BRAZILIJA TAUBATE, julij 2016 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Monika Brovč, 4. letnik (monika.brovc@gmail.com) Čas izmenjave: od 4.7.2016. do 29.7. 2016 Kraj izmenjave Taubate, Brazilija. Taubate je majhno (z slovenske razmere sicer dokaj veliko) mesto, ki je ravno med Rio de Janeirom in Sao Paolom. Je dokaj dolgočasno, še posebej julija, ker tam ni študentov. Ljudje so zelo prijazni, še posebej do turistov (ker jih tam res ni skoraj nič). Je pa priporočljivo znanje portugalščine, oziroma vsaj španščine, ker je znanje angleščine tam precej omejeno. Vreme julija je čez dan zelo prijetno, nekje 20-27 stopinj, ponoči pa se precej shladi, tako da je potrebno vzeti tudi jakno. Lokalnih znamenitosti v bistvu ni, je pa zanimivo obiskati kakšen brezplačni tečaj zumbe na prostem ob nekaterih dnevih, ker je vzdušje celo dobro. Viza Za Brazilijo slovenski državljani ne potrebujemo vize. Zdravje Pred potovanjem nisem opravila nobenih testov, oziroma cepljenj (still alive ), ker sem potovala predvsem po jugu Brazilije. Če se gre bolj severno, pa je priporočljivo pogledati na spletno stran WHO, katera cepljenja priporočajo. Varnost Za Brazilijo vsi pravijo, da je precej nevarna država, vendar sama nisem imela pretiranega občutka nevarnosti, ko sem se ponoči sprehodila nekaj ulic. Domačini so precej živčni in svarijo turiste, naj ponoči ne hodijo naokrog, ampak je prav tako bolj nevarno na severu. Opozarjajo tudi, da ponoči ni pametno jemati telefona iz torbice, oziroma biti previden v gneči. V Riu se je kolegici samo enkrat zgodilo, da so ji ukradli torbico, drugače pa je potovanje potekalo brez težav. Enkrat sem celo pozabila denarnico z dokumenti na avtobusu, in me je oseba, ki jo je našla kontaktirala prek Facebooka in sem jo dobila
nazaj. V faveli pa je v nasprotju s splošnim prepričanjem dokaj varno, sploh če greš na voden ogled. Je zelo zanimiva izkušnja, tako da priporočam. Denar Uporabljajo se brazilski reali. Splača se jih zamenjati pred potovanjem oziroma dvigniti na bankomatu (ki sicer zaračuna cca 5eur provizije, tako da je najbolje dvigniti večjo vsoto). Dolarjev ali evrov ne jemljejo. Pretvornik je približno 3,5 realov za 1eur. Najboljše je plačevati z bančno kartico, ki jo razen v manjših trgovinicah, večinoma povsod vzamejo. Prevoz Do Brazilije sem letela iz Benetk, z letalsko družbo Royal air Maroc. Pred odhodom sem pričakovala, da bom mogla 12 ur čakati v Maroku na prestop, vendar so organizirali nastanitev čez noč. Letalska karta je bila 560eur, ker sem jo kupila dokaj pozno, nekje na začetku junija. Če bi jo že kakšen mesec prej, bi bila približno 100eur cenejša. Ker je Brazilija precej ogromna se splača preveriti tudi notranje lete za kakšne bolj oddaljene destinacije, vendar je najboljše splanirati izlet že vnaprej in kupiti karte dovolj zgodaj, saj se drugače precej podražijo. Avtobusni prevozi, na primer med Riom in Sao Paolom, so super, saj so sedeži zelo udobni in lahko med potjo spiš, edino neugodno je, da je treba večinoma karto kupiti na postaji, saj prek spleta velikokrat ne deluje za tuje državljane. Komunikacija pred izmenjavo Komunikacija pred izmenjavo je bila precej borna. NEO je bila zelo prijazna in mi je odgovarjala na emaile, vendar zelo počasi, moja kontaktna oseba pa praktično ni znala angleško, tako da je bilo kar zahtevno