Jurij Perovšek Prilagoditev Schulze-Delitzschevih zadružnogospodarskih zamisli na Slovenskem v letih
|
|
- Aleksander Pirc
- pred 1 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 5 Jurij Perovšek Prilagoditev Schulze-Delitzschevih zadružnogospodarskih zamisli na Slovenskem v letih Tako evropski kot tudi nemški liberalizem sta že v 19. stoletju priznavala, da predstavlja sestavni del družbenega in političnega življenja tudi socialni problem. 1 Pri nemškem liberalizmu se je tako stališče izoblikovalo v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, in sicer kot odziv na takrat že očitne socialne posledice forsirane industrializacije. 2 Prvi med nemškimi liberalci, ki je skozi konkretno socialnogospodarsko akcijo in tudi na teoretsko-publicistični način poskušal rešiti socialni problem, je bil Franz Hermann Schulze-Delitzsch. 3 Schulze-Delitzsch je zasnoval sistem konzumnih, surovinsko-nabavnih, kreditnih in produktivnih zadrug, v katerih je videl edino rešitev za revne delavce in obrtnike. Namen njegovih zadrug je bilo povezovanje med siromašnimi, predvsem delovnimi razredi, da bi skupaj povezana gospodarska prizadevanja posameznikov, malih in v gospodarstvu porazgubljenih sil zagotovila kar največ mogoče prednosti velepodjetja. Tako bi bilo uveljavljeno načelo, da več združenih majhnih moči ustvari veliko, zaradi česar naj tisto, kar posameznik ne more uresničiti sam, uresniči v povezavi z drugimi. 4 V tem smislu je Schulze-Delitzsch odločno zagovarjal načelo solidarne samopomoči v zadrugah povezanih posameznikov in v njem utemeljeval bistvo svojega zadružnega sistema. 5 Doseči vse iz lastne moči in nič na osnovi dobrodelnosti ali z državno pomočjo, je bilo njegovo glavno socialnogospodarsko vodilo. 6 Omogočilo naj bi, da bi obrtniki in mezdni delavci tudi 1 Navedena literatura v Jurij Perovšek: Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina kot liberalni odgovor na socialno vprašanje v 19. stoletju. Prispevki za novejšo zgodovino, XXXVI, 1997, št. 1, str , Priloga II (dalje Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina). 2 Toni Offermann: Arbeiterbewegung und liberales Bürgertum in Deutschland Bonn 1979, str. 189 (dalje Offermann, Arbeiterbewegung und liberales Bürgertum). 3 Podrobneje Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina, str Dosedanje omembe Schulze-Delitzscheve socialnogospodarske doktrine v slovenski strokovni zadružni in historiografski literaturi so se v glavnem - z izjemo dela M. Vičiča (Milan Vičič: Zadružništvo, knjiga I. Smeri, zgodovina in sistemi. Beograd 1937, str , , ) - omejevale zgolj na kratke predstavitve najbolj znanih načel, na katerih je Schulze-Delitzsch organizacijsko in gospodarsko utemeljil svoj zadružni sistem. Ivan Lapajne: Jugoslovanski posojilničar in zadrugar. Krško 1922, str ; Nova doba, V, 112, , Janko Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju; Predhodniki in pionirji zadružnega gibanja. Po prof. Totomianzu. Poslovenil C. K. (Cvetko Kristan), Ljubljana 1925, str. 5-7; Miloš Štibler: Zadružništvo, I. del. Ljubljana 1931, str ; Fran Trček: Oris zadružništva. Ljubljana 1936, str , (dalje Trček, Oris zadružništva); isti: Razvoj posameznih panog. Zadružni zbornik izdan ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka očeta slov. zadružništva. Ljubljana 1937, str (dalje Trček, Razvoj posameznih panog); France Kresal: Delavsko zadružništvo na Slovenskem. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1970, 1-2, str (dalje Kresal, Delavsko zadružništvo); Janko Orožen: Celje in slovensko hranilništvo. Celje 1977, str (dalje Orožen, Celje in slov. hranilništvo). Podobno velja tudi za delo V. Totomianza, prevedeno v slovenski jezik leta 1940 (Vahan Totomianz: Osnove zadružništva. Ljubljana 1940, str. 13, 20-21, 38-39). Pred letom 1997 je o Schulze-Delitzschevih zadružnih organizacijsko-gospodarskih načelih prvi natančneje pisal Ž. Lazarević: Zadružništvo v Sloveniji v dobi kapitalizma. (Sistemi in organizacije). Arhivi 1994, št. 1-2, str. 13 (dalje Lazarević, Zadružništvo v dobi kapitalizma); isti: Kmečki dolgovi na Slovenskem. Socialno-ekonomski vidiki zadolženosti slovenskih kmetov Ljubljana 1994, str (dalje Lazarević, Kmečki dolgovi). 4 Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina, str Prav tam. 6 Offermann, Arbeiterbewegung und liberales Bürgertum, str. 207.
