MOŽNI PRISPEVEK MESTNE OBČINE CELJE K ZELENEMU TRANSPORTU S POMOČJO ELEKTRIČNIH VOZIL

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "MOŽNI PRISPEVEK MESTNE OBČINE CELJE K ZELENEMU TRANSPORTU S POMOČJO ELEKTRIČNIH VOZIL"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Miha Marijan MOŽNI PRISPEVEK MESTNE OBČINE CELJE K ZELENEMU TRANSPORTU S POMOČJO ELEKTRIČNIH VOZIL diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, avgust 2013

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Miha Marijan MOŽNI PRISPEVEK MESTNE OBČINE CELJE K ZELENEMU TRANSPORTU S POMOČJO ELEKTRIČNIH VOZIL diplomsko delo univerzitetnega študija Mentor: izred. prof. dr. Bojan Rosi Somentor: red. prof. dr. Drago Vuk Celje, avgust 2013

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisan, Miha Marijan študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program univerzitetni študij Logistika sistemov, z vpisno številko , sem avtor diplomskega dela z naslovom: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/-a Živa Mrzlikar, uni. dipl. prof. slovenščine. V Celju, dne Podpis avtorja:

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izred. prof. dr. Bojanu Rosiju in somentorju red. prof. dr. Dragu Vuku za strokovno pomoč in usmeritev pri izdelavi diplomskega dela ter lektorju/-ici uni. dipl. prof. slovenščine Živi Mrzlikar za lektoriranje teksta.

5 Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil Prebivalci Mestne občine Celje se soočajo z vsakoletnim porastom števila registriranih osebnih vozil zaradi zmanjševanja obsega javnega potniškega prometa in železniškega prometa. Posledice takšne rasti pa se odražajo predvsem v vse slabši kakovosti življenja prebivalcev zaradi vse bolj onesnaženega zraka, prsti in podtalnice. Na Celjskih cestah trenutno prevladujejo osebna vozila z motorji na notranje izgorevanje, ki nimajo le slabega izkoristka energije, temveč tudi visok delež izpustov škodljivih emisij v ozračje ter povzročajo hrup, s katerim dodatno obremenjujejo okolje. S postopno preusmeritvijo od uporabe fosilnih goriv k uporabi električne energije v osebnem transportu bi lahko v Mestni občini Celje izboljšali ne le kvaliteto življenja zaradi mnogih prednosti, ki jih ponujajo električna vozila, temveč tudi način življenja, ki bi bil naravnan k bolj ekološki in ekonomični uporabi energije. S sočasno preureditvijo obstoječe infrastrukture, s postavitvijo električnih polnilnic in ob morebitni postavitvi tako imenovanih sistemov za zamenjavo baterij, bi lahko bila uporaba električnih vozil transport prihodnosti, brez odvisnosti od uporabe fosilnih goriv. Ključne besede: Mestna občina Celje, električna vozila, električne polnilnice, obremenjevanje okolja. The possible contribution of the city Celje to the green transport with electric vehicles Residents of Municipality of Celje have encountered a steady yearly growth of registered personal vehicles, due to reduced public transport and railroad traffic. Consequences of such growth reflect mainly in reduced quality of life, as the pollution has affected air, soil and groundwater. Personal vehicles with internal combustion are prevalent in the streets of Celje, which are not only inefficient, but also put pressure on the environment with high ratio of toxic emissions to the atmosphere, and also with sound pollution. By gradually switching from fossil fuels to cleaner electric energy for use in personal transport, Municipality of Celje could not only increase quality of life, but also converge to a more ecological and economical use of energy. By simultaneously modifying current infrastructure and building electric charging stations, and possibly by building battery switch sistems, the use of electrical vehicles could be the way of the future, whitout reliance on fossil fuels. Keywords: Municipality of Celje, electric vehicles, electric charging stations, environment pollution.

6 KAZALO UVOD... 1 OPIS PROBLEMA DIPLOMSKE NALOGE... 1 CILJI, NAMEN IN TEZE DIPLOMSKE NALOGE... 3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKE NALOGE... 4 UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA DIPLOMSKEGA DELA TEORETIČNE OSNOVE IN ZAKONODAJA ELEKTRIČNI AVTOMOBILI Akumulatorji zaporedno ali vzporedno vezane baterije Elektromotor POLNILNA INFRASTRUKTURA ZA ELEKTRIČNA VOZILA Polnilne postaje Sistem za menjavo baterij oz. Battery Switch System EMISIJE VOZIL IN OBREMENJEVANJE OKOLJA Emisije motorjev z notranjim izgorevanjem Emisije vozil gnanih na električno energijo Električna infrastruktura za električna vozila ELEKTRIČNA VOZILA IN ZAKONODAJA ZAKONODAJA EVROPSKE UNIJE SLOVENSKA ZAKONODAJA PROMETNA INFRASTRUKTURA MOC TRENUTNO STANJE CESTNEGA PROMETA V MESTNI OBČINI CELJE (MOC) PROBLEMATIKA MIRUJOČEGA PROMETA POLNILNE POSTAJE PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V MOC PRIKAZ PROBLEMA PREDLOG REŠITVE PROBLEMA TEHNIČNI VIDIK LOGISTIČNI VIDIK FINANČNI VIDIK ZAKLJUČEK Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil v

7 LITERATURA IN VIRI Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil vi

8 KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz postavitve polnilnih enot v strogem centru mesta Celje Slika 2: Prikaz postavitve polnilnih enot na Ljubljanski cesti, Oblakovi in Vrunčevi ulici v Celju Slika 3: Prikaz postavitve polnilnih enot na Celjskih bencinskih postajališčih ter pred Planetom Tuš in Dvorano Zlatorog Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil vii

9 KRATICE AC Avtocesta ARSO Agencija Republike Slovenije za Okolje CH 4 Metan CO Ogljikov (mon)oksid CO 2 Ogljikov dioksid EDF European Environmental Agency EU European Union EV Electric Vehicle IBM International Business Machine Corporation Li-ion Litij-ion Li-O 2 Litij-zrak Li-polimer Litij-polimer MOC Mestna občina Celje NiMH Nikelj-metal-hidrid NMVOC Nemetanske hlapne organske spojine NO Dušikov (mon)oksid NO x Dušikovi oksidi N 2 O Didušikov oksid O 3 Ozon SO 2 Žveplov dioksid SURS Statistični urad Republike Slovenije TEN Trans-European Network Pb Svinec PLC Power Line Communication RTP Razdelilne transformatorske postaje Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil viii

10 UVOD Čedalje večja raba osebnih vozil v mestnih središčih in njihovih okolicah predstavlja velik problem za naše okolje. Trenutni razvoj tehnike in prizadevanje industrije, da izdeluje vozila, ki porabljajo vse manj goriva, žal ne bodo dovolj za izboljšanje trenutnih razmer. Prebivalstvo je vse bolj odvisno od osebnega transporta zaradi vsakodnevnih migracij, navadno iz okolice mest v središča le-teh in nazaj. Pri tem se zaradi pomanjkanja ozaveščenosti še vedno poslužuje transporta s sredstvi, ki so gnana z motorji na notranje izgorevanje. Promet povezuje in zagotavlja oskrbo ter gibanje prebivalstva. Tako lahko sklepamo, da se ljudje nismo pripravljeni odreči tako pomembnemu luksuzu, ki ga uživamo trenutno, kljub temu, da s tem škodimo sebi in svojemu okolju. V diplomski nalogi se bomo posvetili problematiki ene od alternativ motorjem na notranje izgorevanje, električnim vozilom in njim potrebni polnilni infrastrukturi, ki je potrebna za oživitev takšnih izzivov v Mestni občini Celje. Opis problema diplomske naloge Brez osebnih vozil si danes v Mestni občini Celje ne znamo predstavljati vsakdana, saj so se zakoreninila tako globoko v našo zavest, da bi bilo nepredstavljivo, če bi se morali čez noč odpovedati takšni mobilnosti in udobju. Trenutno najbolj podprta tehnologija pogonov osebnih motornih vozil je zastarela in zaradi časa, v katerem živimo, potrebna nadomestila. Vendar pa so alternative, glede na rezultate nekaterih drugih večjih mest, že preizkušene in spoznane kot zelo učinkovite. Mi se bomo osredotočili na električna vozila, ki so predvsem pomembna pridobitev v mestnih jedrih in njihovih okolicah zaradi svojega brezogljičnega in skoraj neslišnega delovanja. Mesto Celje je podobno kot druga mesta po svetu, katerih ceste vsakodnevno oblegajo več tisoče osebnih vozil ter tako lažjih kot tudi težjih gospodarskih vozil za opravljanje različnih gospodarskih dejavnosti, pri čemur izpuščajo v ozračje enormne Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 1

11 količine emisij in povzročajo nemalo hrupa, ki prav tako vpliva na slabšo kvaliteto življenja. Osebna vozila z motorji na notranje izgorevanje so med drugim zaradi svoje uporabnosti in pogostosti uporabe eden izmed najbolj množičnih onesnaževalcev okolja.»onesnaževanje, ki ga povzročajo vozila s hrupom, izpušnimi plini, delci in elektromagnetnim sevanjem, predstavlja njihov velik delež«(cigale et al., 2002, str. 71). Vendar pa bi se njihov delež k onesnaževanju znatno zmanjšal ob postopni vpeljavi električnih vozil, ki so trenutno najčistejša ekološka vozila na tržišču, saj ob sami uporabi ne ustvarjajo nikakršnih emisij in so tako imenovani»zero Emission Vehicles«oz. vozila z ničelnimi emisijami. Mesto Celje leži na stiku avtocestnega in železniškega dela V. in X. TEN koridorja, med dvema prometnima vozliščema Ljubljano in Mariborom in tako pospremi veliko število vsakodnevnih migrantov na tej relaciji. Celje leži tudi na tretji razvojni osi Slovenije, od Koroške preko Velenja, Celja, Zidanega Mostu, Novega mesta do Bele Krajine. Takšen položaj nudi mestu ugodno lego za razvoj in ga postavlja v zelo ugodno komunikacijsko pozicijo s Koprom, Ljubljano in Mariborom ter z že omenjenimi mesti tretje razvojne osi. Celjsko mestno jedro je zelo dobro dostopno, kar še povečuje pritiske na okolje in je zato še toliko bolj potrebno ljudem in okolju prijaznih električnih vozil. Razvoj cestnega omrežja v občini Celje je v preteklosti vplivalo na povečano število registriranih motornih vozil. Najhitreje narašča prav osebni promet, v glavnem zaradi zmanjševanja obsega javnega potniškega in železniškega prometa.»z nadaljnim razvojem cestne infrastrukture se lahko pričakuje podobno tudi v prihodnje, saj se primerjalne prednosti cestnega prometa povečujejo, kar negativno vpliva na kvaliteto zraka v mestu in tudi na kvaliteto drugih okoljskih sestavin«(mestna občina Celje, 2009a, str. 19). Glavni problem in verjetno najbolj sporni dejavnik pri vpeljavi električnih vozil je pridobivanje elektrike ter njeno shranjevanje v zadostnih količinah. Ta proces se je z obstoječimi načini izkazal za nič kaj ekološkega, saj se pri pridobivanju električne energije, s pomočjo večine danes znanih načinov, sprošča mnogo škodljivih izpustov Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 2

12 plinov, prahu ter odpadnih voda, ki bremenijo naše okolje. Poleg omenjenega se ne sme zanemariti slabega izkoristka energije pri procesih, ki temeljijo na uporabi fosilnih goriv kot sredstvo za pretvarjanje energije. Zatorej bi bilo potrebno vnesti v obstoječo infrastrukturo kar nekaj novih tehnologij, podprtih s procesi za uporabo obnovljivih virov energije (OVE). Kot osrednja problematika se kaže tudi (ne)privlačnost cenovno (kljub relativno visokim subvencijam, izhajajočih iz Eko sklada) ne prav ugodnih električnih vozil, ki so trenutno razpoložljiva na slovenskem avtomobilskem tržišču. Na slovenskih cestah ne bo opaznega premika na področju električnih vozil vse dokler se ne bo temu primerno uredila in opremila polnilna infrastruktura. Za to pa so potrebne številne električne polnilnice, ki bi lahko, glede na problematiko mirujočega prometa v Mestni občini Celje, žele uspeh, in tej dejavnosti prilagojeni servisi, kjer izvajajo zamenjavo praznih baterij za polne, po zamenjavi pa prazne tudi ponovno napolnijo. Cilji, namen in teze diplomske naloge Cilj diplomske naloge je odgovoriti na vprašanja, ki se porajajo pri vpeljavi polnilne infrastrukture na območju Mestne občine Celje ter tako spodbuditi ekološko zavest prebivalcev mesta in njegovih vsakodnevnih obiskovalcev. V diplomski nalogi bomo skušali približati električna vozila morebitnim uporabnikom kot edino pravo alternativo, trenutno najpogosteje rabljenim vozilom z motorji na notranje izgorevanje. Namen diplomske naloge je prikazati nujnost vpeljave nekaterih ekoloških rešitev skozi analizo trenutnega prometnega stanja v Mestni občini Celje; preučiti možne izhodiščne točke za postavitev polnilnih postaj in servisov za zamenjavo bateri, ter njihov ekološki prispevek ob morebitnem razcvetu vpeljanega sistema. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 3

