5.4.1 VODOVODNI PRIKLJUČEK 5.4 TEHNIČNO POROČILO Mansarda se bo za potrebe oskrbe s sanitarno vodo napajala preko obstoječega obračunskega vodomernega jaška, kateri je že navezan na javni vodovod mansarda se priklopi na obstoječe interne inštalacije vodovoda. Priklop na javni vodovod za pitno vodo se izvede na obstoječem priključku v kleti objekta, kjer sta vgrajena že dva obstoječa vodomera. Vgradi se še vodomere za vsa stanovanja, ki še nimajo vodomerov - 1 stanovanje in 1 WC. Objekt mora po rekonstrukciji imeti za vsako stanovanjsko enoto svoj vodomer (skladno s projektnimi pogoji). Izračun koničnega pretoka Vs za hladno vodo - celoten objekt Oznaka n Vhladna Vtopla n Vhladna n Vtopla - - l/s l/s l/s l/s umivalnik 8 0,07 0,07 0,56 0,56 pomivalno korito 8 0,07 0,07 0,56 0,56 tuš kad 8 0,15 0,15 1,2 1,2 WC kotliček 8 0,13-1,04 - pralni stroj 8 0,25-2 - SKUPAJ: 5,36 2,32 VR= 7,68 l/s VS= 1,57 l/s = 5,64 m3/h stanovanjske in upravne stavbe V S =0,682 V R 0,45-0,14 - stanovanjske in upravne stavbe Izračun potrebnega tlaka v omrežju na priključku DEL INSTALACIJE-ODSEK φ mm RxL+Z bar hišni priključek DN 25 26 3 1,57 2,96 0,0361 0,108 1 0,45 0,55 padec tlaka v vodomeru 0,06 0,06 geodetska višina 1,15 1,15 interni razvod (ocena) 1,00 1,00 iztočni tlak (min) 1,00 1,00 Vs l/s v m/s R bar/m RxL bar ζ Potrebni tlak (bar): Odvzem vode v mansardi ne bo poslabšal vodooskrbe obstoječih stanovanjskih enot. L m Tlačni preizkus vodovodnega omrežja Po končani montaži cevi se opravi tlačni preizkus skladno z DIN 1988-2. Preizkus instalacije vodovoda se izvede s hladno vodo pri čemer je potrebno zagotoviti izenačitev temperatur zunanjega zraka in vode. Manometer se priključi na najnižji točki inštalacije, pri čemer je obvezna uporaba manometra z natančnostjo 0,1 bar. Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,5 delovni tlak vendar ne manjši od tlaka p= 15 bar. Z bar 3,76 1/7
Najprej se opravi predhodni preizkus ki traja 30 min pri katerem se vsakih 10 min tlak reaktivira (ponovno polnjenje ali praznjenje na preizkusni tlak). V nadaljnjih 30 min preizkusni tlak ne sme pasti za več kot dp= 0,6 bar. Takoj po predhodnem preizkus se opravi še glavni preizkus pri čemer se v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka večjega od dp < 0,2 bar. Med tlačnim preizkusom mora biti bojler izključen iz omrežja. Po uspešnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ, nakar se cevi dokončno izolira. Zaključek Za vse vodovodne inštalacije velja, da je izvajalec po končanih delih in uspešno izvedenih tlačnih preizkusih v prisotnosti odgovornega nadzornika, ki zapisnik tudi potrdi, dolžan investitorju predati projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. 5.4.2 VODOVOD IN KANALIZACIJA 5.4.2.1 VODOVOD Načrt internega vodovoda je izdelan z upoštevanjem DIN1988 vrednosti ter skladno z lokalnimi zahtevami. Mansarda se bo za potrebe oskrbe s sanitarno vodo napajala preko obstoječega obračunskega vodomernega jaška, kateri je že navezan na javni vodovod mansarda se priklopi na obstoječe interne inštalacije vodovoda. Notranja vodovodna inštalacija oskrbuje sanitarne elemente s hladno in toplo sanitarno vodo. Topla sanitarna voda se za vse porabnike pripravlja lokalno z grelniki vode s toplotno črpalko. Predvidena temperatura tople sanitarne vode v bojlerju je do 55 C; zaradi preprečitve razvoja legionele je možnost ogrevanja do 75 C. Cevovodi Cevni vodi v objektu bodo izvedeni iz alumplast cevi (oz. podobnih) s pripadajočimi fazonskimi kosi nazivnega tlaka NP 10. Vse cevi se toplotno izolira s parozaporno toplotno