2 6 sami postali podjetniki, s čimer bi se - prek njihovega zadružnega povezovanja - preprečila izstopajoča razrednodružbena polarizacija, hkrati pa bi se razširil srednji sloj. 7 V socialnopolitičnem pogledu je to pomenilo, da je Schulze-Delitzsch načelno podpiral meščansko kapitalistično družbo, saj njegove zadruge naj ne bi odpravile, temveč popravile kapitalistični gospodarski sistem. 8 Schulze-Delitzschevo, na zadružnem gibanju utemeljeno prizadevanje za socialnogospodarski dvig obrtniškega srednjega stanu, obrtniških pomočnikov in mezdnih delavcev ter njegovo hkratno ostro odklanjanje državnega intervencionizma, je pomenilo zagovarjanje "tretje poti" med kapitalistično in socialistično organiziranim gospodarskim načinom. 9 Vendar Schulze-Delitzsch pri tem ni bil uspešen. Socialnoreformni program njegove zadružne organizacije je namreč ostal vezan na prehodni gospodarski stadij na poti v polno industrializacijo, zato ga je prehitel stopnjevani industrijski razvoj druge polovice 19. stoletja. Kljub temu pa je imelo njegovo zadružno prizadevanje v nemški politični in družbeni praksi tudi povsem viden, pozitiven socialnopolitični pomen. Prispevalo je k splošnodružbeni uveljavitvi "delovnih razredov", saj je z uveljavitvijo zadružnega zakona leta 1867 Schulze- Delitzsch dosegel, da so bile vse vrste zadrug, ki jih je zasnoval, formalnopravno izenačene s trgovskimi, delniškimi in komanditnimi družbami. S tem so, kot je sam dejal, "združenja malih ljudi" dobila enake pravice kot "združenja premožnih." Pri tem so izstopale prav posojilnice, ki so bile, kljub socialnim napetostim med premožnimi in gospodarsko šibkejšimi člani, velikega pomena za prilagoditev obrtniškega srednjega sloja na industrijski razvoj. 10 To pa je, kljub očitnim pomanjkljivostim, ki so spremljale njegov zadružni socialnoreformni program, že pomenilo povsem konkretno spremembo v okviru tedanjih socialnih in gospodarskih socialnih razmer. Tako kot v Nemčiji, je imelo na Schulze-Delitzschevih gospodarskih zamislih utemeljeno zadružno prizadevanje viden, celo zelo pomemben vpliv tudi na Slovenskem. Zadružništvo kot način, ki naj bi drobnogospodarskemu sektorju (obrtnikom, malim trgovcem, kmetom) "omogočil znatno olajšano prilagoditev kapitalistični ekonomiji in izognitev velikim spremljajočim socialnim pretresom", 11 se je namreč, med drugim tudi po Schulze-Delitzschevem vzoru, prav tako razvijalo v Avstro-Ogrski monarhiji. 12 Zadružništvo Schulze-Delitzschevega tipa in zadružništvo nasploh, sta na Slovenskem vpeljala štajerski mladoslovenski politik dr. Josip Vošnjak in njegov brat ing. Mihael Vošnjak. Z zadružno idejo se je prvi seznanil J. Vošnjak, ki se je 16. maja 1868 kot zastopnik Slovencev udeležil velike vseslovanske proslave ob položitvi temeljnega kamna za novo zgradbo Narodnega gledališča v Pragi. Ob tem obisku na Češkem se je seznanil z delovanjem čeških hranilnic in posojilnic in spoznal njihov 7 Hermann Schulze-Delitzsch's Schriften und Reden. Herausgegeben von F. Thorwart. II. Band, Berlin 1910, str. 159; Rita Aldenhoff: Schulze-Delitzsch. Ein Beitrag zur Geschichte des Liberalismus zwischen Revolution und Reichsgründung. Baden-Baden 1984, str. 239 (dalje Aldenhoff, Schulze- Delitzsch). 8 Aldenhoff, Schulze-Delitzsch, str Rita Aldenhoff: Das Selbsthilfemodell als liberale Antwort auf die soziale Frage im 19. Jahrhundert. Sozialer Liberalismus. Herausgegeben von Karl Holl, Günter Trautmann, Hans Vorländer, Göttingen 1986, str. 62, Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina, str Lazarević, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str O razvoju zadružništva v Avstro-Ogrski monarhiji, ki se je zgledovalo po Schulze-Delitzschevih organizacijsko-gospodarskih načelih v obdobju do prve svetovne vojne, podrobneje Helmut Faust: Geschichte der Genossenschaftsbewegung. Ursprung und Weg der Genossenschaften im deutschen Sprachraum. Frankfurt am Main 1965, str , (dalje Faust, Geschichte der Genossenschaftsbewegung).
3 7 pomen za narodnogospodarsko in politično delo. 13 Po vrnitvi iz Češke je v Slovenskem narodu junija in julija 1868 objavil vrsto člankov, 14 v katerih je "seznanjal bralstvo s principi delovanja in organizacijo češkega zadružništva ter obenem navduševal in pozival sonarodnjake k ustanavljanju zadrug." 15 Njegova vodilna misel je pri tem bila, da so češki narodni voditelji ob gojenju narodne ideje "nastopili (...) praktično pot, ter pred vsem se lotili gmotnih (materijalnih) vprašanj. Vso svojo pozornost so obračali na kmetijstvo in obrtnijstvo" in kmetom, "po ustanovljenih kmetijskih založnah (posojilnicah - op. J. P.)... pokazali pot vzajemne pomoči in jih tako rešili iz lakomnih rok židovskih in nemških kapitalistov." 16 Zato je terjal, da "moramo tudi mi Slovenci vso svojo pozornost obračati do teh zavodov (posojilnic - op. J. P.), da jih povsod, kar najhitreje, skličemo v življenje." 17 Sam je to poskusil že leta 1869 in nato 1871, ko je nameraval osnovati posojilnico v Mariboru oziroma v Šmarju pri Jelšah. Vendar vlada ni hotela potrditi predloženih pravil, da bi tako preprečila ustanovitev slovenskega narodnega denarnega zavoda. 18 Toda "ti ponesrečeni poskusi pobudnikom zadružništva niso jemali poguma, nasprotno, bili so vzpodbuda za tehtnejše organizacijske priprave." 19 Tako je J. Vošnjak že "l v koledarju Družbe sv. Mohorja priobčil vzorna pravila za posojilnice", 20 februarja 1872 pa je v Slovenskem narodu ponovno objavil več člankov, 21 v katerih je opozarjal na pomen na samopomoči utemeljenih gospodarskih zadrug in zlasti narodnih denarnih zavodov - posojilnic, da bi mogli Slovenci "po zgledu drugih narodov, posebno Čehov - doseči zaželjeno gospodarsko izboljšanje in narodno osamosvojitev". 