13 Teza diplomskega dela se glasi: Postopna širitev polnilne infrastrukture za električna vozila omogoča prebivalcem Mestne občine Celje manjšo odvisnost od vozil z motorji na notranje izgorevanje, hkrati pa spodbudi uporabnike osebnega transporta k okolju prijaznejšemu mišljenju. Predpostavke in omejitve diplomske naloge Predpostavke: okolje v MOC je zaradi obstoječega prometnega režima zelo obremenjeno; z uporabo EV v mestu Celje do zmanjšanja hrupa in izpustov škodljivih emisij; za hitrejšo porast števila EV v MOC je potrebna primerna polnilna infrastruktura, katere trenutno stanje je nezadovoljivo; primerne lokacije za postavitev polnilne infrastrukture lahko priskrbi MOC; Omejitve: zakonske omejitve; prostorske omejitve; pomanjkanje finančnih sredstev; pomanjkljiva literatura; omejen dostop do podatkov; omejitev na cestni promet; omejitev na osebna in lažja gospodarska vozila. Uporabljene metode raziskovanja diplomskega dela Metode raziskovanja uporabljene v teoretičnem delu so: deskriptivna metoda oz. proučevanje na nivoju opisovanja dejstev in procesov; metoda analize oz. obravnava posameznih delov glede na druge oz. celoto; metoda kompilacije oz. povzemanje tujih rezultatov, stališč, zaključkov in spoznanj tujih znanstveno raziskovalnih del; metoda sintetike oz. združevanje enostavnih miselnih sestavin v sestavljene, enkratne celote vzajemno povezanih delov; pregled strokovne literature. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 4

14 1 TEORETIČNE OSNOVE IN ZAKONODAJA 1.1 Električni avtomobili Električni avtomobil je vsekakor avtomobil prihodnosti, saj je po nekaterih predelih sveta že skoraj avtomobil sedanjosti. Kljub dolgotrajnemu zatiranju omenjene alternative s strani nekaterih svetovnih organizacij le-ta počasi prodira in osvaja vsa večja mesta, države in tudi kontinente. Posledično narekuje nov tempo svetovni avtomobilski industriji, ki se zaradi vse višjih cen goriva, katerega količina svetovnih zalog se ob vse večjem povpraševanju nezadržno manjša, vse bolj usmerja v raziskovanje in razvoj drugih, za potrošnika bolj ekoloških, ekonomičnih ter nasploh trajnejših alternativ.»električni avtomobil je ključnega pomena za trajnostni razvoj, saj države EU kar tretjino energije potrošijo za potrebe prometa«(električni avtomobil, 2011, str. 74). Električni avtomobil namreč ob samem obratovanju ne izpušča v ozračje nobenih škodljivih emisij in hkrati ne ustvarja drugega hrupa, z izjemo tistega, ki nastaja pri kotalnem uporu. Je t. i.»zero Emission Vehicle«oz. vozilo z ničelnimi emisijami.»vozilo z motorjem na notranje zgorevanje ima 25-odstotni izkoristek, električni avto pa 85-odstotni. Če motornemu vozilu prištejemo izgube v rafinerijah, električnemu pa izgube v elektrarnah, številke ostanejo v enakem razmerju«(ekart, 7. julij 2009). Električni avtomobili imajo bistveno višji izkoristek energije, poleg tega pa pri zaviranju velik del energije regenerirajo nazaj v akumulatorje, medtem ko jo običajna vozila kot toploto, ki se sprošča pri zaviranju, oddajajo v okolje. Alenka Zgonik (10. oktober 2008) je mnenja, da so električni avtomobili trenutno bolj primerni za mestno vožnjo oz. vožnjo na krajše razdalje. Na 100 km namreč porabijo od 10 kwh do 20 kwh električne energije. Liter fosilnih goriv sicer vsebuje med 9 kwh in 11 kwh energije, vendar pri 25-odstotnem izkoristku ne omogoči enakega dosega kot vozila na električni pogon. Doseg električnih avtomobilov je glede na zmogljivosti baterij, kljub ekonomičnosti še vedno nekoliko vprašljiv, zato govorimo o prednosti leteh na krajše relacije. Problem trenutnih električnih vozil se pojavlja predvsem v slabi Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 5

15 pokritosti električne-polnilne infrastrukture, proizvodnji kvalitetnih baterij, ki poleg visokih stroškov izdelave žal nudijo le kratek domet. V najstrožjem pomenu razumemo pod terminom električni avtomobil vozilo, ki je za svoje normalno delovanje odvisno samo od električne energije, pri čemur mora biti ta, tako kot pri avtomobilih z motorji na notranje izgorevanje posoda za izgorevanje goriva, shranjena v temu primerno shranjevalno napravo akumulator oz. baterijo. Vendar pa lahko danes napajamo električni avtomobil tudi s tehnologijo vodikove gorivne celice, ki poskrbi, da se s pomočjo le-te elektrika generira kar med vožnjo. Ker pa je v zadnjem času bolj moderna misel oz. ideja o shranjevanju večjih količin električne energije v zato prirejene avtomobilske baterije, se bomo v tej diplomski nalogi s pomočjo nekaterih virov, osredotočili na le-to. V članku»električni avtomobil«(2011, str. 74) pravijo, da ima električni avtomobil bistveno manj sestavnih delov kot avto z motorjem z notranjim izgorevanjem. Ima le pet večjih sklopov, ki pa so vsi razen baterije, zelo vzdržljivi. Ta podatek priča, da so električna vozila ne le čistejša, temveč tudi trajnejša, bolj vzdržljiva in pri samem vzdrževanju cenovno bolj dostopna. Zahtevajo pa tudi precej drugačno znanje, kot je bilo potrebno do danes pri popravilu konvencionalnih vozil. Pomembno je omeniti tudi nekatere slabosti trenutne ponudbe električnih avtomobilov in za njih prirejenih baterij. Doseg je, v primerjavi z avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem, relativno majhen, med 150 km in 200 km na eno polnjenje pri optimalni porabi električne energije. Posledično je manjša tudi najvišja hitrost ter zanesljivost delovanja zaradi nekoliko nezanesljivih baterij, katerih slabost je dolgotrajno polnjenje in pogosta menjava, ta pa lahko predstavlja precejšen strošek pri nakupu nove, saj so nekateri materiali za njeno izdelavo precej redki in posledično toliko dražji. Vendar pa se stvari za električna vozila tudi na tem področju obračajo na bolje, saj se razvoj baterij, po mnenju Lampiča (2008, str. 35), vztrajno nadaljuje, s tem se podaljšuje tako življenjska doba kot tudi avtonomija baterije, polnjenje je pa tudi vse hitrejše. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 6

16 1.1.1 Akumulatorji zaporedno ali vzporedno vezane baterije»akumulatorje sestavlja več zaporedno ali vzporedno povezanih baterij, ki so elektrokemijski elementi za shranjevanje električne energije«(lampič, 2008, str. 35). Poznamo jih več vrst, zanimajo pa nas le tisti, ki se jih da po uporabi ponovno napolniti. Osnovani so na različnih kemijskih elementih, kot so npr.: svinec (Pb), nikelj-metalhidrid (NiMH), litij-ion (Li-ion), litij-polimer (Li-polimer) in drugi. Med naštetimi so trenutno v uporabi zaradi svojih ugodnih lastnosti, kljub višji ceni na kilogram zlitine, predvsem litijeve baterije. Glede na Lampičeve (2008, str. 35) podatke, zagotavljajo vozilom zaradi velike energijske gostote Li-ionske s 110Wh/kg ter Li-polimerske s 180Wh/kg večjo avtonomijo. Slabo konkurenčnost električnih vozil gre pripisati slabemu dometu in visokim nabavnim cenam baterij.»čeprav so današnje Li-ionske baterije veliko zmogljivejše od starih NiMH, še vedno ne ponujajo dovolj kapacitete, da bi električni avtomobil z enim polnjenjem prepeljal več kot okoli 160 kilometrov«(terziev, 19. april 2012). Zato so znanstveniki pričeli z razvojem nekaterih alternativ. Ena izmed alternativ Liionskim baterijam so baterije litij-kisik (Li-O2), ki imajo po mnenju IBM-ovih strokovnjakov 1000-krat večjo gostoto energije, obenem pa so tudi dosti manjše in zato primernejše za vgradnjo. Glavni problem tiči v kemični nestabilnosti, ki omeji njihovo življenjsko dobo pri večkratnem polnjenju, zaradi česar so trenutno še nepraktične za uporabo v električnih vozilih. Vendar je Terziev (19. april 2012) mnenja, da se bo s premostitvijo tega problema praktična uporaba takšnih baterij pričela že leta Cena Li-ionskih baterij za električna vozila je v preteklem letu padla za 14 odstotkov in za 30 odstotkov v primerjavi s ceno izpred treh let. Oddelek Bloomberg New Energy Finance je opravil študijo, v kateri ugotavlja, da je posledica padca cen obilo tehnoloških izboljšav in povečana proizvodna zmogljivost.»v prvem četrtletju je cena baterij za električna vozila v primerjavi z letom poprej padla iz 800 dolarjev na 689 ameriških dolarjev na kilovatno uro«(terziev, 19. april 2012). Torej bodo z množičnejšo produkcijo baterij cene še kar padale in bodo tudi po ocenah nekaterih drugih podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstnimi raziskavami, npr. U. S. Advanced Battery Consortium, do leta 2017 dosegle okoli 150 dolarjev za kilovatno uro. S takšnimi Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 7

17 cenami bo bistveno lažje konkurirati konvencionalnim avtomobilom z motorji na notranje izgorevanje. In ker visoke cene baterij onemogočajo padec prav tako visokih cen električnih avtomobilov, so se med drugim domislili ideje, da bi podjetja svoje baterije preprosto oddajala in za njih pobirala naročnino. Cene takšnih vozil bi bile tako primerljive cenam konvencionalnih Elektromotor Ker električna vozila uporabljajo za pogonsko sredstvo električni motor, bi bilo smiselno povedati nekaj dejstev tudi o tem. Elektromotor omogoča pretvorbo električne energije v mehansko. Lampič (2008, str. 41) pravi, da so najpomembnejše karakteristike pri konstrukciji elektromotorjev izkoristek, specifični navor in način napajanja. V konvencionalnih vozilih, pri katerih govorimo o mehanskem prenosu moči, le-ta predstavlja velik del cene in mase vozila, masni delež je pa še nekajkrat večji. Lampič (2008, str. 42) je mnenja, da prenosi obenem predstavljajo tudi dodatno poslabšani energijski izkoristek ta je ocenjen na 5 do 15 odstotkov zavzemajo velik del prostora v vozilu in predstavljajo vir možnih obrab in okvar. Pri uporabi električnega pogona pa lahko, za razliko od mehanskega, realiziramo tudi moderni koncept direktnega pogona, pri katerem so elektromotorji aplicirani direktno na vsa kolesa in tako predstavljajo edini gibljivi del pogona, saj prenašajo vso moč in navor na kolo, brez menjalnika in mehanskih prenosov.»take elektromotorje s tujkama imenujemo hub ali in-wheel motorji«(lampič, 2008, str. 42). Elektromotorje za pogon električnih vozil delimo na elektromotorje na istosmerni tok, za katere velja pravilo, čim večja je napetost toka, tem večja je moč motorja, ter elektromotorje na izmenični tok, ki jih delimo še na sinhrone in asinhrone. Za pogon električnih vozil so najpogosteje v uporabi asinhronski ter sinhronski brez krtačni motorji, katerih izkoristki so zaenkrat najvišji. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 8

18 Izraz sinhroni oz. asinhroni elektromotorji zato, ker imajo lahko pri obremenitvi bodisi usklajeno (sinhrono) ali različno (asinhrono) število obratov v primerjavi s frekvenco napajalne napetosti. Ješovnik (2010, str. 10) pravi, da morajo oboji imeti krmilno elektroniko, ki pri sinhronih skrbi za spreminjanje frekvence napajalne napetosti, ta pa z reduciranjem izhodne moči motorjev omogoči kontinuiran pogon vozila. Pri asinhronih elektromotorjih pa krmilna elektronika skrbi za razliko v frekvenci izmeničnega toka in vrtilni frekvenci motorja. Pri asinhronih je treba omeniti dolgo življenjsko dobo, krajši čas so lahko brez škode preobremenjeni in imajo visoko maso, zaradi slednjega pa tudi slab izkoristek.»elektromotorji že pri razmeroma nizkem številu vrtljajev dajo najvišji navor, nato navor kontinuirano pada. Najvišja moč, ki je prav tako dosežena tudi že pri nizkih obratih, pa ostane konstantna čez široko vrtilno območje«(ješovnik, 2010, str. 10). Pri klasičnih motorjih pa navor in moč, glede na število obratov, naraščata počasneje, optimalno točko pa dosežeta pri različnih vrednostih števila vrtljajev. Običajna funkcija elektromotorja v električnem avtomobilu je funkcija pogona.»včasih pa lahko tak električni stroj slučajno zaide v drug režim delovanja. Na primer pri zelo dinamičnem pogonu, ko motor med aktivnim zaviranjem dela kot generator«(miljavec & Jereb, 2005, str. 1). Tako ustvarja in zajema novo energijo, ki jo nato shranjuje v baterijah. 1.2 Polnilna infrastruktura za električna vozila Pri uvajanju novih tehnologij v transportu je poleg novih vozil pomembna primerna infrastruktura, ki omogoča njihovo napajanje z energijo ali gorivom. Električna vozila potrebujejo za svoje nemoteno delovanje primerno omrežje polnilnih postajališč. Razdalja med posamičnimi postajališči, z možnostjo polnjenja električnih avtomobilov, je pri uvajanju novih tehnologij stvar trenutnih specifikacij vozil ter tipa polnilnih postaj. Med specifikacije sodijo domet vozila in avtonomija baterije, med kriterije pa povprečna hitrost glede na omejitve in tip ceste ter morebitna lokacija polnilnice in hitrost polnjenja vozil. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 9

