanju v projektu. November načrtovanje posameznih projektov s strani vzgojiteljev in učiteljev z vključevanjem otrok, staršev, kolegov, uvodno izobraževanje za izvajanje projekta (neobvezno). December april izvajanje projektnih aktivnosti, sodelovanje z različnimi institucijami, starši, občinskimi SPV, dogodki Pasavček, demo sedeži Pasavček. Do 18. Aprila rok za oddajo končnega poročila o izvedenih aktivnostih in evalvacija projekta. 17. do 30. maj dodatne aktivnosti v projektih kot podpora akciji Varnostni pas pripni svoje življenje!, spremljanje pripetosti s strani otrok. Maj, junij pregled končnih poročil in izbor, nagrade in priznanja za sodelujoče otroke ter potrdila o sodelovanju za učitelje in vzgojitelje. 5.3 Potek projektnega dela v vrtcih Vsako leto se na izbranih vrtcih in osnovnih šolah izpelje poglobljeno projektno delo. Cilj tega dela projekta je, da vzgojiteljice in učiteljice pridobljena znanja o otroških varnostnih sedežih in njihovi ustrezni uporabi prenesejo na otroke in starše. Delo poteka projektno, kar pomeni, da so v pripravo in izvedbo vključeni tako otroci in njihovi starši, vzgojiteljice in učiteljice pa bodo delo koordinirale oz. vodile k zastavljenemu cilju. Osrednjo temo

37 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 27 projekta predstavljajo otroški sedeži, njihove značilnosti in varna uporaba. Vzgojiteljice in učiteljice vključijo tudi sorodne teme s področja prometne varnosti otrok. Vsi vrtci in šole imajo v času izvajanja projekta na razpolago avtomobilske klopi z otroškimi varnostnimi sedeži, s katerimi lahko otroci vadijo pripenjanje. Ob tem lahko spoznavajo različnost sedežev glede na velikost in težo otroka. Prav tako lahko preizkusijo posebne tehtnice, ki so namenjene prikazu naletne teže otrok oz. odraslih pri hitrostih 30, 50 in 90 km/h. V času izvajanja projekta imajo na razpolago vsa gradiva. 5.4 Ocenjevanje uspešnosti projekta Evalvacija projekta se izvaja na različnih ravneh, od evalvacije medijske kampanje preko javnega mnenja, izvajanja projektnega dela pri učiteljih/vzgojiteljih, otrocih in njihovih starših, do opazovanja dejanske uporabe varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev. Na splošno lahko ocenjujemo, da je projekt Pasavček zelo uspešen, kar kažejo tudi dosedanji podatki evalvacije tako s strani uspešnosti projektnega dela po šolah in vrtcih kot evalvacija medijske kampanje in rezultati opazovanja pripetosti otrok v otroških varnostnih sedežih, ki se iz leta v leto povečujejo. Evalvacija projekta je opravljena vsako leto za različne aktivnosti, ki so se znotraj projekta izvajale (Rezultati projektnega dela 2011). Tako se izvaja evalvacija: Medijske kampanje z javnomnenjsko telefonsko anketo na vzorcu predstavnikov širše javnosti. Evalvacija projektnega dela po šolah in vrtcih z evalvacijo uvodnega izobraževalnega seminarja za učitelje, evalvacijo izvajanja projektnega dela s strani učiteljev/vzgojiteljev, otrok in njihovih staršev. Spremljanje uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov z opazovanjem po sistematični metodologiji, ki upošteva funkcijo vožnje, vrste cest, čas vožnje, različne kraje, pozicijo v avtomobilu itd. Glede izvajanja projektnega dela v vrtcih in osnovnih šolah število sodelujočih skupin/oddelkov ter tudi otrok narašča, kar prikazuje tabela 6.1:

38 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 28 Tabela 5.1: Pregled števila sodelujočih oddelkov/skupin, otrok in strokovnih delavcev v okviru projekta Pasavček 7. Šolsko leto Število sodelujočih skupin/oddelkov ob prijavi Število sodelujočih skupin/oddelkov do konca Število sodelujočih učiteljev/vzgojiteljev (vodje projektov) Število sodelujočih otrok 2005/ / / / /10 SKUPAJ Cca Vir:

39 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 29 6 VARNA VOŽNJA OTROK Vožnji otrok v avtomobilu je potrebno posvečati zelo veliko pozornosti. Voziti je potrebno čim bolj tekoče, brez naglih zaviranj ali pospeševanj. Tako se bo otrok bolje počutil in bo lažje prenašal vožnjo. Varnostni sedež je potrebno namestiti tako, da bo otrok sedel ali ležal kar najbolj udobno. Priporočljivo je, da so vrata ob otrokovem sedežu zaprta tako, da jih ni možno odpreti z notranje strani. Večina avtomobilov ima vgrajeno tovrstno zaporo. Pri dolgih potovanjih se je potrebno večkrat ustaviti za počitek. Že pred odhodom na pot je potrebno predvideti dovolj postankov, da bodo otroci lažje prenesli vožnjo. Če bo otrok med vožnjo vseskozi gledal le skozi okno, se bo hitro začel dolgočasiti (priporočljiva je kakšna zaposlitev, da jim čas hitreje mine). Ob možnosti naj otroci ne bodo sami na zadnjih sedežih. Igra v dvoje je bolj zanimiva in čas hitreje mine, prav tako pa lahko sopotnik zadaj preprosto pobere igrače, ki padejo otroku s sedeža. Če je vašemu otroku rado slabo, ga je potrebno zaposliti z igrami, ki usmerijo njegovo pozornost na zunanjost avtomobila: štetje znakov, avtomobilov, opazovanje pokrajine in podobno. Avtomobil je potrebno vedno ustaviti tako, da otrok iz avtomobila izstopi na površino za pešce in ne na cesto. Ko otrok zraste do 150 cm, mu ni treba več uporabljati varnostnega sedeža, temveč lahko sedi na običajnem sedežu in uporablja tritočkovni varnostni pas v avtomobilu. Seveda tudi tu velja, da mora zgornji del pasu potekati prek otrokovega ramena, da morajo biti pasovi poravnani in tesno ob telesu, predvsem pa, da si je treba pas pripeti med vsako vožnjo. 6.1 Otroški varnostni sedeži Od voznikov je odvisno, kako varno se bo vozil otrok. Dobra rešitev je namestitev otroškega varnostnega sedeža, ki mora biti v avto pritrjen čvrsto in natančno po navodilih izdelovalca. Otrok mora biti v njem pripet, pas pa ustrezno zategnjen, da otrokovo telo ob morebitnem trku ne zaniha preveč. Odločitev za namestitev otroškega varnostnega sedeža

40 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 30 v avto je prvi korak. Poleg tega je glede na starost otroka treba izbrati ustrezen in kakovosten sedež. Pomembno je, katere sedeže priporoča proizvajalec avtomobila, saj se vse vrste otroških sedežev ne dajo dobro pritrditi v vsak avto. Pred nakupom se splača preveriti, kako so posamezni sedeži ocenjeni na testih. Običajno na testih ocenjujejo kakovostnejše in dražje sedeže, zato je potrebno posvetiti večjo pozornost sedežem, ki jih ni mogoče najti v nobenem testu. Pri uporabi otroških sedežev si je potrebno prizadevati, da bi bil sedež čim boljši. V primerjavi s ceno avtomobila in stroški za njegovo uporabo je otroški sedež bistveno cenejši. Vsekakor je bolje, da je otrok pravilno pripet tudi v malo slabšem sedežu, kot pa da ni pripet (Demšar 2009) Skupine otroških varnostnih sedežev Sedeži so razvrščeni v štiri skupine, pri čemer je začetna skupina razdeljena še na dve podskupini (slika 6.1 slika 6.3). Skupine sedežev (Markl 2009): Skupina 0 za do 10 kg težke otroke oziroma za otroke do enega leta starosti, Skupina 0+ za do 13 kg težke otroke oziroma do leto in pol stare otroke, Slika 6.1: Otroški varnostni sedeži skupine 0+ Skupina I za od 9 do 18 kg težke otroke oziroma od enega do štirih let stare otroke, Slika 6.2: Otroški varnostni sedeži skupine I

41 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 31 Skupina II za od 15 do 25 kg težke otroke oziroma od tri do šest let stare otroke, Skupina III za od 25 do 36 kg težke otroke oziroma od šest do dvanajst let stare otroke. Slika 6.3: Otroški varnostni sedeži skupine II in III ISOFIX (Pritrdilna povezava med avtomobilsko karoserijo in otroškim varnostnim sedežem, kjer ni potrebno dodatno pritrjevanje otroškega varnostnega avtosedeža s 3- točkovnim varnostnim pasom.) Isofix sistem pritrditve sedeža v avto imajo samo sedeži skupin O+ in I (torej do 18 kg otrokove teže). Večina novejših modelov avtomobilov je že opremljena s pritrditvenimi točkami za varno pritrditev otroškega varnostnega sedeža isofix. Gre za standardiziran sistem pritrditve, ki omogoča, da se otroški sedež hitro, zelo trdno in predvsem brez napak namesti v avto. Otroški varnostni sedež ima posebna vodila (na sliki 6.4), v karoseriji avtomobila pa so posebne zaponke, v katere se potisne sedež. Sedež isofix namestimo v nekaj sekundah in ni nevarnosti, da v avtu ne bi bil pravilno pritrjen. Pomembna prednost je, da se pri sedežih isofix zmanjšujejo sile, ki ob morebitnem trku delujejo na otroka. Tudi pri sedežih z isofix sistemom pritrjevanja velja, da se je treba natančno pozanimati, katere sedeže je mogoče dobro pritrditi v posamezen model avtomobila, saj so nekateri sedeži še dodatno prilagojeni za določen model avtomobila.

