OCENA VPLIVA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI (PM) NA UMRLJIVOST V SLOVENSKIH KRAJIH S PREKOMERNO ONESNAŽENIM ZRAKOM
|
|
- Mirsad Šinkovec
- pred 1 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 OCENA VPLIVA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI (PM) NA UMRLJIVOST V SLOVENSKIH KRAJIH S PREKOMERNO ONESNAŽENIM ZRAKOM UVOD Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem povezan z onesnaževanjem okolja. Predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu vsaj v urbanem okolju praktično ni možno izogniti. V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku (1). Epidemiološke raziskave dokazujejo, da lahko onesnažen zrak pomembno vpliva na zdravje ljudi. Na osnovi rezultatov teh raziskav so ocenili, da v Evropi vsako leto od do ljudi umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga povzroča promet. V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da šest odstotkov vseh smrti letno lahko pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več kot je žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja. Če upoštevamo dolgotrajno izpostavljenost nižjim koncentracijam onesnaževal, so te številke dejansko še večje (1). Med najpomembnejšimi oblikami onesnaženosti zraka, ki imajo pomemben vpliv na zdravje ljudi je onesnaženost zraka z delci. Z zmanjšanjem tovrstne onesnaženosti bi lahko pomembno zmanjšali umrljivost povezano z onesnaženostjo zraka. DELCI KOT ONESNAŽEVALCI ZRAKA Onesnaženost zraka z delci, ki jo označujemo z oznako PM (iz angleščine Particulate Matter) opisuje onesnaženost zraka z mešanico trdnih delcev in kapljic, ki je prisotna v zraku. Nekateri delci kot npr. prah, umazanija, saje ali dim so dovolj veliki ali dovolj temni, da jih lahko vidimo s prostim očesom, spet drugi pa so tako majhni, da jih lahko vidimo le z elektronskim mikroskopom (2). Slika 1: Velikost delcev PM10 in PM2,5 v primerjavi s človeškim lasom in drobci mivke (2) se lahko vežejo številne primesi (7). Delci so po obliki in sestavi zelo različni. Nastanejo lahko iz stotin različnih kemikalij. Nekateri, t.i. primarni delci se emitirajo v ozračje neposredno iz virov njihovega nastanka kot npr. iz gradbišč, neasfaltiranih pa tudi asfaltiranih cest, polj, dimnikov, itd. Drugi t.i. sekundarni delci nastajajo v atmosferi v zapletenih reakcijah različnih kemičnih snovi kot npr. žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, ki se izpuščajo v ozračje iz termoelektrarn, različnih kurišč, industrije in iz prometa (2). V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa 1
2 Analiza virov PM10 kaže, da je v Sloveniji vzrok onesnaženja z delci večinoma cestni promet, predvsem v prometno bolj obremenjenih urbanih središčih (Ljubljanska kotlina), v slabo prevetrenih kotlinah pa so vzrok onesnaženja tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov (Zasavska in Celjska kotlina) (3). Velikost delcev običajno opisujemo z njihovim t.i.»aerodinamičnim premerom«, ki je definiran kot premer okroglega delca z gostoto 1 g/cm 3. Delci enake oblike a z različno gostoto imajo različen aerodinamični premer. Za potrebe spremljanja onesnaženosti zraka delce glede na aerodinamični premer največkrat delimo v štiri skupine: PM10 so delci s premerom manjšim od 10 µm, PM2,5 so delci s premerom manjšim od 2,5 µm, PM1,0 so delci s premerom manjšim od 1,0 µm, UFP (Ultra Fine Particles) pa so delci s premerom manjšim od 0,1 µm. V povezavi s tem, kako globoko v dihalne poti prodrejo posamezni delci ločujemo še t.i.»inhalabilne velike delce«s premerom med 2,5 in 10 µm in»respirabilne fine delce«, ki so manjši od 2,5 µm. Veliki inhalabilni delci se pri dihanju ustavijo v zgornjih dihalnih poteh, fini respirabilni pa prodrejo globoko v pljuča vse do pljučnih mešičkov. Podatek o onesnaženosti zraka podan npr. s koncentracijo PM10 je informacija o masi delcev v določenem volumnu zraka, ki zajema maso vseh delcev manjših od 10 µm in ne samo delce v velikostnem razredu med 2,5 in 10 µm. Na splošno velja, da je v frakciji PM10 približno 70 odstotkov mase delcev, ki so manjši od 2,5 µm. Podobno podatek o onesnaženosti zraka podan s koncentracijo PM2,5 zajema maso vseh delcev, ki so manjši od 2,5 µm. Onesnaženost zraka z delci PM opisujemo z masno koncentracijo maso delcev na določen volumen zraka (µg/m 3 zraka). UFP delci so premajhni za meritev njihove mase, zato njihovo koncentracijo opisujemo z njihovim številom na določen volumen zraka (t.i. koncentracija števila delcev, Particle Number Concentration, PNC). Mejne vrednosti za delce v zraku so prikazane v preglednici (Tabela 1). Tabela 1: Mejne in ciljne vrednosti za delce PM v zraku (4, 5) Onesnaževalo