19 »V Sloveniji je trenutno registriranih manj kot 50 električnih vozil, od tega lahko osebne avtomobile preštejemo na prste ene roke«(babuder et al., 2009, str. 127). Problem majhnega števila registriranih električnih avtomobilov v Sloveniji je pogojen s slabo polnilno infrastrukturo in visokimi cenami električnih avtomobilov kot takih. Cena le-teh pa se ne bo spustila na nivo motornega avtomobila, dokler z izboljšano infrastrukturo ne povečamo povpraševanja po tej alternativi, sprožimo masovno produkcijo sestavnih elementov električnih vozil, zaradi katerih je ta tehnologija že v začetku cenovno težko dosegljiva. Pod polnilno infrastrukturo spadajo električnim vozilom prilagojene električne»črpalke«oz. polnilnice ter servisi, ki s posebno tehnologijo imenovano»battery Switch System«zamenjajo prazno baterijo s polno v za tovrstne procese prilagojenih prostorih. Mitrašinovič (2010, str. 37) pravi takole:»polnilna infrastruktura se lahko razvije neodvisno, v okviru trgovanja z električno energijo ali kot del distribucijskega omrežja.«za postavitev primernega polnilnega omrežja, ki služi boljši kompatibilnosti povezave med električnimi vozili in promociji le-teh, je potrebno analizirati tipe polnilnih postaj glede na uporabnost, lokacijo in funkcijo.»v vzpostavitev ustreznega električnega omrežja bo treba vložiti veliko sredstev, treba pa bo tudi opredeliti standarde glede varnosti, interoperabilnosti in plačil«(lipuš, 2010, str. 6) Polnilne postaje Poznanih je več različnih tipov polnjenja električnih avtomobilov, saj se tehnologija polnilnic razvija istočasno z razvojem električnih vozil in to zelo hitro. Navadno polnjenje, hitro polnjenje in brezžično polnjenje. To so trije tipi polnjenja, ki jih opisuje današnja literatura, omenjajo naši mediji in jih tako najpogosteje zasledimo. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 10

20 Navadno polnjenje Najpogostejši tip polnjenja je navaden, ki je zaradi obstoječega električnega omrežja tudi najbolj dosegljiv vsakemu uporabniku električnih akumulatorskih vozil. Električni avtomobil lahko priklopimo na električno omrežje tako doma kot tudi na javnih in zasebnih parkiriščih, ki imajo dostop do omrežja.»za priključitev potrebujemo standardno hišno vtičnico napetosti 220 V in z vhodnim tokom 10 A ali 16 A«(Lipuš, 2010, str. 7). Povprečen čas polnjenja akumulatorja do polne kapacitete preko navadne vtičnice je tako med 6 in 8 ur. Pri manjših mestnih električnih avtomobilih in ostalih na elektriko gnanih dvokolesnikih je nočno polnjenje preko povezave na domače električno omrežje že uveljavljena in traja, odvisno od kvalitete baterij, od 3 do 8 ur. Ješovnik (2010, str. 38) pravi, da je takšna oblika polnjenja primerna le za vozila z baterijami, ki omogočajo vozilu majhno avtonomijo, ter da se pri velikih baterijskih blokih, ki omogočajo vozilu večjo avtonomijo, plug-in sistem sooča s številnimi težavami. Polnilec troši okoli 23 A na fazo, česar glavne varovalke ne zdržijo. 25 A varovalke pa polnitev prenesejo, vendar pa sočasna uporaba elektrike za gospodinjske potrebe ni mogoča (Ješovnik, 2010, str. 38). Zaradi takšne zasnove današnjega električnega omrežja sistem ne dovoljuje, da bi večje število uporabnikov v nekem naselju hkrati koristilo največjo moč.»polnitev velikega števila takih vozil zahteva rekonstrukcijo električnega omrežja države«(ješovnik, 2010, str. 38). Električna vozila z akumulatorskim pogonom večje avtonomije potrebujejo torej tudi ustreznejše polnilne postaje s posameznim vrstam akumulatorjev prilagojenimi polnilci. Priklopna moč manjših polnilnic je 14,4 kw oziroma 240 V * 60 A, večje polnilnice pa potrebujejo priklopno moč nad 15 kw. Varnost, zahvaljujoč dobremu sistemu, ni problematična.»razvit sistem zaščitenega samodejnega ključa, s katerim se pritisne na prirejeno omrežno vtičnico, pa preprečuje vsakršen poskus povzročitve namerne škode, na primer iztrganje vtičnice med polnjenjem«(lipuš, 2010, str. 7). Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 11

21 Plačilni sistemi pa se bodo lahko nadgrajevali z že realizirano osnovo. Lipuš (2010, str. 7) pravi takole:»francoska družba EDF (Electricite de France) pa je razvila tudi sistem, poimenovan power line communication (PLC), ki omogoča varno izmenjavo podatkov, kot so na primer identifikacija vozila in prenos podatkov za izdelavo računa, med polnilno postajo in vozilom.«hitro polnjenje Kot del oskrbovalne infrastrukture bi bili takšni polnilniki lahko še zmogljivejši; akumulatorje bi lahko napolnili v 20 minutah, medtem pa bi odšli na kavo ali po nakupih (»O polnilnih mestih«[elektro-črpalke], b. d.). Način hitrega polnjenja je sicer tudi dražji od navadnega in je zato primernejši za izredne situacije, napolni pa le do 80 odstotkov kapacitete. Zanj potrebujemo visokonapetnostne vtičnice, ki imajo napetost 400 V in vhodni tok 36 A (Lipuš, 2010, str. 8). Smiselna inštalacija takšnih postaj je v bližini naselij, poslovnih prostorov in nakupovalnih središč. Hitro polnjenje lahko v primeru večkratne uporabe zaradi svoje zmogljivosti vpliva na življenjsko dobo baterij in le-to opazno skrajša. Novak (2012, str. 7) pravi takole:»slabost se je pokazala zgolj, če jo prevečkrat polnimo na hitrih polnilnicah. Računamo, da se baterija tudi na navadni vtičnici za vsakodnevno uporabo električnih vozil napolni dovolj hitro.«k hitrosti polnjenja pa prispeva tudi kvaliteta same baterije. Brezžični način Res pa je tudi, da je razvoj nekaterih drugih, prav tako zanimivih tehnologij polnjenja še v povojih.»s pomočjo elektromagnetne indukcije bi bilo mogoče avtomobil polniti kar med vožnjo«(»o polnilnih mestih«[elektro-črpalke], b. d.). Strokovnjaki delajo na projektih kot je»polnjenje električnih vozil med vožnjo«, pri kateremu je, s pomočjo posebnih celic na površju ceste, mogoče električno energijo brezžično dovajati vozilu, ki se po tistem voznem pasu vozi. Ena od podobnih brezžičnih alternativ, ki tudi uporablja elektromagnetno indukcijo, je tako imenovana»plugless Power charging station«. Za njeno realizacijo je potrebno na tla namestiti induktor, v vozilo pa prav tako (»Brezžična polnilna postaja za avtomobile-plugless Power«[blog.uporabnastran.si], 8. februar 2010). Realizacija takšnega projekta in množična instalacija tako specifične Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 12

22 infrastrukture je predvsem odvisna od proizvajalcev avtomobilov, če bodo ti idejo pograbili (»Črpalka za električne avtomobile«[blog.uporabnastran.si], 4. junij 2011) Sistem za menjavo baterij oz. Battery Switch System Ker je pri električnih avtomobilih trenutno največja problematika baterijska avtonomnost in je za polnjenje baterij potrebno kar nekaj ur, so v Izraelski družbi Better Place našli inovativno rešitev tega problema in ustvarili sistem imenovan»battery Switch System«oz. sistem za menjavo baterij.»battery Switch System«je koncept polnilnice, na kateri se avtomobilu samodejno odstrani prazna baterija in ponovno vstavi polna. Proces zamenjave traja približno 3 minute in avtomobil je že nared za nadaljnjo vožnjo (»Črpalka za električne avtomobile«[blog.uporabnastran.si], 4. junij 2011). Sistem je tako dovršen, da so prve tako imenovane»črpalke«že postavili v Izraelu, na Danskem in v Avstraliji, se pa dogovarjajo za sodelovanje tudi z drugimi, tudi z Evropsko Unijo (»Global progress«[better Place], 2012). Sistem namreč temelji na mišljenju, da bi električna vozila lahko resnično postala konkurenčna vozilom z motorji na notranje izgorevanje, zato pa potrebujejo podobno mero neodvisnosti, kot jo ponujajo slednja. Battery Switch System vsebuje naslednje elemente, ki jih je potrebno omeniti: električni avtomobili, ki so prirejeni prav za ta sistem; polnilni servis oz.»črpalka«, ki zagotavlja prostor in vsebuje tehnologijo za proces popolnoma avtomatizirane zamenjave baterij; in baterija, ki je uporabniku zaradi visoke nabavne cene dana v najem. Električni avtomobili so proizvedeni v sodelovanju s ponudnikom te storitve zaradi boljšega nadzora in zagotavljanja kompatibilnosti avtomobilov s postajališči in so ločeno od baterije ponujeni na tržišču, saj podjetje Better Place nudi svoje baterije v najem. Cena električnega avtomobila tako ne presega cene klasičnega z motorjem na notranje izgorevanje. Po informacijah podjetja naj bi se zaradi manj kompleksne izdelave čez čas celo pocenila in bila dosegljiva prav vsakomur. V električnem Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 13

23 avtomobilu ni motorja, izpušnega sistema in zapletenega menjalnika, ki vzamejo veliko prostora in dvignejo končno prodajno ceno. Ti kompleksni elementi so nadomeščeni z elektromotorjem, enostavnim menjalnikom in baterijami. Proizvajalci avtomobilov imajo tako več možnosti za oblikovanje in ustvarjanje, saj je električni avtomobil zaradi teh razlik ter ploščate oz.»palačinkaste«oblike baterije, ki je nameščena na sredini podvozja vozila, bolj prostoren hkrati pa tudi bolj stabilen in lažje vodljiv. Poleg naštetih pa ima pozicija baterije še eno prednost. Zaradi lege je lažje dosegljiva in lažje zamenljiva. Battery Switch System omogoča s svojo ponudbo vse tri oblike polnjenja svojih vozil, saj lahko polnimo tudi preko domačega električnega omrežja oz. na kateri koli drugi električni polnilnici, tako navadni kot tudi hitri. Uporabnik tega sistema zapelje po pisti, ki vodi v ograjeno postajališče na avtomatizirano platformo. Pod avtomobilom se prične zamenjalni postopek baterije in po 3 minutah je proces dokončan. Stara baterija je bila odstranjena in uskladiščena v za to prirejen prostor, ki je del postajališča in deluje kot polnilnica za 10 izmenjujočih se baterij. Ena teh baterij, ki se je napolnila v 30 minutah do polnih kapacitet, je bila na enak način vstavljena v avtomobil, le v obratnem postopku. Uporabniku preostane samo še odhod s postajališča s polno baterijo. Po nekaterih podatkih (»Battery Switch System«[Better Place], 2012) je zamenjava baterije po takšnem sistemu celo hitreje izvedena kakor dotočitev bencina v avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje. Še ena prednost, ki botruje k tako hitri zamenjavi baterije je ta, da med postopkom ni potrebno zapustiti avtomobila, ker se uporaba plačuje kot mesečni zakup kilometrov torej brez čakanja v vrsti pred blagajno podjetje pa izdaja tudi garancijo na prevožene kilometre, tako da morebitna obrabljenost baterije ne ogrozi finančnega stanja bolj, kot je bilo dogovorjeno. V podjetju ocenjujejo postavitev ene takšne postaje na pol milijona ameriških dolarjev, kar je, po njihovih informacijah, za polovico manj od vrednosti postavitve klasičnega bencinskega servisa. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 14