42 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 32 Slika 6.4: Isofix sistem pritrditve sedeža v avtomobilu Pri avtosedežih skupine II in III pa se pritrdilne točke isofix uporabljajo le za trdnejšo namestitev sedeža, kar je predvsem pomembno v primeru stranskega trka oziroma, ko otroka ni v sedežu. Otrok pa mora biti za svojo varnost obvezno pripet s 3-točkovnim varnostnim pasom v avtomobilu. V čem je prednost isofixa? Pri pritrditvah varnostnih sedežev v avto z varnostnimi pasovi se največkrat pojavlja, da je več kot 60 % varnostnih sedežev napačno ali slabo pritrjenih, s pritrditvijo s sistemom isofix pa se ta odstotek zmanjša na manj kot 5 % Nepravilnosti oziroma napake ob uporabi V ospredju sta dve najpogostejši napaki, pri katerih ni zagotovljena primerna varnost otroka v vozilu, in sicer: 1) Napačno pritrjen sedež: sedež za dojenčka je obrnjen narobe, da otrok gleda v smer vožnje, postavljen je na prednji sedež v avtomobilu, varnostni meh pa ni izključen; sedež ni pravilno pripet z avtomobilskim varnostnim pasom, še zlasti nevarno pa je, da bi ga pritrdili s trakovi ali vrvicami; sedež je slabo pritrjen in ne daje stabilne opore vožnja v takšnem sedežu je za otroka neprijetna;

43 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 33 avtosedež mora biti pritrjen v avto v skladu z navodili proizvajalca sedeža in avtomobila. 2) Nepravilno uporabljen zadrževalni sistem (varnostni pas): trakovi varnostnega pasu so zaviti in premalo zategnjeni; varnostni pas ne poteka pravilno, npr. Pri jahaču pod rogljema; otrok sploh ni pripet v otroškem varnostnem sedežu. Slika 6.5: Nepravilnosti uporabe varnostnega pasa 8 Če je sedež napačno pritrjen, če otroka vanj niste pravilno namestili in dovolj močno pripeli ali če ste sedež namestili tja, kjer se bo ob trku sprožila varnostna blazina, tvegate nepredvidljive posledice in poškodbe otroka. Varnostni sedež v tem primeru ne opravi svoje naloge Testiranje otroških varnostnih sedežev Testiranje sedežev poteka v več stopnjah. Primer testa otroških varnostnih sedežev na AMZS: Test opravijo na tak način, da vsak sedež preskusijo tako s čelnimi trki kot bočnimi trki ob pomoči preskusnih lutk pa ne enkrat, temveč vsak sedež opravi toliko tako čelnih kot bočnih trkov, za kolikor starostnih skupin je homologiran. Hitrost avta je pri čelnem trku 64 km/h, pri bočnem trku pa 50 km/h. Na temelju podatkov o obremenitvah 8 Vir:

44 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 34 preskusnih lutk in analizi počasnih video posnetkov ugotovijo varnostno oceno za vsak sedež (AMZS 2011). 6.2 Red je vedno pas pripet Varnostni pasovi bistveno zmanjšujejo možnost resne poškodbe ali smrti. Njihova učinkovitost je večja pri preprečevanju smrtnih izidov kot resnih telesnih poškodb. To je zato, ker so prometne nesreče s smrtnim izidom tesno povezane s poškodbami glave in notranjimi poškodbami trupa, varnostni pasovi pa preprečujejo v glavnem tovrstne poškodbe. Učinek varnostnih pasov je deloma odvisen od hitrosti pri trčenju. Učinki so večji pri nižjih hitrostih. Zaradi tega je prav tako pomembno, da se s pasom pripnemo tudi med vožnjo po mestnih cestah. Učinek otroških varnostnih sedežev je celo večji kot učinek varnostnih pasov. Nekaj pravil o pravilni uporabi varnostnih pasov v avtomobilu: Preden zaženete motor, se pripnite z varnostnim pasom. Višina gornjega prijemališča varnostnega pasu mora biti prilagojena telesni višini zgornji del varnostnega pasu mora teči čez sredino rame. Ne sme zdrsniti z rame, niti ne sme biti preblizu vratu. Spodnji del pasu, ki poteka preko bokov, naj bo nameščen čim nižje in naj bo primerno zategnjen. Pas naj bo poravnan in ne zvit. V avtomobilu je pomembno, da so pripeti vsi potniki (tako na prednjih kot tudi zadnjih sedežih). Otroci naj bodo zavarovani v posebnih varnostnih sedežih. Nepripeti potniki na zadnjih sedežih ogrožajo poleg sebe tudi voznika in potnika na prednjem sedežu. Uporaba varnostnih pasov je obvezna tudi v vseh drugih vozilih na vseh sedežih, kjer so pasovi vgrajeni. Pomemben je občasni pregled varnostnih pasov, če niso morda narezani, preščipnjeni ali dotrajani. Če je bilo vozilo resneje poškodovano v prometni

45 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 35 nesreči, je nujno potrebno zamenjati celoten sistem varnostnih pasov, četudi poškodbe niso vidne. Posebne zaponke, ki naj bi zagotavljale večje udobje, so nevarne, ker onemogočajo samodejno zategovanje pasu, zato varnostni pas ob trku ne opravi svoje funkcije. Sedež in vzglavnik morata biti pravilno nameščena. Vzglavnik naj bo nastavljen tako, da je zgornji rob vzglavnika poravnan z vrhom glave. Tudi med nosečnostjo je potrebno, da bodoče mamice uporabljajo varnostni pas, saj tako najbolj učinkovito zaščitijo še nerojenega otroka pred poškodbami pri morebitnem trku. 6.3 Varnostni pas pripni svoje življenje! Varnostni pas je najučinkovitejša naprava za zaščito potnikov v osebnih in lahkih dostavnih vozilih v primeru prometne nesreče. Uvajanje varnostnih pasov v vozila predstavlja v vseh letih obstoja avtomobilske industrije doslej največji korak k izboljšanju pasivne varnosti potnikov med trčenjem. Manjša stopnja privezanosti ob trčenju nedvomno pomeni večjo verjetnost nastanka hudih telesnih poškodb ali smrti (Valič 2009). Uporaba varnostnih pasov zmanjša število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah za najmanj 40 odstotkov. V EU-ju so izračunali, da bi ob večji uporabi pasov na leto preživelo ljudi. Povprečna odrasla oseba s telesno težo 70 kg udari ob trku pri 30 km/h z naletno težo več kot pol tone. Naletna teža se pri hitrosti 50 km/h poveča že na 1,8 tone, pri 90 km/h pa je že kar 5,5 ton. Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa le do hitrosti 7 km/h. Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 m globoko. Pri večji hitrosti pa ta sila skokovito narašča. Prav tako je pomembna informacija, da je delež pripetosti z varnostnimi pasovi na avtocestah bistveno višji kot na lokalnih cestah in ulicah v naseljih. To je verjetno posledica tega, da ljudje podcenjujemo ogroženost na vsakodnevnih vožnjah v poznanem okolju, pri relativno nizkih hitrostih in na kratkih razdaljah. Vendar so takšne predpostavke napačne, saj je statistično dokazano, da se večina nesreč pripeti v bližini doma oz

46 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 36 km od bivališča posameznika, torej ravno v "domačem okolju", kjer se počutimo najbolj varne. Pripetost odraslih na zadnjih sedežih v avtomobilu pa je še vedno zelo nizka le 30 -odstotna. Zavedati se je potrebno, da so sile ob trku enake za prednje in zadnje sedeže, kar pomeni, da so naletne teže enake in nepripeti potnik na zadnjem sedežu lahko poleg sebe poškoduje tudi spredaj sedečo osebo, saj se z veliko težo zaleti vanjo. Zato je odgovornost voznikov, da vedno preverijo, ali so vsi potniki v avtomobilu pripeti in ustrezno zavarovani z varnostnim pasom ali otroškim sedežem. Po podatkih iz analize stanja na tem področju so ključne ugotovitve naslednje: v letu 2010 je v prometnih nesrečah umrlo 14 voznikov osebnih avtomobilov, ki med vožnjo niso uporabljali varnostnega pasu; med vožnjo je varnostni pas uporabljalo 91,6 % voznikov (moški v povprečju 90,2 % in ženske 94,9 %) in 92,9 % potnikov na sprednjih sedežih (moški v povprečju 87,1 %, ženske 96,1 %, otroci nad 12 let 93,3 % in otroci do 12 let 84,7 %); na zadnjih sedežih v osebnih avtomobilih je varnostni pas uporabljalo 69,1 % potnikov (69,8 % starejši otroci in 91,7 % mlajši otroci). Na podlagi statističnih podatkov je v letu 2010 (tabela 7.1) na slovenskih cestah umrlo 38 voznikov osebnih avtomobilov, pri katerih je bilo možno ugotoviti ali so uporabljali varnostni pas ali ne. Tabela 6.1: Pregled statistični podatkov o uporabi varnostnih pasov med vozniki osebnih avtomobilov, udeleženih v prometni nesreči v letu 2010 varnostni pas Mrtvi Huje tel. poškodbe Lažje tel. poškodbe vozniki OA uporabljal ni uporabljal Skupaj % uporabe 54,3 63,2 81,7 89,7 97,3 97,3 V letu 2010 je na slovenskih cestah umrlo 14 (21) voznikov osebnih avtomobilov, pri katerih je bilo mogoče ugotoviti, da varnostnega pasu v času nesreče niso uporabljali. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2009 je bila stopnja uporabe varnostnih pasov pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov za 9 % veča, pri hudo telesno poškodovanih za 8 % večja. Pri lahko telesno poškodovanih je stopnja ostala enaka. Sistematično opazovanje