Čas merjenja Vrednost Opomba PM10, mejna vrednost 1 dan 50 µg/m 3 PM10, mejna vrednost Koledarsko leto 40 µg/m 3 PM2,5, mejna vrednost Koledarsko leto 25 µg/m 3 PM2,5, mejna vrednost* Koledarsko leto 20 µg/m 3 PM2,5, obveznost glede stopnje izpostavljenosti* PM2,5, ciljno zmanjšanje izpostavljenosti Dopustno je 35 preseganj v koledarskem letu Datum do katerega je potrebno doseči mejno vrednost je Datum do katerega je potrebno doseči mejno vrednost je Triletno povprečje 20 µg/m % zmanjšanje izpostavljenosti glede na kazalnik povprečne izpostavljenosti za leto 2010 * Stopnja 2-okvirna mejna vrednost, ki jo mora Komisija leta 2013 preveriti ob upoštevanju drugih informacij o učinkih ciljne vrednosti na zdravje in okolje, informacij o njeni tehnični izvedljivosti in informacij o izkušnjah z njo v državah članicah. ONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI V SLOVENIJI 2
3 Meritve onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka so pokazale, da je zrak na območjih desetih večjih slovenskih mest z delci onesnažen nad mejno vrednostjo. Ti kraji so Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje ob Savi (Slika 2). V Kopru je zaradi ugodnejših meteoroloških razmer raven koncentracij delcev nižja (6). Slika 2: Porazdelitev ravni onesnaženosti zraka z delci PM 10 po območjih (6) V obdobju od leta 2003 dalje je opazen trend zmanjševanja koncentracij delcev PM10 v zraku. Takšen trend je po eni strani posledica zmanjševanja emisije zaradi izgradnje čistilnih naprav na industrijskih objektih, delno pa posledica ugodnih vremenskih razmer (7). Za vse merilne postaje v Sloveniji razen za merilno postajo Ljubljana Center je značilno, da od leta 2009 do leta 2012 povprečne letne koncentracije delcev PM10 niso presegle letnih mejnih vrednosti (Slika 3). Slika 3: Povprečne letne koncentracije delcev PM10 (MV-mejna vrednost, SOP-spodnji ocenjevalni prag, ZOP-zgornji ocenjevalni prag.(7) 3
4 Povsem drugače je bilo s številom dovoljenih prekoračitev mejne dnevne vrednosti. Najslabše je bilo stanje v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah in Zagorju (Tabela 2) (8). Koncentracije delcev PM10 so višje pozimi, ko se za onesnaženost zraka manj ugodnim vremenskim razmeram poleg stalno prisotnih priključijo še kurišča kot dodatni viri onesnaževanja zraka. Praktično brez izjeme so ne glede na kraj v hladnejše obdobje leta skoncentrirane tudi vse prekoračitve dnevnih mejnih vrednosti. Tabela 2: Letno število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je napisano s krepko pisavo. (8) VPLIVI DELCEV NA ZDRAVJE Na mestu vstopa v telo (v pljučih) delci povzročajo nastanek oksidativnega stresa, ki vodi v vnetje. Ta povzroča poslabšanje obstoječih bolezni dihal (npr. KOPB) in ob dolgotrajnem delovanju kronično vnetno reakcijo, ki povzroči zmanjšanje pljučne funkcije. Preko sproščenih mediatorjev vnetja delci povzročajo povečanje koncentracije koagulacijskih faktorjev, nastanek krvnih strdkov, kar lahko vodi v nastanek možganskega in srčnega infarkta. Na srce delujejo tako, da povzročajo motnje ritma, večajo odzivnost srca na kateholamine, vplivajo na repolarizacijo srčne mišice in večajo ishemijo miokarda. Delci delujejo tudi na žilni sistem, preko mehanizma oksidativnega stresa povzročajo in pospešujejo nastanek ateroskleroze. Povzročajo vazokonstrikcijo in povečan krvni tlak. Zdi se, da je osnovni mehanizem delovanja nastanek oksidativnega stresa (9). 4
5 Iz epidemioloških študij je razvidno, da je učinek PM10 na zdravje odvisen od koncentracije in časa izpostavljenosti. Epidemiološke študije kažejo na povezavo med kratkotrajno izpostavljenostjo PM2,5 in PM10 ter povečano stopnjo umrljivosti predvsem pri bolnikih z obstoječo pljučno ali srčno žilno boleznijo (9). Dolgotrajna stalna izpostavljenost ima neprimerno večji vpliv na zdravje kot občasna kratkotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam PM10 (9). V glavnem vse opravljene epidemiološke študije kažejo na povezavo med izpostavljenostjo PM10 in povečano stopnjo umrljivosti za boleznimi srca in ožilja ter dihal. Povezava je v vseh pomembnih študijah statistično značilna, pri tem so upoštevane begave spremenljivke (10). Dolgotrajna izpostavljenost delcem povzroča in pospešuje tudi razvoj arterioskleroze (11, 12). Učinek delcev PM10 na srčno žilne bolezni je močnejši kot na bolezni dihal (13). Pri otrocih dolgotrajna izpostavljenost veča verjetnost za nastanek astme in ostalih alergijskih bolezni, vnetij ušes in grla, ter povzroča upad pljučnih funkcij (14, 15, 16, 17). Iz študij je prav tako razvidno, da je odnos med dolgotrajno izpostavljenostjo PM10 in povečano stopnjo umrljivosti za boleznimi