22 Svoje tako stališče je J. Vošnjak izrazil z besedami, da "narod, kteri hoče do samostalnosti priti, mora za svojo materijalno neodvisnost od drugega naroda skrbeti". In ker "narodnost 13 Nova doba, V, , št. 112, Janko Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju; Dolfe Schauer: Miha Vošnjak. Zadružni zbornik izdan ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka očeta slov. zadružništva. Ljubljana 1937, str. 16 (dalje Schauer, M. Vošnjak); Stane Granda: Zadružništvo v slovenskih deželah. Dokumenti slovenstva. Ljubljana 1994, str. 226 (dalje Granda, Zadružništvo). 14 Slovenski narod, I, , , , , , , 2. 7., 4. 7., , št. 30, 31, 33-36, 38-40, (Josip Vošnjak): Učimo se od Čeho-Slovanov! 15 Žarko Lazarević: Celje - prvotno središče slovenskega zadružništva. Od Zveze slovenskih posojilnic do Zadružne zveze v Celju Celjski zbornik 1994, str (dalje Lazarević, Celje - prvotno središče slov. zadružništva). 16 Slovenski narod, I, , št. 30, (Josip Vošnjak): Učimo se od Čeho-Slovanov! - I. Kar zadeva iz gornjega navedka razvidno Vošnjakovo antisemitsko razpoloženje, pripominjam, da, kot opozarja Vasilij Melik, Vošnjakov antisemitizem ni bila "nobena posebnost med Slovenci tistega časa", čeprav ga je Vošnjak "verjetno precej bolj in vztrajneje poudarjal kot drugi." Vendar, nadaljuje V. Melik, "za Vošnjaka in za druge naše antisemite pa velja, da so jih bile v glavnem samo besede." Vasilij Melik: Josip Vošnjak in njegovi spomini. Josip Vošnjak: Spomini. Ljubljana 1982, str Slovenski narod, I., , št. 33, (Josip Vošnjak): Učimo se od Čeho-Slovanov! - III. 18 Anton Kralj: Iz zgodovine slovenskega zadružništva. Slovenci v desetletju Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal, Ljubljana 1928, str. 537 (dalje Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva). Podrobneje o tem Lazarević, Celje - Prvotno središče slov. zadružništva, str Lazarević, Kmečki dolgovi, str Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str O tem Dolfe Schauer: Prva doba našega zadružništva. (Od nastanka do leta 1895). Ljubljana 1945, str (dalje Schauer, Prva doba zadružništva); Aleksander Videčnik: Denarništvo v Celju. Od hranilnice do banke. Celje 1989, str (dalje Videčnik, Denarništvo v Celju). 21 Slovenski narod, V, 6. 2., , , 14, 16, 22, (Josip Vošnjak): Založnice in posojilnice. 22 Schauer, Prva doba zadružništva, str. 46. Podrobneje o Vošnjakovih člankih, objavljenih februarja 1872 v Slovenskem narodu prav tam, str ; Schauer, M. Vošnjak, str ; Orožen, Celje in slov. hranilništvo, str ; Videčnik, Denarništvo v Celju, str. 8-9.
4 8 vodi naše politično delovanje", se zato morajo "na ti podlagi (...), kolikor mogoče, vsa podvzetja, posebno denarni zavodi zidati. (...) Nasprotna stranka (Nemci - op. J. P.) namreč dobro vé," je opozarjal, "da je konec njenega nenaravnega nadvladovanja, kadar naš zbujen in politično večjidel že popolnoma zaveden slovenski narod tudi materijalno neodvisen postane in ravno tako krepko na svojih lastnih nogah stoji, kakor češki." 23 Zato je poudarjal, da je "potrebno tako hitro kakor mogoče vsaj za vsak okraj, za vsako faro založnico (posojilnico - op. J. P.) ustanoviti; nalog teh založnic (pa) je: raztreseni kapital zbirati, združiti in prosti narod, kteremu se prilika da vsak teden tudi naj manjše vloge shraniti, od nje dobre obresti dobivati" in tako ustvarjati "naroden kapital." 24 Obenem je še svetoval, da se vzporedno "z ustanovljenjem založnic in posojilnic" oblikuje vsaj ena, glavna, "na narodni podlagi ustanovljena denarna banka" - "v Ljubljani kot središči Slovenije, in ako potrebno in koristno tudi v Mariboru za Štajersko in Koroško, in v Trstu ali Gorici za Primorsko". 25 Svoje zamisli o ustvarjanju gmotnih temeljev za slovensko narodnopolitično emancipacijo je J. Vošnjak še isto leto pričel uresničevati. Septembra 1872 se mu je posrečilo ustanoviti slovensko posojilnico v Ljutomeru na Štajerskem, naslednje leto pa je bila ustanovljena tudi prva slovenska zadruga na Koroškem, Posojilnica pri Sv. Jakobu v Rožni dolini. 26 Potem, ko je bil 9. aprila 1873 sprejet avstrijski zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, 27 je bilo ustanavljanje zadrug bistveno olajšano, saj za "ustanovitev zadruge ni bilo treba nobene oblastvene odobritve kot dotlej za denarne zavode, ki so jih ustanovili v obliki društev." 28 Tedanje slovenske posojilnice so bile ustanavljane "popolnoma po načelih Schulze-Delitzscha", kar "velja bolj ali manj za vse posojilnice, ustanovljene, preden je stopil na našo zadružno pozornico Miha Vošnjak." 29 V letih so bile na Slovenskem, predvsem na Štajerskem, ustanovljene še štiri posojilnice, nato pa je, kljub formalno ugodnim zakonskim pogojem za ustanavljanje zadrug, slovenska zadružna akcija zastala. 30 Vzrok za zastoj je bil predvsem organizacijski, saj se J. Vošnjak kot glavni pobudnik zadružnega gibanja, ob drugih obveznostih ni mogel v celoti posvetiti zadružnemu delu. 31 Do širšega razmaha zadružništva na Slovenskem je nato prišlo leta 1880, ko se je z zadružništvom tako v praktično-organizacijskem kot tudi teoretičnem smislu pričel ukvarjati M. Vošnjak, ki se je po upokojitvi stalno naselil v Celju in takoj pričel snovati ustanovitev Celjske posojilnice. 32 Z nastopom M. Vošnjaka je na zadružnem področju nastopil čas sistematičnega gospodarsko-organizacijskega dela. M. Vošnjak se je povsem posvetil zadružništvu in 23 Slovenski narod, V, , št. 14, (Josip Vošnjak): Založnice in posojilnice. 