47 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 37 uporabe varnostnega pasu leta 2010 je zajelo vozil, od tega osebnih avtomobilov, in je potekalo v večjih urbanih središčih ter manjših krajih (Marinko 2011). Tabela 6.2: Pripetost glede na spol, starost in sedež (pripeti v %) v letu Sedež Voznik Spredaj Zadaj desno Zadaj sredina Zadaj levo Spol M Ž M Ž 12 let 12 let + - M Ž 12 let 12 let + - M Ž 12 let 12 let + - M Ž 12 let 12 let ,8 87,7 78,2 89,0 77,5 71,6 33,4 47,5 58,3 75,6 21,1 32,8 39,1 48,5 30,7 44,8 54,3 78, ,4 93,1 81,1 93,7 85,3 68,5 43,4 62,8 70,9 77,5 35,1 46,8 52,7 49,3 42,1 56,6 67,8 74, ,1 94,9 87,1 95,4 88,7 77,8 48,8 63,4 70,8 91,0 34,4 46,2 50,4 64,8 53,1 63,8 68,8 88, ,2 94,9 87,1 96,1 93,3 84,7 51,2 61,5 75,8 93,9 34,3 44,3 49,3 76,7 48,1 63,2 68,5 93,1 Iz tabele 7.2 lahko razberemo, da je stopnja pripetosti z varnostnim pasom v letu 2010 pri ženskah večja kot pri moških, ne glede na sedež, ki ga vozniki ali sopotniki v osebnem avtomobilu zasedajo. Ugotovitev raziskovanj kaže, da so voznice bolj pogosto pripete z varnostnim pasom (94,6 %), enako kot v lanskem letu, medtem ko se v povprečju pripenja le 90,2 % voznikov. Uporaba varnostnih pasov na sprednjih sedežih je v povprečju višja kot na zadnjih sedežih. V primerjavi s stopnjo pripetosti voznikov/voznic so deleži pripetih sopotnikov na sprednjem sedežu nižji, razen kadar so sopotnice ženskega spola, medtem ko uporaba varnostnih pasov na zadnjih sedežih v povprečju precej zaostaja. Prav tako je iz tabele 2 razvidno, da otroke na zadnjih sedežih v osebnem avtomobilu pripenjajo bistveno bolj, kot se na enakih položajih pripenjajo odrasli. Delež pripetih otrok na zadnjih sedežih je večji pri otrocih, ki so mlajši od 12 let, kot pri starejših otrocih. Podatek o deležu pripetih mlajših otrok oz. uporabi otroških varnostnih sedežev na sprednjem sedežu v vozilu, ki je 84,7 % (sicer več kot v lanskem letu 77,8 -odstotni), ni v skladu s pričakovanji, saj je nižji od deleža pripetih starejših otrok na isti poziciji v osebnem avtomobilu kakor tudi nižji od deleža pripetih odraslih. Ugotovitve so bile enake tudi v letu 9 Vir:

48 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Primerjava podatkov med leti 2007, 2008, 2009 in 2010 pokaže, da pripetost voznikov ne glede na spol v obravnavanem obdobju narašča ali ostaja enaka, prav tako udeleženih sopotnikov na sprednjem sedežu. Na zadnjih sedežih osebnega avtomobila je opaziti izrazito povečanje deleža pripetih mlajših otrok (do 12 let). Ker se je pri drugih skupinah (vozniki in odrasli sopotniki v osebnem avtomobilu) odstotek pripetih med leti 2008 in 2009 spremenil v manjšem razponu (do 8,3 odstotne točke), lahko domnevamo, da je več pripetih otrok rezultat uspešne medijske kampanje, projektnega dela v vrtcih in šolah ter skupne akcije s policijo, ki je izvajala preventivne kontrole. Delež pripetih otrok se je v primerjavi z letom 2008 pri starejših otrocih povečal le na položaju sopotnika na sprednjem sedežu ter zadaj desno, medtem ko se je na ostalih položajih na zadnjih sedežih v osebnem avtomobilu zmanjšal.

49 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 39 7 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OKOLJA Občina Makole je nastala marca 2006 z izločitvijo iz občine Slovenska Bistrica. Ima slabih 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med statističnima regijama Podravje in Celje. Meji z občinami Poljčane, Slovenska Bistrica, Rogaška Slatina in Majšperk. Makole so bile prvič kot vas omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice trga. Kulturni znamenitosti v naselju sta cerkev sv. Andreja in poznogotska cerkev sv. Lenarta. Skozi naselje teče Jelovški potok, ki se nedaleč stran izliva v Dravinjo. Včasih so Makole imele rudnik črnega premoga v Šegi, tovarno opeke na Remontu, žago na Dravinji, kovačijo, mline na vodo za mletje moke, v kraju pa je bilo tudi mnogo malih obrtnikov (čevljarjev, tesarjev, lončarjev ). Danes so Makole turistično zanimiva občina z velikimi možnostmi razvoja in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: dvorec Štatenberg, številni vodni izviri, kraške jame, prelepi vinogradi Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost. Za možnost trženja v turizmu obstajajo še lovski in ribiški turizem, konjeništvo ter mnoge dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Danes Občina Makole, tako po površini kot po številu prebivalcev, sodi med manjše slovenske in tudi podravske občine. Po površini je na 157. mestu, po številu prebivalcev pa na 182. mestu od skupaj 210 občin v Sloveniji. Je redko naseljena občina. Gostota poseljenosti v občini je krepko pod slovenskim povprečjem (100,6 prebivalcev/ ) in znaša 57,05 prebivalcev/. Statistični podatki za občino Makole: površina občine: 36,9, število prebivalcev: 2.102, število gospodinjstev: 670.

50 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 40 V skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja delovanje lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji, tvorijo občinsko organizacijsko strukturo naslednji organi: župan Alojz Gorčenko, podžupan, občinski svet, odbori komisije in sveti, nadzorni odbor, občinska uprava. V centru Makol stoji montažni vrtec. Prostori vrtca so barvno usklajeni in sodobno opremljeni. Vrtec obkroža lepo, z veliko zelenja zasajeno in opremljeno igrišče z napeljano pitno vodo in leseno hišico, ki nudi otroku možnost umika v zasebnost. V gasilskem domu, neposredno ob vrtcu, je v igralnico preurejen prostor, ki je primeren za otroke drugega starostnega obdobja. Vrtec Krtek Makole je ena izmed enot Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Na sliki 7.1 je prikazana simbolična zastavica Vrtca Krtek Makole. Slika 7.1: Zastavica Vrtca Krtek Makole 10 Razlaga zastave: Na sredi vasi makolski vrtec stoji. Obdaja ga lepa narava in reka Dravinja, ki je vsak dan bolj plava. Boč so že skoraj vsi osvojili in planinske knjižice dobili. Včasih so v Makolah premog kopali, zdaj smo tu le še krtki ostali. 10 Vir:

51 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 41 Ker ima vrtec v Makolah v matični zgradbi premalo prostora, so se kot rešitelji izkazali gasilci. Le da so tokrat pogasili problem. Njihovim»krtkom«so odstopili ter celo zelo lično in ustrezno uredili prostore. Na njih so poleg vzgojiteljic tudi malčki zelo ponosni. Na sliki 7.2 je prikazan gasilski dom, od katerega nekatere prostore uporabljajo otroci. Slika 7.2: Gasilski dom s prostori v namene vrtca Oddelek starostne skupine otrok spada v drugo starostno obdobje (4 6 let). V skupini je 21 otrok, od tega 11 dečkov in 10 deklic. Zaradi pomanjkanja prostora se ta skupina otrok nahaja v prostorih gasilskega doma. Vzgojiteljica Katja Kovačič in pomočnica vzgojiteljice Irena Kamenšek sta se tako kot lansko leto tudi letos odločili za sodelovanje v projektu Pasavček, ki sedaj v Makolah poteka že tretje leto. Obe namreč dajeta velik poudarek na varnosti otrok v prometu in se zavedata, kako pomembno je varnost poudarjati v obdobju predšolskega otroka.