pljuč ter srca in ožilja linearen (9). Delci v zraku večajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja, kar je v skladu z mehanizmom delovanja. Življenje v okolju s PM10 poveča tveganje za umrljivost za boleznimi dihal in boleznimi srca in ožilja, tveganje se poveča za 1,01 za vsakih 10 μg/m3 (10), zato vsako zmanjšanje delcev v ozračju predstavlja pomembno izboljšanje za zdravje prebivalcev. OCENA POSLEDIC PREKOMERNE ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM2,5 ZA ZDRAVJE LJUDI V SLOVENSKIH MESTIH IN PRIČAKOVANI POZITIVNI UČINKI SANACIJE Pri oceni posledic prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM2,5 za zdravje ljudi smo se osredotočili na vpliv dolgotrajne izpostavljenosti omenjeni onesnaženosti zraka na celotno umrljivost in umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni. Za izdelavo ocene smo uporabili temu namenjeno orodje - matematični model, ki je bil v ta namen izdelan v okviru evropskega raziskovalnega projekta APHECOM ( 18 ). Model na osnovi podatkov o dejanski stopnji onesnaženosti zraka, dejanskih podatkov o celotni umrljivosti in umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni ter z epidemiološkimi raziskavami pridobljenih podatkov o stopnji relativnega tveganja za umrljivost zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku izračuna specifično stopnjo umrljivosti za obravnavano območje onesnaženosti. V izračunih za oceno posledic prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM2,5 za zdravje ljudi smo uporabili naslednje podatke: Podatke o številu prebivalcev v starostnih skupinah 30-34,, 80-84, 85 in več, za vsako občino v obravnavi, za leto 2012 (Tabela 3) (19). Podatke o dnevni povprečni onesnaženosti zraka z delci PM10 za leto 2012 (20), ki smo jih s pomočjo standardnega korekcijskega faktorja 0,7 za vsak dan posebej pretvorili v stopnjo onesnaženosti z delci PM2,5 za vsako občino v obravnavi (dosegljivo pri avtorjih prispevka). Uporabili smo podatke iz merilnih postaj v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (v nadaljevanju DMKZ). Merilne postaje DMKZ za meritve onesnaženosti zraka s PM10 so v vseh obravnavanih mestih. 5
6 Podatke o umrljivosti in umrljivosti za srčno-žilne bolezni v starostnih skupinah 30-34,, 80-84, 85 in več, prav tako za vsako obravnavano občino posebej, za leto 2012 (Tabela 5) (21). V letu 2012 je v slovenskih krajih s sprejetimi Odloki o načrtu za kakovost zraka živelo skupaj več kot ljudi, kar je skoraj 30 odstotkov vsega prebivalstva Slovenije. Med njimi je bilo 69 odstotkov prebivalcev starejših od 30 let (Tabela 3). Seveda je število izpostavljenih v posamezni občini premo sorazmerno s skupnim številom prebivalcev posamezne občine. Tako je prekomerno onesnaženemu zraku izpostavljenih največ prebivalcev občine Ljubljana, sledijo Maribor, Kranj, Celje in tako naprej do občine Hrastnik, ki ima med občinami s prekomerno onesnaženim zrakom najmanjše število prebivalcev. V izračune in prikaz smo vključili tudi Novo Gorico, Koper in Velenje, mesta, v katerih prav tako obstoje merilne postaje za meritve onesnaženosti zraka, vendar zrak z delci ni prekomerno onesnažen. Tabela 3: Število prebivalcev po posameznih starostnih skupinah v slovenskih občinah s prekomerno onesnaženim zrakom z delci ter v Novi Gorici, Kopru in Velenju za leto Starostna skupina CE KR LJ MB MS NM HR TR ZS Skupaj NG KP VE let let let let let let let let let let let in več Skupaj vse starostne skupine % preb. v starosti > 30 let Skupaj vsi prebivalci občine Iz podatkov navedenih v preglednici (Tabela 4) je razvidno, da je bila v letu 2012 najvišja povprečna dnevna koncentracija delcev PM2,5 v zraku v Zagorju ob Savi s povprečno dnevno koncentracijo 23 µm/m 3 zraka, sledita Celje in Trbovlje z 22 µm/m 3 zraka ter nato Maribor, Murska Sobota in Novo mesto z 20 µm/m 3 zraka. Najnižja povprečna dnevna koncentracija PM2,5 v zraku je bila v letu
7 izmerjena v Novi Gorici in Hrastniku (17 µm/m 3 zraka). Vsi podatki, ki jih prikazuje preglednica Tabela 4, so bili izračunani z modelom APHEIS. Tabela 4: Onesnaženost zraka z delci PM2,5 (izračunano iz) v nekaterih slovenskih občinah za leto 2012 (v µm/m 3 zraka) (Izračunano z modelom APHEIS iz podatkov za PM10). CE KR LJ MB MS NG NM HR TR ZS KP VE Povp. dnevna konc standardni odklon ti percentil ti percentil Celotna umrljivost za starost 30 let in več v slovenskih občinah s prekomerno onesnaženim zrakom z delci PM10 je bila v letu 2012 najvišja v Zagorju ob Savi (16,5 ), sledijo Murska Sobota, Maribor in Trbovlje, kjer je celotna umrljivost presegla 15 promilov. Najmanjša celotna umrljivost v starostni skupini nad 30 let je bila v letu 2012 v