24 Slovenski narod, V, , št. 16, (Josip Vošnjak): Založnice in posojilnice. II. 25 Slovenski narod, V, , št. 22, (Josip Vošnjak): Založnice in posojilnice. III. 26 O tem Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str. 537; Lazarević, Kmečki dolgovi, str. 26; isti, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str. 113; isti, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str Avstrijski zadružni zakon je zadrugo opredelil kot osebno združbo nedoločenega števila članov, katere namen je, da pospešuje pridobivanje ali gospodarstvo svojih članov, bodisi z nudenjem kreditov ali s skupnim poslovanjem. (Emil Čeferin: Pregled zadružnega prava, zlasti o kmetijskih zadrugah, v sto letih na slovenskem ozemlju. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zvezek 24, 1975, str Več o avstrijski zadružni zakonodaji prav tam, str ; Ivan Lapajne: I. Letopis slovenskih posojilnic Celje 1891, str ). 28 Schauer, M. Vošnjak, str. 19; Lazarević, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str Schauer, Prva doba našega zadružništva, str Podrobneje o tem Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str. 538; Schauer, M. Vošnjak, str ; Lazarević, Kmečki dolgovi, str ; isti, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str ; Nova doba, V, , št. 113, J. Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju. 31 Lazarević, Kmečki dolgovi, str. 27; isti, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str Lazarević, Kmečki dolgovi, str. 27; Schauer, M. Vošnjak, str
5 9 kot požrtvovalen in idealen propagator "vodil celotno slovensko zadružno gibanje." 33 Prvotno središče tega gibanja je bilo v Celju, kjer je bila na Vošnjakovo pobudo 21. januarja 1883 ustanovljena Zveza slovenskih posojilnic. Zveza je takoj po svoji ustanovitvi prevzela vodstvo slovenskega posojilništva in ga pod Vošnjakovim predsedstvom privedla do lepega napredka. 34 Namen Zveze je bil medsebojno povezati, uskladiti in poenotiti notranje poslovanje obstoječih posojilnic, hkrati pa naj bi ta mreža posojilnic predstavljala tudi močno finančno oporo slovenskemu narodnemu gibanju. 35 Za prvo obdobje v razvoju slovenskega zadružništva, ki se je končalo sredi devetdesetih let, je bilo namreč značilno, da so se zadruge oziroma posojilnice ustanavljale pod liberalnim vplivom in iz "izrazito narodne pobude." 36 Že delujoči denarni zavodi so bili le redko v slovenskih rokah, zato je želel M. Vošnjak z ustanavljanjem kreditnih zadrug doseči gospodarsko samostojnost in neodvisnost slovenskega naroda nasproti nemškemu kapitalu. 37 Pri tem je izbral Schulze-Delitzschev princip in ga prilagodil lokalnim razmeram. 38 Schulzejev zadružni sistem, ki je bil namenjen predvsem obrtnikom, delavcem in majhnim trgovcem, namreč za slovenske, skoraj izključno kmečke razmere ni bil najbolj primeren. Zato je M. Vošnjak marsikaj prevzel tudi iz Raiffeisnovega zadružnega ustroja. Ta se je od Schulze-Delitzschevega, poleg drugih organizacijskogospodarskih značilnosti, razlikoval v zagotavljanju gotovinskih posojil tam, kjer jih je tudi najbolj primanjkovalo - na podeželju. 39 Vendar pa "v tem Vošnjakovemu sistemu prevladuje Schulzejev vpliv." 40 Vošnjak-Schulzejev sistem je "z visokimi deleži omogočal ustanovitev finančno močnih denarnih zavodov, sposobnih kosanja z nemško konkurenco." To je bilo zelo pomembno, kajti "vedeti moramo, da je v letih , ko so na Kranjskem in Štajerskem ustanovili 36 slovenskih posojilnic, istočasno na tem prostoru delovalo 34 nemških kreditnih zadrug." 41 V prvem obdobju razvoja zadružnega gibanja na Slovenskem so zadruge, ustanavljane večidel po Schulze-Delitzschevem vzoru, "postale prave trdnjave Slovenstva. 33 Schauer, M. Vošnjak, str. 20. O zadružnem delovanju M. Vošnjaka tudi Nova doba, V, 6., 9., , št , J. Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju. 34 Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str Podrobneje o ustanovitvi in delovanju Zveze slovenskih posojilnic Nova doba, V, 4., 6., 9., 11., , št , J. Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju; Schauer, M. Vošnjak, str ; Orožen, Celje in slov. hranilništvo, str ; Videčnik, Denarništvo v Celju, str. 11, 13; Lazarević, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str. 110, 114; isti, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str. 15. Pripominjam, da me je na prispevek J. Lešničarja, Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju, prijateljsko opozoril kolega prof. dr. Janez Cvirn, za kar se mu ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. 35 Lazarević, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str Schauer, Prva doba našega zadružništva, str Lazarević, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str. 112; isti, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str. 14, 15; Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str. 540; Schauer, M. Vošnjak, str. 21, 23; Videčnik, Denarništvo v Celju, str. 10; Granda, Zadružništvo, str. 227; Lazarević, Kmečki dolgovi, str Lazarević, Kmečki dolgovi, str Faust, Geschichte der Genossenschaftsbewegung, str Podrobneje o Raiffeisnovem načinu zadružnega delovanja prav tam, str Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str O t. i. 'vošnjakovkah' oziroma Vošnjakovemu zadružnem sistemu podrobneje Nova doba, V, , št. 114; J. Lešničar, Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju; Schauer, M. Vošnjak, str ; isti, Prva doba našega zadružništva, str ; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek. Agrarno gospodarstvo, Ljubljana 1970, str. 637 (dalje Zgodovina agrarnih panog); Kresal, Delavsko zadružništvo, str ; F. Adamič: Razvojna obdobja slovenskega zadružništva. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zvezek 24, 1975, str. 9; Orožen, Celje in slov. hranilništvo, str , 50-51; Lazarević, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str ; isti, Kmečki dolgovi, str ; isti, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str Lazarević, Kmečki dolgovi, str. 28.
