UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE David ANTOLIN OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEX NA PODROČJU VZHODNEGA POMURJA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Sadjarstvo in vinogradništvo David ANTOLIN OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEX NA PODROČJU VZHODNEGA POMURJA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010
1
II POPRAVKI:
III Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: Mentor: doc. dr. Stanko VRŠIČ doc. dr. Črtomir ROZMAN Član - Somentor: doc. dr. Stanislav TOJNKO Lektorica : Katja Koroša, prof. slov. j. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora:
IV Ocenjevanje travniških nasadov z metodama TB in DEX na področju vzhodnega Pomurja. UDK: 634.1/.7:631.543.8:004.414.23(043.2)=863 Travniški nasadi predstavljajo neprecenljivo vrednost, ki se je skozi desetletja ohranjalo skoraj samo od sebe. V tem diplomskem delu je bilo po različnih kriterijih ocenjenih 82 travniških nasadov na področju Prekmurja. Pridobljeni podatki so prikazali trenutno stanje nasadov v naravi, ki je srednje slabo. Za boljše razumevanje in bolj realno in uravnoteženo razlago ocenitve smo izdelali s sistemom DEXi večparametrski model, ki nam je služil za dodatno oceno sadovnjakov. Na podlagi rezultatov smo potrdili, da je stanje res slabo. Sistema, ki smo ju uporabljali za obdelavo podatkov in ki se med seboj dopolnjujeta, sta se izkazala kot uporabna za širše območje. Uporabljena bi lahko bila za ocenjevanje pri določanju zneska subvencij za ekstenzivne oziroma travniške nasade. S tem bi posredno vplivali, da bi se travniški nasadi bolje upravljali in ohranili tudi za prihodnost. Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, DEXi, večparametrski model. Delo vključuje: 44 strani, 9 preglednic, 8 slik, 6 grafikonov, 20 virov. Bewertung von Wiesenanpflanzungen mit den Methoden TB und DEX auf dem Gebiet der östlichen Region Pomurje. UDK: 634.1/.7:631.543.8:004.414.23(043.2)=863 Wiesenanpflanzungen sind vom unschätzbarem Wert, welches sie durch die Jahrhunderte fast selbstständig bewahren. In dieser Diplomarbeit wurden anhand verschiedener Kriterien 82 Wiesenanpflanzungen der Region Pomurje bewertet. Die daraus gewonnenen Daten zeigten den jetzigen Zustand der Anpflanzungen, welcher mittel-schlecht ist. Um ein besseres Verständnis und eine realere und balancierte Erklärung der Bewertung zu erlangen haben wir mit dem System DEXi ein multiparametrisches Model entwickelt, welches uns als eine zusätzliche Bewertung der Obstgärten diente. Anhand der Resultate haben wir bestätigt, dass der Zustand wirklich schlecht ist. Die Systeme die wir für die Verarbeitung von Daten benutzt haben und die einander ergänzen, haben sich als brauchbar für ein größeres Umfeld erwiesen. Sie könnten bei der Bewertung des Betrages des Zuschusses für Extensive- oder Wiesenanpflanzungen gebraucht werden. Damit würden wir indirekt Einfluss darauf nehmen, dass die Wiesenanpflanzungen, besser gepflegt wären und für die Zukunft erhalten bleiben würden. Stichwörter: Wiesenanpflanzungen, Bewertung, DEXi, multiparametrisches Model, Die Arbeit beinhaltet: 44 Seiten, 9 Übersichtstafeln, 8 Fotos, 6 Graphiken, 20 Quellen.