karkoli izvedeti. Sprejem s strani tujih študentov Priletela sem v Sao Paolo in tam ostala 4 dni, in zatem z avtobusom odšla do Taubateja. Gostiteljica me je pričakala na avtobusni postaji in plačala za taxi do stanovanja. Problem je bil, da ni znala angleško, zato sem komaj čakala, da pridemo v stanovanje za googletranslate Je pa to tudi prednost, saj sem se zaradi tega v enem mesecu precej dobro naučila portugalsko. Prve dni mi je malo razkazala mesto in me pospremila v bolnišnico in predstavila nadomestni mentorici. Ni pa bila ravno zelo družabna, večinoma je gledala televizijo in ni hodila veliko ven. Na koncu izmenjave sem želela ostati še en dan, ker je bil prevoz tako najcenejši, in je bila kar šokirana, da izmenjava je samo do 29.7., češ kaj se grem. Ko sem pojasnila, da samo za en dan, se je pomirila. Z njo nisva več v stikih, sem se pa zelo dobro
razumela z drugima dvema sostanovalkama, s katerima smo preživeli več časa in smo še vedno občasno v stikih. Nastanitev Živela sem pri gostiteljici v stanovanju, ki ga deli še s tremi ostalimi študentkami, ki pa so bile po večini odsotne, ker so julija tam počitnice. Soba je bila lepa, edino stvari sem mogla imeti v kovčku, ker je imela moja kontaktna oseba v omari svoje stvari. Stanovanje je bilo ogromno, v 6. nadstropju z dobrim razgledom, lepo kuhinjo in tremi kopalnicami. Najboljše je bilo, da sem mogla iz stanovanja samo čez cesto in sem bila že v bolnici. Prehrana Dobila sem mogoče 5 toplih obrokov v celem mesecu, ker gostiteljice veliko ni bilo doma in ni prav pogosto kuhala. Kupila je kruh in stvari za zajtrk, vendar sem si večino prehrane morala plačati sama. Tam so popularne restavracije, s ceno na kilo in lahko dobiš ustrezen obrok za približno 5eur. Brazilska hrana pa je zelooo dobra, tako da priporočam, da poizkusite njihove specialitete, kot so pão de queijo (podobno kot naša sirova štručka, ampak boljše), feijoada (jed iz fižola in riža), acai (specifična sladka pijača) in pa seveda ne gre brez caipirinhe na plaži. Delo v bolnišnici oz. inštitutu Opravljala sem prakso na kliničnem oddelku za oftalmologijo. Na želena mesta sem napisala vse vrste kirurgije, vendar to ni bilo možno, ker še nisem opravljala tega predmeta v Sloveniji. Prav tako še nisem imela oftalmologije, ki so mi jo dodelili, tako da je bilo precej težko, saj nisem imela nobenega teoretičnega znanja o tem predmetu. Delo v bolnišnici je večinoma potekalo po ustaljenem urniku, ambulantno ali v kirurškem centru. V ambulanti je bilo dokaj težko, saj nisem razumela veliko portugalščine in je potem mentor nekatere stvari prevedel, vsega pa tudi ne. V kirurškem centru sem gledala nekaj operacij, vendar žal nisem mogla na nobeni asistirati. Šele na koncu meseca sem izvedela, da bi se lahko pridružila študentom, ki opravljajo»plantão«- praktično delo na urgenci, pod nadzorstvom zdravnika, kot na primer oskrba ran po ugrizih in podobno. Nad prakso sem bila dokaj razočarana, saj sem pričakovala več kirurškega dela, kot opisujejo nekateri študenti, na primer šivanje ran ali porodi, vendar v tej bolnišnici žal ni bilo tako. Mi je pa študent iz mariborske fakutlete povedal, da je bil na praksi v Fortalezi, na oddelku za neonatologijo in je bil priča primerom mikrocefalije zaradi Zika virusa, asistiral na operacijah itd Tako, da je možno tudi to.
