IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

Transkripcija

1 IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2012 Končno poročilo Ljubljana, september 2013

2 Naročnik: MDDSZ, Direktorat za socialne zadeve Kotnikova Ljubljana Skrbnik naloge pri naročniku: Aleš Kenda Št. pogodbe: /2012 Izvajalec: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Rimska Ljubljana Skrbnica naloge pri izvajalcu: Mateja Nagode Naslov poročila: Izvajanje pomoči na domu, analiza stanja v letu 2012 Avtorji poročila: Mateja Nagode, uni. dipl. soc. Lea Lebar, dipl. družb. inf. Št. delovnega poročila IRSSV 19/2013 Datum izdaje poročila: 30. september 2013 Izdaja: 01 Kopije: Skrbnik naloge na MDDSZ (1x tiskana verzija, 1x CD) Skrbnica pogodbe na MDDSZ (1x tiskana verzija) Arhiv IRSSV (1x) Prosti izvodi z dovoljenjem naročnika. Odgovorna oseba: mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica IRSSV 2

3 POGOSTO UPORABLJENE KRATICE APZ CSD IRSSV MDDSZ PND Pravilnik Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen ReNPSV ReNPSV SURS Uredba o oprostitvah ZRSZ ZSV Aktivna politika zaposlovanja Center za socialno delo Inštitut RS za socialno varstvo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Pomoč na domu Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev - stari: Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 popr., 127/03, 125/04, 120/05 Odl. US: Ur. I. 192/05-29, 60/05, 120/05, 2/06 popr., 140/06, 120/07, 90/08, 121/08 in 53/09 - novi: Uradni list RS, št. 45/2010, 28/2011, 104/2011 Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, Ur.l. RS, št. 87/2006, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje , Uradni list RS, št. 39/2006 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje , Uradni list RS, št. 39/2013 Statistični urad Republike Slovenije Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006-ZUTPG, 62/2010-ZUPJS Zavod RS za zaposlovanje Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 ZUTPG, 23/07 popr. in 41/07 popr., 122/2007 Odl. US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre, 62/2010-ZUPJS, 57/2012 Nekateri uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Za osebe, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo, uporabljamo izraz socialna oskrbovalka, saj je ženskega spola skoraj 97 % oseb, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo (Smolej in drugi 2010, 26). 3

4 KAZALO VSEBINE 1. UVOD POMOČ NA DOMU KOT SOCIALNOVARSTVENA STORITEV METODOLOGIJA IZVEDBE ANALIZE SPREMLJANJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU V LETU Zagotavljanje storitve po slovenskih občinah Organizacije, ki izvajajo pomoč na domu Uporabniki pomoči na domu Uporabniki glede na starost in spol Uporabniki glede na upravičenost Uporabniki z demenco Izvajanje pomoči na domu glede na nacionalno postavljene smernice Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih Struktura cene pomoči na domu Veljavna cena na uro in celotni stroški na uro Celotni stroški storitve Osebe, ki vodijo in koordinirajo pomoč na domu in osebe, ki neposredno izvajajo pomoč na domu Izvajanje pomoči na domu Ocena potreb trenutnih in potencialnih uporabnikov pomoči na domu SKLEPNE UGOTOVITVE VIRI IN LITERATURA PRILOGA

5 KAZALO SLIK Slika 1: Občine glede na status izvajalca ( ) Slika 2: Število uporabnikov pomoči na domu ( ) Slika 3: Starostna piramida ( ) Slika 4: Uporabniki glede na izpolnjevanje pogojev upravičenosti do pomoči ( ) Slika 5: Realizacija cilja ReNPSV ( ) (v %) Slika 6: Delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu po regijah ( ) Slika 7: Sestava pomoči na domu po sklopih opravil ( ) Slika 8: Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro ( ) Slika 9: Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro ( ) Slika 10: Povprečni celotni stroški storitve v evrih/uro ( ) Slika 11: Povprečni celotni stroški storitve v evrih/uro ( ) Slika 12: Sredstva za izvajanje pomoči na domu s strani občin, države in uporabnikov ( ) KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Izvajalci pomoči na domu glede na status ( ) Preglednica 2: Število občin glede na status izvajalcev ( ) Preglednica 3: Število uporabnikov pomoči na domu glede na status izvajalcev ( ) Preglednica 4: Število uporabnikov pomoči na domu glede na starost ( ) Preglednica 5: Realizacija ciljev ReNPSV ( ), ki se vežeta na izvajanje pomoči na domu Preglednica 6: Sestava storitve po vsebinskih sklopih ( ) Preglednica 7: Povprečna potrjena cena in celotni stroški storitve v evrih/uro ( ) Preglednica 8: Cena storitve za uporabnika in celotni stroški storitve v evrih/uro glede na status izvajalcev ( ) Preglednica 9: Povprečna potrjena cena in celotni stroški pomoči na domu po regijah ( ) Preglednica 10: Podatki o finančnih sredstvih, namenjenih zagotavljanju in izvajanju pomoči na domu v evrih ( ) Preglednica 11: Vodenje in koordiniranje ter neposredno izvajanje pomoči na domu ( ) Preglednica 12: Povprečno število uporabnikov na eno socialno oskrbovalko ( ) Preglednica 13: Povprečno število mesečnih obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku, povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v minutah in povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec po regijah (v letu 2012) Preglednica 14: Povprečno število mesečnih obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku, povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v minutah in povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec glede na status izvajalca (v letu 2012) Preglednica 15: Število občin glede na časovno dostopnost storitve ( ) KAZALO PRILOG PRILOGA A: Realizacija cilja ReNPSV, PRILOGA B: Osnovni podatki o izvajanju pomoči na domu v letu

6 1. UVOD Začetki spremljanja izvajanja pomoči na domu 1 segajo v leto 2003, ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) prvič pripravilo analizo stanja na tem področju v Sloveniji (več o zgodovini spremljanja glej v Nagode 2009, in Lukan Civič 2005). Z namenom vzpostavitve sistematičnega in rednega spremljanja za potrebe oblikovanja nacionalne statistike na področju izvajanja pomoči na domu v okviru mreže javne službe je MDDSZ pooblastilo Inštitut RS za socialno varstvo (v nadaljevanju IRSSV) 2, ki od leta 2008 po pooblastilu ministrstva v okviru letnega programa dela in razvoja inštituta redno in sistematično spremlja izvajanje te storitve po vseh slovenskih občinah. Zagotavljanje kakovostnih nacionalnih podatkov o pomoči na domu je pomembno in nepogrešljivo iz več razlogov. Prvi je prav gotovo ta, da je spremljanje stanja in trendov pri organiziranju in izvajanju pomoči na domu predpogoj za vodenje učinkovite in transparentne politike. Drugič, ažurno spremljanje omogoča preverjanje uspešnosti doseganja zastavljenih ciljev nacionalnega programa. Tretjič, podatki predstavljajo temeljni podatkovni vir za delo strokovnjakov, izvajalcev storitve, raziskovalcev, politikov in drugih načrtovalcev razvoja na tem področju. Gre namreč za pomembno in najbolj razširjeno socialnovarstveno storitev v okviru organizirane socialne oskrbe v skupnosti, tj. socialne oskrbe uporabnika na njegovem domu, ki jo je potrebno omogočiti še večjemu številu prebivalstva, in to na območju celotne države. Analiza je torej za stroko izjemnega pomena, saj je edini vir podatkov, ki prikazuje stanje na tem področju na nacionalni ravni in ki kot taka služi pri pripravi smernic in nadaljnjega razvoja socialnega varstva. Na IRSSV smo tako v tesnem sodelovanju z MDDSZ do sedaj pripravili že pet analiz (več v Nagode in drugi 2012), v tem poročilu pa predstavljamo šesto. Najprej na kratko predstavimo pomoč na domu kot socialnovarstveno storitev, kjer posebej poudarimo spremembe v zakonodaji v letu 2012, pojasnimo metodologijo zbiranja podatkov o izvajanju pomoči na domu po vseh slovenskih občinah in nazadnje predstavimo še analizo pridobljenih podatkov. Dobljene rezultate za leto 2012, kjer je to mogoče, primerjamo s podatki iz prejšnjih let ( ). Trende na področju pomoči na domu obravnavamo skozi prizmo uresničevanja ciljev nacionalnega programa - Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (v nadaljevanju ReNPSV ). V zadnjem, sklepnem, poglavju na kratko povzamemo stanje na področju zagotavljanja in izvajanja pomoči na 1 V analizi uporabljamo izraz pomoč na domu, ki pomeni socialno oskrbo na domu v okviru socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. 2 Naloga IRSSV (ustanovila ga je država) je opravljanje informacijske, analitične, strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno-raziskovalnega dela na področju socialnega varstva. IRSSV je glede na vlogo, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ustanovljen za to, da zagotavlja informacijsko podporo ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo pri oblikovanju ukrepov nacionalne politike socialnega varstva. 6