24 1.3 Emisije vozil in obremenjevanje okolja Babuder et al. (2009, str. 128) so mnenja:»slovenija bo v transportnem sektorju presegla dovoljene kvote emisij CO 2, sproščenih na njenem ozemlju, in letni stroški nakupa pravic do emisij, s katerimi bo kompenzirala odstopanja, lahko znašajo približno 20 milijonov EUR letno (pri ceni 10 evrov za 1t CO 2 ).«Ta izjava namiguje na to, da je v Sloveniji promet zelo problematičen dejavnik obremenjevanja ozračja z emisijami CO 2 in tako predstavlja dodaten strošek pri doseganju evropskih standardov. Žal pa ni ogljikov dioksid edina emisija, ki je posledica delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem, saj so pri teh procesih prisotni tudi drugi izpušni plini, kot npr.: dušikovi oksidi, benzen, toluen itd. Med bolj opaznimi so tudi emisije N 2 O in CH 4, ki niti približno ne dosegajo vrednosti CO 2 v zraku, so pa vseeno občutne. Vuk (2000, str. 33) pravi, da je za spremenjene in poslabšane razmere v okolju odgovoren človek. Po njegovem mnenju so med drugim prav subjektivni vzroki tisti, ki z obremenjevanjem okolja povzročijo hude posledice. Pri tem navaja kot najbolj prepoznavne: nevednost, neustrezen osebni in družbeni odnos do okolja, neznanje, ignoriranje problematike, neosveščenost, brezobzirnost in druge.»za razumevanje pomena izboljšanja stanja okolja s sodobnimi tehnologijami v transportu si poglejmo osnovne probleme, ki so povezani z obremenjevanjem okolja in emisijami klasičnih in električnih avtomobilov«(lipuš, 2010, str. 8). Z opredelitvijo obeh primerjanih tehnologij lahko vsakdo po podrobni analizi potrdi nekatere opazne prednosti električnih vozil in njihovega blagodejnega učinka, ki ga imajo na okolje Emisije motorjev z notranjim izgorevanjem»cestni motorni promet je velik onesnaževalec zraka, saj prispeva večino škodljivih emisij ogljikovega (mon)oksida (CO), dušikovih oksidov (NO x ) in nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) ter pomemben delež 'toplogrednih plinov' ogljikovega dioksida (CO 2 ) in didušikovega monoksida (N 2 O)«(Cigale et al., 2002, str. 64). Da bi predstavili kar se da nazorno sliko problema omenjenih emisij, bomo vsako od navedenih in še nekaj drugih, tudi podrobneje opisali. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 15

25 Ogljikov (mon)oksid (CO) Je strupen plin brez vonja, ki ga oddajajo avtomobili v izpuhih in drugi izvori pri nepopolnem izgorevanju lesa in fosilnih goriv,npr. : bencin, premog in drugi. Ljudje smo mu navadno bolj izpostavljeni med zadrževanjem v mestih z gostim prometom, zlasti v času odhodov domov iz dela, pri čemur nastajajo večji prometni zastoji. CO ni obstojen plin in v zraku oksidira v CO 2. Plin se absorbira v kri in preprečuje transport kisika do tkiv. Posledično so najbolj izpostavljeni možgani, srce in razvijajoči se plod pri nosečnicah. Med najbolj ranljive skupine ljudi uvrščamo ljudi s slabšim delovanjem srca in pljuč, starejše z boleznijo zoženih arterij, bolnike s kroničnim bronhitisom in slabokrvne ljudji. Simptomi zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO), ki jih lahko pričakujejo vozniki avtomobilov ob prometnih zastojih, so glavobol, vrtoglavica in zaspanost (»Ogljikov monoksid (CO)«[Elektroinštitut Milan Vidmar], b. d.). Dušikovi oksidi Igrajo pomembno vlogo pri vplivu obremenjevanja zraka na okolje, predvsem pri zakisovanju, evtrofikaciji ter tvorbi fotokemičnega smoga. Glavni vir dušikovih oksidov v urbanih območjih so promet, individualna kurišča in termoenergetski objekti, ki uporabljajo za gorivo premog. Njihov nastanek je pogojen s spajanjem dušika in kisika pri visokih temperaturah. Izpušni plini vsebujejo kar 90 odstotkov dušikovega monoksida (NO), ti sami po sebi niso škodljivi za ljudi, živali in rastline, vendar pa v ozračju postopoma oksidirajo v dušikov dioksid (NO 2 ), ki pa lahko pri koncentracijah med 300 in 800 ppb (parts per billion) resno škodujejo zdravju, saj za približno desetino zmanjšujejo kapaciteto pljuč. Stopnja oksidacije dušikovega monoksida, nastalega zaradi prometa, v višje okside raste z njegovo oddaljenostjo od izvora izpusta. Ozon v zraku pa ima pri tem pomembno vlogo, saj reakcijo oksidacije močno pospeši (»Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom«[arso], 2009). Njegove koncentracije so zaradi neugodnih vremenskih razmer praviloma višje v zimskem času, poleti pa nižje, ker se dušikov dioksid (NO 2 ) porablja za tvorbo ozona (O 3 ). Povišane koncentracije so izmerjene ob večjih termoenergetskih objektih, najvišje Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 16

26 pa ob bolj prometnih cestah. Uporaba katalizatorja v motorjih z notranjim izgorevanjem je sicer nekoliko pripomogla k zmanjšanju izpustov dušikovega dioksida (NO 2 ), vendar zaradi stalno naraščajočega prometa ne prav veliko. nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) Glavni vir emisij nemetanskih hlapnih organski spojin (NMVOC) so vozila z bencinskimi motorji. Še posebej tisti z dvotaktnimi motorji. Tudi pri klasičnih dizelskih osebnih avtomobilih so te emisije manjše kot pri sodobnih osebnih vozilih s katalizatorji, toda sestava emisij nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) dizelskih motorjev je z vidika ogrožanja zdravja še vedno zelo neugodna (Cigale et al., 2002, str. 68). Več kot tri četrtine emisij NMVOC nastane v urbanem okolju zaradi hladnih zagonov motorjev in ustavljanj pred semaforji, voženj v kolonah in pospeševanj hitrosti. Tedaj dobivajo motorji z gorivom bogatejšo zmes, zgorevanje pa je slabše. Katalizatorji začnejo delovati šele pri določenih temperaturah, zato so emisije pri teh vozilih nasploh večje za 40 do 270 odstotkov, odvisno od prostornine motorja in stanja tehnike. Pri bencinskih vozilih nastane zaradi izhlapevanja goriva (največ v uplinjaču) kar 30 odstotkov emisij NMVOC, pri dizelskih pa so te izgube minimalne. Ogljikov dioksid (CO 2 ) Je naraven toplogredni plin brez vonja in barve, ki nastaja kot stranski produkt pri različnih kemijskih reakcijah. Ne uvrščamo ga med tipične obremenjevalce zraka, saj iz njega načeloma ne nastajajo nadaljnji stranski produkti kemijskih reakcij, sam po sebi pa pri običajnih koncentracijah tudi ni zdravju škodljiv. Je pomemben toplogredni plin, ki poleg vpliva na globalno segrevanje, posredno vpliva tudi na zmanjševanje koncentracije ozona (O 3 ) v stratosferi (Lampič, b. d., str. 7). Večina ogljikovega dioksida (CO 2 ) nastaja z biološkimi procesi kot so fermentacija, dentrifikacija, aerobno dihanje, z izhlapevanjem iz oceanov, oksidacijo ogljikovega monoksida (CO) in organskih molekul, pri vulkanskih izbruhih, pri gorenju nekaterih alternativnih goriv, kot so biomase ter pri gorenju fosilnih goriv. Ogljikov dioksid Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 17

27 (CO 2 ) se iz zraka izgublja s procesom fotosinteze, z raztapljanjem v oceanih ter s fotolizo v ogljikov monoksid (CO) v stratosferi in mezosferi. Razpadni čas pa znaša v povprečju med 50 in 200 leti (Lampič, b. d., str.7). Nihanje vrednosti ogljikovega dioksida (CO 2 ) v zraku je posledica različne aktivnosti fotosinteze, saj ga rastline spomladi intenzivno porabljajo, jeseni pa z razgrajevanjem odmrlih rastlin vrednost narašča. Lampič (b. d., str. 8) pravi takole:»koncentracija CO 2 se je od sredine devetnajstega stoletja (industrijska revolucija) povečala s približno 280 ppm na 365 ppm, kar pomeni, da je vpliv onesnaženja zelo velik.«metan (CH 4 ) Je najbolj pogost ogljikovodik v zraku. Večji del metana (CH 4 ), kar 80 odstotkov, se v ozračje sprošča pri anaerobnih bakterijskih procesih, ko bakterije predelujejo organske snovi, manjši del, 20 odstotkov, pa ga nastane pri gorenju fosilnih goriv in pri uhajanju naravnega plina, ki je v 90 odstotkih sestavljen prav iz metana (CH 4 ). Volumski delež metana je približno 1,8 ppm, zdravju pa koncentracije tega velikostnega reda niso škodljive. Svinec (Pb) Je težka belkasta kovina, ki je v zraku prisotna kot aerosolni delec, v ozračje se pa sprošča pri uporabi osvinčenega bencina, proizvodnji svinčenih baterijskih vložkov in pri obdelavi svinčeve rude. Iz zraka se izgublja s padanjem v oceane in na kopno ter z dihanjem. Svinec (Pb) je zdravju škodljiv, ker se nalaga v kosteh, mehkih tkivih in krvi, z njim pa so povezane tudi nekatere bolezni živčnega sistema Emisije vozil gnanih na električno energijo Emisije vozil gnanih na električno energijo so zaradi tehnologije, ki jih poganja pravzaprav skoraj ničelne, saj pri samem obratovanju ne porabljajo nobenega spornega goriva, ki bi ob svoji porabi kot stranski produkt izločal morebitne emisije. So pa Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 18

28 električna vozila vseeno sporna, ko govorimo o pridobivanju njim potrebne elektrike na neekološki način, torej z uporabo fosilnih goriv, kot so nafta, plin in premog. Za boljše razumevanje bomo opisali nekatere načine pridobivanja električne energije, ki s svojim obratovanjem puščajo težko popravljivo škodo v našem okolju na zdravje ljudi in ostalih živih bitij: klasične termoelektrarne Klasične termoelektrarne ali drugače parne elektrarne so elektrarne na fosilna goriva, s katerimi v kotlu segrejemo in uparimo vodo, ta pa kot para ekspandira v turbini, proizvede delo ter poganja generator električne energije. Klasične elektrarne so hrbtenica večine držav. V Sloveniji proizvedejo kar tretjino vse električne energije. Imajo dolgo trajnostno dobo, od 35- do 43-odstotni izkoristek, primerne so za prav vse vrste goriva in ko se jih gradi, jih je moč graditi kot zelo velike enote. Tuma in Sekavčnik (2004, str. 114) sta mnenja, da dobimo pri večini tehničnih procesov po končanem postopku koristne in odpadne proizvode. V klasični termoelektrarni na fosilna goriva je koristni proizvod električna energija, odpadni pa so predvsem dimni plini, pepel in topla voda iz kondenzatorja. Med naštetimi je najbolj nevaren masni tok dimnih plinov, ki vsebujejo za okolje škodljive pline, kot so: CO 2, SO 2, NO x. Vplivi na okolje so predvsem segrevanje ozračja ali rečnih voda ter odlaganje trdnih ostankov zgorevanja (pepel) in dimnih plinov (sadra). Novak in Medved (2000, str. 48) pravita naslednje:»v Sloveniji imamo sedem javnih parnih termoelektrarn štiri v Šoštanju, eno v Trbovljah in dve v Ljubljani s skupno nazivno močjo 960 MW.«jedrske elektrarne Jedrske elektrarne imajo slab izkoristek (okoli 27-odstotni), imajo dolgo trajnostno dobo, gospodarne so šele velike enote okrog 1000 MW in več. Namesto parnega kotla imajo jedrske elektrarne reaktor, medtem ko se drugi deli elektrarne bistveno ne razlikujejo od klasičnih oz. parnih termoelektrarn.»ob koncu leta 2001 so jedrske elektrarne proizvedle približno 17 odstotkov vse električne energije na svetu, v Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 19

29 obratovanju je bilo 438 jedrskih elektrarn v 32 državah«(tuma & Sekavčnik, 2004, str. 117). Jedrske elektrarne kot takšne ne oddajajo kemičnih škodljivih snovi v okolje, se pa preko njih vnaša v okolje radioaktivnost (Šubic, 1989, str. 14). Kljub dejstvu, da ob proizvodnji električne energije, v jedrskih elektrarnah ne nastaja toplogredni CO 2, večina strokovnjakov zaradi drugih okoljskih razlogov jedrske energije nima za primerno energetsko alternativo fosilnim gorivom, saj kronični problem predstavljajo radioaktivni odpadki. Med drugimi vplivi na okolje pri pridobivanju električne energije iz jedrskih elektrarn, kot je na primer obremenjevanje s toploto, ki jo odvajajo v okolico, je treba omeniti predvsem problem zaprtja ter nevtralizacije jedrske elektrarne po koncu obratovanja in kot najbolj kritičnega, problem odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov. Nizko in srednje radioaktivni odpadki potrebujejo za svojo nevtralizacijo približno 300 let, medtem ko so visoko radioaktivni odpadki nevarni za okolje več tisoč let. Plut (2004, str. 80) pravi, da so kot ustrezno mesto za odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov predlagali na primer podzemna in podmorska odlagališča, odlaganje pod ledenimi ploščami južnega pola ali celo v vesolju med Zemljo in Venero. plinske elektrarne Plinske elektrarne obratujejo s plinsko turbino, ki kemično vezano energijo plinastih in tekočih goriv s plinskim krožnim procesom spreminjajo v sekundarno energijo v obliki električne energije. V primerjavi s klasično termoelektrarno, plinska v izpustih nima pepela in ne hladilne vode, saj je vsa toplota vsebovana v plinih samih.»ti plini imajo temperaturo okrog 500 C in jih je mogoče koristno uporabiti. Imajo veliko kisika, vsebujejo pa enako kot dimni plini pri parnih elektrarnah produkte zgorevanja, ki so škodljivi okolju, predvsem CO 2 in NO x «(Tuma & Sekavčnik, 2004, str. 180). Za nesporno in okolju prijazno pridobljeno električno energijo že dolgo obstajajo alternative v obliki obnovljivih virov energije, ki pa zaradi še vedno cenovno ugodnejših fosilnih goriv in jedrske energije niso tako zelo moderne. Vendar pa temu ne bo več dolgo tako, saj je izbor alternativ iz dneva v dan večji. Danes poznane alternative Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 20