izolacijo na bazi sintetičnega kavčuka, parozaporni koeficient: η: 7000, temperaturno področje uporabe od - 50 C do 105 C, toplotna prevodnost λ: 0,035 W/mK pri 0 C, požarna klasifikacija: B1 po DIN 4102, kot na primer Armaflex AC debeline 19mm. Pri polaganju in obešanju cevi je potrebno upoštevati dopustne povese in temperaturne raztezke. Pred vsakim delavnim ventilom naj bo vgrajen zaporni ventil. Pred vstopom hladne vode v bojler mora biti vgrajen zaporni, nepovratni in varnostni ventil, ter ekspanzijska posoda. Sanitarni elementi V sklopu sanitarij so predvideni sanitarni elementi iz sanitarne keramike 1. kvalitete, bele barve, kot npr. Dolomite. Prioritetno so vsi sanitarni elementi konzolne izvedbe. Straniščne školjke bodo konzolne izvedbe z zadnjim iztokom, opremljene s podometnimi kotličkom in sedežno desko. Poleg te opreme sodijo še podajalniki toaletnega papirja, metlica s škatlo za WC in obešalnik za obleko. Umivalniki bodo opremljeni s stoječimi mešalnimi baterijami, s sifoni, z ogledali in etažerami - poličkami, milniki, s podajalniki papirnatih brisač, ter koši za odpadke. Tuši oz. kopalne kadi bodo opremljene s pršno garnituro, mešalno baterijo in sifoni. Montažne višine posameznih sanitarnih elementov so standardne. Higienski pogoji Upoštevati je potrebno Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004 in št. 35/2004) in Pravilnik o materialih in izdelkih namenjenih za stik z živili (Ur.l. RS št. 36/2005). 2/7
Po končani montaži je potrebno izvesti dezinfekcijo celotne vodovodne instalacije z mikrobiološko laboratorijsko analizo odvzetih vzorcev vode s strani pooblaščene institucije na posameznih izpustih. Dezinfekcija vodovodnega omrežja Dezinfekcija vodovodnega omrežja se izvede 14 dni pred prevzemom objekta. Naročnik je izvajalec vodovodne inštalacije. Dezinfekcija se izvede s klorovim preparatom (Izosan G). Naročnik poda sledeče podatke: količina vode v omrežju in v bojlerju za toplo vodo, način ogrevanja tople vode. Glede na količino vode se dozira klorov preparat hiperklororanje in sicer 15 20 g / 1m3. Klor se dozira pri vodni uri (vodomer). Vse izlivke se postopoma odprejo (od spodaj navzgor), kontrolira se prisotnost klora v vodi (ortotoluidin). Ko se dokaže prisotnost klora, se izlivke zaprejo.po 24 urah se omrežje v objektu temeljito izpere (na vse izlivkah). Odvzamejo se vzorci za mikrobiološko in po potrebi kemijsko analizo prisotnost mineralnih olj. Število odvzetih vzorcev na mikrobiološko analizo: - Glede na število dvižnih vodov v vsakem drugem nadstropju po en vzorec vode. - Če je centralni bojler, se odvzame topla in hladna voda. - Če ni centralnega bojlerja se odvzame samo hladna voda. Vzorci vode se jemljejo na takih iztočnih mestih, kjer je večja poraba vode (kuhinja, kopalnica) Število odvzetih vzorcev vode za ugotavljanje mineralnih olj: - en vzorec na objekt Odvzem vzorcev vode za mikrobiološko analizo Vzorec vode se mora odvzeti sterilno v sterilno embalažo. Če je voda klorirana, se vzorec vde odvzame v steklenico s tiosulfatom (rdeč pokrov), če pa voda ni klorirana pa v steklenico z belim pokrovom. Z izlivke se sname mrežico, pipo se»obžge«z alkoholom in pusti vodo teči vsaj 5 minut. Po petih minutah se natoči vodo sterilno (brez dotikanja vratu stekleničke) v sterilno stekleničko do ¾. Med odvzemom mora biti pokrov stekleničke obrnjen navzdol. Stekleničko se dobro zapre in označi. Vzorce vode se odda skupaj z zapisnikom v laboratorij v najkrajšem možnem času, ki ne sme biti daljši od 6 ur. Med transportom mora biti vzorec v hladilni torbi. Tlačni preizkus vodovodnega omrežja Po končani montaži cevi se opravi tlačni preizkus skladno z DIN 1988-2. Preizkus instalacije vodovoda se izvede s hladno vodo pri čemer je potrebno zagotoviti izenačitev temperatur zunanjega zraka in vode. Manometer se priključi na najnižji točki inštalacije, pri čemer je obvezna uporaba manometra z natančnostjo 0,1 bar. Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,5 delovni tlak vendar ne manjši od tlaka p= 15 bar. Najprej se opravi predhodni preizkus ki traja 30 min pri katerem se vsakih 10 min tlak reaktivira (ponovno polnjenje ali praznjenje na preizkusni tlak). V nadaljnjih 30 min preizkusni tlak ne sme pasti za več kot dp= 0,6 bar. Takoj po predhodnem preizkus se opravi še glavni preizkus pri čemer se v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka večjega od dp < 0,2 bar. Med tlačnim preizkusom mora biti bojler izključen iz omrežja. Po uspešnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ, nakar se cevi dokončno izolira. Zaključek Za vse vodovodne inštalacije velja, da je izvajalec po končanih delih in uspešno izvedenih tlačnih preizkusih v prisotnosti odgovornega nadzornika, ki zapisnik tudi potrdi, dolžan investitorju predati projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. 3/7
5.4.2.2 KANALIZACIJA Načrt kanalizacije je izdelan v skladu z DIN 1986 in ob upoštevanju lokalnih predpisov (Odlok o javni kanalizaciji). Sistem fekalnih odplak odvaja odpadno vodo od posameznih sanitarnih elementov skozi vertikalno kanalizacijo v javno kanalizacijsko omrežje priklop na obstoječo interno kanalizacijo. Vsa izlivna mesta bodo predpisano sifonirana. Vse glavne vertikale se spelje na streho in se jih zaključi z ustrezno zaključno kapo "odduh". Na vznožju vsake vertikale je predvidena čistilna odprtina. Priporočljiva je vgradnja visoko kvalitetnih cevi POLO-KAL, ki imajo poleg trajnosti, trdnosti in odpornosti na visoke temperature in kemikalije tudi maksimalno možno dušenje zvoka. Spajanje in tesnjenje posameznih segmentov se izvede z originalnimi materiali. V običajnih prostorih se v tla vgrajujejo sifoni s ploščicami iz nerjaveče pločevine. Pri polaganju horizontalnih vodov je potrebno upoštevati naslednje padce: DN cevi 50 75 110 125 Min padec % 3 2,5 2 1,5 Max pretok l / s 1,5 4 6,2 Izračun pretoka odpadne fekalne vode - celoten objekt Oznaka n AWS n AWS - - l/s l/s umivalnik 8 0,50 4,00 pomivalno korito 8 1,00 8,00 tuš kad 8 1,00 8,00 WC kotliček 8 2,50 20,00 pralni stroj < 6kg SKUPAJ: 8 1,00 8,00 48,00 qs= 3,46 l/s = 12,47 m3/h q s = 0,5 AWS upoštevana formula Preizkus tesnosti fekalne kanalizacije Po končani montaži mora biti opravljen preizkus tesnosti. To se izvede, predenj se položeni cevovod popolnoma zasuje ali zazida. Preizkus se lahko opravi z vodo ali z zrakom. Dovoljena pa je tudi kombinacija obeh medijev npr. preizkušanje cevnih kanalov z zrakom, preizkušanje pripadajočih jaškov skupaj z zaključnimi kosi pa z vodo. Kjer fekalna instalacija presega višino10 m se preizkus opravi sekcijsko. Zaključek Za vse vrste kanalizacije velja, da je izvajalec po končanih delih in uspešno izvedenih tesnostnih preizkusih, dolžan investitorju predati projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje ter ateste vgrajenih materialov in opreme. Po končani izvedbi mora izvajalec predati investitorju vso potrebno tehnično dokumentacijo: projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje v uradnem jeziku države, v kateri se objekt nahaja, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. 4/7