7 domu v Sloveniji ter izpostavimo ključne ugotovitve. Zbrani podatki po posameznih občinah so predstavljeni v prilogah. 7

8 2. POMOČ NA DOMU KOT SOCIALNOVARSTVENA STORITEV Pomoč družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) predstavlja eno izmed socialnovarstvenih storitev. Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko pomoč na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialna oskrba na domu, ki je ena izmed oblik pomoči družini na domu, je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne organizirane oblike praktične pomoči na domu, s katerimi upravičencem vsaj za določen čas nadomestimo institucionalno varstvo v zavodu, v drugi organizirani obliki ali v drugi družini. Standarde in normative socialnovarstvenih storitev, h katerim sodijo tudi storitve socialne oskrbe na domu, določa Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik). V letu 2010 je bil sprejet prenovljen Pravilnik, ki je v primerjavi s prej veljavnim uvedel nekatere spremembe. Omenjeni Pravilnik je bil v letu 2011 še dvakrat spremenjen in dopolnjen 3. Socialna oskrba na domu obsega več sklopov opravil: - pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb; vzdrževanje in nego osebnih ortopedskih pripomočkov; - gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabavo živil in pripravo enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov in odnašanje smeti; postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Pomembna novost, ki jo je z letom 2010 prinesel novi Pravilnik in ki ni le terminološka, je, da je upravičenec upravičen do pomoči na domu le, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov prej navedenih opravil. Socialna inšpekcija opozarja, da se lahko navedeno pravilo razume kot po eno opravilo iz dveh sklopov (dve opravili) ali kot po dve 3 Ur.l. RS, št. 28/2011, Ur.l. RS, št 104/

9 opravilih iz dveh sklopov (štiri opravila) (Arnšek 2013, 18). V pričujoči nalogi določilo obravnavamo kot dve opravili (po eno opravilo iz dveh sklopov). Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugih oseb ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju. Pod temi pogoji so upravičenci do pomoči na domu naslednje skupine oseb: - osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje, - osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu, - druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, - kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida in so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobni za samostojno življenje, - hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe (oskrbovalka), upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani. Opis procesa in organiziranja socialne oskrbe na domu je bil v letu spremenjen. Med drugim so bili iz besedila črtani prostovoljni sodelavci. Storitev se začne izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Opis drugega dela storitve je bil v 2011 dopolnjen in se sedaj glasi: Drugi del storitve zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu 5. Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik. Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med predstavniki 4 Ur.l. RS, št. 28/ Ur.l. RS, št. 28/

10 izvajalca in upravičencem traja v povprečju osem ur na upravičenca oziroma do 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu, vendar največ 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino. Socialno oskrbo na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci. Prvi del storitve vodi strokovni delavec iz 69. člena ZSV. Drugi del storitve (vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev) opravlja strokovni delavec iz 69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena ZSV z najmanj višješolsko izobrazbo. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci iz 70. člena ZSV, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, osebe, ki se usposabljajo za socialno oskrbo ali nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu. Posamezna opravila neposredne socialne oskrbe lahko pod vodstvom strokovnega delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi izvajajo tudi laični in drugi delavci. Pravilnik določa tudi normativ storitve pomoči na domu, in sicer se storitev organizira po naslednjih načelih: - ugotavljanje upravičenosti, priprava dogovora o izvajanju storitve, organizacija ključnih članov okolja in začetno srečanje: en strokovni delavec na vsakih 200 upravičencev, ki imajo sklenjen dogovor z izvajalcem. Ta normativ se izračuna na povprečno število upravičencev na mesec; - vodenje storitve, koordinacija izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev: 0,5 strokovnega delavca ali sodelavca na vsakih 20 neposrednih izvajalcev oskrbe. V primeru, da neposredni izvajalec oskrbe oskrbuje v povprečju več kot pet uporabnikov, se lahko uporabi normativ 0,55 strokovnega delavca ali sodelavca na 20 neposrednih izvajalcev oskrbe; - neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca povprečno 110 ur efektivnega dela (letno) na mesec. V primeru, da gre za posebnost naselja (razpršenost uporabnikov, dostopnost do uporabnikov in podobno) ali posebno obravnavo upravičencev, lahko povprečno število efektivnih ur na mesec odstopa za največ 10 %. Odstopanja, določena v prejšnjih dveh alinejah, so možna v dogovoru z občino. Cena standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v mreži javne službe, se določa po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen). Sprejet je bil tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev 6, ki je stopil v veljavo v januarju Slednji opredeljuje naslednje stroške storitve: 6 Ur.l. RS, št. 6/

11 - stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora 7, - stroški vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in - stroški za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov. Po prenovljenem pravilniku se pri določanju cene storitve pomoč na domu upoštevajo navedeni stroški storitve tako, da se le ti najprej zmanjšajo za oprostitev kot je določena v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Uredba o oprostitvah). Preostanek stroškov se nato zmanjša za subvencijo v višini najmanj 50 % stroškov storitve, ki jo je dolžna zagotoviti občina. Od preostanka stroškov se odšteje še morebitna višina subvencije s strani Republike Slovenije, ki jo določi Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ). Ostanek stroškov se deli s številom efektivnih ur vseh neposrednih izvajalcev oskrbe na mesec. Prenovljeni pravilnik dodaja dve še določili, in sicer: - v primeru, da je uporabnik deležen storitve pomoč na domu v občini, v kateri ima začasno prebivališče, jo prejema po ceni, kot velja v občini začasnega prebivališča. Občina stalnega prebivališča je dolžna zagotoviti občinsko subvencijo v višini, kot sicer znaša subvencija v občini začasnega prebivališča uporabnika. V primeru, da je uporabnik upravičen tudi do oprostitve v skladu z Uredbo o oprostitvah, občina stalnega prebivališča zagotovi tudi sredstva za doplačilo v višini oprostitve v skladu z odločbo centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD); - občina stalnega prebivališča je dolžna zagotavljati subvencijo in morebitna sredstva za oprostitev svojega občana največ leto dni, vendar pa se lahko ta rok podaljša s soglasjem občine. storitev. 7 Kot je določeno pri prvem delu storitve v pravilniku, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih 11

12 3. METODOLOGIJA IZVEDBE ANALIZE ZSV v 43. in 99. členu določa, da organizacija pomoči na domu spada v pristojnost občine, saj mora občina s pogodbo z javnim zavodom ali s podelitvijo koncesije zagotoviti mrežo javne službe na tem področju. Iz tega sledi, da pomoč na domu lahko izvajajo javni zavodi ali zasebni izvajalci, ki jim je občina podelila koncesijo/pogodbo za opravljanje te socialnovarstvene storitve in s tem zagotovila mrežo javne službe. Z višino subvencije k storitvi, ki mora po 17. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen znašati najmanj 50 % stroškov storitve, občina uravnava tudi ceno storitve. Občine so torej subjekti, za katere je mogoče upravičeno predvidevati, da imajo največ informacij o izvajanju pomoči na domu in da so verodostojen in zanesljiv vir podatkov. Iz tega razloga IRSSV, tako kot je pred njim že MDDSZ, vsako leto zaprosi vse slovenske občine za podatke o izvajanju pomoči na domu. Inštrument, ki ga pri tem uporabljamo, je anketni vprašalnik. Prevzeli smo ga od MDDSZ, vsako leto ga v sodelovanju z njim sproti prilagajamo ter ga glede na povratne informacije poročevalcev in glede na vsebinske trende tudi spreminjamo in izboljšujemo. Z anketnim vprašalnikom pridobivamo večinoma kvantitativne podatke, ki predstavljajo uradno nacionalno statistiko na področju mreže javne službe pomoči na domu v Sloveniji. Letošnji anketni vprašalnik je, podobno kot prejšnja leta, sestavljen iz šestih sklopov vprašanj, ki se nanašajo na: - podatke o občini, - podatke o organizaciji, ki v posamezni občini izvaja storitev pomoči na domu oziroma ima podeljeno koncesijo, - podatke o uporabnikih pomoči na domu, - podatke o strukturi storitve pomoči na domu po vsebinskih sklopih, - podatke o strukturi cene pomoči na domu, - podatke izvajanju pomoči na domu ter izvajalkah storitve. Podatke za leto 2012 smo začeli zbirati , ko smo vsem slovenskim občinam poslali dopis in anketni vprašalnik o izvajanju pomoči na domu v njihovi občini. Anketni vprašalnik, ki ga je po običajni in elektronski pošti prejelo slovenskih občin, smo predhodno uskladili z naročnikom (MDDSZ). Vprašalnik je bil dostopen tudi na spletnem naslovu IRSSV 9, letos pa smo občinam prvič ponudili tudi možnost izpolnitve vprašalnika preko spleta 10. K izpolnitvi anketnega vprašalnika smo občine ponovno pozvali z dopisom, poslanim Občine, ki nam do še niso poslale izpolnjenega vprašalnika, smo 8 V letu 2012 je delovalo 211 občin. Občina Ankaran bo kot samostojen subjekt začela delovati v letu Vprašalnik je bil dostopen preko spletne strani 12