30 so na primer: vodne elektrarne, vetrne elektrarne, sončeve elektrarne, geotermalne elektrarne in druge. Vsem naštetim pa je skupno proizvajanje električne energije na okolju prijazen način Električna infrastruktura za električna vozila Lipuš (2010, str. 14) pravi, da akumulatorska električna vozila potrebujejo za svoje nemoteno delovanje električno energijo, ki jo pridobijo iz električnega omrežja ali pa iz posameznih v omrežje nepovezanih virov električne energije. Lipuš (2010, str. 14) pravi tudi, da je večji del proizvodnje elektrike centraliziran, energetska distribucija pa je urejena na tak način, da skrbi za dobro informacijsko povezanost med proizvodnjo in uporabo. Torej lahko rečemo, da v kolikor sta proizvodnja in poraba električne energije dobro usklajeni, potreba po shranjevanju energije odpade. Če pa bi na primer električno energijo pridobivali iz samostojnih dislociranih enot, kot so manjše sončne in vetrne elektrarne, bi morali pred polnjenjem avtomobilskih baterij le-to nekje shranjevati ali pa baterije polniti neposredno. Za shranjevanje bi tako potrebovali dodatne elemente, na primer dodatne akumulatorje. Da bi ugotovili, za koliko odstotkov bi povečali porabo električne energije v Sloveniji, če bi vsa konvencionalna vozila nadomestili z električnimi, smo izvedli preprost izračun, v katerem smo uporabili podatke, ki so nam bili na voljo, zato dopuščamo možnost, da lahko pride v realnosti do nekaj odstopanj. Podatki pri izračunu so bili naslednji: število osebnih vozil v Sloveniji leta 2011 je znašalo (»Cestna vozila konec leta ( ) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, letno [SURS], 22. avgust 2012), povprečno število prevoženih km/vozilo letno je (»Povprečno število prevoženih kilometrov«[surs], b. d.), poraba električne energije na kilometer pri električnih avtomobilih je v povprečju 150 Wh (»Električni avto in ekologija«[devs], 2010), Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 21

31 proizvodnja električne energije v Sloveniji je leta 2009 znašala GWh (»Viri in proizvodnja električne energije«[javna agencija RS za energijo], b. d.). končna poraba električne energije v Sloveniji je leta 2009 znašala GWh (»Bilanca proizvodnje in porabe električne energije«[surs], 2010) Skupaj prevoženih kilometrov letno, glede na zgornje podatke, je torej Iz tega sledi izračun: km/leto 150 Wh = Wh/leto = GWh Slovenija je leta 2009 proizvedla GWh, porabila pa GWh električne energije. Poraba električnih vozil bi tako dodatno obremenila omrežje za 25,71 odstotka glede na proizvedeno električno energijo, kar pa glede na končno porabo ne bi bilo izvedljivo. Za izvedbo bi bilo potrebno uvoziti preostali delež električne energije, ki pa glede na novo končno porabo električne energije (delež z dodatkom porabe električnih vozil je GWh) znaša 1919 GWh ali 13,04 odstotka. Iz tega izhaja, da bi se, če bi že jutri vsa registrirana vozila prešla na električni pogon, poraba električne energije na državnem nivoju povečala za 25,71 odstotka, kar pa bi prekomerno obremenilo slovensko električno omrežje in bi za zadovoljitev potreb potrebovali še 13,04 odstotka dodatno uvožene električne energije od drugod. Vendar pa glede na pogoje v našem poizkusu ne smemo pozabiti, da bi čez noč pridobili brezogljična električna vozila, ki za svoje delovanje ne potrebujejo fosilnih goriv, slednja pa je prav tako potrebno uvoziti in to po ceni, ki se je po trendu zadnjih nekaj mesecev občutno povečala. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 22

32 2 ELEKTRIČNA VOZILA IN ZAKONODAJA Ker smo v prvem poglavju že opredelili nekatere, za naš vidik raziskovanja pomembne okoljevarstvene problematike vozil z motorji na notranje izgorevanje in povedali besedo ali dve na račun neekološkega pridobivanja električne energije, ki bi lahko podpirala tudi uporabo električnih vozil, se bomo v drugem poglavju ukvarjali z zakonodajo, ki se tako ali drugače ukvarja z obremenjevanjem. Bodisi obremenjevanje z uporabo vozil, ki imajo motorje na notranje izgorevanje, bodisi s pridobivanjem potrebne energije za podporo tehnologije električnih vozil in njim potrebnemu električnemu omrežju in infrastrukturi. 2.1 Zakonodaja Evropske Unije Čisto okolje je bistveno za zdravje ljudi ter njihovo blaginjo. Zaradi hitre idustrializacije in naraščanja prebivalstva je po zadnjih nekaj desetletjih takšnih trendov prišlo do nekaterih nepopravljivih posledic v okolju. Med drugim je prišlo do zmanjšanja zalog neobnovljivih virov, izginjanja naravnih habitatov, čezmernega onesnaževanja okolja in celo preseganja globalnih samoočiščevalnih zmogljivosti. Evropska Unija (EU) in številne evropske organizacije, na primer European Environment Agency (EEA), skušajo okoljsko problematiko reševati z različnimi okoljskimi instrumenti. V zadnjih štirih desetletjih je vzpostavila več kot 200 pravnih aktov, opredelila pa je tudi razne strateške usmeritve. Razni dokumenti od Kjotskega protokola, Lizbonske in Gotenburške strategije do Šestega okoljskega akcijskega plana in drugih dokumentov, ki so se vzpostavljali, dopolnjevali in se še vedno oblikujejo. Ti dokumenti predstavljajo bogato okoljsko zakonodajo EU, ki je ena najmočnejših na svetu (»Okoljske usmeritve razkorak med Evropsko Unijo in Slovenijo«, 5. julij 2009).»Evropska Unija je uvedla veliko direktiv na področju varstva okolja. Navajamo najpomembnejše v zvezi z obremenjevanjem okolja s prometom oziroma zmanjševanjem le-tega«(lipuš, 2010, str. 21): Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 23

33 Direktiva Sveta EU (70/220/EGS) o ukrepih proti obremenjevanju zraka z emisijami iz motornih vozil; Direktiva Sveta in Parlamenta EU (2000/7/ES) o kakovosti bencina in dizelskega goriva; Direktiva Sveta in Parlamenta EU (1996/96/ES) o zmanjšanju emisij škodljivih snovi za težke tovorne dizelske motorje (Euro III, IV, V); Odločba Sveta in Parlamenta EU (1753/2000/ES) o vzpostavitvi pregleda spremljanja povprečnih specifičnih emisij CO 2 novih osebnih motornih vozil; Direktiva Sveta in Parlamenta EU (1999/94/ES) o razpoložljivosti podatkov o porabi in emisijah CO 2 kupcem pri prodaji novih vozil; Direktiva Sveta EU (1999/32/ES) o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva; Direktiva Sveta EU (70/157/EGS) za zmanjševanje emisij hrupa iz vozil; Direktiva Sveta in Parlamenta EU (2009/33/ES) o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, katere namen je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje kakovosti zraka (zlasti v mestih). Lipuševa (2010, str ) omeni tudi dve direktivi specializirani za električna vozila: Direktiva Sveta in Parlamenta EU (2009/33/ES) o homologacijah cestnih vozil, da bi se tako odpravile morebitne regulativne ovire in da bi se zagotovilo, da so vozila na alternativni pogon vsaj tako varna kot običajna vozila; Direktiva Sveta in Parlamenta EU (2009/28/ES) o spodbujanju uporabe energij iz obnovljivih virov energije. 2.2 Slovenska zakonodaja»okoljevarstveno pravo oziroma ekološko pravo ali pravo okolja (Environmental Law) je področje prava, ki ureja področje ekologije in varstva okolja«(vuk, 2000, str. 161). Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008- ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009-ZPNačrt-A, 48/2012, 57/2012) ureja varstvo življenjskega in z njim neločljivo povezanega naravnanega okolja ter splošne pogoje Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 24

34 rabe naravnih dobrin kot temeljnega pogoja za zdrav in obstojen razvoj (okolje ohranjajoč razvoj). Zakon o varstvu okolja torej ureja sistem varstva okolja z vsemi njegovimi elementi in njihovimi medsebojnimi povezavami (Vuk, 2000, str. 166). V splošnih določbah so pojasnjeni namen, sistem, urejanje in cilji varstva okolja. Na podlagi 2. in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 24/2005- UPB1, 109/2008) in 6. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 43/2001, 23/ popr., 54/2003, 103/2003, 114/2004, 26/2006, 21/2007, 32/2010) je Vlada Republike Slovenije na seji dne sprejela naslednje sklepe: Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo o trendih uveljavljanja baterijskih električnih vozil s predlogom ukrepa zagotavljanja infrastrukture, sistemskega okolja in vzpostavitve demonstracijskega projekta; Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za gospodarstvo, da preuči možnost vključitve podpore za nakup novih električnih ali predelavo obstoječih vozil v električna, v Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. l. RS, št. 114/2009); Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za promet, da presodi zmožnost in potrebe homologacije električnih vozil za slovenski trg in ugotovi, ali bo zadostoval samo za prenos EU predpisov v nacionalni pravni red. Lipuš (2010, str. 22) pravi takole:»zakon o varstvu okolja v 2. členu (2. točka) kot cilje varstva okolja med drugim navaja preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije, odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti. V 3. členu (3. točka) opredeljuje pojem emisija kot neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi (v tekočem, plinastem ali trdnem stanju) ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) iz posameznega vira v okolje.«uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/2002, 41/2004-ZVO-1, 9/2011) v 1. členu določa, v skladu z Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo določa: Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 25

35 standarde kakovosti zunanjega zraka, zlasti ciljne, mejne, opozorilne, kritične in alarmne vrednosti glede kakovosti zunanjega zraka, da bi se izognili škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, jih preprečili ali zmanjšali; način obveščanja javnosti ob preseganju opozorilne in alarmne vrednosti za določena onesnaževala in obveznost priprave načrtov za ohranjanje in izboljševanje kakovosti zunanjega zraka. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 26

36 3 PROMETNA INFRASTRUKTURA MOC Prometne povezave in prometna infrastruktura sta pomemben razvojni dejavnik, ki omogoča dostopnost in mobilnost v mestu, regiji in državi. Kot smo omenili že v samem uvodu naše diplomske naloge, leži mesto Celje na stiku avtocestnega in železniškega dela V. in X. TEN koridorja, na pol poti med prometnima vozliščema Ljubljano in Mariborom oz. celo na povezavi vseh treh najpomembnejših slovenskih prometnih vozlišč: Kopra, Ljubljane in Maribora, ki postavlja mesto Celje v zelo ugodno prometno komunikacijsko pozicijo (Mestna občina Celje, 2009a, str. 19). Vsekakor pa je potrebno omeniti tudi 3. razvojno os Slovenije, katere osrednji del je Celje, os pa poteka od Koroške preko Velenja, Celja, Zidanega Mostu, Novega mesta do Bele Krajine. Vsi ti dejavniki umeščajo Celje v zelo ugoden položaj. 3.1 Trenutno stanje cestnega prometa v Mestni občini Celje (MOC) Razvoj cestnega prometa je v preteklosti zaznamovalo predvsem vsakoletno povečanje števila registriranih motornih vozil, saj je po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije (SURS) število registriranih motornih vozil v MOC od leta 2001 do 2011 narastlo iz na vozil (»Cestna vozila konec leta ( ) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, letno«[surs], 22. avgust 2012). Opazna razlika je nastala tudi v kategoriji števila registriranih osebnih avtomobilov. Leta 2001 je bilo v MOC po podatkih, ki smo jih prav tako pridobili na spletnih straneh SURS-a, registriranih osebnih avtomobilov, leta 2011 pa , torej kar 3695 osebnih avtomobilov več kakor 10 let nazaj. Te številke so v veliki meri posledica slabo organiziranega javnega cestnega in železniškega transporta, pri čemur se prebivalci mesta Celje in njegove okolice raje odločajo za uporabo osebnih vozil, pretežno z motorji na notranje izgorevanje. Eden vzrokov za vse več uporabnikov osebnih vozil je tudi vse boljše in razvejano cestno omrežje. Več ko je cest, več je na njej uporabnikov. Dolžine cest po kategoriji za občino Celje v letu 2009 po podatkih SURS-a, znašajo (»Dolžine cest po kategoriji, občine, Slovenija, letno«[surs], b.d.): Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 27