Kranju in Ljubljani in sicer 11,2 oziroma 11,9 promila (Tabela 5). Z izračunom s pomočjo matematičnega modela za ocenjevanje posledic dolgotrajne izpostavljenosti zraku onesnaženem z delci (18) smo ocenili, kolikšno bi bilo pričakovano zmanjšanje celotne umrljivosti in umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni ter kolikšno bi bilo podaljšanje pričakovane življenjske dobe za dva različna scenarija in sicer: zmanjšanje obstoječe onesnaženosti zraka z delci PM2,5 za 5 µg/m 3 zraka izraženo kot povprečna dnevna koncentracija, zmanjšanje obstoječe onesnaženosti zraka z delci PM2,5 na 10 µg/m 3 zraka izraženo kot povprečna dnevna koncentracija. Ob predpostavki, da bi se v občinah s prekomerno onesnaženim zrakom sedanja onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala za 5 µg/m3 zraka, bi se celotna umrljivost v teh občinah zmanjšala za približno tri odstotke, pričakovana življenjska doba pa bi se podaljšala približno za štiri mesece (Tabela 5, Graf 1). Ob predpostavki, da bi se v občinah s prekomerno onesnaženim zrakom sedanja onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala na 10 µg/m3 zraka, bi se celotna umrljivost brez zunanjih vzrokov smrti v teh občinah zmanjšala tudi za več kot sedem odstotkov (Trbovlje). Za Zagorje, Celje, Maribor, Mursko Soboto in Novo mesto se ocena zmanjšanja celotne umrljivosti giblje med 6,8 in 5,5 odstotki, v Kranju, Ljubljani, Novi Gorici in Hrastniku pa med 4,7 in 3,9 odstotka (Tabela 5, Graf 2). Pričakovana življenjska doba bi se ob tolikšnem zmanjšanju onesnaženosti zraka v večini krajev podaljšala najmanj za pol leta ali več, npr. v Zagorju skoraj za eno leto (Tabela 5). 7
8 Umrljivost ( ) Tabela 5: Pričakovane spremembe v celotni umrljivosti za starost 30 let in več ter pričakovano podaljšanje življenjske dobe v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci zmanjšala za 5 oziroma na 10 µg PM2,5/m 3 zraka Dejansko št. smrti v letu 2012 Celotna umrljivost letu 2012 pri obstoječem onesnaženju [ ] Pričakovane spremembe, če bi bilo onesnaženje nižje za 5 µg Zmanjšanje celotne umrljivosti [%] PM2,5/m 3 zraka Podaljšanje življenjske dobe (leta) Pričakovane spremembe, če bi onesnaženost zraka znašala 10 µg PM2,5/m 3 zraka Zmanjšanje celotne umrljivosti [%] Podaljšanje življenjske dobe (leta) Celje ,9 3 0,3 6,6 0,8 Kranj ,2 2,9 0,3 4,6 0,6 Ljubljana ,9 2,9 0,4 4,7 0,6 Maribor ,6 2,9 0,3 5,9 0,7 Murska Sobota ,6 2,8 0,3 5,5 0,6 Nova Gorica ,8 3 0,3 4,2 0,5 Novo mesto ,4 2,8 0,3 5,6 0,6 Hrastnik ,6 2,9 0,4 3,9 0,5 Trbovlje ,1 2,7 0,3 7,1 0,8 Zagorje ob Savi ,5 2,6 0,3 6,8 0,9 Koper ,5 2,8 0,3 3,8 0,3 Velenje ,9 2,9 0,2 3,3 0,2 Graf 1: Pričakovane spremembe v celotni umrljivosti za starost 30 let in več v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala za 5 µg/m 3 zraka. 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 Celotna umrljivost v letu 2012 pri obstoječem onesnaženju Pričak. Celotna umrljivost, če bi bilo onesnaženje nižje za 5 µg PM2,5/m3 zraka 8
9 Umrljivost ( ) Graf 2: Pričakovane spremembe v celotni umrljivosti za starost 30 let in več v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka delci PM2,5 zmanjšala na 10 µg/m 3 zraka. 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 Celotna umrljivost v letu 2012 pri obstoječem onesnaženju Pričak. celotna umrljivost, če bi onesnaženost znašala 10 µg PM2,5/m3 zraka Umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni v starostnih skupinah nad 30 let v slovenskih občinah s prekomerno onesnaženim zrakom z delci PM10 je bila v letu 2012 najvišja v Mariboru, Murski Soboti in Zagorju ob Savi, kjer je presegla vrednost 6. Sledijo Nova Gorica, Trbovlje in Celje z umrljivostjo višjo od 5 promilov ter Novo mesto, Koper, Velenje, Ljubljana in Kranj z umrljivostjo višjo od 4 promilov. Najmanjša umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni v starostni skupini nad 30 let je bila v letu 2012 v Hrastniku, 3,7 promila (Tabela 6). Pričakovan učinek zmanjšanja onesnaženosti zraka za 5 µg PM2,5/m 3 zraka na umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni bi bil še bolj izrazit kot pri celotni umrljivosti brez zunanjih vzrokov smrti, saj se pričakovano zmanjšanje umrljivosti giblje med 3,8 in 5,9 odstotka (Tabela 6, Graf 3). Ta učinek bi bil še mnogo večji, če bi se onesnaženost zmanjšala na 10 µg PM2,5/m 3 zraka. V tem primeru lahko pričakujemo, da bi se umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni v Celju, Trbovljah in Zagorju zmanjšala za več kot 12 odstotkov, v Mariboru in Novem mestu za okrog 11 odstotkov, v Murski soboti za okrog 10, v Kranju in Ljubljani za skoraj 9, v Novi Gorici in Hrastniku za okrog 7,5 odstotka, najmanj pa v Kopru in Velenju, za 7 oz. 6,5 odstotka (Tabela 6, Graf 4). 9