13 nato pozvali še po telefonu. Pozivanje občin je potekalo dokler nismo prejeli izpolnjenih anketnih vprašalnikov vseh naslovljenih občin ( ), kar pomeni, da je zbiranje podatkov trajalo dobra dva meseca. Sledila je logična kontrola prispelih vprašalnikov in nato še razjasnjevanje morebitnih nejasnosti v odgovorih (po elektronski pošti ali po telefonu). Lahko rečemo, da analiza odraža dokaj natančen posnetek stanja na področju izvajanja pomoči na domu v letu 2012 in vsebuje najrelevantnejše podatke, ki so v tem trenutku na tem področju v Sloveniji dosegljivi. Namen tokratne analize je predvsem prikazati stanje v letu Poleg tega v analizi, kjer je to možno, prikazujemo tudi trende, ki se nakazujejo iz do sedaj zbranih podatkov ( ). Ko govorimo o časovni vrsti oziroma ko primerjamo podatke, zbrane v zadnjih sedmih letih ( ), moramo biti pozorni predvsem na časovni zajem podatkov, ki je po posameznih letih različen, in sicer: - prvo zbiranje podatkov smo izvedli ob koncu leta 2007 in v začetku leta 2008, analiza pa je obravnavala stanje (oziroma mesečno povprečje) v letu ter v prvi polovici leta 2007 (Smolej in drugi 2008); - drugo zbiranje podatkov je potekalo jeseni 2008, analiza se je nanašala na stanje v prvi polovici leta 2008 (Smolej in drugi 2009); - tretje zbiranje podatkov smo izvedli v začetku leta 2010, analiza se je nanašala na stanje v letu 2009 oziroma na stanje na dan (Smolej in drugi 2010); - četrto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2011, analiza se je nanašala na stanje v letu 2010 oziroma na dan (Nagode in drugi 2011); - peto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2012, analiza pa se je nanašala na stanje v letu 2011, natančneje, stanje na dan (Nagode in drugi 2012); - šesto zbiranje podatkov, na katerem temelji pričujoča analiza, je potekalo v začetku leta 2013, analiza pa se nanaša na stanje v letu 2012, na dan Odkar poteka zbiranje podatkov smo torej postopoma prešli na kontinuirano spremljanje celega leta na presečni datum: Kljub temu da se časovni zajem podatkov (referenčno obdobje/datum) po posameznih letih razlikuje, lahko z določenimi omejitvami opazujemo neprekinjeno časovno vrsto v večjem delu podatkov. Podatke z različnih časovnih točk smo tako v analizi pogosto obravnavali enakovredno. Kot smo že zapisali, smo sčasoma določena vprašanja izločili (na primer spol socialnih oskrbovalk), nekatera dodali (na primer spol uporabnikov, število dementnih oseb), druga pa spremenili (na primer celoten obseg sredstev, sestava storitve). Te spremembe smo uvedli predvsem zato, da vprašalnik ne bi bil predolg, prezahteven in preveč obremenjujoč za poročevalce. Primerjava nekaterih podatkov zato ni niti mogoča niti smiselna. Ob tem bi radi 11 Za to leto smo zbirali le podatke o številu uporabnikov pomoči na domu in o njihovi starosti. 12 Torej, koliko je bilo upravičencev na ta dan in ne koliko uporabnikov je na ta dan prejelo storitev. Izbira referenčnega datuma je pogojena z ostalimi statistikami, saj je ta datum najpogosteje uporabljen (glej Statistični urad Republike Slovenije). 13

14 opozorili tudi na to, da so podatki iz prvih let zbiranja (2006, 2007) manj popolni od podatkov, pridobljenih v zadnjem zbiranju (2012), zato jih pogosto izpuščamo iz pregleda. Dejstvo je, da smo na IRSSV pri prvem zbiranju podatkov največ truda vložili predvsem v to, da bi bil zajem podatkov kolikor je mogoče popoln. Z drugimi besedami, prizadevali smo si, da bi prejeli odgovore od vseh občin in pri tem nismo bili toliko pozorni na vsebino podatkov. Ker je bilo to prvo leto poročanja, nismo imeli osnovnih meril oziroma izhodiščnega stanja, po katerem bi lahko presojali, kako natančni in verodostojni so pridobljeni podatki. Pripravljavci analize se zavedamo nepopolnosti nekaterih podatkov, vendar lahko po drugi strani zagotovimo, da so podatki iz leta v leto bolj zanesljivi in natančni. Kakovost podatkov je namreč odvisna od različnih dejavnikov, predvsem od učinkovitosti sodelovanja, vzajemnega interesa in poročevalske ozaveščenosti vseh akterjev, ki sodelujejo v procesu zbiranja in sporočanja podatkov (IRSSV, predstavniki občin, izvajalci storitve). Na kakovost zbranih podatkov verjetno vplivajo tudi letne analize, ki so v elektronski obliki javno dostopne na spletnih straneh tako IRSSV kot MDDSZ, poleg tega pa jih posredujemo tudi vsem slovenskim občinam in izvajalcem pomoči na domu. Ob pregledovanju analize poročevalci nemalokrat odkrijejo še kakšno napako oziroma nepravilnost in nas nanjo tudi opozorijo. 14

15 4. SPREMLJANJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU V LETU Zagotavljanje storitve po slovenskih občinah Pomoč na domu se je v okviru mreže javne službe na dan izvajala v 203 slovenskih občinah. Ugotavljamo, da na ta dan v osmih občinah ni bilo nobenega uporabnika pomoči na domu, od tega: - je imelo pet občin (Hodoš, Kostel, Solčava, Zavrč in Žetale) sklenjeno koncesijo/pogodbo z izvajalcem in tudi potrjeno ceno ure pomoči na domu; - ena občina (Osilnica) je že v letu 2011 sklenila pogodbo o izvajanju s pristojnim CSD, vendar v praksi do izvajanja še ni prišlo, niti niso sprejeli cene za izvajanje pomoči na domu; - dve občini (Horjul in Jezersko) nista niti podelili koncesije za izvajanje pomoči na domu niti nista sklenili pogodbe z javnim zavodom. V obdobju spremljanja izvajanja pomoči na domu ( ) se je polagoma zmanjševalo število občin, v katerih uporabnikov te storitve ni bilo. V preteklih treh letih smo beležili od devet do enajst takšnih občin, letos je takšnih občin osem, kar je najmanj do sedaj. Razlogi, da uporabnikov storitve v omenjenih občinah ni bilo, so različni. Po razgovorih s predstavniki občin v prvi vrsti ugotavljamo, da je povpraševanje po storitvi v teh občinah, kjer gre večinoma za vaška okolja z malo prebivalci, relativno nizko in da se ljudje pogosteje odločajo bodisi za institucionalno varstvo, največkrat pa jim pomagajo njihovi svojci ali sosedje (družinska in sosedska pomoč). To so kot vzrok navedle štiri občine (Hodoš, Kostel, Solčava in Žetale), ki so imele sklenjeno koncesijo z izvajalcem in potrjeno ceno pomoči na domu, vendar pa na dan niso beležile nobenega uporabnika. V občini Zavrč posebej poudarijo, da je ključni razlog, zakaj se uporabniki za storitev ne odločijo, cenovni (cena za uporabnika je ena izmed višjih v Sloveniji in znaša 9,07 EUR). V ostalih občinah (Osilnica, Horjul in Jezersko) potreb po storitvah ne zaznavajo, v primeru, da bi se potreba pojavila, bi storitev, kot trdijo predstavniki občin, tudi zagotovili. V občini Horjul so na primer v letu 2011 sklenili pogodbo s CSD Ljubljana Vič Rudnik, ki je izvedel analizo potreb po pomoči na domu med občani. Ugotovili so, da nihče ne želi oziroma ne potrebuje pomoči na domu. V kolikor bi bila storitev popolnoma brezplačna, bi se tri osebe odločile za prinos hrane. Občina se je povezala tudi s patronažno službo ter lokalnim društvom upokojencem. Obljubljajo, da v kolikor se bo v prihodnje pokazala potreba po storitvi, jo bodo svojim občanom tudi zagotovili. 15