37 javne ceste SKUPAJ ,4 km, državne ceste 6.699,2 km, avtoceste - AC 657,1 km, hitre ceste (z deljenim cestiščem) HC 89,5 km, hitre ceste (brez deljenega cestišča) H1HC 15,5 km, glavne ceste I G1 355,3 km, glavne ceste II G2 464,7 km, regionalne ceste I R1 946,9 km, regionalne ceste III R ,3 km, regionalne turistične ceste RT 636,9 km, občinske ceste ,2 km, lokalne ceste LC ,8 km, glavne mestne ceste LG 113,4 km, zbirne mestne ceste LZ 684,4 km, mestne (krajevne) ceste LK 1.357,4 km, javne poti JP ,5 km, javne poti za kolesarje KJ 63,8 km. Prometno omrežje znotraj MOC sestavljajo državne in občinske ceste. Del državnega prometnega omrežja predstavljajo prometne povezave AC odsek Celje-Arja vas, glavne državne ceste s priključkom Celje zahod-medlog, Medlog-Celje, Celje-Šmarjeta, Celje- Šentjur, ter regionalni cesti Višnja vas-celje in Ljubečna-Bukovžlak.»Občinsko prometno omrežje sestavljajo glavne mestne ceste, zbirne mestne ceste, lokalne ceste, ulice in pešpoti. Od občinskih cest so glavne nosilke prometa znotraj Celja Ljubljanska cesta, Čopova ulica, Partizanska cesta, Cesta na Ostrožno, Dečkova cesta, Ulica mesta Grevenbroich, Opekarniška cesta, Bežigrajska cesta, Teharska cesta itd.«(mestna občina Celje, 2009a, str. 22). Večinoma povsod v občini Celje promet narašča. Najbolj prometno obremenjeni cestni odseki so vsekakor Mariborska, Ljubljanska in Kidričeva cesta s statusom prometne vpadnice v središče mesta Celje. Dnevne konice in zastoji v prometu pa v primerjavi z večjimi slovenskimi mesti, kot so Ljubljana, Maribor, Kranj, v občini Celje niso problematični (Mestna občina Celje, 2009b, str. 43). Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 28

38 3.2 Problematika mirujočega prometa Z večanjem števila registriranih osebnih vozil se je v MOC povečevalo tudi število parkirnih mest. Z gradnjo velikih nakupovalnih centrov je mesto pridobilo marsikatero garažno hišo in kar nekaj parkirnih mest pred, za in ob novo zgrajenih objektih. Povečale pa so se tudi parkirne kapacitete v zasebni in javni lasti, glede na svojo funkcijo.»področje mirujočega prometa zaradi vse večje motoriziranosti prebivalcev postaja v vseh večjih mestih zelo pomembno. Na mestnem prostoru se prepletajo različni interesi njegovih prebivalcev, obiskovalcev in gospodarskih subjektov. Poleg tega imajo odločitve na tem področju, predvsem glede gradnje ali opuščanja prometne infrastrukture posledice, ki lahko trajajo desetletje ali več«(vesel, 30. maj 2008, str. 11). Pri analizi mirujočega prometa bomo pozorni predvsem na lokacijo in število parkirnih površin, ki so dostopna voznikom, bodisi brezplačno bodisi proti plačilu. Preverili bomo zasedenost glede na območje parkiranja in dnevne migracije. Vsi ti elementi so zelo pomembni pri kasnejšemu načrtovanju postavitev novih električnih polnilnic z namenom izboljšanja infrastrukture za trenutne in bodoče uporabnike električnih vozil. Vendar o temu kasneje. Modra cona po podatkih ponudnika storitev ZPO Celje d. o. o., zajema parkirna mesta in parkirišča v in ob samem mestnem središču. Namenjena je parkiranju za krajši čas, do 2 uri. Zajema pa naslednja parkirišča (»Modra cona in Parkirišča II. cona«[zpo Celje d.o.o.], b. d.): območje Cankarjeve ulice; območje Gledališke ulice in Ljubljanske ceste; območje Gledališki trg; območje Gosposke ulice; območje Gubčeve ulice; območje Gregorčičeve, Kocbekove in Miklošičeve ulice; območje Kocenove ulice; območje Levstikove ulice; Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 29

39 območje Lilekove ulice; območje Muzejski trg; območje Ozke ulice in Zagate; območje Pleteršnikove in Razlagove ulice; območje Prešernove ulice; območje Savinjsko nabrežje; območje Stanetove ulice; območje Trg celjskih Knezov; območje Vodnikove ulice; območje Ulice XIV. divizije. Zasedenost naštetih parkirišč je od 55,2 do 66,4 odstotkov. Uporabo parkirišč na območju mestnega jedra je možno plačati na enem od 15 parkomatov, ki so med delovnikom v obratovanju med 6. in 16. uro ter med 6. in 10. uro v soboto dopoldne. Na voljo je 493 parkirnih mest (»Modra cona in Parkirišča II. cona«[zpo Celje d. o. o.], b. d.). Parkirišča II. cone pa zajemajo parkirišča okoli mestnega jedra in štejejo 2444 parkirnih mest. Povprečje zasedenosti je med 76,6 in 88,3 odstotkov. Obratovanje 25 parkomatov je med delovniki med 6. in 15. uro. Parkirišča se nahajajo na naslednjih območjih (»Cenik parkiranja in ostalih stroškov na območju Mestne občine Celje«[ZPO Celje d. o. o.], 13. marec 2012): območje Aškerčeve ulice; območje Malgajeve ulice; območje Mestni park; območje Ipavčeve in Oblakove ulice; območje Jenkove ulice; območje Jurčičeve ulice; območje Kosovelove ulice; območje Spodnjega gradu in Trubarjeve ulice; območje Teharske ceste; območje Vrunčeve; območje Železniške postaje. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 30

40 Po analizi in oceni prometne študije je v MOC na voljo zadostno število javnih parkirišč, ki v popoldanskih urah omogočajo prosto parkiranje, kar kaže na pospeševanje avtomobilskega prometa v centru mesta. Na vzhodnem in zahodnem delu mesta pa se nahajata še dve parkirni hiši. Prva je Parkirna hiša Glazija na Ljubljanski cesti 20, ki ima na razpolago 642 notranjih in 42 zunanjih parkirnih mest, druga pa Parkirna hiša Celeiapark na Aškerčevi ulici 14, v kateri lahko parkira 462 avtomobilov. Možnost pa predstavlja tudi parkirišče pred letnim bazenom na Ljubljanski cesti 41, vendar le z uporabo mesečne dovolilnice (»Cenik parkiranja in ostalih stroškov na območju Mestne občine Celje«[ZPO Celje d.o.o.], 13. marec 2012). V MOC je torej skupno število parkirnih mest Vendar pa so to le plačljive alternative parkirišč, ki jih za uporabnike ureja in nadzira družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti ZPO Celje d. o. o. So pa v mestu Celje tudi mnoga brezplačna parkirišča. V bližnji okolici, natančneje ob Mariborski cesti, leži ne malo število trgovinskih objektov z velikimi kapacitetami parkirišč in nekateri nakupovalni centri, kot sta na primer Citycenter in Tuš Center. Poznana je tudi lokacija Mercatorjevega Hipermarketa oz. športne dvorane Zlatorog na Opekarniški cesti, ki prav tako kot prej omenjena centra nudi tako odprto kot tudi zaprto parkirišče ali drugače podzemne garažne prostore. Možnosti je torej veliko, našteli smo pa le nekaj najbolj vidnih in obetavnih za morebitne lokacije prvotnega polnilnega omrežja za električna vozila. Problem mirujočega prometa bo v velikih mestih vedno prisoten, saj z rastjo mest narašča tudi število prebivalstva in z njim število avtomobilov. To pa zahteva nove parkirne enote in ustrezno prometno infrastrukturo, ki omogoča normalen pretok prometa in možnost njegovega mirovanja. Nekatere od omenjenih lokacij bomo kasneje omenili še enkrat, ko se bomo posvečali možnim postavitvam električnih polnilnih postaj. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 31

41 3.3 Polnilne postaje Trend električnih vozil je sprožil tako v svetu kakor tudi v Sloveniji razvoj potrebnega omrežja za električna vozila. V Sloveniji je trenutno znanih 81 polnilnic, od tega jih je kar polovica v Ljubljani (30 polnilnic) in Mariboru (10 polnilnic). Ostale so razpršene po celotni Sloveniji, 2 stojita tudi v Celju. Prva stoji uporabnikom na razpolago pred Hotelom Štorman na Mariborski ulici 3, druga pa je v lasti nakupovalnega centra Citycenter na Mariborski cesti 100. Pregled polnilnih postaj je na voljo na uporabniškem portalu Društva za električna vozila Slovenije (»Polnilne postaje«[devs], 2012) V Celju so 2. februarja 2010 odprli prvo polnilno postajo za električna vozila, takrat peto v Sloveniji, ki se nahaja pred Hotelom Štorman. Pri projektu so sodelovali predstavniki Fakultete za logistiko v Celju ter družbi Etrel in Hotel Štorman (Petek, 5. februar 2010). Električna postaja je tipa»priključi in polni«, vsebuje pa dve enofazni standardni gospodinjski vtičnici imenovani schuko. Omogoča navadno polnjenje, njuna nazivna moč je 3,68 kw (16 A), napetost pa 230 V (»Polnilne postaje«[devs], 2012). Druga polnilnica stoji na lokaciji Citycentra v Celju in je bila postavljena v juniju 2011 kot skupni projekt omenjenega trgovskega centra, družbe Elektro Celje in Društva za električna vozila Slovenije. S to potezo želi Citycenter ponuditi svojim obiskovalcem možnost zaenkrat brezplačnega polnjenja električnih vozil med nakupovanjem v trgovskem centru. Je namreč prvo nakupovalno središče v Sloveniji s takšno storitvijo (Ba. P., 1. julij 2011). Polnilnica je opremljena z enakimi vtičnicami kakor tista pred Hotelom Štorman (»Zemljevid polnilnih postaj«[polni.si], b. d.). Postavitev takšne polnilnice znaša približno 3000 EUR (Ti. K. & STA, 9. december 2009). Zaradi še vedno premajhnega števila registriranih uporabnikov električnih polnilnic so te do nadaljnjega brezplačne za uporabo, saj služijo promociji investitorjem, med drugim pa tudi promoviranju električnega avtomobila in ozaveščanju ljudi. Kar pa je tudi prav, saj so cene električnih avtomobilov na trgu zaradi slabega razmerja med ponudbo in povpraševanjem še vedno zelo visoke; za povprečnega državljana Republike Slovenije žal previsoke. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 32

42 Združevanje električnih polnilnic z bencinskimi servisi še pred nedavnim v Sloveniji ni bilo opaziti, saj je bila ideologija glavnih akterjev obeh strani popolnoma različna. Danes pa je v Ljubljani v obratovanju že prva polnilnica, ki je postavljena pred eno od Petrolovih poslovalnic na Celovški cesti in tako ob konvencionalni ponudbi nudi tudi storitev polnjenja električnih vozil. Takšna informacija je pa seveda še kako dobrodošla, ker če pomislimo na izgradnjo nove mreže polnilnic, naletimo na mnoge ovire na poti do tega. Od problema pridobitve različnih dovoljenj in certifikatov do vzpostavitve povezav in iskanja primernih lokacij. Bistveno ceneje in morebiti tudi boljše za samo tranzicijo iz okoljsko spornih vozil z motorji na notranje izgorevanje na okolju bolj prijazna električna vozila bi bilo posodobiti obstoječe bencinske črpalke in servise s postopno vpeljavo takšnih polnilnic. Tako bi se lahko tehnologija električnih avtomobilov resnično»razcvetela«. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 33

43 4 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V MOC Mestna občina Celje se oskrbuje z električno energijo iz dveh virov (Mestna občina Celje, 2009b, str. 45): razdelilne transformatorske postaje RTP 220/110 kv Podlog, daljnovod kv Selce-Pekre. V MOC izvaja distribucijo električne energije javno podjetje Elektro Celje d. d. Pri proizvodnji električne energije žal še vedno prevladujejo konvencionalni viri. Elektro Celje d. d. (»Sestava primarnih virov el. energije«[elektro Celje d. d.], b. d.) navaja, da je bil delež slednjih v letu 2010 skoraj 63 odstoten, od tega je bilo v sestavo vključenih slabih 38 odstotkov premoga in lignita, 22 odstotkov jedrskega goriva, slabe 3 odstotke zemeljskega plina in skupaj manj kot odstotek naftnih derivatov in nedoločljivih virov. Je pa prepričljiv tudi delež električne energije (kar 37 odstotkov), ki je proizvedena na podlagi obnovljivih virov. Od tega prevladuje vodna energija z kar 32 odstotki in biomasa z enakim deležem kot zemeljski plin. Ostala 2 odstotka pa tvorijo ostali viri obnovljive energije, kot so vetrna, sončna in geotermalna energija ter nekateri plini odlagališčni in tisti iz komunalnih čistilnih naprav (»Sestava primarnih virov el. energije«[elektro Celje d. d.], b. d.). Glede na podatke MOC je bilo med leti 2005 in 2008 zaznati trend naraščanja porabe električne energije, saj je bilo mogoče med enim obdobjem in drugim zabeležiti kar 10- odstotno povečanje. Nato pa je MOC v letu 2009 zabeležila večji upad porabe. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 34