10 Umrljivost ( ) Tabela 6: Pričakovane spremembe v umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni za starost 30 let in več ter pričakovano podaljšanje življenjske dobe v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci zmanjšala za 5 oziroma na 10 µg PM2,5/m 3 zraka. Kraj Dejansko št. smrti zaradi srčno žilnih bolezni v letu 2012 Umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni v l pri obstoječem onesnaženju [ ] Pričakovano zmanjšanje umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni [%] če bi bilo onesnaženje nižje za 5 µg PM2,5/m 3 zraka če bi se onesnaženost zraka znižala na 10 µg PM2,5/m 3 zraka Celje ,3 12,3 Kranj ,4 8,7 Ljubljana 816 4,3 5,5 8,8 Maribor 504 6,4 5,6 11,1 Murska Sobota 88 6,3 5,7 10,2 Nova Gorica 135 5,9 5,2 7,4 Novo mesto 118 4,9 5,9 11 Hrastnik 26 3,7 3,8 7,7 Trbovlje 62 5,1 4,8 12,9 Zagorje ob Savi 71 6,2 5,6 12,7 Koper 157 4,9 5,7 7,0 Velenje 93 4,5 5,4 6,5 Graf 3: Pričakovane spremembe v umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni za starost 30 let in več v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala za 5 µg/m 3 zraka. 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 CE KR LJ MB MS NG NM HR TR ZS KP VE Skupaj Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v letu 2012 pri obstoječem onesnaženju Pričakovana umrljivost, če bi bilo onesnaženje nižje za 5 µg PM2,5/m3 zraka 10
11 Umrljivost ( ) Graf 4: Pričakovane spremembe v umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni za starost 30 let in več v slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala na 10 µg/m 3 zraka. 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 CE KR LJ MB MS NG NM HR TR ZS KP VE Skupaj Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v letu 2012 pri obstoječem onesnaženju Pričakovana umrljivost, če bi onesnaženost zraka znašala 10 µg PM2,5/m3 zraka SANACIJSKI UKREPI Za vse kraje v Sloveniji kjer je zrak s PM10 onesnažen nad mejno vrednostjo je soglasju z občinami Vlada R Slovenije sprejela odloke o načrtu za kakovost zraka (22, 23, 24, 25, 26, 27, 28). Cilj odlokov je v občinah izvesti serijo ukrepov, katerih rezultat bo zmanjšanje onesnaženosti zraka s PM10. Ukrepi so razdeljeni v štiri osnovne skupine: ukrepi na področju spodbujanja učinkovite rabe energije, ukrepi na področju prometa, ukrepi na drugih področjih in kratkoročni ukrepi. Ukrepi na področju spodbujanja učinkovite rabe energije se delijo v tri vsebinske sklope. Prvi sklop je usmerjen v povečevanje odjema in širitev sistemov za daljinsko ogrevanje ter priključevanje objektov na plinovodno omrežje. Drugi sklop je usmerjen v zmanjšanje onesnaževanja zraka iz kurišč s spodbujanjem uporabe sodobnih kurilnih naprav, uporabe alternativnih virov energije ter v ozaveščanje in nadzor v zvezi z uporabo goriv v kuriščih. Tretji sklop je usmerjen v ukrepe za zmanjšanje toplotnih izgub stavb. Nosilci posameznih ukrepov so inštitucije z ustreznimi pooblastili, to so država, občina, pristojna lokalna služba za energetsko oskrbo in dimnikarska služba. Ukrepi na področju prometa so zbir ukrepov za spodbujanje trajnostnega prevoza na ravni mesta, izboljšanje mestnega potniškega prometa, uvajanje vozil na stisnjen zemeljski plin, zagotovitev parkiranja koles na železniških postajališčih, nadgraditev obstoječih postaj in postajališč javnega potniškega prometa, trajnostne parkirne politike, spodbujanja izdelave mobilnostnih načrtov, promocije trajnostne mobilnosti in preusmeritve tovornega prometa na železnico. Nosilci posameznih ukrepov so država, občina, izvajalci javnega potniškega prometa, posamezni subjekti javnega sektorja in gospodarski sektor ter izvajalci občinskih komunalnih javnih služb. Ukrepi na drugih področjih so deloma usmerjeni v ukrepe, ki naj bi jih izvedla industrija kot npr. uveljavljanje sistemov ravnanja z okoljem in spodbujanje uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij, deloma pa v izobraževanje in ozaveščanje vezano na kakovost zraka. V ta sklop sodi tudi vključevanje 11