16 Razlog, da na dan ni bilo uporabnikov, je tudi metodološki in se veže na časovni zajem podatkov. V analizi uporabljamo presečni datum in ne obdobje celega leta, kar pomeni, da štejemo uporabnike samo na ta datum ne glede na to, koliko uporabnikov je bilo tekom leta. Možno je, da je občina v letu 2012 sicer imela uporabnike pomoči na domu, vendar ne tudi ob koncu leta. V letu 2012 je takšen primer le občina Žetale, ki ob koncu leta ni imela uporabnikov, tekom leta pa zgolj eno uporabnico. Občine so po 43. členu ZSV dolžne organizirati socialnovarstveno storitev pomoči na domu za svoje občane, kar pomeni, da morajo zagotoviti mrežo javne službe na tem področju ter skleniti pogodbo ali podeliti koncesijo za izvajanje te socialnovarstvene storitve vsaj enemu izvajalcu. V letu 2006 šest občin ni zagotovilo storitve svojim občanom (Cankova, Horjul, Jezersko, Loški potok, Osilnica, Preddvor), v letu 2012 sta takšni občini še dve - Jezersko in Horjul. Stanje na področju organiziranja in zagotavljanja pomoči na domu se je torej z leti nekoliko izboljšalo, čeprav storitev, kljub zakonski obvezi, še vedno ni zagotovljena v vseh občinah. V nekaterih občinah pa, kot kaže naša analiza, je zagotovljena le pravno formalno Organizacije, ki izvajajo pomoč na domu V večini občin, ki so v letu 2012 zagotavljale izvajanje pomoči na domu, mrežo javne službe na tem področju izvaja en izvajalec, le v občinah Ajdovščina in Ljubljana jo izvajata dva izvajalca (v Ajdovščini CSD Ajdovščina in Zavod Pristan Podnanos, v Ljubljani pa Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Zavod Pristan Podnanos). Slovenske občine so imele konec leta 2012 sklenjeno koncesijo oziroma pogodbo o izvajanju socialnovarstvene storitve pomoči na domu s 77 različnimi izvajalci, med njimi je bilo največ CSD (37). CSD so tisti, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti pričeli razvijati storitev pomoči na domu v slovenskem prostoru in, kot vidimo, so še danes med številčnejšimi organizatorji in ponudniki te storitve (več o zgodovini razvoja pomoči na domu v Nagode 2012). Ne glede na to pa skozi zadnja leta opažamo upad števila CSD kot izvajalcev pomoči na domu ter porast števila domov za starejše in zasebnikov s koncesijo občine. V letu 2012 je bilo tako v primerjavi z letom 2011 pet CSD manj: - v občinah Litija in Šmartno pri Litiji je CSD Litija zamenjal Dom Tisje; - v občini Medvode je CSD Ljubljana Šiška zamenjal Comett Zavod za pomoč in nego na domu; - v občinah Idrija in Cerkno je CSD Idrija zamenjal Dom upokojencev Idrija d.o.o.; - v občini Lovrenc na Pohorju je CSD Ruše zamenjal Zavod za patronažo in dolgotrajno oskrbo na domu, Hriberšek Danica, Lovrenc na Pohorju; - v občini Metlika je CSD Metlika nadomestil Dom počitka Metlika. Ugotavljamo, da se je od leta 2007 skupno število različnih izvajalcev rahlo povišalo, in sicer od 72 v letu 2007, na 77 v letu V tem času je pomoč na domu v okviru mreže 16

17 javne službe prenehalo izvajati osem CSD 13 in en posebni zavod 14, vstopilo pa je sedem domov za starejše 15. V tem obdobju se je v javno mrežo zagotavljanja pomoči na domu na novo vključilo 12 zasebnikov, izstopili pa so štirje 16. PREGLEDNICA 1: IZVAJALCI POMOČI NA DOMU GLEDE NA STATUS ( ) 2007 (januar junij) 2009 (1. 12.) 2012 ( ) N N N AS MIN MAX Center za socialno delo , Dom za starejše in posebni zavod ,4 1 7 Specializiran zavod za PND* ,0 1 5 Zasebnik s koncesijo občine** ,9 1 7 Skupaj , * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo. V povprečju je v letu 2012 en izvajalec izvajal pomoč na domu za 2,7 občin; podobno kot v letu 2011 (2,8). Kot je razvidno iz Preglednice 1, CSD v primerjavi z ostalimi tipi izvajalcev povprečno pokrivajo največje število občin (3,3 na en CSD), med njimi največ CSD Ptuj. Ta javni zavod je pomoč na domu v letu 2012 izvajal v kar 15 občinah. Sledi mu CSD Murska Sobota, ki je v letu 2012 zagotavljal pomoč na domu v 11 občinah 17. Število občin pri ostalih tipih izvajalcev je v povprečju nekoliko nižje. Domovi za starejše tako pokrivajo povprečno eno občino manj (2,4 na en dom), med njimi največ Dom starejših občanov Novo mesto, ki pomoč na domu izvaja v občinah Dolenjske Toplice, Mirna peč, Novo mesto, Straža, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk. Povprečje je nizko predvsem pri zasebnikih s koncesijo občine (1,9 na enega izvajalca), med katerimi z visokim številom občin izstopata Zavod Pristan, ki pomoč na domu izvaja v občinah Ajdovščina, Hrpelje-Kozina, Kamnik, Komen, Ljubljana in Vipava, v letu 2012 pa prvič tudi v občini Log - Dragomer 18, in Comett Zavod za pomoč in nego na domu, ki pomoč izvaja v občinah Domžale, Moravče, Vodice in v letu 2012 prvič tudi v občini Medvode 19. Kar 58,8 % zasebnikov pomoč na domu izvaja zgolj v eni občini. Med specializirane zavode za pomoč na domu sodita le Center za pomoč na domu Maribor in Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Prvi pomoč na domu izvaja v petih občinah podravske regije (Duplek, Hoče Slivnica, Maribor, Rače-Fram, Starše), medtem ko je Zavod za oskrbo na domu specializiran zgolj za Ljubljano. 13 Idrija, Ljubljana Šiška, Litija, Metlika, Ruše, Slovenj Gradec, Kamnik in Domžale. 14 Prizma Ponikve. 15 Koroški dom starostnikov - PE Slovenj Gradec, Dom počitka Metlika, Dom Tisje, Dom upokojencev Vrhnika, Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom starejših občanov Preddvor, Dom Danice Vogrinec Maribor 16 Zavod Pelikan Karitas, Pomurski socialni servis, Zora plus, d.o.o., KIP Vizija, d.o.o. 17 V letu 2013 je CSD Murska Sobota izvajanje storitve prenesel na naslednje izvajalce: Dom starejših Rakičan, Zavod DOMANIA, Dom starejših Kuzma in Posebni socialno-varstveni zavod Hrastovec enota Hodoš. 18 V letu 2011 je pomoč na domu v občini Log - Dragomer izvajal CSD Vrhnika. 19 V letu 2011 je pomoč na domu v občini Medvode izvajal CSD Ljubljana Šiška. 17