5.4.3 OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE 5.4.3.1 OGREVANJE Na osnovi dane arhitekturne podloge, Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010 (Ur.l. RS št. 52/2010), je izdelan projekt ogrevanja za dan objekt. Objekt je prosto stoječ in v normalno vetrovni legi. Transmisijske izgube Izračun toplotnih - transmisijskih izgub je narejen po SIST EN 12831 glede na projektne temperature, ki veljajo na območju gradnje, ter toplotne prehodnosti gradbenih konstrukcij. Projektne temperature, ki veljajo na območju gradnje: POZIMI POLETI - Zunanja projektna temperatura: -16 C +35 C - Zunanja projektna vlaga: 90 % 40% - Notranja temperatura 20-24 C 28 C (po ISO 7730 in EN CR1752) - Notranja vlaga 35-45 % < 55 % Temperature ogrevanih prostorov: - sobe 20 C - kopalnice 24 C Toplotne prehodnosti gradbenih konstrucij: - zunanja stena: U = 0,28 W/m2K - streha: U = 0,20 W/m2K - pod na terenu: U = 0,35 W/m2K - okna skupaj z okvirjem: U = 1,30 W/m2K - notranja stena: U = 1,35 W/m2K Glede na zgoraj podane robne pogoje znašajo toplotne transmisijske izgube objekta: Q tr = 6.345 W V Izračunu toplotnih transmisijskih izgub so upoštevane tudi prezračevalne izgube zaradi naravnega prezračevanja. Vir ogrevanja Za zagotavljanje toplotne energije za ogrevanje objekta je v vsakem stanovanju predviden toplovodni etažni kamin na pelete z vgrajeno obtočno črpalko, ekspanzijsko posodo,.. moči 10 kw (oddaja toplote v prostor je 2 kw) kamin je dnevnem prostoru. Na toplovodni kamin so vezani še radiatorji v kopalnicah in sobah cevna povezava je z bakrenimi cevmi. Odzračevanje je predvideno lokalno na vsaki najvišji točki sistema z avtomatskimi odzračevalnimi lončki. Tesnjenje prebojev skozi meje požarnih sektorjev mora biti skladno s standardom SIST EN 1366-3. Popleskana morajo biti obešala, konzole, držala ter drugi kovinski deli. Kovinska držala se popleska 2x z na vročino odpornim lakom. Varovanje sistema Sistem ogrevanja mora biti zaprt in varovan po DIN 4751; predvidene so sledeče naprave: - ekspanzijska posoda za kompenzacijo toplotne diletacije ogrevne vode - varnostni ventil za preprečevanja povišanja tlaka v sistemu - izpustni ventil, ki omogoča praznjenje in polnjenje ekspanzijske posode ob izvajanju kontrol 5/7
Tlačni preizkus toplovodnega ogrevalnega sistema Po končani montaži cevi se opravi tlačni preizkus skladno z DIN 18380. Preizkus instalacije toplovodnega ogrevanja se izvede s hladno vodo, pri čemer je potrebno zagotoviti izenačitev temperatur zunanjega zraka in vode. V primeru, da se izvaja preizkus v zimskem času, je potrebno cevi polniti z mešanico glikola in vode, ki zagotavlja zmrzovanje mešanice pri najmanj 20 C (38 % propilen glikol) ali pa ogreti objekt. Po dokončnem preizkusu je potrebno cevi izprazniti, jih izprati z najmanj tri kratno izmenjavo vode in jih izpihati z zrakom. Sistem moramo ob izenačevanju temperatur dopolnjevati ali prazniti tako, da se ohranja preizkusni tlak. Manometer se priključi na najnižji točki inštalacije, pri čemer je obvezna uporaba manometra z natančnostjo 0,1bar. Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,3 maksimalni delovni tlak, vendar minimalno 1 bar višji od delovnega tlaka v najnižji točki inštalacije (priporoča se izvedba preizkusa z vodnim tlakom 6,0 bar). Po izenačitvi temperatur in ponovnem dopolnjenju ali praznjenju na preizkusni tlak, se opravi glavni preizkus pri čemer v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka večjega od dp < 0,2 bar. Po opravljenem preizkusu s hladno vodo, je potrebno čim prej opraviti test sistema z najvišjo projektirano temperaturo s ciljem