12 zagotavljanja kakovosti zraka v občinske akte. Nosilci posameznih ukrepov so izvajalci gospodarskih dejavnosti, občina in država. Kratkoročni ukrepi so ukrepi namenjeni skrajševanju časa, ko so presežene mejne dnevne vrednosti PM10 v zunanjem zraku. Vsebujejo priporočila občanom in inštitucijam, da v skladu s svojimi možnostmi začasno zmanjšajo emisije delcev pri uporabi prometnih sredstev in kurilnih naprav za ogrevanje ter drugih naprav, ki sproščajo večje količine delcev. Nosilci posameznih ukrepov so občina, država in povzročitelji obremenitve. Ministrstvo za zdravje se v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi inštitucijami v svoji sestavi na vseh ravneh aktivno vključuje v pripravo ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja zraka in s tem prispeva svoj delež k prizadevanjem za zmanjšanje vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi. LITERATURA: 1 Public health impact of Outdoor Kunzli N, Kaiser R, Medina S et al. (2000). Public-health Impact of Outdoor and Traffic-related Air Pollution: a European Assessment. Lancet, 356, pp URL: datum ogleda: URL: datum ogleda: Uredba o kakovosti zunanjega zraka, UL RS št.09/11 5 Kakovost zraka v Sloveniji v letu Agencija republike Slovenije za okolje, Ljubljana, november Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policiklicnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji, za obdobje , Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Ljubljana, oktober Kakovost zraka v Sloveniji v letu Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Ljubljana, september Kakovost zraka v Sloveniji v letu Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, november Ostro B, Feng WY, Broadwin R, Green S, Lipsett M. The effects of components of fine particulate air pollution on mortality in California: results from CALFINE. Environ Heakth Perspect Jan; 115 (1): Air Quality Guidelines, Global update 2005, Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. WHO, Katsouyanni K., Schwartz J., Spix C., Touloumi G., Zanobetti A., Wojtyniak B., Vonk J.M., Tobias A., Ponka A., Medina S., Bachrova L. and Anderson H.R. (1996). Short Term Effect of Air 12 Hong YC et al. Air pollution: a new risk factor in ischemic stroke mortality. Stroke, 2002, 110: Dominici F, Peng RD, Bell LM et al. Fine particulate air pollution and hospital admission for cardiovascular and respiratory diseases. JAMA, March 8, 2006, vol 295, No
13 14 Pope CA, Thun MJ, Namboodiri MM et al. Particulate air pollution as a predictor of mortality in a prospective study of US adults; Am. J Respir. Crit. Care Med. 1995, 151, Libby P, Ridker PM, Maseri A. Inflammation and atherosclerosis; Circulation 2002, 105, Kunzli N, Jerrett M, Mack J Wendy et al. Ambient air pollution and athererosclerosis in Los Angeles. Environmental health perspectives, vol. 113, Number 2, Feb. 2005, Hoek G, Brunekreef B, Goldbohm S et al. Association between mortality and indicators of trafficrelated air pollution in the Nederlands: a cohort study. The lancet, Vol 360. Oct 19, URL: HIA long term impacts.xls (datum ogleda: ) 19 URL: (datum ogleda: ) 20 Agencija Republike Slovenije za okolje, Sektor za kakovost zraka. Podatki pridobljeni po elektronski pošti dne Pošiljatelj: Podatki so dosegljivi pri avtorjih prispevka. 21 Podatkovna baza Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podatki pridobljeni po elektronski pošti dne Pošiljatelj: Pošiljatelj: Podatki so dosegljivi pri avtorjih prispevka. 22 Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 108/13) 23 Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 108/13) 24 Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor (Uradni list RS, št. 108/13) 25 Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 108/13) 26 Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja (Uradni list RS, št. 108/13) 27 Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 88/13) 28 Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/14) 13
Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 4244 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, januar 2 Št. poročila: EKO 4244 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 466 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, avgust 29 Št. poročila: EKO 466 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 3937 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, april 29 Št. poročila: EKO 3937 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, marec 29 Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“
MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen
Prikaži večŠt. poročila: EKO 1923 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA FEBRUAR 2005 STROKOVNO POROČILO Ljubljana, 2005 Dokumen
Št. poročila: EKO 1923 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA FEBRUAR 25 STROKOVNO POROČILO Ljubljana, 25 Št. poročila: EKO 1923 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA
Prikaži večPowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večŠt. poročila: EKO 2110 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA AVGUST 2005 STROKOVNO POROČILO Ljubljana, september 200