18 Med izvajalci pomoči na domu po številu, kljub postopnemu prenašanju storitve na druge izvajalce, še vedno prevladujejo CSD. V letu 2012 so namreč pomoč na domu izvajali v več kot polovici slovenskih občin, kot je razvidno tudi iz Slike 1. SLIKA 1: OBČINE GLEDE NA STATUS IZVAJALCA ( ) Trend izvajanja pomoči na domu po slovenskih občinah glede na status izvajalca za obdobje prikazujemo v naslednji preglednici. Od leta 2007 do leta 2012 se je povečalo število občin, ki so zagotavljanje storitve prepustile v roke zasebniku (tj. za 14 občin) ali domu za starejše (tj. za 8 občin), zmanjšalo pa se je število občin, kjer storitev izvaja CSD (tj. za 13 občin) ali specializiran zavod za pomoč na domu (tj. za 3 občine). PREGLEDNICA 2: ŠTEVILO OBČIN GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV ( ) 2007 (januar junij) 2008 (januar- junij) 2009 (1. 12.) 2010 (1. 12.) 2011 ( ) 2012 ( ) Center za socialno delo Dom za starejše in posebni zavod Specializiran zavod za PND* Zasebnik s koncesijo občine** Skupaj * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. 18

19 4.3. Uporabniki pomoči na domu Na dan je bilo v Sloveniji uporabnikov pomoči na domu, kar je 41 manj kot v preteklem letu. Število uporabnikov te storitve je sicer od leta 2006 do 2011 počasi naraščalo, ob koncu leta 2012 pa prvič beležimo rahel upad uporabnikov glede na prejšnje leto. SLIKA 2: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU ( ) Na dan je bilo največ uporabnikov pomoči na domu v občini Ljubljana, in sicer 748, kar je 6 manj kot leto prej. Nad 200 uporabnikov so imele, podobno kot v letu 2011, tudi naslednje štiri občine: Maribor (348), Novo mesto (301), Celje (267) in Nova Gorica (206). Z analizo v letu 2011 (Nagode in drugi 2011) smo ugotovili, da je bilo v letu 2010 med prejemniki pomoči na domu v okviru mreže javne službe 12 % takšnih uporabnikov, ki so prejemali zgolj pripravljen obrok, kar v tem primeru predstavlja le eno od storitev socialnega servisa. Kljub temu da za leto 2012 tega nismo ponovno eksplicitno preverjali, na podlagi pogovorov z izvajalci storitve in na podlagi izpolnjenih vprašalnikov (v delu o sestavi storitve) predvidevamo, da je med uporabniki pomoči na domu tudi v letu 2012 določen delež takšnih, ki prejemajo zgolj pripravljen obrok. Z velikim povprečnim številom uporabnikov glede na tip izvajalca izstopata specializirana zavoda za pomoč na domu, ki pokrivata dve največji slovenski mesti in imata posledično izstopajoče visoko število uporabnikov. Izmed ostalih tipov imajo najvišje povprečno število uporabnikov domovi za starejše in posebni zavodi (82,7), sledijo jim CSD (80,2). Če primerjamo javne zavode z zasebniki, ugotovimo, da imajo zasebniki v povprečju manj uporabnikov Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli Mann Whitney U-test. Razlike so bile statistično značilne pri 5-odstotni stopnji značilnosti (p<0,05). 19

20 PREGLEDNICA 3: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV ( ) Število uporabnikov ( ) N AS MIN MAX Center za socialno delo 36 80, Javni: 95,6 Dom za starejše in posebni zavod 21 82, (N=59) Specializiran zavod za PND* 2 534, Zasebnik s koncesijo občine** 17 52, Zasebni: 52,3 (N=17) Skupaj 76 86, / * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo Uporabniki glede na starost in spol Več kot 60 % uporabnikov pomoči na domu je bilo ob koncu leta 2012 starih 80 let in več (4.102 uporabnikov). Njihov delež med uporabniki pomoči na domu v letu 2012 je glede na prejšnje leto večji za skoraj 5 odstotnih točk (glej Preglednica 4). Delež uporabnikov v starosti 65 let in več glede na prejšnje leto ostaja nespremenjen (tj. 88,1 %), prav tako delež uporabnikov v starosti do 65 let (tj. 11,9 %). Delež uporabnikov v starosti 18 let ali manj je bil ob koncu leta 2012 le 0,2-odstoten. Delež oseb, starih 80 let in več se, podobno kot v celotni slovenski populaciji 21, konstantno povečuje. PREGLEDNICA 4: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU GLEDE NA STAROST ( ) leto število vseh uporabnikov 0-64 (število) 0-64 (v %) uporabniki glede na starost 65 + (število) 65 + (v %) 80 + (število) 2006 (celo leto)* 5.328, , ,9 86, ,1 49, (januar junij)* 5.595,2 714,9 12, ,3 87, ,7 0, (januar junij)* ,4 11, ,8 88, ,6 53, (1. 12.)** , , , (1. 12.)** , , , ( )*** , , , ( )*** , , ,3 * Povprečno število uporabnikov na mesec; ** število uporabnikov na dan ; *** število uporabnikov na dan (v %) Podatke smo, tako kot že za leto 2011, zbirali tudi po petletnih starostnih skupinah glede na spol. Podobno kot lani ugotavljamo, da z naraščanjem starosti narašča tudi delež žensk v primerjavi z deležem moških. Razlike so najbolj opazne v starostnih skupinah med 70 do V prvi polovici leta 2007 je bilo po podatkih SURS-a v celotni populaciji 3,5 % oseb v tej starostni skupini, v prvem polletju 2009 jih je bilo 3,8 %, konec leta ,0 %, konec leta ,2 %, konec leta 2012 pa 4,4 %. Iz SI-Stat podatkovnega portala smo uporabili podatke za naslednja obdobja: 2007H1, 2009H2, 2010H2, 2011H2, 2012H2. 20

21 let, kjer je žensk (3.736) več kot enkrat več od moških (1.650). Sicer pa je tudi v celotni populaciji prejemnikov pomoči na domu v okviru mreže javne službe precej več žensk kot moških, in sicer je žensk približno dve tretjini (65,9 %), tj SLIKA 3: STAROSTNA PIRAMIDA ( ) Uporabniki glede na upravičenost Občinam smo zastavili vprašanje o sestavi uporabnikov pomoči na domu glede na izpolnjevanje pogojev za upravičenost do pomoči, enostavneje rečeno, želeli smo ugotoviti sestavo uporabnikov glede na vzrok (telesne okvare, bolezni in stanja), zaradi katerega so upravičeni do pomoči na domu in jo iz tega naslova tudi dejansko prejemajo. V letu 2012 je velika večina (86,3 % oziroma 5.682) uporabnikov pomoči na domu do te storitve upravičena zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, precej manj (5,8 % oziroma 379 uporabnikov) je kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje. Sledijo druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij (4,2 % oziroma 278 uporabnikov), in osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja (3,4 % oziroma 224 uporabnikov). Najmanj je hudo bolnih otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva (0,3 % oziroma 20 uporabnikov). 21