6 10 V prvi vrsti so financirale slovensko trgovino, obrt, industrijo in tudi kmetijstvo, v drugi pa so gradile narodne domove, ki so služili za zatočišča slovenskih kulturnih, socialnih in politično-nacionalnih organizacij." Posebne zasluge so si pridobile tudi "s podpiranjem slovenskih dijakov, ker so s svojimi podporami prav najzaslužnejšim poznejšim narodnim borcem omogočile šolanje." 42 Bile so "zavetišča in ognjišča vsega našega narodnopolitičnega in kulturnega življenja", saj je bila "naša narodna gospodarska in politična osamosvoja (...) glavni motiv Mihaela Vošnjaka". 43 Te zadruge, ki jih je M. Vošnjak ustanavljal "po mestih in trgih, zlasti po nemškutarskih in italijanskih", 44 so torej poleg narodnoobrambnega in kulturnopolitičnega, imele tudi zelo konkreten gospodarski pomen. Pospeševale so razvoj modernih gospodarskih panog in zbirale denar za razvoj slovenskega podjetništva. 45 Toda v boju s prodirajočim nemštvom so kot nacionalna opora "za gospodarsko osamosvojitev slovenskega meščanstva", 46 "morale biti kolikor toliko kapitalističnega značaja." 47 Izrazito socialnega značaja "te zadružne tvorbe niso imele." Njihov cilj namreč ni bil predvsem zadostiti kreditnim potrebam gospodarsko šibkih slojev, zlasti kmečkega stanu, "in vplivati vzgojno na ljudstvo - glavne naloge posojilnic naj bi bile, zbirati prihranke in ustvarjati močne rezerve. S temi kapitalijami naj bi se podpirala domača industrija in trgovina." 48 Zato je razumljivo, da Schulze-Delitzscheva zadružno-gospodarska načela med slovenskim obrtništvom niso imela večjega vpliva, 49 in da so jih leta 1871 v prid Lassallovega državno-socialističnega zadružnega koncepta opustili tudi v ljubljanskem Delavskem izobraževalnem društvu, ki je bilo do začetka devetdesetih let jedro politično organiziranega delavskega gibanja na Slovenskem. 50 Podobno kot med obrtništvom in delavstvom se Schulze-Delitzscheva načela niso uveljavila tudi med kmečkim prebivalstvom. Po,ločitvi duhov konec osemdesetih let 19. stoletja in ustanovitvi Katoliškega političnega društva v Ljubljani leta 1890, je namreč I. slovenski katoliški shod (zbral se je med 29. in 31. avgustom 1892 v Ljubljani) v resoluciji o socialnih zadevah poudaril, da "smatra kot najnujnejšo nalogo 42 Trček, Oris zadružništva, str Nova doba, V, , 116, J. Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju. 44 Trček, Oris zadružništva, str Pripominjam, da so bili na Slovenskem - v Mariboru, na Ptuju, v Radgoni, Celju, Slovenski Bistrici, Slovenj Gradcu, v Brežicah - že v šestdesetih letih osnovani kreditni zavodi v smislu Schulze-Delitzschevih načel, a so bili v nemških rokah. Posojila so zato lažje dobivali Nemci kakor Slovenci, če pa je bilo kako posojilo priznano Slovencu, je imelo podkupovalen značaj oziroma raznarodovalni namen. (Orožen, Celje in slov. hranilništvo, str. 18). 45 Trček, Razvoj posameznih panog, str. 60; Kresal, Delavsko zadružništvo, str. 69; Granda, Zadružništvo, str Zgodovina agrarnih panog, str. 637; Schauer, Prva doba našega zadružništva, str Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str Prav tam, str Na obrtniško društvo, ki je delovalo na osnovi Schulze-Delitzschevih zadružno-gospodarskih načel opozarjata J. Lešničar in J. Orožen. To društvo, Obrtno pomožno društvo v Ljubljani, ki ga je leta 1856 ustanovil rokavičar Jan (Ivan) Nepomuk Horák (bil je tudi državni in deželnozborski poslanec in večletni ljubljanski občinski svetnik), je leta 1874 sprejelo Schulze-Delitzscheva pravila in začelo poslovati v smislu zadružnega zakona iz leta Društvo se je razšlo leta 1920, ko je bila ustanovljena Obrtna banka. Poleg tega društva je bilo na osnovi Schulzejevih načel leta 1863 ustanovljeno tudi podporno društvo v Mariboru. To društvo pa je bilo nemško in se je imenovalo Aushilfskassenverein (Pomožno blagajniško društvo). Nova doba, V, , 112, J. Lešničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju; Orožen, Celje in slov. hranilništvo, str Jasna Fischer: Čas vesolniga socialnega punta se bliža; Socialna in politična zgodovina delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta Ljubljana 1984, str. 112, 185. Podrobneje o Delavskem izobraževalnem društvu v Ljubljani prav tam, str , ,
7 11 našega postavodajstva, da se sklenejo take postave, po katerih bo mogoče zabraniti vedno hujše se razširjajoči propad kmetskega stanu in to že iz vzroka, ker je uprav ta stan najzanesljivejša zaslomba toliko našega državnega, kolikor osobito našega narodnega obstanka." Shod je v ta namen priporočal, naj se "uvedejo (...) okrajne kmetske zadruge, katere imajo pravno moč sodelovati pri razbremenjevanju kmetskih posestev. V to svrho izdajejo naj se zadolžnice, za katere prevzame vrhovno poroštvo država". 51 Uresničitev tako daljnosežne reforme, ki bi temeljito preobrazila vse gospodarsko življenje in bi tudi drugače imela velike posledice, pa je bila odvisna od zakonske ureditve, torej od dejavnikov, na katere shod ni imel odločilnega vpliva. 52 Zato so pobudniki te zamisli ocenili, "da bo najboljša rešitev za prehodno dobo dokler se dokončno zaželjeno ne uredi (...), če se oprimejo načel prostovoljnega zadružništva ter ustanavljajo na tej osnovi kmetske zadruge najrazličnejših vrst." 53 Pri tem so seveda iz gospodarskopolitičnih razlogov hoteli liberalcem odvzeti primat na zadružnem področju, pa "tudi z načeli že delujočih slovenskih posojilnic se nova akcija ni strinjala, češ da so preveč prikrojena meščanskim prilikam in da zato ne ustrezajo kmetskim potrebam." 54 Nova zadružna akcija, začeta sredi devetdesetih let, se zato ni vključila v obstoječe, v glavnem po Schulze-Delitzschevem vplivu zasnovano slovensko zadružno gibanje. Raje in brez pridržka se je oprijela poslovnih načel Raiffeisnovih kreditnih zadrug, ker je menila, "da je ta sistem edino prikladen za naše razmere, v katerih prevladuje kmetski element." 55 Z omenjenimi spremembami se je začelo "drugo obdobje slovenskega zadružništva, ki je bilo povezano z razvojem krščansko-socialnega gibanja, katerega nosilec in ideolog je bil socialni reformator dr. Janez Evangelist Krek." 56 Prvo obdobje, v katerem se je slovensko zadružno gibanje razvijalo pod vplivom Schulze-Delitzschevih zamisli, sta torej zaključila politična diferenciacija 57 in nov socialnogospodarski program krščanskosocialne zadružne organizacije. Medtem, ko so se "prej snovale posojilnice iz nacionalnih nagibov, so se začele odslej ustanavljati zadruge zaradi njihove važnosti za socialni preporod in za gospodarsko osamosvojitev izkoriščanih slojev." 