44 5 PRIKAZ PROBLEMA Problematika, ki zadeva mesto Celje, je v veliki meri pogojena z uporabo avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, ki s svojim delovanjem močno onesnažujejo okolje in slabšajo kvaliteto življenja prebivalcev. Z vpeljavo električnih avtomobilov bi se lahko kvaliteta življenja v mestnem središču bistveno izboljšala. Za uvedbo električnih avtomobilov je potrebna celostna polnilna infrastruktura, ki pa je mesto Celje nima, zato bo potrebno temeljito premisliti in najti najbolj ustrezen način za vzpostavitev primernega električnega napajalnega omrežja oz. v primeru menjave baterij menjalnega omrežja, s pomočjo Mestne občine Celje in drugih partnerjev. Za umestitev napajalnega omrežja v mesto Celje, moramo zagotoviti: primerna parkirišča; dostop do električnega omrežnega sistema; sredstva za izvajalce del, servis in vzdrževanje polnilnic; varno in preprosto uporabo; za storitev, opredeljen plačilni sistem; usklajeno delovanje z različnimi institucijami; kompatibilnost vseh električnih vozil; ter postavitev polnilnic glede na hitrost polnjenja oz. njeno namembnost. Za umestitev trenutno še nekoliko novejše tehnologije na področju električne polnilne infrastrukture t. i. sistema za zamenjavo baterij pa potrebujemo: primerne lokacije za postavitev servisa; usklajeno delovanje med različnimi institucijami; sodelovanje nekaterih lokalnih podjetij s podjetji iz tujine. Pri uporabi električnih avtomobilov je eden največjih izzivov prav polnjenje baterije. Ker poznamo dve obliki polnjenja, običajno in hitro, ter poznamo njune prednosti in slabosti, je treba te lastnosti razporediti glede na namembnost morebitnih lokacij za postavitev obeh različic polnilnic. Z razvitim sistemom bi lahko avtonomijo električnih avtomobilov podaljšali in tako omogočili hitrejši prodor novejših, boljših tehnologij. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 35

45 Pri vpeljavi še nekoliko nepoznanega sistema za zamenjavo baterij, ki je sicer v nekaterih delih sveta, na primer v Izraelu, na Danskem in v Avstraliji, že v uporabi in vse bolj zaželen tudi drugod, pri nas verjetno še nekaj časa ne bo ugledal luči, četudi se podjetje Better Place že dogovarja z nekaterimi državami, na primer z Avstrijo, Belgijo, Španijo, Luksemburgom in Nizozemsko. Problem se pojavi že pri načrtovanju, saj je zaradi pomanjkljivih podatkov o specifikacijah objektov in tehnologije, ki jo takšen sistem vključuje, težje opredeliti, ali je omenjen sistem glede na naše konkretne okoliščine sploh izvedljiv. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 36

46 6 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA 6.1 Tehnični vidik Tehnična rešitev je pogojena z ustreznim sodelovanjem nekaterih institucij. Za kvalitetno izvedbo je potrebno urediti javno-zasebno partnerstvo, pri katerem bi večji del odgovornosti prevzela Mestna občina Celje. Ta bi lahko s svojimi pristojnostmi v mestu Celje uredila pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in v sodelovanju z npr., ZPO Celje d. o. o., družbo za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti, poskrbela za izbor primernih lokacij. Zaradi posebnih specifikacij v diplomski nalogi omenjenih tehnologij bi lahko za strokovni nasvet in za samo izvedbo del, kasnejšega vzdrževanja in servisiranja, pooblastila podjetje Etrel d. o. o., ki ima v Sloveniji največ izkušenj z načrtovanjem in izvedbo takšnih projektov. Etrel d. o. o. je postavil prvo električno polnilnico v Celju, pred Hotelom Štorman. Družba Etrel tudi svetuje pri kompatibilnosti povezave med električnimi vozili (EV) in polnilnicami. MOC bi lahko v projekt vključila tudi družbo Elektro Celje, ki bi mrežo novo postavljenih polnilnic in servisov povezala v svoje električno omrežje in tako napajala EV vseh morebitnih uporabnikov. Zaradi vse pogostejše uporabe električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri, bi tako električna infrastruktura in vozila pridobili na tisti dodani vrednosti, ki bi bila najbolj občutna in vidna v središču in okolici mesta Celje. Električni avtomobil je ključnega pomena za trajnostni razvoj. Ima kar 85-odstotni izkoristek električne energije in je tako bistveno bolj učinkovit kakor vsaj 100 let stara tehnologija avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje. Domet današnjih primerkov EV je med 150 in 200 km z enim polnjenjem. Pri baterijah s kapaciteto med 25 in 50 kw in pri porabi okoli 10 do 20 kwh/100 km je avtonomija baterije relativno kratka, glede na trenutne potrebe in zahteve povprečnega uporabnika osebnega transporta. Zato je toliko bolj pomembna dobro razčlenjena polnilna infrastruktura in tehnologija vse hitrejših načinov polnjenja praznih baterij. Ena takšnih je tehnologija Battery Switch System, ki je že pričela s širitvijo svojega polnilnega omrežja tudi znotraj meja EU. Vendar pa s pomanjkljivimi podatki in Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 37

47 specifikacijami njihovih objektov trenutno ne moremo načrtovati postavitve le-teh. Problem se ne nahaja le v umestitvi njihovih objektov v obstoječo Celjsko infrastrukturo, temveč tudi v nujnosti uporabe le njihovih EV, ki so prilagojena na menjavo baterij. medtem ko večina ostalih, trenutno bolj poznanih proizvodov na tržišču, nimajo te možnosti. Kot vidimo, bi bila trenutno investicija polovice milijona ameriških dolarjev na enoto, kot ocenenjuje podjetje Better Place, tako iz več razlogov nesmiselna. Vsekakor pa je še vedno ena od možnih alternativ klasičnemu polnjenju, vendar mora pred lansiranjem na Slovenskih tleh prve obetavne rezultate pokazati v tujini. Zato ostaja prioriteta dopolnitev obstoječe polnilne infrastrukture s klasičnimi, tako doma kot tudi v tujini sprejetimi polnilnicami za EV. Trenutno sta v uporabi dva tipa polnilnic. Navaden, ki deluje pri 220 V in pri vhodnem toku med 10 in 16 A, čas polnjenja pa je med 6 in 8 ur. Primeren je tudi za polnjenje iz domačega električnega omrežja. Hiter način pa deluje pri napetosti 400 V ter vhodnem toku 36 A in je običajno dražji. Ta način ni priporočljiv za pogosto rabo, saj zapolni do 80 odstotkov kapacitet v 20 do 30 min., s tem pa zmanjšuje avtonomijo baterij. Zato bi v Celju namestili na začetku le polnilnice s kombinacijo hitrega in navadnega polnjenja, po eno vtičnico obeh alternativ na enoto. Tako bi lahko na vsakem parkirišču, opremljenim s polnilno enoto, izbirali o načinu glede na potrebe posameznika. V omrežje je možno aplicirati tudi sistem za varno polnjenje, t. i. sistem zaščitnega samodejnega ključa, ki preprečuje morebitno zlonamerno dejavnost med polnjenjem, npr. iztrganje kabla in prekinitev polnjenja. Možni so tudi različni plačilni sistemi, npr. power line communication, s katerim seznanimo vozilo in polnilno enoto, med njima pa steče niz izmeničnih informacij (identifikacija vozila, trenutno stanje baterije, število polnjenj ), med drugim tudi znesek za polnjenje, ki se zaračunava po veljavnem ceniku za porabo električne energije. Druga alternativa pa je možnost združitve parkirnine in polnjenja v enotno ceno. Iz zapisanega lahko sklepamo, da je alternativa EV v resnici še nekoliko bližje uporabniku, saj s svojim tihim, okolju prijaznim in ekonomičnim delovanjem uresničuje napoved, da se avtomobilom, gnanim na fosilna goriva, iztekajo zadnje ure. Da pa bi ta proces še pospešili, potrebujemo ustrezno polnilno infrastrukturo. Ta bo omogočila Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 38

48 uporabo sodobnega transporta na še bolj organiziran način, saj se bomo po 100 in več letih končno poslovili od konvencionalnega. 6.2 Logistični vidik Problem nepriljubljenosti EV med ljudmi se skriva predvsem v strahu pred kratko avtonomijo trenutnih baterij in posledično kratkim dosegom. Ta strah bo povsem odveč, ko bodo priležniki ekoloških vozil spoznali, da je v njihovem mestu urejena polnilna infrastruktura, ki jim omogoča normalno delovanje njihovega električnega avtomobila na vseh ravneh. Z urejeno infrastrukturo pridejo vozila in z vozili dobra promocija. Trenutno najboljša rešitev bi lahko bil sistem za zamenjavo baterij ali s tujkami Battery Switch System. Omenjen sistem bi omogočil celo hitrejšo zamenjavo prazne baterije za polno, kot lahko povprečnež hitro natoči rezervoar svojega vozila, gnanega na naftne derivate. Sistem je tako dovršen, da uporabniku ni treba niti stopiti iz avtomobila, medtem ko se vrši avtomatiziran proces menjave. Vendar pa kljub vsem prednostim omenjenega sistema, je ta realiziran le v nekaj najnaprednejših državah, po nekaj skromnih enot, ki služijo bolj promociji kot dejanski uporabi sistemu prirejenih EV. Zato se bomo mi osredotočili na logistične rešitve, povezane z izbiro primernih lokacij za klasične polnilnice, ki pa so v svetu zelo dobro sprejete in se jim tako obeta svetla prihodnost tudi na slovenskem ozemlju. Hkrati pa predstavljajo najboljšo»odskočno desko«za prihajajoče sisteme, kot je avtomatizirana zamenjava baterij. Polnilna infrastruktura bo imela z rezultati naše analize 12 novih polnilnic samo v strogem centru mesta, kjer je zaradi številnih institucij in velikega števila dnevnih migracij tudi veliko, še kako potrebnih parkirnih mest, ki pa bi lahko služila tudi v polnilne namene za EV. Zaradi večje smiselnosti in dolgotrajnejšega učinka bo prehod nekoliko počasnejši, da se prebivalci seznanijo z vsemi prednostmi, ki jih ponuja takšna tehnologija. Zato bomo na določena območja postavili po eno polnilno enoto, ki vsebuje dve vtičnici, eno za navadno in eno za hitro polnjenje. Te enote se lahko kasneje dodela ali zamenja za tiste s številčnejšimi vtičnicami. Tako zadovoljimo potrebe uporabnika glede na njegove zahteve. Območja polnilnih enot, poleg obstoječega na Mariborski ulici pred Hotelom Štorman, pa bodo naslednja (glej Sliko1): Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 39

49 Aškerčeva ulica (parkirišče/p1 in garaža v sklopu Celeiapark/G1); Gregorčičeva ulica (Zdravstveni dom Celje/P2); Ipavčeva ulica (Policijska Uprava/P3); Kocbekova ulica (Klub Mariborskih Študentov/P4); Lilekova ulica (za delikateso Tuš na Gubčevi ulici/p5); Muzejski trg (Osrednja knjižnica Celje/P6); Partizanska cesta (Mestni park/p7); Prešernova ulica (Okrožno sodišče v Celju/P8); Spodnji grad (P9); Trubarjeva ulica (P10); Ulica XIV. divizije (Železniška postaja/p11). Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 40

50 Slika 1: Prikaz postavitve polnilnih enot v strogem centru mesta Celje. Vir:»Zemljevid Celja«[Google zemljevidi], 2012 Pet novih polnilnic bomo umestili tudi v bližnjo okolico mestnega jedra na območjih (glej Sliko 2 in Sliko 3): Ljubljanske ceste (garaža Glazija/G2); Mariborske ceste (Planet Tuš/P12); Oblakove ulice (Splošna bolnišnica Celje/P13); Opekarniške ulice (Dvorana Zlatorog/P14); Vrunčeve ulice (Fakulteta za logistiko/p15). Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 41

51 Slika 2: Prikaz postavitve polnilnih enot na Ljubljanski cesti, Oblakovi in Vrunčevi ulici v Celju. Vir:»Zemljevid Celja«[Google zemljevidi], 2012 Obstaja pa tudi alternativa združevanja polnilnic z obstoječo infrastrukturo večjih bencinskih servisov, ki v tem ne vidijo ničesar spornega. Tehnika polnilnih postaj je tako napredovala, da bojazni o slabi kombinaciji bencina in elektrike ni. Tudi praksa priča o zelo ugodnem delovanju takšnega sistema, saj imamo v Sloveniji že vsaj eno takšno polnilnico npr. na Petrolovem bencinskem servisu na Celovški cesti v Ljubljani. Tako bi lahko tudi v Celju vključili polnilnice v obstoječe bencinske črpalke na sledečih lokacijah, mi smo izbrali tri večje (glej Sliko 3): Bencinski servis OMW, na Dečkovi cesti (B1); Bencinski servis Petrol, na Mariborski cesti (B2); Bencinski servis MOL, na Mariborski cesti (B3). Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 42

52 Slika 3: Prikaz postavitve polnilnih enot na celjskih bencinskih postajališčih ter pred Planetom Tuš in Dvorano Zlatorog. Vir:»Zemljevid Celja«[Google zemljevidi], 2012 S takšno porazdelitvijo polnilnih enot bo po našem mnenju kaj hitro narastlo število uporabnikov EV, kmalu pa tudi povpraševanje po številčnejših polnilnicah in z več vtičnicami na enoto. Lahko pa pričakujemo tudi prihod še bolj naprednih sistemov, kot je npr. avtomatizirana zamenjava baterij in drugih. Miha Marijan: Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil 43

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA MITSUBSIHI Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za

Prikaži več

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih

Prikaži več

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart. Izdaja: oktober 2018 www.smart.com smart znamka Daimlerja Poraba goriva, emisije CO 2 in

Prikaži več

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2 PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj

Prikaži več

SEAT Tarraco.