22 SLIKA 4: UPORABNIKI GLEDE NA IZPOLNJEVANJE POGOJEV UPRAVIČENOSTI DO POMOČI ( ) ,3 3,4 4,2 5, ,7 3,0 4,1 6, ,9 3,7 4,4 9, ,6 4,2 4,9 7, ,9 3,5 4,7 7,6 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% starost (5682 uporabnikov) invalidi s pravico do tuje pomoči in nege (278 uporabnikov) hudo bolni otroci (20 uporabnikov) status invalida (ZDVDTPO) (224 uporabnikov) kronična bolezen (379 uporabnikov) V zadnjih letih opažamo (glej Slika 4), da zaradi starosti oziroma pojavov, ki spremljajo starost, pomoč na domu prejema vse večji odstotek oseb (81,9 % v letu 2010, 85,7 % v letu 2011 in 86,3 % v letu 2012), manj pa je kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje (9,8 % v letu 2010, 6,9 % v letu 2011 in 5,8 % v letu 2012) Uporabniki z demenco Na Fakulteti za socialno delo so izvedli raziskavo o življenju oseb z demenco in med drugim ugotovili, da tako neformalni oskrbovalci kot tudi formalne oskrbovalke večkrat nimajo dovolj znanja o tem, kako ustrezno ravnati in sodelovati z osebo z demenco, in da bi zato potrebovali dodatna izobraževanja in usposabljanja za tovrstno delo (Mali in drugi 2011, 112). Formalni oskrbovalci, kot poudarja Perko (2011, 158), si želijo več informacij in pisnih gradiv o tem, kako osebe z demenco živijo v skupnosti, o njihovih potrebah, predvsem pa o dobrih praksah in načinih dela z osebami z demenco (Perko 2011, 158). Da je pomoč na domu neprilagojena potrebam osebam z demenco, ugotavlja tudi Volčini (2010, 73). Zaradi navedenih ugotovitev in vse pogostejšega opozarjanja izvajalcev in stroke, da je med uporabniki pomoči na domu čedalje več oseb z demenco, kar je deloma verjetno tudi posledica naraščanja števila starejših uporabnikov (več kot 80 let), smo v letu 2012 v vprašalnik prvič vključili tudi oceno števila uporabnikov pomoči na domu z demenco 23. Glede na to, da izvajalci v svojih evidencah podatka o bolnikih z demenco sistematično ne vodijo, smo jih prosili, da podajo oceno o številu uporabnikov, za katere izvajajo storitev pomoči na domu in za katere menijo, da so dementni. Nekatere občine nam podatka sicer 22 V legendi je v oklepaju zapisano število uporabnikov za leto Ne glede na stadij demence. 22

23 niso zagotovile 24, kljub temu pa na podlagi podatkov 186 občin 25 ugotavljamo, da je bilo takšnih uporabnikov na dan To na populaciji 186 občin v povprečju predstavlja kar 25,5 % uporabnikov Izvajanje pomoči na domu glede na nacionalno postavljene smernice Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (ReNPSV ) na katero se nanašamo v tem poročilu, je predvidevala zagotovitev pomoči na domu za vsaj oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, in za vsaj 900 oziroma 0,05 % drugih odraslih oseb, ki potrebujejo pomoč na domu ali mobilno pomoč zaradi duševne, telesne ali senzorne motnje, hude bolezni ali drugih razlogov. Dne 24. aprila 2013 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (ReNPSV ), ki pa predvideva 3,5 % vključenost (oziroma okoli oseb) ciljne populacije 26 v dnevno obravnavo v različne (tudi nove) oblike pomoči na domu, vključno z oskrbo v oskrbovanih stanovanjih. Kakšna je realizacija ciljev glede na nacionalno postavljene smernice (ReNPSV ), prikazujemo v naslednji preglednici. Za izračun smo uporabili podatke o številu uporabnikov pomoči na domu starih 65 let in več, ki smo jih pridobili iz podatkovne baze IRSSV, ter podatke Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) o številu prebivalcev, starih 65 let in več 27. Izračun temelji na agregatnih podatkih S podatkom ne razpolagajo; ali pa menijo, da bi bila ocena neprimerna in laična. 25 Ostale občine nam podatka niso posredovale. 26 Tj. osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje. 27 Iz podatkovnega portala SI-STAT smo uporabili podatke o številu prebivalcev, starih 65 let ali več za naslednja obdobja: 2006H2, 2007H1, 2008H1, 2009H2, 2010H2 in 2011H2. 28 Povprečna realizacija, izračunana na podlagi povprečja vseh občin, se bistveno ne razlikuje od realizacije, izračunane na agregatni ravni, je pa običajno nekoliko nižja. Na primer povprečna realizacija za leto 2010 znaša 54,8 %, za leto 2009 znaša 54,5 % in za leto 2008 pa 49,9 %. 23

24 PREGLEDNICA 5: REALIZACIJA CILJEV RENPSV ( ), KI SE VEŽETA NA IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Leto Cilj: zagotovitev pomoči na domu za vsaj oseb, starih 65 let ali več, kar predstavlja 3 % oseb v tej starostni skupini. Število prejemnikov PND 65+/ število starih 65+ v populaciji Učinek (v %) Realizacija (v %) Cilj: zagotovitev pomoči na domu za vsaj 900 odraslih oseb (oziroma najmanj 0,05 % odraslih oseb, ki potrebujejo pomoč na domu ali mobilno pomoč zaradi duševne, telesne ali senzorne motnje, hude bolezni ali drugih razlogov) 29. Število odraslih, ki prejemajo PND Realizacija (v %) ,7*/ ,5 48,6 / / ,3*/ ,5 50,9 714,8* 79, ,8*/ ,6 52,0 682,4* 75, **/ ,7 56,2 826** 91, **/ ,7 56,6 812 ** 90, **/ ,7 57,0 784** (OP) 87, **/ ,7 55,5 773** (OP) 85,9 * Povprečno število uporabnikov na mesec; ** število uporabnikov na dan; (OP) upoštevana je populacija od let. Kot lahko vidimo v zgornji preglednici, sta bila v letu 2012 oba cilja realizirana več kot 50-odstotno. Realizacija cilja, ki se nanaša na osebe, mlajše od 65 let, je dosegla 85,9 %. Že od začetka izvajanja ReNPSV pa je bolj problematična realizacija cilja, ki se nanaša na vključitev uporabnikov, starih 65 let in več. Pomoč na domu se je v letu 2012 izvajala za oziroma 1,7 % oseb, starih 65 let in več, kar pomeni, da je predviden cilj realiziran 55,5-odstotno. Trend naraščanja števila starejših uporabnikov te storitve je sicer opazen (glej Preglednico 4), vendar za delež starejših, ki so vključeni v to storitev, lahko rečemo, da v zadnjem obdobju stagnira. Naraščanje števila prebivalcev starih 65 let in več je hitrejše kot naraščanje števila starejših, vključenih v pomoč na domu. Podatki kažejo, da zastavljeni cilj, to je, zagotovitev socialne oskrbe na domu za vsaj oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, leta 2012 absolutno ni bil realiziran. Problem še vedno predstavljajo velike razlike pri zagotavljanju pomoči na domu med občinami. Če se osredotočimo samo na populacijo starejših, vidimo, da obstajajo občine, ki so v letu 2012 dosegle zastavljeni cilj nacionalnega programa ali ga celo presegle. To je uspelo 27 občinam; v letu 2011 je bilo takšnih občin 28, v letu , v letih 2008 in 2009 pa 22. Občine Novo mesto, Podčetrtek, Renče Vogrsko, Šentjernej in Kozje so cilj realizirale več kot 130-odstotno, kar pomeni, da je v njihovih občinah v storitev pomoči na domu vključenih med 3,9 % in 5,0 % občanov, starih 65 let ali več. Po drugi strani pa imamo tudi občine, ki še vedno ne zagotavljajo pomoči na domu (kar smo pojasnili že v poglavju o zagotavljanju storitve), in občine, ki se zastavljenemu nacionalnemu cilju približujejo prepočasi. Realizacijo cilja (v %) po posameznih občinah prikazujemo na naslednjem zemljevidu (Slika 5). Občine smo razdelili v pet skupin glede na delež realizacije cilja zagotovitev pomoči na domu za vsaj 3 % oseb v starosti 65 let in več: 29 Pri računanju realizacije smo za cilj upoštevali 900 odraslih oseb. 30 Število uporabnikov starih 65 let in več ne vsebuje števila uporabnikov občine Mirna, saj za to občino za leto 2011 še ni bilo razpoložljivih podatkov o številu prebivalcev in izračun posledično ni bil možen. 24