52 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 42 8 PROMETNO-VARNOSTNI NAČRT VRTCA IN ŠOLE V OBČINI MAKOLE Varna šolska pot je eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu. Dokler tega še ne zmorejo, jih morajo odrasli spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh. Lokalne skupnosti, šole, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugi strokovni organi in organizacije pa morajo poskrbeti za zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje otrok (varne prometne površine, izvajanje prometne vzgoje in drugih preventivnih dejavnosti, vzgojne akcije in pomoč pri prečkanju cest na najnevarnejših mestih na šolskih poteh). Vsaka šola oziroma vrtec mora imeti izdelan načrt varnih šolskih poti, s katerim učitelji seznanijo starše in otroke ob začetku šolskega leta ter jih opozorijo na najpogostejša nepravilna vedenja in nevarnosti na šolskih poteh. Načrt varnih šolskih poti vsebuje opis posameznega nevarnega mesta ter ustrezno ravnanje otrok in ostalih udeležencev v prometu. Načrt varnih šolskih poti mora viseti na vidnem mestu na šoli oziroma vrtcu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vsako leto pozove občine in občinske svete ter šole, da še pred začetkom pouka pregledajo šolske poti, prometno situacijo v njihovem kraju ter na podlagi ugotovitev izpeljejo vse potrebno za večjo varnost otrok. Največkrat je potrebna postavitev oziroma obnova prometne signalizacije, izvedba različnih tehničnih ukrepov za umirjanje prometa, odstranjevanje ovir za dobro preglednost v križiščih ali pred prehodi za pešce ter izvedba drugih tehničnih ukrepov za večjo varnost pešcev. Učitelji skupaj z učenci varne poti prehodijo, razložijo oziroma se z njimi pogovorijo, zakaj so varne, in razložijo njihov pomen. Učence opozorijo na nevarna mesta in na ustrezno vedenje v določeni nevarni situaciji. Z načrtom varnih šolskih poti seznani šola in učitelji tudi starše učencev, da lahko sami dodatno usposobijo otroke za varno vedenje na

53 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 43 poti v šolo. Še posebej to velja za starše prvošolcev in drugošolcev, ki naj s svojimi otroki večkrat prehodijo varno pot od doma do šole še pred začetkom šolskega leta. Za izdelavo načrta varnih šolskih poti potrebujejo različne podatke o gostoti prometa, o nevarnih mestih, kjer so se že zgodile prometne nesreče ali je skoraj prišlo do nesreče, kjer so pogoste kršitve prometnih predpisov, kjer otroci hodijo v šolo itd. Te podatke pridobijo s sodelovanjem: policije, staršev, otrok, prometnih strokovnjakov, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šole. Na podlagi pregleda varnih šolskih poti se ugotovi potreba po večjem nadzoru vedenja otrok v prometu in njihovo zavarovanje na šolskih poteh. Otroci morajo imeti na poti v vrtec ali v prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo.

54 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 44 9 PROJEKTNO DELO PROMETNE VARNOSTI OTROK V VRTCU KRTEK MAKOLE Projektno delo zagotavljanja prometne varnosti otrok v vrtcu temelji na sledečih zastavljenih ciljih: pridobivanje veščin, povezanih s prometno varnostjo (hoja po pločniku, prečkanje ceste, opazovanje in prepoznavanje nevarnih situacij v prometu, upoštevanje prometnih znakov), spodbujanje pravilne uporabe varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev med vožnjo, spoznavanje osnovnih skupin otroških varnostnih sedežev, ozaveščanje staršev o pomenu prometne vzgoje njihovih otrok, spodbujanje staršev k opazovanju in spremljanju vedenja njihovih otrok v prometu. 9.1 Potek projektnega dela Za starše vrtčevskih skupin otrok, zlasti tiste, katerih otroci so prvič vstopili v te skupine, se organizirajo izobraževanja na začetku»šolskega leta«(september oktober). Vsem se omogoči dostop do strokovne literature»prvi koraki v prometu«ter seznani s prometnimi pravili o vožnji otrok v in na vozilih (akcija Pasavček). Za otroke od 4. do 6. leta starosti se organizira izobraževanje in lutkovne predstave, npr.:»to ja, To ne«. Za vzgojitelje in otroke se zagotovijo odsevni brezrokavniki, ki jih nosijo, kadar so v organiziranih skupinah udeleženci v cestnem prometu. Otroci, starši in vzgojiteljice sodelujejo v natečajnih projektih prometne varnosti na državni ali lokalni ravni.

55 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Načrtovane aktivnosti v sklopu Pasavčka Učenci, starši in učitelji vrtca so se tudi v letošnjem šolskem letu vključili v mednarodni projekt PASAVČEK, ki temelji na spodbujanju pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Velikokrat se namreč ne zavedamo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če se vozijo v avtomobilu nepripeti in kar na običajnih sedežih. Cilji projekta: pripraviti in navaditi starše in stare starše, da bodo redno uporabljali varnostne pasove in z zgledom vzgajali otroke, pravilna in redna uporaba varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev, otroci naj se vozijo v ustreznih otroških sedežih, ki so pravilno nameščeni in varni. Namen projekta je: promocija uporabe otroških sedežev in varnostnih sistemov v motornih vozilih; spodbujanje pravilne in redne uporabe otroških varnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu; povečanje osveščenosti staršev s posredovanjem informacij; spodbujanje staršev, da bodo s svojim vzgledom vzgajali otroke. Načrtovane aktivnosti: seznanitev staršev s projektom; predstavitev Pasavčka; prečkanje ceste na prehodu in tam, kjer ga ni, ter obvezna uporaba varnostnih odsevnih brezrokavnikov; hoja v kraju Makole; spoznavanje izvora imena Pasavček pasavec; pogovor o vozilih, prometu, vrstah prometa, Pasavčku, uporabi varnostnih sedežev in pripenjanju v avtomobilu;

56 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 46 opisovanje otrokovih izkušenj v prometu, pripovedovanje; branje in poslušanje zgodbic na temo prometa; ustvarjanje zgodbice na temo: varnostni pas; igra vlog: pripenjanje, obnašanje v prevoznih sredstvih; učenje pesmice Red je vedno pas pripet; izdelava različnih plakatov na temo promet, vrste prometa, Pasavček; risanje vozil, pasavčka; izdelava vozil iz plastenk in zamaškov; izdelava rožnatega avtobusa iz velike kartonske škatle; pripenjanje v otroškem varnostnem sedežu; pravila pešca; obisk policista; ogled filmov, reklam Pasavčka; opazovanje sprememb pripenjanja otrok v daljšem časovnem obdobju; sestavljanje zbirk: cestni, vodni in zračni promet; doživljanje čutil: vid, sluh in otip; spoznavanje prometnih znakov in njihovih oblik; orientacija v prostoru: pojmi levo desno; koledar pripenjanja v avtomobilu; sestavljanke in razrezanke vozil, domine; predstavitev za starše; evalvacija projekta. Vsebine varne vožnje so vključili pri različnih aktivnostih (likovnem oblikovanju, gibanju, petju...), sodelovali pa so s starši, policijo, z občinskim SPV...

57 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Dejavnosti, ki smo jih izvedli v okviru projekta Že od oktobra naprej so v vrtcu potekale aktivnosti v projektu Pasavček. Z učenci so najprej raziskali izvor imena PASAVČEK in odkrili, da izhaja od živali PASAVEC. Telo ima prekrito z roževinastimi ploščami, ki na glavi oblikujejo ščit, na hrbtu pa prečne pasove. Od tod tudi njegovo ime. Žival so prav hitro povezali s simpatično maskoto Pasavčka, ki si želi, da bi se vsi otroci vozili varno. Maskota je navihana, igriva in otroke opozarja ter spodbuja, da so vedno pripeti. Pogovarjali so se o pomenu pasov v avtomobilu. Vsako jutro so zapisovali, kako so prišli v šolo, in v tabelo označili, če so bili v avtu pripeti. Sprva je bilo stanje precej zaskrbljujoče. Otroci so povedali, da so sedeli zadaj zraven starša, včasih v naročju, na sovoznikovem sedežu, na sedežu zadaj, a ne pripasani. Nato pa so se s-časoma rezultati izboljševali. V učilnici so uredili kotiček, ki jih redno spominja na varnost v avtomobilu. Izobesili so gradiva, dopolnjevali pa so ga s svojimi izdelki, ki jih vidimo na sliki 9.1. Slika 9.1: Kotiček z izdelki Otroci in vzgojiteljica so govorili o prometu in varnosti. Spoznavali so varno pot v šolo, jo skupaj prehodili in opazovali nevarne odseke. Učili so se o prometnih znakih, jih izdelali, si jih ogledali v naravni velikosti. Ugotovili so, kaj je red v avtu.»red je vedno pas pripet.«to je obenem tudi slogan akcije Pasavčka, ki je med otroci dobro sprejet. Na sliki 9.2 je predstavljen slogan akcije, ki so ga izdelali otroci skupaj z vzgojiteljicama in ga postavili na zid učilnice.

58 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 48 Slika 9.2: Slogan akcije Pasavčka Naučili so se tudi pesmice RED JE VEDNO PAS PRIPET, ki spremlja otroke dan za dnem.»pasavček JE MOJ PRIJATELJ, Z NJIM JE V AVTU VEDNO VARNO, VOZIT SE JE RES ZABAVNO, ČE VSI VEMO, KAJ JE RED: RED JE VEDNO PAS PRIPET! OČKU REČEM ALI PA MAMI, DA ME S PASOM VARNO SPRAVI, VSI NAJ VEMO, KAJ JE RED: RED JE VEDNO PAS PRIPET!«Na asfalt so risali različne prometne znake, ki so jih spoznavali na sprehodu po vasi, in tiste, ki so jih videli na plakatih, pa so za nas pešce zelo pomembni. Vozili so se s kolesi, skiroji in pri tem uporabljali zaščitno čelado, kot je prikazano na sliki 9.3.