Mentorstvo Moj mentor je bil v času moje izmenjave odsoten, zato sem večino časa preživela z drugo zdravnico, dr. Jessica Melo, ki je tudi govorila angleško in sem bila z njo v ambulanti ali na operacijah. Teoretičnega znanja mi je podala precej, žal pa nisem mogla asistirati na operacijah, ker ni bila moja uradna mentorica. Zadnji dan izmenjave je prišel tudi moj mentor, vendar je za asistentko izbral študentko iz Bolgarije, ker je že imela opravljeno oftalmologijo. Socialni program Socialnega programa praktično ni bilo, ker so bili študentje večinoma na počitnicah. Študentov na IFMSA izmenjavi tudi ni bilo veliko, tako kot je to pri nas, saj so porazdeljeni po vseh mestih v Braziliji. Bila je samo ena študentka iz Bolgarije, ki je bila precej nesocialna in lepo povedano čudna in na srečo kolegica Veronika, s katero sva potem preživeli večino časa skupaj. Brazilci so drugače zelo odprti, in ko se je nekaj študentov vrnilo s počitnic, smo šli nekajkrat na pijačo ali žurat. Za en vikend smo šli z gostiteljico od bolgarske študentke in njeno družino v bližnje mesto Ubatuba, kjer je plaža in valovi, tako da sva se s kolegico preizkusili v surfanju. V Sao Paolu in Riu pa je nočno življenje zelo zanimivo, vsak dan se nekaj dogaja in spoznaš ogromno novih ljudi. Za potovanja se mi zdi en mesec kar premalo časa; jaz sem ostala en mesec in pol, ker so razdalje tam precej velike in potrebuješ kar nekaj časa, da prideš z enega konca Brazilije na drugega (na primer od Sao Paola do znamenitih slapov Iguassu je bilo 20 ur z avtobusom). So pa v drugih mestih tudi drugi študenti in se je najbolje povezati tudi z njimi prek Facebooka in organizirati izlete v lastni režiji, oziroma se pridružiti organiziranim, ki pa znajo biti precej dragi, saj so letalske karte ali avtobusne vozovnice včasih kar drage. Jaz se le-teh sicer nisem udeležila, so pa ostali študentje, ki sem jih spoznala rekli, da je bilo zelo zanimivo, tako da je to tudi ena od opcij. Splošna ocena izmenjave Izmenjavo bi ocenila kot zelo dobro, saj je Brazilija super in res čisto drugačna od Slovenije. Če imate slučajno smolo z oddelkom ali mentorjem, se zagotovo da pridružiti kakšnemu drugemu študentu ali zdravniku. Toplo priporočam! Potrebnik Edina stvar, ki mi je manjkala je bilo darilce za gostiteljico, na kar sem čisto pozabila in sem potem kupila Lindt čokolado na letališču, ki je tam zelo draga. Sploh, če vas dodelijo k družini, so zelo veseli, če dobijo kakšno malenkost iz Slovenije, ker je za njih zelo eksotična. Imela sem nekaj sprejev proti
komarjem, ampak jih na koncu sploh nisem potrebovala, ker jih na jugu Brazilije v tem času praktično ni bilo. Približna razdelitev stroškov Za letalsko karto sem plačala 560eur, za hrano približno 350eur (res pa je, da zelo veliko jem in sem želela preizkusiti vso lokalno kulinariko), za izlete približno 400eur (hostli, avtobusni prevozi, vstopnine, hrana, pijača), za spominke in ostale random stroške, kot so kavice, pijače itd pa še 200eur, tako da vse skupaj bi ocenila nekje na 1500eur. Slika 1: Mentorica, specializanti in študentka iz Bolgarije
Slika 2: Na izletu v Ubatubi Slika 3: Rio de Janeiro
Slika 4: Sao Paolo