58 To drugo obdobje, ki ga označuje z letom 1895 začeto "prehajanje težišča zadružne pobude iz Štajerske na Kranjsko," 59 je bilo "bolj pestro in plodno kot prvo ter traja do konca prve svetovne vojne." 60 Kljub temu pa lahko v sklepu rečemo, da ima prvo obdobje 51 Predlog resolucije o socialnih zadevah je objavil Slovenec, XX, , 187, I. slov. katol. shod. Shod je omenjeni predlog z "odobravanjem" in "jednoglasno" sprejel. (Slovenec, XX, št. 199, , št. I. slovenski katoliški shod v Ljubljani; , 204, Posvetovanja v odsekih). 52 Schauer, Prva doba našega zadružništva, str Prav tam. 54 Prav tam, str Prav tam, str Anka Vidovič-Miklavčič: Krekovo zadružništvo; Teorija in praksa. Krekov simpozij v Rimu. Celje 1992, str Podrobneje o Krekovih pogledih, smernicah in vlogi zadružništva v krščanskosocialnem gibanju od srede devetdesetih let 19. stoletja do konca prve svetovne vojne prav tam, str Schauer, Prva doba našega zadružništva, str. 136; Lazarević, Kmečki dolgovi, str. 29; isti, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str. 541; Lazarević, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str O tem Lazarević, Kmečki dolgovi, str. 29; isti, Zadružništvo v dobi kapitalizma, str. 16; isti, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str Kranjska je postala osrednje slovensko zadružno središče potem, ko sta bili leta 1895 v Ljubljani ustanovljeni Zveza kranjskih posojilnic in Gospodarska zveza. (Kralj, Iz zgodovine slov. zadružništva, str. 541; Schauer, Prva doba našega zadružništva, str. 136; Lazarević, Kmečki dolgovi, str. 30; isti, Celje - prvotno središče slov. zadružništva, str. 110). 60 Lazarević, Kmečki dolgovi, str. 26; Schauer, Prva doba našega zadružništva, str. 13.
8 12 zadružnega gibanja na Slovenskem v slovenski narodnopolitični in gospodarski zgodovini pomembno mesto. Čeprav v nasprotju z Schulze-Delitzschevim zadružnim prizadevanjem ni imelo socialnoreformne vsebine, so namreč bili pod vplivom njegovih gospodarskih načel in zamisli v tem času ustvarjeni gmotni pogoji za slovensko kulturnopolitično emancipacijo in postavljeni temelji za rast slovenskega narodnega gospodarstva in kapitala. Če upoštevamo, da je prilagoditev Schulze-Delitzschevih zadružnogospodarskih zamisli na Slovenskem pomenila tudi enega od redkih sočasnih vplivov evropskega liberalizma na slovenski liberalni družbeni in politični pol, pa moramo prvo dobo slovenskega zadružništva upoštevati tudi kot čas, ki je, tako kot drugje v Evropi, v specifičnih slovenskih razmerah utemeljil 19. stoletje kot "stoletje liberalizma." 61 Narodnopolitični in gospodarski pomen začetnega obdobja slovenskega zadružništva namreč dokazuje, da so bile liberalne ideje v 19. stoletju tudi na Slovenskem dejavne v okviru tistih razvojnih sil, ki so "spremljale in oblikovale pot evropskih družb v 'moderno'". 62 Jurij Perovšek ANPASSUNG DER SCHULZE-DELITZSCH GENOSSENSCHAFTSWIRTSCHAFTLICHEN IDEEN AUF SLOWENISCHEM GEBIET IN DEN JAHREN Zusammenfassung Slowenische Genossenschaftsbewegung, die von dem steirischen liberalen Politiker Dr. Josip Vošnjak und seinem Bruder Ing. Mihael Vošnjak gegründet worden war, konzentrierte sich in der ersten Zeit vor allem auf Gründung von Darlehenskassen nach dem Muster von Schulze- Delitzsch genossenschaftswirtschaftichen Grundsätzen. Das war einer der seltenen sofortigen Einflüsse des europäischen Liberalismus auf den liberalen slowenischen gesellschaftlichen und politischen Pol. Für die slowenische Genossenschaft dieser Zeit, die sich von 1872 (als Dr. Josip Vošnjak die erste slowenische Darlehenskasse gründete) bis 1895 erstreckte, war es characteristisch, daß die slowenischen Darlehenskassen aus ausgesprochen nationallen Initiative gegründet wurden. M. Vošnjak, der Haupt- wirtschaftlich-organisatorische Betreuer der damaligen Genossenschaft auf dem slowenischen Gebiet, wollte nämlich durch slowenische Darlehensgenossenschaften wirtschaftliche Unabhängigkeit des slowenischen Volkes gegenüber dem deutschen Kapital erreichen gründete M. Vošnjak den Bund slowenischer Darlehenskassen in Celje, der sofort die Leitung slowenischen Darlehentums übernahm (sein Schwerpunkt war damals in der Steiermarkt). Unter der Leitung Vo{njaks erzielte es gute Erfolge. In der ersten Zeit slowenischer Genossenschaftsbewegung waren die nach dem Prinzip Schulze-Delitzsch gegründeten Darlehenskassen zu richtigen Festungen des Slowenentums geworden. Sie finanzierten slowenischen Handel, Gewerbe und Industrie und bauten slowenische Kulturheime, die die Tätigkeit slowenischer Kultur-, Sozial- und nationalpolitischen Organisationen ermöglichten. Ein besonderer Verdienst war auch die Unterstützung slowenischer Schüler, da gerade diese Hilfe den späteren slowenischen nationalkulturellen und politischen Kämpfern die Ausbildung ermöglichte. Die Darlehenskassen (Darlehensgenossenschaften) hatten neben nationalkulturellen auch eine sehr konkrete wirtschaftliche Bedeutung. Sie beschleunigten die Enwicklung moderner Wirtschaftszweigen und sammelten Geld für die Entwicklung slowenisches Unternehmertums. Das zeigt, daß sie mehr oder weniger kapitalistisch geprägt waren; sie hatten keinen sozialen Character. Ihr Ziel war nicht Kreditbedürfnissse der wirtschaftlich schwächeren Schichten zu befriedigen, sondern wirtschaftliche Unabhängigkeit des slowenischen Bürgertums zu erlangen. Die christlich-sozialen Genossenschaftsorganisationen hatten jedoch einen anderen Character. Nachdem sich die slowenische nationalle Bewegung am Anfang der neunziger Jahre des 19. Jahrhunderts parteipolitisch geteilt hatte, begann der christlich-soziale Reformator Dr. Janez Evangelist Krek Genossenschaftsorganisationen nach dem Muster von Raiffeisen wirtschaftlich organisatorischem Prinzip zu 61 Dieter Langewiesche: Deutscher Liberalismus im europäischen Vergleich: Konzeption und Ergebnisse. Liberalismus im 19. Jahrhundert. Deutschland im europäischen Vergleich. Herausgegeben von Dieter Langewische, Göttingen 1988, str Prav tam.