59 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 49 Slika 9.3: Risanje po asfaltu in vožnja s kolesi in skiroji O varnem vedenju v prometu otroke v vrtcu seznanjajo skozi vso šolsko leto s spoznavanjem in pridobivanjem veščin, povezanih s prometno varnostjo (rumena rutica in odsevniki, varna šolska pot, uporaba čelade, prečkanje ceste, hoja ob cestišču, kjer ni pločnika, obnašanje sopotnika v osebnih in javnih prevoznih sredstvih, pripenjanje z varnostnim pasom, vožnja na zadnjem sedežu, prepoznavanje nevarnih situacij v prometu, vožnja s kolesom po javnih površinah, upoštevanje prometnih predpisov ) sta se otrokom s starši pridružila policista, ki sta starše seznanili z zakoni glede varnosti cestnega prometa, predvsem s členi, ki se nanašajo na varnost otrok. Spregovorila sta o pomenu varnostnega sedeža in pasu za otroke, o vrstah varnostnih sedežev in tudi o predpisanih kaznih v primeru neupoštevanja Zakona o varnosti cestnega prometa. Otrokom sta predstavila tudi policijsko opremo, prikazano na sliki 9.4, ki jo potrebujeta med delom. Vzgojiteljici sta starše seznanili, da se bodo vključili v projekt, prav tako pa sta jim predstavili cilje projekta. Predlagali sta jim, naj otroke čim bolj neposredno vključujejo v promet, saj bodo imeli v jeseni, ko bodo učenci brez spremstva prihajali v šolo, manj težav, otroci pa bodo bolj samostojni pri vključevanju v promet.

60 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 50 Slika 9.4: Obisk policistov Učenci so spoznali varno pot v šolo, učili so se varno prečkati cesto, hoditi ob cestišču, kjer ni pločnika. Policist je otroke spodbudil na obvezno nošenje rumene rutice, z njimi je vodil pogovor o vožnji v avtomobilu in pripenjanju. Otroci so bili nad srečanjem s policistom navdušeni. Obljubili so mu, da bodo prometna pravila dosledno upoštevali. Povabili so ga, naj jih obišče tudi spomladi, da pokažejo svojo pripravljenost varnega vključevanja v promet. Pri spoznavanju pravil in utrjevanju pravilnega ravnanja v prometu pa so nam v veliko pomoč razne didaktične prometne igre (ena izmed njih je vidna na sliki 9.5), vaje na igriščih in dvoriščih. Slika 9.5: Didaktična prometna igra za otroke

61 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 51 Z igro, ki otroke pritegne, si utrjujejo pomembne pojme za varno sodelovanje v prometu in oblikujejo miselne zveze, ki mu bodo v pomoč v resničnih prometnih razmerah. Vsem otrokom sta vzgojiteljici razdelili velikega barvnega Pasavčka, šolski koledar Pasavček, obešanko za kljuko s Pasavčkom, nalepko in literaturo za starše. Propagandni material je otrokom omogočil, da so si s pomočjo staršev izdelali Pasavčka, ga namestili na vidno mesto z namenom, da jih bo nenehno spominjal na to, da: RED JE VEDNO PAS PRIPET. Pasavčka so pobarvali, kot je prikazano na sliki 9.6, ga prilepili na karton, ga poljubno razrezali, nato pa ga drug drugemu ponudili, da so ga sestavili. Izrezali so si obesek za na kljuko, na steklo avtomobila pa so si prilepili nalepko. Slika 9.6: Risanje in barvanje maskote Pasavčka Pričetek projekta so začeli s pogovorom o varnostnih sedežih in varnostnih pasovih. Vzgojiteljici sta otroke povprašali, koliko jih sedi v avtu v varnostnem sedežu in koliko od njih je tudi privezanih. Od njih sta tudi želeli izvedeti njihovo razlago, zakaj so privezani. Pogovor je potekal v dveh skupinah, motivacija pa je bil avtomobilski varnostni sedež. Ob koncu pogovora sta ugotovili, da imajo vsi otroci v svojih avtomobilih varnostne sedeže in so pripeti z varnostnim pasom. Redki nimajo varnostnih sedežev v avtomobilih babic, dedkov ipd. V njih so privezani z navadnim varnostnim pasom ali pa sploh niso privezani. Večina pa sedeže prestavlja iz avta v avto. Zanimivi pa so bili odgovori na vprašanje, zakaj smo privezani. Velika večina otrok je odgovorila, da so privezani zaradi policistov, da nas ne kaznujejo, da nas ne kregajo. Kar je za njihovo starost značilen odgovor. Preko vzgojiteljičine demonstracije so ugotovili, kaj se zgodi z otrokom (privezanim v sedežu in neprivezanim), ko avto na hitro ustavi. Tako so otroci prišli do ugotovitve, zakaj se

62 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 52 privežemo ter zakaj policisti preverjajo našo privezanost ter kaznujejo neprivezane. Podrobno so si ogledali tudi varnostni sedež. Vsak od otrok se je lahko vanj privezal, prikazano na sliki 9.7, ter se tako seznanjal s varnostnim sedežem, s pravilnim privezovanjem in namestitvijo v sedež. Varnostni sedež je bil na voljo otrokom še dlje časa. Slika 9.7: Privezovanje otrok v otroške varnostne sedeže Pogovarjali so se tudi, kako se kot udeleženci v prometu obnašajo pešci, ob kateri strani hodimo, kaj je pločnik, kje prečkamo cesto, kateri je obvezni del opreme pešca. Na začetku leta sta imeli odsevni brezrokavnik samo vzgojiteljici. Kasneje so jih dobili še za več otrok. Zato imajo ob krajših sprehodih odsevne brezrokavnike le sprednji, sredinski in zadnji otroci, ob daljših sprehodih pa ga ima eden izmed para. Dobra motivacija oz. spodbuda za večjo uporabo otroških varnostnih sedežev in boljšo pripetost je bilo tudi beleženje na kartončke. Pri tem je bilo nekaj tekmovalnosti, in sicer pozitivne, saj so otroci med seboj primerjali število žigov. Po desetih žigih je vsak otrok prejel tatu Pasavčka. Otroci so to vzeli zelo resno, že naslednji dan je bil odziv staršev na našo dejavnost velik, saj jih je zanimalo, kaj smo storili, da otroci sami v avtomobilu takoj

63 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 53 sedejo v otroški varnostni sedež in pravijo oz. zahtevajo, da jih pripnejo z varnostnim pasom, ob tem pa opozorijo tudi starše, da se morajo pripeti. Na sprehodih so spoznavali prometne znake, ki so v bližini vrtca in jih srečamo na cestah. Opazovali so, kakšne oblike so, barve, kaj je na njih narisano ter kaj pomenijo. Nato so takšne prometne znake izdelovali v vrtcu s pomočjo kartona in barvic in jih razstavili v kotičku, prikazanem na sliki 9.8. Slika 9.8: Kotiček z izdelanimi prometnimi znaki V vrtcu so preverjali tudi pripetost otrok z varnostnim pasom v avtomobilu. Ker so ravno spoznavali obdelavo podatkov, so izdelali razpredelnico z imenom posameznika, kamor so vsakodnevno nalepili nalepko maskote Pasavčka, kadar so bili v avtomobilu pripeti. S tem so otroke spodbudili k rednemu privezovanju. Pripetost vseh prisotnih v avtomobilu pa so preverjali preko kartončkov. Vsi otroci so imeli kartončke v svojem predalčku, v vrtcu so primerno označili v kartonček pripetost. Dva meseca (januar, februar) so otroci označevali svojo pripetost. Ob koncu so pogledali rezultate. Vsi otroci so ves čas preverjanja bili pripeti. Zato so imeli mini podelitev nagrad za pripetost. Dobili so lonček Pasavček za svinčnike in barvni svinčnik z nalepko Pasavčka. Ponosni so sprejeli nagrado. Za vse te številne aktivnosti so seveda uporabljali različne materiale in pripomočke, uporabljeni so bili različni pristopi in metode dela: likovno ustvarjanje, pogovor, branje, poslušanje, delo na terenu Pozitivna lastnost tega projekta je tudi kontinuirano izvajanje (od oktobra do aprila). Za likovne izdelke so se uporabljale voščenke, barvice, flomastri,

64 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 54 vodene barve, kolaž papir. Za risanje po asfaltu krede. Za izdelavo mask pa so uporabili različne vrste odpadnega papirja, blaga in za pripenjanje demo avto sedež. 9.4 Evalvacija učinkov projektnega dela Cilji projekta so bili realizirani. Otroci so pridobili veliko znanja, seznanili so se s posledicami nepripetosti v avtomobilu. Posamezne vsebine iz vidika prometne varnosti so bile zelo koristne za vse udeležence v projektu, predvsem pa se je uspel vpliv preko otrok posredno razširiti tudi na starše in njihovo ravnanje v prometu. Otroci so predvsem pridobili zelo pozitiven odnos do projekta, se naučili sami pripenjati v otroških varnostnih sedežih, spoznali značilnosti nesreč, ki se lahko pripetijo, in predvsem izboljšali svoje ravnanje v prometu kot pešci. Evalvacija projektnega dela v vrtcih daje pozitivne rezultate na strani vzgojiteljev, ki ocenjujejo vsebine kot koristne. Podobno so se pokazale tudi pri starših izboljšano znanja in spretnosti glede otroških sedežev in varnosti otrok, bolj pozitivna so bila stališča do uporabe. Glede na aktivnost so bili pri načrtovanju projektnega dela najbolj aktivni vzgojitelji, nato otroci in starši v manjši meri. Pri izvedbi pa so najbolj aktivni otroci, nato vzgojitelji in nekoliko manj starši.