V KAZALO VSEBINE 1 UVOD 1 1.1 Namen in cilj raziskave 2 1.2 Delovna hipoteza 2 2 PREGLED OBJAV 3 2.1 Splošno o travniških nasadih 3 2.2 Število in površina travniških nasadov v Sloveniji 5 2.3 Ocenjevanje in odločanje 5 2.4 Večkriterijski modeli 6 2.5 Program DEXi 8 3 METODE DELA 9 3.1 Izbira nasadov za vrednotenje 9 3.1.1 Faze postopka izbire travniških nasadov 9 3.2 TB metoda ocenjevanja travniških nasadov 11 3.2.1 Pridelava 12 3.2.2 Krajinska pestrost 12 3.2.3 Biotska raznovrstnost 12 3.2.4 Vrste travniških nasadov 13 3.3 Kriteriji za vrednotenje 13 3.3.1 Kriterij pridelave 13 3.3.2 Kriterij vizualnega vtisa 14 3.3.3 Kriterij vtisa krajinske in ekološke pestrosti 14 3.3.4 Kriterij zaščite pred erozijo 14 3.3.5 Kriterij biotske raznovrstnosti 14 3.4 Metodika vrednotenja travniških nasadov 15 3.4.1 Kriteriji pridelave 15 3.4.2 Kriteriji krajinske pestrosti 16 3.4.3 Kriterij zaščite pred erozijo 16 3.4.4 Samostojni nasad 16 3.4.5 Nasad v sklopu naselja 17 3.4.6 Nasadi posebnih oblik 18 3.4.7 Kriteriji biotske raznovrstnosti 19 3.5 Končna ocena nasada 20 3.5.1 Izračun osnovne ocene (Ooc) 20 3.5.2 Korekcija osnovne ocene (Koc) 21 3.6 Razvoj večparametrskega modela 22 3.6.1 Identifikacija kriterijev 23 3.6.2 Opis variant in zalog vrednosti 24 3.6.3 Definiranje funkcij koristnosti 24 3.6.4 Vrednotenje in analiza variant 26 4 REZULTATI Z RAZPRAVO 27 4.1 Rezultati ocenjevanja travniških nasadov 27 4.2 Rezultati večparametrskega odločitvenega modela 30
VI 5 SKLEPI 34 6 VIRI 35 ZAHVALA 37 7 PRILOGE 38 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1 : Rezultati vrednotenja travniških nasadov (Tojnko in sod. 2004)...4 Preglednica 2: Število in površina travniških nasadov po letih za Slovenijo (SURS 2007)...5 Preglednica 3: Funkcija koristnosti za ocenitev travniških nasadov...25 Preglednica 4: Funkcija koristnosti kriterija pridelave...26 Preglednica 5: Rezultati ocenjevanja travniških nasadov...27 Preglednica 6: Pregled ocenitev v območju 0 2 točki ter 3 4 točke za kriterij pridelave...29 Preglednica 7: Pregled ocenitev v območju 0 2 točki ter 3 4 točke za kriterij krajinske...29 Preglednica 8: Pregled ocenitve erozijske vloge, podano v odstotkih...29 Preglednica 9: Pregled ocenitev za kriterij biotske raznovrstnosti v območju 0 10% ter...29 KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Razmerje travniških nasadov po obliki nasada...28 Grafikon 2: Razmerje travniških nasadov po funkciji nasada...28 Grafikon 3: Rezultati ocenitve travniških nasadov po programu DEXi (število nasadov s...30 Grafikon 4: Končna ocena štirih naključno izbranih travniških nasadov...31 Grafikon 5: Prikaz ocenitve nasadov po kriterijih pridelave, krajinske pestrosti ter biotske...32 Grafikon 6: Razčlenjen prikaz ocenitve nasadov po več parametrih...33 KAZALO SLIK Slika 1: Večkriterijski hierarhični odločitveni model (Bohanec in Rajkovič 2000)...7 Slika 2: Topografska karta raziskanega območja(atlas okolja 2007)...9 Slika 3: Orto-foto posnetek travniškega nasada, ter podatki(rkg-gerk 2008)...10 Slika 4: Terenska pregledna karta(geodetski zavod Celje)...10 Slika 5: Travniški sadovnjak pod številko 73 (Antolin)...11 Slika 6: Drevo kriterijev...23 Slika 7: Drevo kriterijev z opisom zalog vrednosti parametrov...24 Slika 8: Rezultati vrednotenja štirih naključno izbranih nasadov...31