Št. poročila: EKO 211 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA AVGUST 25 STROKOVNO POROČILO Ljubljana, september 25 Št. poročila: EKO 211 REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA
Prikaži večMesečno poročilo TEŠ
Št. poročila: EKO 3928 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA IN OBRATOVALNEGA MONITORINGA EMISIJ SNOVI V ZRAK TE TRBOVLJE MAREC 29 STROKOVNO POROČILO Ljubljana, april 29 Št. poročila:
Prikaži večPowerPoint Presentation
Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večKnjižica Hiša nepremičnine.cdr
HIŠA NEPREMIČNINE 1 d.o.o. VAŠ OSEBNI SVETOVALEC Delujemo učinkovito s poštenim in odkritim pristopom v najvišje dobro vseh. Pri prodaji ali nakupu nepremičnin so največkrat skupne želje, interesi in potrebe
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večDiapozitiv 1
PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,
Prikaži večŠtevilka: 58541/2018 Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Ured
Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
Prikaži več21st century? RE-THINK DEVELOPMENT
Redni letni strokovni posvet, Rogaška Slatina, 13. november 2015 SKUPINE OTROK, KI SO POSEBEJ OGROŽENE ZA RESEN POTEK RESPIRATORNIH OBOLENJ Kornhauser Cerar Lilijana, KO za perinatologijo, UKC Ljubljana
Prikaži večMicrosoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx
OSNOVNI VHODNI PODATKI ZA PROGRAM OPCOST, NIVO CEN NOVEMBER 2018 Osnove za izračun: Navodila za izdelavo študij upravičenosti cest (DORSCH consult, 1974) Guide to Cost benefit Analysis of Investment Projects,
Prikaži večTraining
Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba
Prikaži večSoil remediation
TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)
Prikaži večDiapozitiv 1
PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA MITSUBSIHI Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večPowerPoint Presentation
NOVOSTI NA PODROČJU NEVARNIH KEMIKALIJ GHS 1 mag. Sandra SENČIČ KOVA d.o.o., Celje NOVOSTI GHS Uredba (ES) št. 1272/2008 z dne 16.12.2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi
Prikaži večPowerPoint Presentation
1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži več1
Stran 1 od 5 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU Identifikacija snovi ali pripravka: Uporaba snovi ali pripravka: Dodatek za injekcijsko maso. INJEKTIN F3 Proizvajalec: TKK Proizvodnja
Prikaži večLETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009
PLAN AKTIVNOSTI PO AKCIJSKEM NAČRTU LEK MONG ZA LETO 2010 Vrtojba, marec 2010 Pripravila: Ivana Kacafura in Boštjan Mljač Odgovoren: direktor Rajko Leban TRR št. : 04750 0001242330 Nova KBM, 10100 0039511005
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večOŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0
OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 48 Dragatuš 8343 Dragatuš ASTMA (seminarska naloga) Biologija 0 Kazalo poglavij 1. Uvod...2 2. Osnovno o astmi...3 Slika 1: Sapnica zdrave osebe in osebe, ki boleha za astmo...3
Prikaži večDirektiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij
L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih
Prikaži večPRILOGA 1: Opis območja čezmerne onesnaženosti, analiza stanja onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaženosti, ukrepi za zmanjšanje ones
PRILOGA 1: Opis območja čezmerne onesnaženosti, analiza stanja onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaženosti, ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, odgovorni organi za izvajanje ukrepov 1
Prikaži večSpodbude za omilitev podnebnih sprememb
mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večPoročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn
1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih
Prikaži večDiapozitiv 1
Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večOBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do
OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN 2016 - NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 1003 ŽUPAN 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 0403 Druge skupne administrativne
Prikaži večMicrosoft Word - MAREC 15-1.doc
LETNI NAČRT IZVAJANJA AKTIVNOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA MO NOVA GORICA ZA LETO 2009 Vrtojba, februar 2009 TRR št. : 04750 0001242330 Nova KBM, 10100 0039511005 Banka Koper Identifikacijska
Prikaži več29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne
29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem
Prikaži večPredstavitev projekta
Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega
Prikaži večPetrol
PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)
Prikaži večSopotnik - MOL - Predstavitev - Razvoj alternativnih goriv