25 - v prvi skupini je 47 občin, ki so uspele realizirati cilj do 25 %, med njimi so tudi občine, ki nimajo uporabnikov; - v drugi skupini je 72 občin, ki so cilj realizirale v 25 % do 50 %; - v tretji skupini je 43 občin, ki so cilj realizirale v 50 % do 75 %; - v četrti skupini je 22 občin, ki so cilj realizirale v 75 % do 100 %; - v zadnji skupini se nahajajo občine (27 občin), ki so uspele realizirati cilj ReNPSV ali ga celo preseči (100 % ali več). V Prilogi A pa prikazujemo še podatke o populaciji oseb starih 65 let in več po posamezni občini, podatke o tem, koliko starejših oseb naj bi bilo po ReNPSV vključenih v pomoč na domu in koliko starejših oseb je v letu 2012 dejansko prejemalo to storitev. Za vsako posamezno občino prikazujemo tudi realizacijo cilja v odstotkih. Občine z doseženo oziroma s preseženo realizacijo so označene krepko. SLIKA 5: REALIZACIJA CILJA RENPSV ( ) (V %) Velja ponovno poudariti ugotovitve analize (Nagode in drugi 2011), da med občinami obstaja statistično pomembna razlika pri uspešnosti doseganja cilja ReNPSV v povezavi z dostavo enega pripravljenega obroka na dan. Tako so v letu 2010 v občinah, kjer med prejemniki pomoči na domu niso imeli uporabnikov, ki bi prejemali zgolj pripravljen obrok, cilj ReNPSV v povprečju realizirali 50,1-odstotno, v občinah, ki takšne uporabnike imajo, pa 73,7-odstotno. Čeprav s podatkom o prejemanju zgolj pripravljenega obroka hrane za leto 2012 ne razpolagamo, dopuščamo možnost, da so, glede na izsledke omenjene analize, med prejemniki pomoči na domu v mreži javne službe tudi takšni, ki 25

26 prejemajo zgolj pripravljen obrok hrane in da je posledično realizacija cilja v občinah, kjer so med uporabniki pomoči na domu tudi tisti, ki prejemajo zgolj kosilo, večja kot v občinah, kjer teh uporabnikov ne navajajo. Pri zagotavljanju pomoči na domu obstajajo tudi precejšne regionalne razlike. Podatki kažejo, da na Koroškem pomoč na domu prejema komaj 0,7 % občanov, starih 65 let in več. Pod slovenskim povprečjem (1,7 %) so še pomurska, podravska in gorenjska regija ter osrednja Slovenija. V letu 2012 se je glede na preteklo leto v kar šestih regijah zmanjšala realizacija cilja, in sicer so to notranjsko-kraška, obalno-kraška, koroška, spodnjeposavska in osrednjeslovenska regija ter jugovzhodna Slovenija. Največji delež oseb, starih 65 let in več, ki mu je zagotovljena pomoč na domu, imajo na Goriškem, kjer so v letu 2012 s 3,1 % vključenih že presegli cilj, zastavljen v nacionalnem programu. Regiji z dokaj visokim deležem vključenih sta še savinjska regija (2,1 %) ter Spodnje Posavje (2,2 %). Razlike med regijami v deležu starejših občanov, uporabnikov pomoči na domu so zelo velike (goriška s 3,1-odstotno vključenostjo ter koroška z 0,7-odstotno vključenostjo). Ugotovimo pa lahko, da cilj»zagotovitev socialne oskrbe na domu za vsaj oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini«ni postavljen previsoko, saj realizacija cilja v goriški regiji dokazuje, da je uresničljiv. Naslednja slika prikazuje delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu po posameznih slovenskih regijah v obdobju od leta 2006 do SLIKA 6: DELEŽ OSEB, STARIH 65 LET IN VEČ, KI PREJEMAJO POMOČ NA DOMU PO REGIJAH ( ) 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2006) % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2008) % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2010) % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2012) ReNPSV (kriterij do leta 2010) 26

27 4.5. Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih Merjenje sklopa o sestavi pomoči na domu se je v preteklih letih izkazalo za dokaj problematično, kar smo opazili iz odgovorov v anketnem vprašalniku, na to pa so nas opozorili tudi nekateri izvajalci, zato smo v letu 2012 to vprašanje zastavili bolj transparentno. Namesto vprašanja o tem kolikšen delež celotne strukture pomoči na domu je predstavljal vsak od navedenih sklopov opravil smo v letu 2012 prosili za podatek o številu uporabnikov, ki so na dan prejemali določen tip opravil. Na tej osnovi smo sami izračunali sestavo storitve in sestavo uporabnikov glede na opravila, ki jih prejemajo (glej naslednjo preglednico). PREGLEDNICA 6: SESTAVA STORITVE PO VSEBINSKIH SKLOPIH ( ) OPRAVILA Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih Gospodinjska pomoč Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov Skupaj Število uporabnikov Sestava storitve (%) Sestava uporabnikov (%) Pri številu opravil smo ugotovili, da vsi uporabniki skupaj prejmejo opravil iz vseh treh sklopov, kar v povprečju predstavlja 2,1 opravilo na uporabnika. To je v skladu s 6. členom Pravilnika, ki navaja, da je upravičenec upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov, kar pomeni, da mora biti končno število opravil vsaj dvakrat višje od skupnega števila uporabnikov. Na podlagi podatkov lahko rečemo, da je v povprečju na agregatni oziroma nacionalni ravni ta kriterij izpolnjen. Kljub temu lahko za nekatere občine ugotovimo, da 6. člena Pravilnika ne izvajajo dosledno. Ponekod (21 občin) je namreč skupno število uporabnikov po opravilih enako številu vseh uporabnikov ali manjše od dvakratnika števila uporabnikov, kar pomeni, da najmanj en uporabnik prejema zgolj opravila iz enega sklopa opravil, namesto vsaj iz dveh. V tem primeru lahko z gotovostjo trdimo, da uporabniki ne prejemajo vsaj dveh opravil iz dveh različnih sklopov. Sestava storitve se je v letu 2012 v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko spremenila. Znatno se je povečal delež pomoči pri ohranjanju socialnih stikov, in sicer z 8,9 % v letu 2009, do 16,3 % v letu 2011 in kar 32,8 % v letu 2012, upadel pa je delež pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih, ki v letu 2012 znaša 27,2 %, kar je kar 16 odstotnih točk manj kot leto poprej. Delež gospodinjske pomoči v letu 2012 v primerjavi s prejšnjim letom ostaja enak (40 %). Na spremembo v sestavi storitve, predvsem zaradi povečanja deleža pomoči pri ohranjanju socialnih stikov, je v veliki meri vplivala sprememba Pravilnika v letu Razlog za spremembo v sestavi storitve je, zaradi spremembe vprašanja, do neke mere tudi metodološki (bolj transparentno izračunavanje). 27

28 SLIKA 7: SESTAVA POMOČI NA DOMU PO SKLOPIH OPRAVIL ( ) ,0 27,2 32, ,4 43,3 16, ,5 44,8 12, ,0 43,0 8, ,0 45,0 9,0 0% 20% 40% 60% 80% 100% gospodinjska pomoč pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih pomoč pri ohranjanju socialnih stikov 4.6. Struktura cene pomoči na domu Veljavna cena na uro in celotni stroški na uro Povprečna potrjena cena (cena, ki jo plača uporabnik) storitve pomoči na domu na uro je na dan znašala 5,27 evrov, kar je 15 centov več kot To je cena, ki je veljala ob delavnikih. Za storitve, opravljene ob sobotah, je povprečna potrjena cena znašala 5,43 evrov, za storitve ob nedeljah 6,54 evra, ob praznikih pa 6,84 evrov. PREGLEDNICA 7: POVPREČNA POTRJENA CENA IN CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO ( ) Leto 2007 (januar junij)* 2008 (januar junij)* 2009 (1. 12.)** 2010 (1. 12.)** 2011 ( )** 2012 ( )** Povprečna potrjena cena (EUR) 4,18 4,17 4,46 4,39 5,12 5,27 Povprečni celotni strošek (EUR) 13,85 15,09 16,6 17,0 17,3 17,57 * potrjena cena in celotni stroški storitve v letu oziroma trenutno, ** potrjena cena in celotni stroški storitve na dan Če izračunamo ponderirano povprečno potrjeno ceno na uporabnika na dan (torej upoštevamo, koliko uporabnikov plačuje določeno potrjeno ceno pomoči na uro), je ta cena nekoliko nižja, in sicer 4,73 evrov, kar je 23 centov več kot na dan V letu 2012 je imela najvišjo ceno za uporabnika občina Loški Potok, znašala pa je 9,69 evra na uro. Sledijo nekatere občine podravske regije, in sicer Cirkulane, Gorišnica, Kidričevo, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Zavrč, kjer je cena storitve za uporabnika znašala 9,07 evra. V ostalih občinah cena za uporabnika ni dosegla 9 evrov. Kako cene variirajo med slovenskimi občinami, prikazujemo na Sliki 8, kjer posebej označimo občine, ki so storitev zagotavljale zastonj, občine, kjer cena za uro storitve za uporabnika znaša do 3,5 28