9 13 gründen, und zwar vor allem auf dem Land. Mit seiner Mitte der neunziger Jahre angefangenen Genossenschaftsaktion begann die zweite Phase in der Entwicklung slowenischer Genossenschatsbewegung. Der Schwerpunkt der Genossenschaftsinitiative wurde dadurch aus der Steiermark nach Krain verlagert. In dieser Phase, die bis zum Ende des ersten Weltkriegs dauerte, überwog das Konzept der wirtschaftlichen Verselbständigung der sozial schwächeren Schichten und vor allem der Bauer. Trotzt diesem Grundunterschied im Konzept nahm die auf Sculze-Delitzsch Leitbild begründete Anfangsentwicklung slowenischer Genossenschafttsbewegung in den Jahren eine bedeutende Stelle in der slowenischen nationalpolitischen und wirtschaftlichen Geschichte ein. Obwohl im Gegensatz zu Schulzes Genossenschaftsbemühungen die damalige slowenische Genossenschaftsaktion keine sozialen Reforminhalte hatte, wurden unter dem Einfluß seiner Wirtschaftsprinzipien und Konzepte in den Jahren die materiellen Voraussetzungen für slowenische kulturpolitische Emanzipation und Grundlagen für den Wachstum slowenischer nationalen Wirtschaft geschaffen.
10 14 PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO IN[TITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO SI-6100 Ljubljana, Kongresni trg 1, tel. 061/ In{titut od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), ki se je leta 1986 preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino (PNZ). Revija objavlja razprave, članke, historično dokumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev inštituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena v zgodovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je širila krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zdaj lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna. Revijo, tudi stare letnike, lahko naročite na Inštitutu za novejšo zgodovino, SI-6100 Ljubljana, Kongresni trg 1, kupite pa v vseh slovenskih knjigarnah.
POLA3
Državni izpitni center *P141A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 9. junij 2014 POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P141-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je
Prikaži večMicrosoft Word - P122-A r_mod.doc
2 P122-A222-2-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Točke zapisujte v ocenjevalne obrazce. Naloga 1: Wieso, weshalb, warum? 1. der Fallhöhe
Prikaži večMicrosoft Word - P113-A _mod.docx
Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno
Prikaži večMicrosoft Word - P083-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P083A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 11. februar 2009 /
Prikaži večMicrosoft Word - P092-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P092A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Četrtek, 27. avgust 2009
Prikaži večMicrosoft Word - P091-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Petek, 5. junij 2009
Prikaži večMicrosoft Word - P111-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P111A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 8. junij 2011
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večMicrosoft Word - P101-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 9. junij 2010
Prikaži večMicrosoft Word - P05C-A doc
[ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A22212* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno dodatno
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225123* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Vodeni spis (100 120 besed) B) Daljši pisni sestavek (220
Prikaži večSklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris
23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večTemplate SL 1
P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega
Prikaži večEIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa
EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz 1-60327 Frankfurt Germany - Tel. + 49 69-951119-20; Fax. + 49 69-951119-19; email: info@eiopa.europa.eu site:
Prikaži večMicrosoft Word - P113-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012 /
Prikaži večMicrosoft Word - P132-A
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P132A22212* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160 besed) Dovoljeno
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 011-3201835 Ljubljana, 4.1.2019 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT
Prikaži večKako dolgo čakati na dolžnika, preden ga damo v izterjavo 14.06.2016 22:30 Finance 114/2016 0 Intervju: Leon Zalar, direktor družbe za izterjavo Pro Kolekt Vedno se trudimo prevaliti strošek izterjave
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večSmernice in priporočila Smernice in priporočila o področju uporabe uredbe CRA 17. junij i 2013 ESMA/2013/720. Datum: 17. junij 2013 ESMA/2013/720 Kazalo I. Področje uporabe 4 II. Namen 4 III. Skladnost
Prikaži večZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl
Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice slovenska in dvojezična delovna gradiva ob učbenikih v nemščini. Gradiva
Prikaži večMicrosoft Word doc
MESTNA OBČINA NOVA GORICA Na podlagi 4. člena Zakona o javnih skladih (Ur. list RS, št. 22/00) in svojih statutov so občine sprejele: na podlagi 11. člena statuta mestni svet Mestne občine Nova Gorica
Prikaži večJavno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij
Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?
Prikaži večPRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar
PRAVILA IN POSTOPKI ZA ZAMENJAVO BANKE Informacije za stranke Ljubljana, februar 2013 1 I. Uvodno pojasnilo Članice Združenja bank Slovenije so leta 2007 na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije opredelile
Prikaži večDiapozitiv 1
KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večRazpis športne igre zaposlenih RP _docx
ŠPORTNE IGRE ZAPOSLENIH 2017 RAZPIS IN OBRAZEC ZA PRIJAVO Spoštovani, Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez v sodelovanju z občinskimi športnimi zvezami organizira Športne igre zaposlenih
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI
Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju
Prikaži večMicrosoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc
CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave
Prikaži večPRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanj
PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: hranilnica) je na podlagi 318. člena Zakona o bančništvu
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večSvet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA
Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel
Prikaži večZasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.
Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Kovačič Kooperative v Sloveniji v času gospodarske krize Diplomsko delo Ljubljana, 2013
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Kovačič Kooperative v Sloveniji v času gospodarske krize Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Kovačič
Prikaži večSTRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1.
STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktura standardnega zoženega izbora podatkov iz
Prikaži večUradni list RS, št
Uradni list RS, št. 9-361/1998 1. člen S tem odlokom ustanovi Republika Slovenija fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ustanoviteljske pravice uresničuje Državni zbor Republike
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večSKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri
SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri VSEBINA Sklic Skupščine Planinske zveze Slovenije 3 Program praznovanja 120-letnice organiziranega planinstva v
Prikaži večŠt. 1/ Časopisje na portalu - celotna besedila
Št. 1/2010 23. 5. 2010 Časopisje na portalu www.dlib.si - celotna besedila UVODNIK Spoštovane uporabnice in uporabniki! Pred vami je 1. številka seznama časopisja na portalu Digitalne knjižnice Slovenije,
Prikaži večZbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12
Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12. člena Pravilnika o organiziranosti vodnikov Planinske zveze Slovenije, dne 29. 11. 2003 sprejel in 21. 11. 2008 potrdil spremembe ter Zbor predstavnikov
Prikaži večMicrosoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk
Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
24.4.2017 A8-0153/50 50 Odstavek 35 a (novo) 35a. je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o preiskavi akreditiranega pomočnika nekdanjega predsednika Parlamenta, ki je osumljen, da ni izpolnil
Prikaži večCOM(2007)634/F1 - SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in
Prikaži večNa podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova
Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži večPRILOGA 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO KABIT MINISTRA Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana T: 01 471 23 73 F: 01 471 29 78 E: gp.mo@gov.si E: glavna.pisarna@mors.si www.mo.gov.si PRILOGA 1 Številka: 510-21/2018-75
Prikaži večG 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s
G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj
Prikaži večNacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,
Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:
Prikaži večMicrosoft Word - Vloga za vpis doc
Maistrova ulica 2/a, 2380 Slovenj Gradec, tel.:+386 2 62 09 550, faks +386 2 88 42 085; Šifra otroka: /2016 Evidenčna št.: 6021-3/2016- - Datum prejema vpisnice: Datum vključitve v vrtec: (izpolni vrtec)
Prikaži večŠtevilka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Ured
Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večADOLF ( ) REFERAT HITLER
ADOLF (1889-1945) REFERAT HITLER Adolf Hitler se je rodil 20. aprila 1889 v mestu Braunau am Inn v deželi Zgornja Avstrija (tedanja Avstro- Ogrska). Oče Alois Hitler je bil carinski uradnik, mati je bila
Prikaži večC(2015)383/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri
Prikaži večMiha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice +386 (0) Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva
Miha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice stecaji@palmar.si +386 (0)1 514 07 90 Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 1 2380 Slovenj Gradec Ljubljana, 30.06.2017 RAZPIS PRVE JAVNE
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večMicrosoft Word - P-2_prijava
PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 52K050717 Javno naročilo Prevzem odpadkov javnega zdravstvenega zavoda Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v
Prikaži večŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN
ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej
Prikaži večMinistrstvo za kulturo RS
ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Ljubljanska cesta 40A 1290 GROSUPLJE PRAVILNIK O FINANČNO MATERIALNEM POSLOVANJU DRUŠTVA ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Občni zbor društva Rokometni klub Grosuplje je na podlagi 29.
Prikaži večDELOVNI LIST 2 – TRG
3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večIme predpisa:
Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si
Prikaži večMicrosoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc
SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je
Prikaži večKnjižica Hiša nepremičnine.cdr
HIŠA NEPREMIČNINE 1 d.o.o. VAŠ OSEBNI SVETOVALEC Delujemo učinkovito s poštenim in odkritim pristopom v najvišje dobro vseh. Pri prodaji ali nakupu nepremičnin so največkrat skupne želje, interesi in potrebe
Prikaži večEVROPSKI TEDEN DENARJA, marec 2019 Združenje bank Slovenije je tudi letos aktivno vključeno v projekt Evropski teden denarja, ki se odvija pod
EVROPSKI TEDEN DENARJA, 25. 29. marec 2019 Združenje bank Slovenije je tudi letos aktivno vključeno v projekt Evropski teden denarja, ki se odvija pod okriljem Evropske bančne federacije (EBF). V času
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja
Prikaži večSMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večDiapozitiv 1
Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)
Prikaži večDEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme
DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme posameznik ali manjša skupina ljudi, ki si jemlje
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži več21. usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra 2017
Organizator Pokrovitelj 21. USPOSABLJANJE TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA mag. Slovenko Henigman predsednik ZAS ZAG, 15. in 16. marec 2017 Vsebina predstavitve Asfalterska industrija v Evropi kje so poudarki?
Prikaži večPriporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo
20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja
Prikaži večBILTEN JUNIJ 2019
BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje
Prikaži večUREDBA (EU) 2015/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 223/ o evropski
L 123/90 19.5.2015 UREDBA (EU) 2015/759 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (Besedilo velja za EGP in Švico) EVROPSKI PARLAMENT
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * LJUBLJANA 1000, ŠMARTINSKA 152 - HALA A Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo leseni obesek HISTORY
Prikaži večHB_Vinska-karta_2019_web
Vinska karta WINE LIST WEINKARTE CARTA DEI VINI Zgodovinski viri pričajo, da je bilo območje, na katerem se razteza Slovenija, zasajeno z vinsko trto že pred več kot 3000 leti. Za Vas smo skrbno izbrali
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večA4x2Ex_SL.doc
PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih
Prikaži večEPAS_1_usposabljanje_program_razlaga
Šola ambasadorka Anton Kokalj Ljubljana, 19. 10. 2017 Navdih Naslednji dan (9. maja 1950)je francoski vladni kabinet zaključeval z dnevnim redom sestanka. Schuman je ves čas srečanja o svojem predlogu
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 72
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 29.11.2017 COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije
Prikaži večNa podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16)
Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) je Svet Mestne občine Velenje na 12. seji dne 22. 3.
Prikaži več19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah
Prikaži večProgrami s statusom radijske postaje posebnega pomena
Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih
Prikaži večRevizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu
Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Pravilnost financiranja referendumske
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja
Prikaži večBILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5
BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI
Prikaži večSvet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,
Prikaži večOSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica
OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica Poslovanje v letu 2017 Hranilnica je v prvih štirih mesecih 2017 povečala bilančno vsoto za 59,3 mio EUR, na 1.058,5 mio EUR oziroma za 5,9 %. Stanje
Prikaži večRevizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016
Revizijsko poročilo Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih
Prikaži več