65 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran OPAZOVANJE PRIPETOSTI IN UPORABE OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV Otroci prihajajo in odhajajo v vrtec in iz njega v spremstvu staršev ali skrbnikov. Za varen prihod in odhod iz vrtca so odgovorni starši. V zadnjih letih se je prometna situacija v neposredni bližini šole in vrtca zelo spremenila. Visoka koncentracija prometa (še posebej ob prometnih konicah) predstavlja veliko nevarnost za šolske otroke, še zlasti za mlajše. Večino mlajših otrok v vrtec vozijo starši z osebnimi avtomobili, kar pomeni, da se pred vrtcem v jutranjem času hkrati pojavlja veliko število osebnih vozil. Opažali smo, da je uporaba varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev v občini Makole zelo majhna. Na podlagi tega smo se odločili to zadevo podrobneje raziskati in na podlagi dobljenih podatkov to tudi analizirati ter predlagati rešitve, ki jih bomo v nadaljevanju predstavili Metoda opazovanja pripetosti V vrtcu so v času projekta preverjali tudi pripetost otrok. To je potekalo na tak način, da so otroci en teden vsakodnevno vrisovali v tabelo svojo vsakodnevno pripetost v otroškem varnostnem sedežu z oranžnim krogcem, če pa med vožnjo niso bili pripeti, pa z rdečim. Tisti, ki hodijo v vrtec peš, so vrisovali krogce glede nošenja rumene rutice in kresničke. Rezultati so pokazali, da so bili vsi v tem času pripeti. Za nagrado so dobili lonček za pisala Pasavčka. Ali je bilo temu tako tudi po tem mesecu, pa smo preverili na podlagi opazovanja, ki smo ga izvedli dva krat v dopoldanskem času ob prihodu otrok in enkrat v popoldanskem času ob odhodu iz vrtca.

66 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Pripetost otrok in staršev oziroma voznikov Preverjanje pripetosti otrok in staršev oziroma voznikov smo opravili tri krat, in sicer prvič od 7.30 do 8.30 pred križiščem za vrtec oziroma gasilski dom. Mesto meritve je prikazano na sliki Meritev 1: Slika 10.1: Mesto opazovanja pripetosti Rezultati prve meritve so pokazali sledeče rezultate, prikazane v tabeli Iz tabele je razvidno, koliko voznikov oziroma otrok je bilo na poti v vrtec na ta dan zavarovanih z varnostnim pasom. Tabela 10.1: Pripetost otrok in voznikov na poti v vrtec avto voznik otrok v avtosedežu 1. ja ja 2. ja ja 3. ne ne 4. ja ja 5. ja ja 6. ne ne 7. ne ja 8. ja ja 9. ja ja 10. ja ja 11. ja ja 12. ne ja 13. ja ne

67 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 57 Opazimo lahko, da je pripetost nekoliko drugačna (slika 10.2) glede na tisto v času preverjanja v vrtcu, kjer je bila sto odstotna. Ta dan je v vrtec prišlo 16 otrok. Trije so prišli peš v spremstvu, ostalih trinajst pa z avtomobili. V avtomobilu smo opazili 10 pripetih otrok v avtosedežih in 3 nepripete, kar predstavlja 77 -odstotno pripetost. Od voznikov pa je bilo 9 pripetih, 4 pa so bili nepripeti, kar predstavlja 69 -odstotno pripetost. Pripetost v odstotkih pa prikazuje slika Slika 10.2: Grafikon prikaza pripetosti otrok in voznikov na poti v vrtec dne Slika 10.3: Pripetost v odstotkih dne Tabela 10.2: Nošenje rumene rutice ob prihodu v vrtec dne otrok z ruto brez rute 1 ne ja 2 ne ja 3 ne ja Trije otroci so prišli v vrtec v spremstvu staršev brez rumene rutice, ki bi jo morali imeti okrog vratu.

68 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 58 Meritev 2: Drugo preverjanje pripetosti smo opravili ne enakem mestu in ob enaki uri. Rezultati so pokazani v tabeli Tabela 10.3: Pripetost otrok in voznikov na poti v vrtec avto voznik otrok v avtosedežu 1 ne ja 2 ja ja 3 ne ne 4 ja ja 5 ja ja 6 ja ja 7 ne ne 8 ja ja 9 ne ja 10 ja ja 11 ja ja 12 ja ja 13 ja ne 14 ja ja 15 ne ne 16 ja ja Ta dan je v vrtec prišlo 19 otrok, od teh se je 16 otrok pripeljalo v avtomobilih, 3 pa so prišli peš v spremstvu. Tudi ta dan vsi otroci niso bili pripeti, in sicer je bilo 12 pripetih, štirje pa ne. Od voznikov je bilo 11 pripetih, 5 pa ne (slika 10.4). V odstotkih je pripetost otrok 75-odstotna, voznikov pa 69-odstotna (slika 10.5). Slika 10.4: Grafikon prikaza pripetosti otrok in voznikov na poti v vrtec dne

69 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 59 Slika 10.5: Pripetost v odstotkih Tabela 10.4: Nošenje rumene rutice na poti v vrtec dne otrok z ruto brez rute 1 ne ja 2 ja ne 3 ne ja Ta dan pa je izmed treh otrok, ki so prišli s spremstvom peš v vrtec, le en nosil rumeno rutico. Meritev 3: Tretji dan opazovanja pa smo opravili v popoldanskem času ob odhodu otrok iz vrtca od dalje smo preverili, kako je s pripenjanjem ob odhodu iz vrtca. To prikazuje tabela Tabela 10.5: Pripetost otrok in voznikov na poti iz vrtca avto voznik otrok v avtosedežu 1 ne ja 2 ja ja 3 ne ja 4 ja ja 5 ja ja 6 ne ja 7 ne ne 8 ja ja 9 ne ja 10 ja ja 11 ja ja

70 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran ja ja 13 ne ja 14 ja ja 15 ne ja 16 ja ja 17 ja ja Od dvajsetih otrok se jih je domov odpeljalo 17, trije pa so šli domov peš v spremstvu. Od sedemnajstih otrok jih je bilo pripetih 16, le en se je odpeljal nepripet. Od voznikov pa se jih ni pripelo kar sedem (slika 10.6). Slika 10.6: Grafikon prikaza pripetosti otrok in voznikov na poti iz vrtca dne Na sliki 10.7, ki prikazuje pripetost otrok in voznikov na poti iz vrtca, je razvidno, da je pripetost otrok 94-odstotna, pripetost voznikov pa 59-odstotna. Slika 10.7: Pripetost v odstotkih na tretji meritvi

71 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 61 Tabela 10.6: Nošenje rumene rutice na poti iz vrtca dne otrok z ruto brez rute 1 ne ja 2 ne ja 3 ne ja Trije otroci so odšli domov peš v spremstvu in brez rutic Analize pripetosti otrok in odraslih Pred začetkom projekta v vrtcu smo opažali, da se otroci vozijo v avtomobilih brez otroških varnostnih sedežev, nepripeti, da stojijo med sedeži in se vozijo celo spredaj, sedaj, po končanem projektu, pa je odziv popolnoma drugačen. Otroci že sami skrbijo za svojo varnost, se sami pripnejo, ko sedejo v avtomobil. Na to jih opozarjajo obešanke Pasavčka, ki jih imajo obešene v avtomobilih. Ugotovili smo, da so nekateri starši veliko bolj pozorni in osveščeni glede pravilne uporabe varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev. Na podlagi raziskav (povprašal starše in vzgojitelje), ki sem jih opravil so razlogi za nepripetost naslednji:»nisem imel časa, ker sem bil pozen«,»saj nimam daleč od doma«,»v tem avtomobilu nimam varnostnega sedeža«,»saj vozim previdno«,»otroci ne povedo po resnici, saj jih na koncu čaka nagrada, če so vedno pripeti«itd. Opazili smo, da je pripetost otrok ob odhodi iz vrtca nekoliko večja kot pri prihodu, saj se večina otrok pripne sama brez pomoči staršev. Zgodaj zjutraj ob prihodu v vrtec pa večina otrok še spi, tako da so za pripenjanje otrok v varnostne sedeže odgovorni predvsem starši sami, zato je po našem mnenju ta odstotek pripetosti nekoliko nižji v primerjavi ob odhodu iz vrtca.

72 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Predlogi za udobno in varno vožnjo otrok ter pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov Kot voznik avtomobila je vedno potrebno voziti previdno, še posebej takrat, ko so v avtomobilu otroci. Voziti je potrebno čim bolj tekoče, brez naglih zaviranj ali pospeševanj. Tako se bo otrok bolje počutil in bo lažje prenašal vožnjo. Varnostni sedež je potrebno namestiti tako, da bo otrok sedel ali ležal kar najbolj udobno. Poskrbeti je potrebno, da bodo vrata ob otrokovem sedežu zaprta tako, da jih ni mogoče odpreti z notranje strani. Pravilna uporaba varnostnega sedeža: Poskrbeti je potrebno, da bo otrok v sedežu udobno sedel. Otroški sedež mora biti dobro pritrjen na sedež avtomobila. Varnostni pas pri otroku mora biti ravno prav pripet, to pomeni ne preveč tesno in ne preveč ohlapno. Pas mora iti čez otrokovo ramo in ne ob vratu. Varnostni pas mora biti speljan pod stranskimi vodili (nasloni za roke). Najbolj pomembno pri vse tem je uvajati otroka že od majhnega, le tako bo doumel pravilnost in smisel varne kulture v vozilu. Tako otroci, ki se že od rojstva vedno vozijo pripeti v ustreznem otroškem sedežu, sploh ne čutijo potrebe, da bi se tej zahtevi upirali. Nekaj problemov se lahko pojavi tudi s starostjo otroka, češ»sedaj sem pa že dovolj velik, da ne rabim več stolčka«. Tej najstarejši skupini so namenjene posebne podloge jahači, otrok pa je pripet z običajnim varnostnim pasom. Predvsem pa je pomembno ravnanje voznikov, da se pred vsako vožnjo pripnejo in na tak način nekako kažejo zgled otrokom in ostalim sovoznikom v avtomobilu.