29 evra, občine s ceno nad 3,5 do 6,5 evra in občine, kjer je cena za uporabnika višja od 6,5 evra na uro. SLIKA 8: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO ( ) Spremembe v povprečni potrjeni ceni za uporabnika na uro v zadnjih nekaj letih so razvidne iz naslednje slike, kjer so posebej označene občine, ki najbolj odstopajo od slovenskega povprečja. V letu 2012 je maksimalna cena na uro v primerjavi s prejšnjim letom malenkost upadla (iz 9,71 EUR na 9,69 EUR), povprečna cena pa se je v primerjavi z letom poprej dvignila. Skozi obdobje zadnjih šestih let opažamo, da se cene po slovenskih občinah postopoma homogenizirajo, tj. da razpon med njimi postaja vse manjši; vendar pa se ta proces žal v večji meri odvija na račun nižjih namesto visokih cen. 29

30 SLIKA 9: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO ( ) 31 V štirih občinah (Brezovica, Ig, Odranci in Škofljica) se pomoč na domu za uporabnike izvaja brezplačno že ves čas spremljanja izvajanja storitve ( ), saj celotne stroške izvajanja storitve krijejo iz občinskih sredstev. V letu 2012 se je tem občinam pridružila tudi Dornava, pri kateri je cena storitve v letu 2011 znašala kar 9,07 evrov, po menjavi izvajalca 32 pa je storitev za uporabnika postala brezplačna. Ugodne cene (pod 3 EUR) so tudi v občinah Lovrenc na Pohorju (2,41 EUR), v Bovcu (2,83 EUR) ter v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah (v vseh 2,81 EUR). Cena je znatno padla v pomurskih občinah Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Turnišče in Velika Polana (iz 9,71 EUR na 5,94 EUR), narasla pa v občinah Radenci (iz 3,83 EUR na 8,14 EUR), Trzin (iz 4,39 EUR na 8,64 EUR) in Mengeš (iz 4,79 EUR na 8,67 EUR). V Preglednici 8 so predstavljene cene storitve v občinah glede na status izvajalca. Podatki kažejo, da imajo najvišjo povprečno ceno storitve za uporabnika domovi za starejše in posebni zavodi (5,57 EUR), tem pa sledijo zasebniki s koncesijo občine (5,33 EUR), cena pa je nekoliko nižja pri CSD (5,17 EUR) in predvsem specializiranih zavodih za pomoč na domu 31 Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot (občin), kar pomeni, da je znotraj okvirčka zajeta srednja polovica vseh veljavnih cen na uro, ki so jih navedle občine v določenem letu. Vodoravna črta znotraj okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve enaki polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) nižjo ceno od mediane, polovica pa višjo. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot oziroma občin. Točke nad ročicami in pod njimi s pripadajočimi imeni so občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. 32 Pomoč na domu je v občini Dornava do izvajal CSD Ptuj, od pa zasebnik s koncesijo občine Oskrba in pomoč Olga Lupša, s.p. 30

31 (4,38 EUR). Zasebniki s koncesijo (5,32 EUR) imajo nekoliko višjo povprečno ceno za uporabnika od preostalih javnih zavodov (5,26 EUR) 33. PREGLEDNICA 8: CENA STORITVE ZA UPORABNIKA IN CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV ( ) Center za socialno delo Dom za starejše in posebni zavod Specializiran zavod za PND* Zasebnik s koncesijo občine** Cena za uporabnika ( ) Celotni stroški storitve ( ) N AS MIN MAX N AS MIN MAX 120 5,17 0,00 9, ,77 12,96 24,35 Javni 50 5,57 3,00 9,69 5, ,99 14,68 23,70 (N=176) 6 4,38 3,61 4, ,80 16,34 19, ,33 0,00 8,58 Zasebni 5,32 (N=33) 33 16,18 11,50 18,94 Skupaj 209 5,27 0,00 9,69 / ,57 11,50 24,35 / Javni 17,83 (N=176) Zasebni 16,18 (N=33) * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo. Ugotavljamo, da imajo najvišjo povprečno vrednost cene storitve na uro za uporabnika v jugovzhodni Sloveniji (6,31 EUR), sledita pa ji pomurska regija (5,86 EUR) in obalno-kraška regija (5,79 EUR). Povprečna cena storitve je najnižja na Goriškem (4,48 EUR), v Podravju (4,85 EUR), v notranjsko-kraški regiji (4,83 EUR) in na Gorenjskem (4,96 EUR) 34. Cene po regijah med občinami načeloma zelo variirajo. Kot primer lahko navedemo Podravje, kjer znaša povprečna cena storitve 4,85 evra, razpon cen po občinah pa sega od 0 evra do 9,07 evra. Najmanjšo variabilnost zaznamo med občinami notranjsko-kraške regije, kjer se cene razprostirajo na kontinuumu od 3,75 evra do 5,7 evra. Nekateri izvajalci so v zadnjem obdobju uspeli po (vseh) občinah, v katerih zagotavljajo storitev, poenotiti ceno za uporabnika, in sicer so to Center za pomoč na domu Maribor, CSD Lenart, CSD Radlje ob Dravi, CSD Ravne na Koroškem, CSD Ribnica, CSD Šentjur pri Celju, CSO Ormož, Dom Tisje, Dom upokojencev Idrija d.o.o., Sončni dom Maribor in Zavod sv. Rafaela Vransko. Navedemo lahko tudi CSD Murska Sobota, kjer ima kar 10 od 11 občin isto ceno storitve ter CSD Lendava in CSD Mozirje, kjer je cena enaka pri 6 od 7 izvajalcih Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Razlike niso bile statistično značilne. 34 Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 10 % stopnji značilnosti (p < 0,1). 35 Cena v občini Murska Sobota znaša 5,80 evra, v vseh preostalih občinah, ki jih pokriva CSD Murska Sobota, pa 7,23 evra. Cena v občinah, ki jih pokriva CSD Lendava, znaša 5,94 evra, z izjemo občine Odranci, kjer 31

32 Nekateri izvajalci nudijo možnost t. i. rezervacije v primeru pričakovane oziroma nepričakovane odsotnosti uporabnikov pomoči na domu 36. Opredeljujejo jo različno, predvsem pa opažamo, da je med izvajalci različna cena rezervacije, od npr. 50 % cene storitve, ki jo plača uporabnik (ZOD Ljubljana) do npr. 80 % cene (CSD Ravne na Koroškem, CSD Zagorje ob Savi, CSD Vrhnika). V pravilniku Zavoda Jutro cena npr. ni opredeljena. Predlagamo, da se z analizo v naslednjem letu preveri stanje na območju celotne Slovenije. Celotni stroški pomoči na domu na uro so na dan v povprečju znašali 17,57 evrov, kar je za 27 centov več kot na dan V letu 2012 imata najvišje stroške storitve občini Loška Dolina (24,34 EUR) in Ilirska Bistrica (24,04 EUR), z najnižjimi stroški pa izstopata občini Dornava (11,50 EUR) in Lovrenc na Pohorju (12,17 EUR). Celotne stroške pomoči na domu na uro po občinah prikazujemo na spodnjem zemljevidu, kjer posebej označimo občine, ki storitve ne izvajajo, občine, kjer celotni stroški storitve na uro znašajo do vključno 15 evrov, občine, kjer celotni stroški na uro znašajo med 15 in 20 evrov ter tiste občine, kjer so celotni stroški storitve na uro višji od 20 evrov. SLIKA 10: POVPREČNI CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO ( ) Trend, ki ga beležimo, je postopno zviševanje celotnih stroškov pomoči na domu na uro, in sicer iz 13,85 evrov v letu 2007 na 17,57 evrov v letu Trend postopnega zviševanja je storitev za uporabnika brezplačna. Cena v občinah, ki jih pokriva CSD Mozirje, znaša 6,04 evra, z izjemo občine Rečica ob Savinji (5,46 evra). 36 To možnost nekateri izvajalci opredeljujejo v notranjih aktih oziroma v Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu. Dostopni so na primer na spletnih straneh CSD Ravne na Koroškem (2010), Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana (2011), CSD Vrhnika (2011), CSD Zagorje ob Savi (2011), Jutra, zavoda za pomoč in nego na domu (2011). 32