Dosežki Mestne občine Ljubljana na področju trajnostne mobilnosti Matic Sopotnik Mestna občina Ljubljana Kako zagotoviti polnilno infrastrukturo za alternativna goriva na jedrnem TEN-T omrežju in urbanih
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o avtotaksi prevozih, ki obsega: - Odlok o avtotaksi prevozih (Uradni list RS, št. 33/08 z dne ), - Odlo
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o avtotaksi prevozih, ki obsega: - Odlok o avtotaksi prevozih (Uradni list RS, št. 33/08 z dne 4. 4. 2008), - Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o avtotaksi prevozih
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži več(Priloga_Poro\350ilo o prenosu namenskih sredstev, KS.xlsx)
Tabela: Poročilo o prenosu namenskih sredstev v proračun 2015 V EUR Taksa za obrem. okolja - voda 2.011.143 2.012.994 981.949 1.031.045 1.031.045 0 91210 Inv.in inv.vzdrž.javnih kanal.sis.in ČN 101.660
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večMicrosoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc
DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večPRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večPriročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart
Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart. Izdaja: oktober 2018 www.smart.com smart znamka Daimlerja Poraba goriva, emisije CO 2 in
Prikaži večREZULTATI ANALIZ MIVKE IN SOLATE PO POŽARU V PODJETJU FRAGMAT Na NIJZ smo v petek, 21. junija 2019, prejeli Poročilo o preiskavah mivke, odvzete v Vrt
REZULTATI ANALIZ MIVKE IN SOLATE PO POŽARU V PODJETJU FRAGMAT Na NIJZ smo v petek, 21. junija 2019, prejeli Poročilo o preiskavah mivke, odvzete v Vrtcu Martina Krpana v Cerknici ter danes, v sredo 26.
Prikaži večIZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 16. julija o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/ za razjasnitev in
L 180/10 17.7.2018 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1002 z dne 16. julija 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1153 za razjasnitev in poenostavitev postopka korelacije ter njegovo prilagoditev
Prikaži večPeltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto
V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži več(Na\350rt razvojnih programov)
Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748
Prikaži večAM_Com_LegOpinion
EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov 12.5.2015 2014/0012(COD) PREDLOGI SPREMEMB 14 75 Osnutek mnenja Róża Gräfin von Thun und Hohenstein (PE552.114v01-00) Zmanjšanje
Prikaži večV
3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večC(2016)2202/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.4.2016 C(2016) 2202 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU).../ z dne 19.4.2016 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * LJUBLJANA 1000, ŠMARTINSKA 152 - HALA A Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo leseni obesek HISTORY
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večEKS - Priloga 1
Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih
Prikaži večZadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve]
OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30 1234 Mengeš, SLOVENIJA tel.: +386 (0)1 723 70 81 fax: +386 (0)1 723 89 81 e-mail: obcina@menges.si Številka: 3500-1/2015 Datum: 26.9.2018 ZADEVA : OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA
Prikaži večSklep Komisije z dne 12. decembra 2013 o priglasitvi prehodnega nacionalnega načrta iz člena 32 Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o
L 335/52 Uradni list Evropske unije 14.12.2013 SKLEP KOMISIJE z dne 12. decembra 2013 o priglasitvi prehodnega nacionalnega načrta iz člena 32 Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih
Prikaži večNa podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat
Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večPriročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov
Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO in emisijah onesnaževal 2 zunanjega zraka s podatki za vse modele novih osebnih avtomobilov Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 11.12.2013 Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje Pisarna Ljubljana Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji
Prikaži več1. JAVNA RAZPRAVA
I V OKVIRU IZDELAVE CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE MESTNE OBČINE KOPER Januar, 2017 1. PEŠAČENJE: Spodbujanje hoje kot pomembnega potovalnega načina. Izboljšanje infrastrukture za pešce. 1A Širitev in izgradnja
Prikaži večNacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,
Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:
Prikaži več