73 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran PRIMERI, PREDLOGI IN PROBLEMATIKA PROMETNE VARNOSTI V OBČINI MAKOLE Varnost otrok je na prvem mestu, zato je potrebno glede tega narediti prav vse. Potrebno je doseči, da se bodo otroci varno in odgovorno vključevali v promet. Seveda pa tukaj nastopamo v glavni vlogi odrasli, ki moramo otrokom pomagati z našim znanjem. Odrasli so zgled otrokom. Otroke je potrebno že od majhnega naučiti, kako se varno vključiti v promet. Otroci opazujejo, posnemajo in se na podlagi tega tudi učijo. Vsaka prometna situacija, v kateri se otrok znajde, je zanj pomembna učna ura. Potrebno je spodbujanje k opazovanju nas (staršev) in drugih odraslih, vozil ter prometno urejenega okolja. Tako bo otrok počasi, a vztrajno spoznaval promet, pravila in zahteve, jih postopno sprejemal in se po njih tudi ravnal. Tako si pridobiva znanje, izkušnje in razvija spretnosti, sposobnosti in navade. Otroka pred prometom in v prometnih okoliščinah ni dobro strašiti, ampak mu je potrebno pomagati, da ga spoznava v čim bolj varnih okoliščinah in ga postopoma čim bolj razume. Tudi ob otrokovih napačnih ravnanjih ni priporočljivo grajanje in kaznovanje. Povedati in pokazati mu je potrebno, kakšno je pravilno ravnanje in kakšno je napačno ter kakšne bi bile morebitne posledice napačnega ravnanja. Varnost otrok je možno zagotoviti le s skupnim prizadevanjem staršev, šole in vseh organizacij v družbi Primeri opazovanj prometnih pogojev v občini Opažamo, da nekateri starši, ki pripeljejo otroke v vrtec, ustavljajo in parkirajo na neprimernih mestih. To ustvarja nepotrebno gnečo in slabo voljo, še posebej je moteče v zimskih razmerah. Predvsem pa ogroža varnost otrok in ostalih udeležencev na parkirišču. Opažamo tudi, da je v občini veliko prečkanj čez cesto, a premalo prehodov za pešce, nevarnih odsekov, ki niso prometno signalizirani, in premalo talne signalizacije. Na sliki 11.1 je prikazana glavna cesta skozi Makole, po kateri je možen dovoz neposredno do vrtca.

74 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 64 Slika 11.1: Glavna prometna cesta skozi občino Makole Ta cesta je glavna prometna žila v občini, katera vodi od vseh krajev, od koder prihajajo otroci v šolo ali vrtec, po kateri potekajo avtobusne linije, se vozijo občani v svoje službe, po njej poteka šolska pot, je območje umirjenega prometa (slika 11.2), skratka vse se odvija po tej cesti, zato smo jo izbrali kot glavno točko za analizo. Slika 11.2: Območje umirjenega prometa Na to cesto se navezuje tudi stranska cesta (slika 11.3), katero smo izbrali za analizo zaradi tega, ker se po njej vršijo sprehodi otrok v spremstvu vzgojiteljic.

75 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 65 Slika 11.3: Stranska cesta, po kateri se sprehajajo otroci v spremstvu vzgojiteljic Po opazovanju in preučevanju šolskih poti in okoliša vrtca smo prišli do ugotovitev, da se pojavljajo določene nepravilnosti in pomanjkanja v okolici vrtca. V nadaljevanju bomo predstavili določene kritične točke, ki lahko močno vplivajo na varnost in udeležbo otrok v prometu Predlogi za reševanje problematike prometne varnosti v občini 1. Kritična točka Primer prve kritične točke, prikazane na sliki 11.4, smo izbrali za otroke s spremstvom, ki pridejo v vrtec v spremstvu staršev ali skrbnikov. Zeleni znak na sliki predstavlja prihod otroka v spremstvu iz okoliškega bloka, oranžen gibanje po pločniku in beli vhod v vrtec. Slika 11.4: Prikaz prve kritične točke

76 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 66 Ko se približata do glavne ceste, prečkata cesto preko prehoda za pešce pri zeleni puščici, nato nadaljujeta pot po pločniku ob gostilni Lesjak in nato» pozor«, z desne se priključi prometna cesta (slika 11.5), ki je v primerjavi z glavno cesto nekoliko manj prometna, a kljub temu menimo, da bi ob prehodu čez pločnik pri prečkanju ceste morala biti prehod za pešce in tudi ogledalo. Pregled za voznike iz stranske ceste je zelo slab (zakriva ga gostinska terasa) še posebej v mraku, pešca se s težka opazi in kar nekaj krat smo bili skoraj priča nesreči. Vprašati se moramo tudi, kako je pa z otroci, ki niso v spremstvu in prosto tekajo po pločnikih itd. Menimo, da bi se ta prehod moral urediti, kajti tukaj gre za otrokovo in v končni fazi tudi za našo (peščevo) varnost. Slika 11.5: Nepreglednost pri vključevanju na glavno cesto Nato se pot do vrtca nadaljuje po pločniku do belega znaka, kjer pridemo do nove konfliktne točke, prikazane na sliki Ko prispeta do oranžnega znaka, morata do prihoda v vrtec še enkrat prečkati cesto. Tudi na tem mestu, označenim na sliki z rdečim krogom, bi moral po našem mnenju biti prehod za pešce, kajti pločnik, ki vodi do vrtca ali do vhoda v občinski urad in naprej, je na drugi strani te ceste in to cesto oziroma križišče je potrebno prečkati.

77 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran 67 Slika 11.6: Zadnji zavoj do vhoda v vrtec 2. Kritična točka Za drugo kritično točko smo izbrali primer, kadar otroka pripeljejo v vrtec z avtomobilom in avtomobil parkirajo na parkirišču, kateri se nahaja na desni strani slike Ko avtomobil parkirajo, se otrok in starš odpravita v vrtec peš, kjer morata prečkati cesto na označenem mestu z oranžnim znakom. Prideta do ceste, kjer ni prehoda za pešce, in kaj zdaj? Imata dve možnosti. Ali gresta do prehoda, ki sem ga omenil v prvi kritični točki, in tam prečkata cesto, kar predstavlja približno 80 m dlje hoje, ali pa gresta kar tukaj preko, kjer ni prehoda. Večina oziroma vsi izberejo drugo možnost, zato menimo, da bi moral biti tudi tukaj prehod za pešce. Ob možnosti, da je na postajališču še avtobus, pa je vidljivost ob prečkanju ceste še slabša. Slika 11.7: Prikaz druge kritične točke

78 Projektno preventivne akcije in problematika zagotavljanja prometne varnosti otrok v Vrtcu Krtek Makole Stran Kritična točka Kot smo že omenili, so zaradi pomanjkanja prostora v vrtcu otroke premestili v prostore gasilskega doma. Zraven njega so razpoložljiva tri parkirna mesta (slika 11.8), in sicer za stanovalce, v namene vrtca in gasilce. Slika 11.8: Pomanjkanje parkirnega prostora pred vrtcem Ker se večina staršev hoče pripeljati tik do vhoda, nastane pred gasilskim domom gneča. Parkirana mesta so običajno zasedena zaradi stanovalcev, tako da morajo starši parkirati kar pred vrata gasilskega doma na intervencijsko pot (slika 11.9), na kateri ni dovoljeno parkirati, zato menimo, da bi se moralo določiti, kdo točno lahko uporablja tista tri parkirna mesta, kajti za vse tri (stanovalce, uporabnike vrtca in gasilce) je absolutno premalo prostora. Tako bi se na primer določilo, da stanovalci in po možnosti tudi gasilci parkirajo svoja vozila na parkirnih mestih, ki sem jih omenil v prejšnji kritični točki, ali pa obratno. Tako bi bila intervencijska pot sproščena in zmanjšala bi se gneča pred vhodom v vrtec oziroma gasilski dom. Slika 11.9: Parkiranje na intervencijski poti

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko)

(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko) Splošno o projektu ANALIZA ANKET Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 201 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših

Prikaži več

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Pedstavitev igre Prometna kača [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Pedstavitev igre Prometna kača [Združljivostni način] Predstavitev igre PROMETNA KAČA Okolju prijazno in varno v šolo Sebastian Toplak Ljubljana 29.2.2012 Vsebina Mreža Prometna kača Predstavitev mreže Izvedba igre (kampanje) Priprava na igro Izračun šolskega

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

OBČINA GORJE

OBČINA GORJE Številka: Datum: OCENA IZVAJANJA SKUPNEGA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE TOLMIN ZA LETO 2018 Lokalna skupnost je z uveljavitvijo Zakona o občinskem redarstvu (UR. l. RS, št. 139/06 in 9/17,

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

Microsoft Word - Izvedbeni načrt preventivne akcije Alkohol ubija največkrat nedolžne.doc

Microsoft Word - Izvedbeni načrt preventivne akcije Alkohol ubija največkrat nedolžne.doc Vlada Republike Slovenije Ministrstvo za zdravje OBDOBNI NAČRT ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V LETU 2008 "ALKOHOL UBIJA - NAJVEČKRAT NEDOLŽNE" (IZVEDBENI NAČRT PREVENTIVNE AKCIJE) 5. november