SEAT Tarraco. SEAT Tarraco. Tehnični podatki. Motor 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) MQ-6 Start/Stop Valji/ventili (skupaj) 4/16 4/16 Gibna prostornina (cm 3 ) 1.498 1.984 Premer in hod bata (mm) 74,5/85,9 82,5/92,8 Kompresijsko

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

SEAT Ateca.

SEAT Ateca. SEAT Ateca. Tehnični podatki. Motor 1.0 EcoTSI 115 KM (85 kw) MQ-6 Start/Stop 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) ACT MQ-6 Start/Stop ACT DSG-7 Start/Stop Valji/ventili (skupaj) 3/12 4/16 4/16 Gibna prostornina

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba

Prikaži več

KOLESA Z ELEKTRIČNIM MOTORJEM Kolesarjenje je dobro za telo in dušo. Med kolesarjenjem imate bistveno boljši razgled, kot če se odpravite na pot z avt

KOLESA Z ELEKTRIČNIM MOTORJEM Kolesarjenje je dobro za telo in dušo. Med kolesarjenjem imate bistveno boljši razgled, kot če se odpravite na pot z avt KOLESA Z ELEKTRIČNIM MOTORJEM Kolesarjenje je dobro za telo in dušo. Med kolesarjenjem imate bistveno boljši razgled, kot če se odpravite na pot z avtom. Razen tega boste privarčevali tudi nekaj energije

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

Bodi moder zgled

Bodi moder zgled www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška š

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška š SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 86 83 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Akumulatorski ročni LED reflektor IVT PL 838 4x1WB Kataloška št.: 86 83 42 KAZALO 1. UVOD...3 2. OPOZORILO! POMEMBNI

Prikaži več

Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter

Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter Motorji. Crafter z emisijsko stopnjo Euro 6/EURO VI Motor 2.0 TDI s 75 kw (102 KM) s SCR/Adlue 1) Motor 2.0 TDI z 90 kw (122 KM) s SCR/Adlue 1) Vrsta

Prikaži več

PRIMER DOBRE PRAKSE Projekt MESA- Mechatronics in energy saving applications, projekt Leonardo da Vinci, Prenos inovacij With the support of the Lifel

PRIMER DOBRE PRAKSE Projekt MESA- Mechatronics in energy saving applications, projekt Leonardo da Vinci, Prenos inovacij With the support of the Lifel PRIMER DOBRE PRAKSE Projekt MESA- Mechatronics in energy saving applications, projekt Leonardo da Vinci, Prenos inovacij This project has been funded with support from the European Commission. 1 Pri predelavi

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) Stran 1 A) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

SEAT Arona.

SEAT Arona. SEAT Arona. Tehnični podatki. Motor 1.0 EcoTSI 95 KM (70 kw) Start/Stop 1.0 EcoTSI 115 KM (85 kw) Start/Stop DSG Valji/ventili (skupaj) 3/12 3/12 4/16 Gibna prostornina (cm 3 ) 999 999 1.498 Premer in

Prikaži več

1 ORO , januar 2019 / Izdelal: V. Črtalič, A. Smuk / Odobril: E. Uljančič

1 ORO , januar 2019 / Izdelal: V. Črtalič, A. Smuk / Odobril: E. Uljančič 1 2 Kot vsako podjetje se tudi pri nas ukvarjamo z varovanjem okolja, s čimer se držimo zahtev iz standarda za okolje ISO 14001. Zavedamo se tudi naših okolijskih vidikov s katerimi vplivamo na okolje

Prikaži več

Evidenca_prejetih_vlog

Evidenca_prejetih_vlog Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Prikaži več

Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO Priročnik - PRILOGA 2 Stran 1 od 7 Seznam modelov novih osebnih avtomobilov s podatki o varčnosti porabe goriva

Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO Priročnik - PRILOGA 2 Stran 1 od 7 Seznam modelov novih osebnih avtomobilov s podatki o varčnosti porabe goriva Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO Priročnik - PRILOGA 2 Stran 1 od 7 Seznam modelov novih osebnih avtomobilov s podatki o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka,

Prikaži več

Sopotnik - MOL - Predstavitev - Razvoj alternativnih goriv

Sopotnik - MOL - Predstavitev - Razvoj alternativnih goriv Dosežki Mestne občine Ljubljana na področju trajnostne mobilnosti Matic Sopotnik Mestna občina Ljubljana Kako zagotoviti polnilno infrastrukturo za alternativna goriva na jedrnem TEN-T omrežju in urbanih

Prikaži več

Slovenska predloga za KE 2001

Slovenska predloga za KE 2001 22. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2013 1 INTELIGENTNA PROMETNA POLITIKA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE ŽIVLJENJA V MESTU METODE SPODBUJANJA UPORABE ELEKTRIČNIH

Prikaži več

Microsoft Word - Ozon_clanek_2012.doc

Microsoft Word - Ozon_clanek_2012.doc OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon

Prikaži več

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distributerjem utekočinjenega naftnega plina, koncernom

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Novi SEAT Tarraco.

Novi SEAT Tarraco. Novi SEAT Tarraco. Tehnični podatki. 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) 2.0 EcoTSI 190 KM (140 kw) ACT DSG-7 4Drive Start/Stop 2.0 TDI 150 KM (110 kw) 2.0 TDI 190 KM (140 kw) CR DSG-7 4Drive Start/Stop Motor CR

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation 1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več

Dia 1

Dia 1 SPTE z uplinjanjem lesne biomase Eko vas Kempele, Finska Radoslav Irgl COGENERA, Artim d.o.o. rado.irgl@artim.si Kaj je uplinjanje lesne biomase? Termalna razgradnja biomase Termalna reakcija Delež kisika

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

ALKOHOLI

ALKOHOLI ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO Št. art. : 512375 www.conrad.si DC-AC RAZSMERNIK PI 75-12 Št. artikla: 512375 1 KAZALO VSEBINE 1 NAMEN UPORABE... 3 2 RAZLAGA SIMBOLOV... 3 3 VARNOSTNA OPOZORILA...

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

VHF1-VHF2

VHF1-VHF2 VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

CLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE

CLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE Izkušnje pri vodenju celovitega sistema ravnanja z odpadki v podjetju Revoz Vplivi na okolje pri proizvodnji avtomobila Emisije v zrak hlapne organske snovi (HOS) ostale emisije (prašni delci, TOC, CO2,

Prikaži več

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja

Prikaži več

KRMILNA OMARICA KO-0

KRMILNA OMARICA KO-0 KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,

Prikaži več

Male vetrne elektrarne

Male vetrne elektrarne Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

Microsoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx

Microsoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx OSNOVNI VHODNI PODATKI ZA PROGRAM OPCOST, NIVO CEN NOVEMBER 2018 Osnove za izračun: Navodila za izdelavo študij upravičenosti cest (DORSCH consult, 1974) Guide to Cost benefit Analysis of Investment Projects,

Prikaži več

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega

Prikaži več

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_

PS v luci NUV_Mohorko_GZS_ Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza

Prikaži več

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota

Prikaži več

Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016

Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Osa S vsebuje vse v 18 centimetrih. barva vašega stila Sprednje plošče

Prikaži več

CITROËN C4 PICASSO IN GRAND C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI

CITROËN C4 PICASSO IN GRAND C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI CITROËN C4 PICASSO IN GRAND C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI CITROËN C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI Oktober 2015 PureTech 130 THP 165 S&S EAT6 BlueHDi 100 S&S BVM MOTOR Administrativna uvrstitev (CV) 7 9 5 Tip

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.2.2019 C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 19.2.2019 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

Prikaži več

VETRNO KOLO

VETRNO KOLO VETRNO KOLO KAZALO: Zgodovina Razvoj vetrnic Vrste vetrnic Značilnosti Uporaba Sestavni deli Delovanje Animacije Prednosti in slabosti Viri in literatura ZGODOVINA: Ljudje izkoriščamo energijo vetra že

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc Borovniško naselje 7 1412 Kisovec Slovenija Tel.: +386(0) 356 72 050 Fax.: +368(0)356 71 119 www.tevel.si Lastno varni napajalnik Tip NSB2/xx (NAVODILA ZA UPORABO) Navodila_NSB2_SLO.doc2/xx Stran 1 od

Prikaži več

N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla

N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla N A S L O V I Teksti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - GenEnergija

Microsoft PowerPoint - GenEnergija GEN energija Oktober, 2009 Jedrska Elektrarna Krško 2 priložnost za Slovenijo Predstavitev projekta Mnenje javnosti in legitimnost jedrske energije v Sloveniji, Prednosti projekta Krško2, Predlog najpomembnejših

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

MB_Studenci

MB_Studenci RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2

Prikaži več

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Merilnik ogljikovega monoksida Testo Kataloška št.: 10 1

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Merilnik ogljikovega monoksida Testo Kataloška št.: 10 1 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 10 16 57 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Merilnik ogljikovega monoksida Testo 317 3 Kataloška št.: 10 16 57 KAZALO NAMEN UPORABE...3 TEHNIČNI PODATKI...3

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 646217 www.conrad.si BREZŽIČNI MERILNIK TEMPERATURE IN ZRAČNE VLAGE Št. izdelka: 646217 1 KAZALO VSEBINE 1 NAMEN UPORABE... 3 2 NAVODILA ZA VARNOST...

Prikaži več

Microsoft Word - meritve-portal1.doc

Microsoft Word - meritve-portal1.doc MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI

Prikaži več

Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava

Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpavanja planeta. Hkrati pa se je v zadnjih petdesetih letih

Prikaži več

OTOČNI SISTEMI za energetsko neodvisnost. Vikend na morju ali v gorah? Nimate dostopa do elektrodistribucijskega omrežja?

OTOČNI SISTEMI za energetsko neodvisnost. Vikend na morju ali v gorah? Nimate dostopa do elektrodistribucijskega omrežja? OTOČNI SISTEMI za energetsko neodvisnost. Vikend na morju ali v gorah? Nimate dostopa do elektrodistribucijskega omrežja? Otočni sistemi BISOL Zagotovite si lasten vir zelene električne energije Otočni

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation UPORABA ELEKTRIČNIH VOZIL V PRAKSI IZZIVI PO >200.000 KM Simon Čretnik, Siemens d.o.o., Društvo za električna vozila Slovenije Nissan Leaf 2011: -Prevoženo preko 220.000km -Vozil v večini držav EU in bivše

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke Prihranek energije pri posobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe V primeru posobitve ogrevalnega sistema stanovanjske zgradbe je potrebno ugotoviti letno porabo toplotne energije. Približno

Prikaži več

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe

Prikaži več

Microsoft Word - RAZISKOVALNA NALOGA.doc

Microsoft Word - RAZISKOVALNA NALOGA.doc RAZISKOVALNA NALOGA Ime šole: poklicna in tehniška strojna šola Avtorji: Jože Škoflek, Rok Ovčar, Rok Kotnik Mentor: Jože Prezelj, uni.dipl.ing. Letnik: 4. letnik poklicne in tehniške strojne šole KAZALO:

Prikaži več

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja

Prikaži več

PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z GORIVNO CELICO

PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z GORIVNO CELICO Mestna občina Celje, Mladi za Celje Pridobivanje električne energije z gorivno celico Raziskovalna naloga Avtorica: Eva Šorn, 8.b Mentor: Boštjan Štih, prof. bio. in kem. Osnovna šola Hudinja Celje, marec

Prikaži več

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only] CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,

Prikaži več

UPORABA VODIKOVIH TEHNOLOGIJ V CESTNEM PROMETU V SLOVENIJI magistrsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektorica: Matej Jamnik magistrski štud

UPORABA VODIKOVIH TEHNOLOGIJ V CESTNEM PROMETU V SLOVENIJI magistrsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektorica: Matej Jamnik magistrski štud UPORABA VODIKOVIH TEHNOLOGIJ V CESTNEM PROMETU V SLOVENIJI magistrsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektorica: Matej Jamnik magistrski študijski program 2. stopnje Energetika red. prof. dr.

Prikaži več

an-01-Vodoodporna_prenosna_polnilna _postaja_Powerbank_Beltrona_Camouflage_5200_mAh.docx

an-01-Vodoodporna_prenosna_polnilna _postaja_Powerbank_Beltrona_Camouflage_5200_mAh.docx SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 130 76 00 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vodoodporna prenosna polnilna postaja Powerbank Beltrona Camouflage 5200mAh Kataloška št.: 130 76 00 KAZALO 1.

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV

Prikaži več

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn

Podatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)

Prikaži več

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD 1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD Velika večina ljudi si dandanes življenja brez avtomobila ne more predstavljati. Hitro napredujeta tako avtomobilska industrija

Prikaži več

an-01-sl-Polnilnik_za_baterije_Ansmann_Powerline_8

an-01-sl-Polnilnik_za_baterije_Ansmann_Powerline_8 SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 75 96 95 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Polnilnik za baterije Ansmann Powerline 8 Kataloška št.: 75 96 95 KAZALO Slika... 2 Uvod... 2 Varnostni napotki...

Prikaži več