preveriti vodotesnost tudi pri najvišji temperaturi. Po ohladitvi sistema je potrebno ponovno vizuelno pregledati ogrevalne cevi in priključke in preveriti njihovo tesnost. Po uspešnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ, nakar se cevi zaščiti pred korozijo, prepleska in dokončno izolira. Zaključek Za vso inštalacijo ogrevanja velja, da je izvajalec po končanih delih in uspešno izvedenih tlačnih preizkusih v prisotnosti odgovornega nadzornika, ki zapisnik tudi potrdi, dolžan investitorju predati projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. Za vso instalacijo, opremo in armaturo se uporabi material, ki po kvaliteti in dimenziji ustreza DIN standardom. Instalacijo je potrebno izvesti v skladu s splošno veljavnimi navodili in po navodilih proizvajalcev. Za ogrevalni sistem mora biti izdelana strojna (hidravlična) shema delovanja, ki jo mora izvajalec namestiti v strojnico. 5.4.3.2 PREZRAČEVANJE Na osnovi dane arhitekturne podloge, Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010 (Ur.l. RS št. 52/2010), Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS št. 42/02) je izdelan projekt prezračevanja za dan objekt. Objekt se prezračuje naravno skozi zunanja okna in vrata. Prisilno se prezračujejo sanitarije, ter prostori brez zunanjih oken ali vrat. Zagotavljanje zraka je iz sosednjih prostorov skozi spodrezana vrata hibridno prezračevanje. Zaključek Za vso inštalacijo prezračevanja velja, da je izvajalec po končanih delih in uspešno izvedenih meritvah dolžan kopijo poročila izročiti odgovornemu nadzorniku oz. investitorju. Investitorju je dolžan predati projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. Po končani izvedbi mora izvajalec predati investitorju vso potrebno tehnično dokumentacijo: projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje v uradnem jeziku države, v kateri se objekt nahaja, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. 6/7
Odgovorni projektant: Ladislav Jožef Lavrič str. teh. UPORABLJENI PREDPISI IN STANDARDI Na osnovi pravilnika o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije Ur. l. RS št. 35/98, (48/1998-popr.) izjavljamo, da so bili pri izdelavi tehnične dokumentacije upoštevani: POŽARNO VARSTVENI PREDPISI - Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz/ Ur. l. RS št. 71/93, 87/2001 PREDPISI VARSTVA PRI DELU - Zakon o varnosti in zdravju pri delu Ur.l. RS št. 56/1999, 64/2001 TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI - Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/2002) - Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/2008) - Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999) - - Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010 (Ur.l. RS, št. 52/2010) - Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS, št. 42/2002) - DIN 1986 - standardi za kanalizacijo - DIN 1988 - standardi za naprave pitne vode - Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 32/93) z dopolnitvami - Dimenzioniranje vodovodne instalacije (DVGW, Recknagel) - SIST EN 12831 - izračun toplotnih izgub - Kriteriji za toplotno udobje so določeni v standardu SIST EN ISO 7730 - SIST EN ISO 12599:2001 - SIST CR 1752 Prezračevanje zgradb Merila za projektiranje notranjega okolja - Zahteve za merjenje parametrov toplotnega okolja SIST EN 27726 - Preizkusi in merilne metode za predajo vgrajenih prezračevalnih in klima naprav SIST EN ISO 12599:2001 - Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Ur.l. RS, št. 14/1999) - Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (U.l. RS št. 105/2005) 7/7