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o voznikih

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Povracila-stroskov-julij-2011

Povracila-stroskov-julij-2011 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni

Prikaži več

Slovenska Web

Slovenska Web Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje

Prikaži več

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

Ime predpisa:

Ime predpisa: Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

1. stran od 8 Subscribe Share Past Issues Tra E-časopis Številka 3, februar 2015 Pripravljeni na start! Čez nekaj tednov bo v Sloveniji 33 šol igralo Prometno kačo. Cilj prometne kače je spodbuditi otroke

Prikaži več

untitled

untitled 2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike

Prikaži več

Gornja Radgona Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Lendava Ljutomer Jesenice Velenje Slovenska Bistrica Ptuj Ormož Tolmin Kranj Celje Trbovlje LJUBLJ

Gornja Radgona Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Lendava Ljutomer Jesenice Velenje Slovenska Bistrica Ptuj Ormož Tolmin Kranj Celje Trbovlje LJUBLJ Gornja Radgona Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Lendava Ljutomer Jesenice Velenje Slovenska Ptuj Ormož Tolmin Kranj Celje Trbovlje LJUBLJANA Litija Nova Gorica Idrija Krško Trebnje Novo mesto Postojna

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA

OSNOVNA ŠOLA OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE C.Toneta Tomšiča 5, 4270 Jesenice Tel. 04 5811500, Fax. 04 586 3174 Mail: os-pv.jesenice@guest.arnes.si www.prezihovvoranc.si OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00 in 30/01) R A Z G L A Š A M O D L O K O AVTO TAKSI PREVOZIH Številka:K1053

Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00 in 30/01) R A Z G L A Š A M O D L O K O AVTO TAKSI PREVOZIH Številka:K1053 Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00 in 30/01) R A Z G L A Š A M O D L O K O AVTO TAKSI PREVOZIH Številka:K1053-4/2002 Datum: 13. junija 2003 ŽUPAN Boris Popovič

Prikaži več

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD 1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD Velika večina ljudi si dandanes življenja brez avtomobila ne more predstavljati. Hitro napredujeta tako avtomobilska industrija

Prikaži več

ENV2:

ENV2: . Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik o podeljevanju pohval.doc

Microsoft Word - pravilnik o podeljevanju pohval.doc PRAVILNIK O PODELJEVANJU POHVAL, PRIZNANJ IN NAGRAD UČENCEM NA OŠ III MURSKA SOBOTA Dopolnjen dne: 10. 06. 2011 Ravnateljica: Dominika Sraka Na podlagi 58. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS št. 12/96,

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Sopotnik - MOL - Predstavitev - Razvoj alternativnih goriv

Sopotnik - MOL - Predstavitev - Razvoj alternativnih goriv Dosežki Mestne občine Ljubljana na področju trajnostne mobilnosti Matic Sopotnik Mestna občina Ljubljana Kako zagotoviti polnilno infrastrukturo za alternativna goriva na jedrnem TEN-T omrežju in urbanih

Prikaži več

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310) IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o uskl

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o uskl EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 18.10.2018 COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE

Prikaži več

eko projet in ostali za spletno stran

eko projet in ostali za spletno stran VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 11.12.2013 Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje Pisarna Ljubljana Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

(IZVLEČEK ZA VLAGATELJE)

(IZVLEČEK ZA VLAGATELJE) Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 82 72 F: 01 478 87 54 E: gp.mzp@gov.si Izvleček pravnih podlag zakona in pravilnika, ki vplivajo na uveljavljanje pravic do subvencioniranega prevoza dijakov

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Microsoft Word - poročilo SPV cp MONM 2012_prva stran za OS.doc

Microsoft Word - poročilo SPV cp MONM 2012_prva stran za OS.doc Številka: 371-7/2013/ (2004) Datum: 30.1.2013 OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: Namen: POROČILO O DELU SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 2012

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

31999L0037_001sl

31999L0037_001sl 07/Zv. 4 351 31999L0037 1.6.1999 URADNI LIST EVROPSKIH SKUPNOSTI L 138/57 DIREKTIVA SVETA 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE ob upoštevanju

Prikaži več

Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1

Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 P R A V I L A OBNAŠANJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN DISCIPLINE NA VAROVANEM OBMOČJU TOVARNE TKI HRASTNIK, d.d. na naslovu C. 1. maja 33, Hrastnik. S temi pravili morajo biti seznanjeni in jih upoštevati

Prikaži več

1. JAVNA RAZPRAVA

1. JAVNA RAZPRAVA I V OKVIRU IZDELAVE CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE MESTNE OBČINE KOPER Januar, 2017 1. PEŠAČENJE: Spodbujanje hoje kot pomembnega potovalnega načina. Izboljšanje infrastrukture za pešce. 1A Širitev in izgradnja

Prikaži več

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Poročilo 2015

Poročilo 2015 ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira

Prikaži več

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“ MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen

Prikaži več

Microsoft Word - Zapisnik 1 seje Odbora za druzbene gosp dejav_

Microsoft Word - Zapisnik 1  seje Odbora za druzbene gosp dejav_ Datum: 29. 1. 2015 OBČINA TREBNJE OBČINSKI SVET ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI www.trebnje.si E: obcina.trebnje@trebnje.si Goliev trg 5, 8210 TREBNJE T: 07 348 11 00 ZAPISNIK 1. seje Odbora za družbene,

Prikaži več

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020

ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana   Letni posv 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

5

5 5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika

Prikaži več

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o avtotaksi prevozih, ki obsega: - Odlok o avtotaksi prevozih (Uradni list RS, št. 33/08 z dne ), - Odlo

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o avtotaksi prevozih, ki obsega: - Odlok o avtotaksi prevozih (Uradni list RS, št. 33/08 z dne ), - Odlo Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o avtotaksi prevozih, ki obsega: - Odlok o avtotaksi prevozih (Uradni list RS, št. 33/08 z dne 4. 4. 2008), - Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o avtotaksi prevozih

Prikaži več

Obrazec RZOP

Obrazec RZOP Antona Globočnika C.na Kremenco 2 Tel.: 05 7000 300 Fax.: 05 726 18 10 Matična številka: 5496829000 Davčna številka: SI 44439407 Datum : 2.3.2006 Štev. : 64/3/2006 Štev. zbirke 1. Evidenca o poškodbah

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

ULN Novi predpisi in pravila za pilote ultralahkih letalnih naprav

ULN Novi predpisi in pravila za pilote ultralahkih letalnih naprav ULN Novi predpisi in pravila za pilote ultralahkih letalnih naprav UVOD IN VSEBINA Uvod Po vzoru evropske zakonodaje, ki določa pravila za pridobitev in ohranjanje licenc pilotov zrakoplovov, ki sodijo

Prikaži več

INFORMACIJE MAREC 2017

INFORMACIJE MAREC 2017 INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb

Prikaži več

Ek o P O A L V N I O AZ V E N N IK D MOJE DREVO Dane Katalinič

Ek o P O A L V N I O AZ V E N N IK D MOJE DREVO Dane Katalinič Ek o P O A L V N I O AZ V E N N IK D MOJE DREVO Dane Katalinič VSEBINA Dnevniku na pot 1 Uvod 2 Navodila za uporabo 3 Zapis podatkov 4 Opazovalni zapis o drevesu z risbo, besedo in fotografijo April 5

Prikaži več

AM_Ple_LegReport

AM_Ple_LegReport 22.3.2019 A8-0206/577 577 Uvodna izjava 9 e (novo) (9e) Zaradi nespoštovanja pravil o ustanavljanju podjetij za mednarodni cestni prevoz nastajajo razlike na notranjem trgu, povečuje pa se tudi nelojalna

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

Microsoft Word - posast201112

Microsoft Word - posast201112 MATHEMA ZAVOD ZA POPULARIZACIJO MATEMATIKE R A Z P I S šolsko leto 2011/12 10. TEKMOVANJE ZA LOGIČNO POŠAST (dopolnjena verzija z dne 24. 8.2011) MATHEMA 1 ZGODOVINA TEKMOVANJA Tekmovanje je do sedaj (9

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 29.03.2013 Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji in severni Evropi urbano kolesarstvo vsestransko podprt

Prikaži več

STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks:

STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks: STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks: +386 5 297 68 14 (Oddelek za Intrastat) +386 5 297 67 68 (Oddelek

Prikaži več

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij

Prikaži več

Microsoft Word Testiranje AM kategorija.docx

Microsoft Word Testiranje AM kategorija.docx 01. Kdaj uporabljamo svetlobne opozorilne znake? Kadar želimo opozoriti druge voznike na policiste, ki merijo hitrost vozil Kadar pripeljemo v zavoj ali oster ovinek Kadar smo ogroženi sami ali kdo drug

Prikaži več

Prof.dr. Tomaž Tollazzi Vzdržnost in izboljšanje cestne infrastrukture - primeri ukrepov in novosti Obdobno strokovno usposabljanje za presojevalce va

Prof.dr. Tomaž Tollazzi Vzdržnost in izboljšanje cestne infrastrukture - primeri ukrepov in novosti Obdobno strokovno usposabljanje za presojevalce va Prof.dr. Tomaž Tollazzi Vzdržnost in izboljšanje cestne infrastrukture - primeri ukrepov in novosti Obdobno strokovno usposabljanje za presojevalce varnosti cest Ljubljana, 18. in 19. september 2014 Kaj

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx) 1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije

Prikaži več