1 1 UVOD Travniški nasadi so kljub raznim tegobam ohranili svojo specifično funkcijo pridelave kakovostnih svežih plodov, kateri so primerni za sušenje, predelavo v sokove, sadna vina, žganje, kis. Bogastvo travniških nasadov se je skozi desetletja ohranilo skoraj samo od sebe. V zadnjem obdobju v kmetijstvu vse bolj poudarja pomen naravi prijazne pridelave v vseh njenih oblikah in inačicah, je ta že od nekdaj vpeljana in nikoli prekinjena bio-pridelava sadja še vedno obravnavana kot manjvredna ter proizvodno in tržno nezanimiva. In žal, bo na tej ravni tudi ostala, če bomo še naprej iskali le tržne učinke in ne bomo doumeli, da prava vrednost travniških nasadov presega okvire kmetijstva. V Sloveniji skoraj ni kmetijskega in delno tudi ne urbanega prostora, katerega del ne bi bila stara, visokodebelna sadna drevesa, katerim danes uradno rečemo travniški nasadi. Ta tradicija pridelave sadja sega že več stoletij nazaj. Z njo so se ukvarjali na skoraj vsaki kmetiji, čeprav je bila v osnovi poljedelska, živinorejska, vinogradniška ali kakšna druga. Po uveljavitvi novih, intenzivnejših, ekonomsko bolj zanimivih načinov pridelave so travniški nasadi razmeroma hitro izgubljali svoj gospodarski pomen. Kljub dolgoletnemu zanemarjanju, še danes predstavljajo izrazito krajinsko dominanto v večjem delu Slovenije. Za ocenitev trenutnega stanja travniških nasadov v naravi smo uporabili dve metodi. In sicer TB metodo ocenjevanja travniških nasadov in metodo DEX. Obe metodi se dopolnjujeta, pri čemer je TB metoda empiričen način obdelave podatkov, pri metodi DEX pa s pomočjo funkcij določimo, kateri parametri imajo večji pomen pri končni oceni nasada.
2 1.1 Namen in cilj raziskave Osnovni namen izbrane teme diplomske naloge je bila ocenitev stanja travniških nasadov, s posebej razvitim točkovnim sistemom (TB metoda ocenjevanja travniških nasadov), ter z metodo za večparametrsko odločanje DEX. Cilja, ki smo jih zasledovali v naši raziskavi sta predvsem dva: ocenitev travniških nasadov na podlagi različnih kriterijev TB metoda, s pomočjo metode DEX razviti večparametrski model za ocenjevanje travniških nasadov. 1.2 Delovna hipoteza Izhajali smo iz naslednjih hipotez: ocenitev travniških nasadov ter uporaba sistema DEXi nam bo predstavila realno stanje travniških nasadov, na podlagi rezultatov ocenjevanja bo možno realno vrednotiti vse travniške nasade, ter smiselnost uporabe ocenjevanja travniških nasadov za kasnejšo izdelavo parametrov, po katerih bi se določala vrednost subvencij za vsak travniški nasad posebej.
3 2 PREGLED OBJAV 2.1 Splošno o travniških nasadih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jih definira kot»ekstenzivni oziroma travniški nasad«, ki jih označuje z označbo 1222. Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak uvrščamo vse sadovnjake neprimerne za intenzivno pridelavo. To so nasadi visokodebelnih dreves sadnih vrst, vzgojenih na bujni podlagi ali iz semena, z gostoto več kot 50 dreves na hektar. V ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih lahko raste ena ali več različnih sadnih vrst(ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2008). Travniški sadovnjak je ekstenzivni nasad visokodebelnih sadnih dreves, v katerem je najmanjša gostota dreves 50 dreves/ha, največja pa ne presega 200 dreves/ha. Travniški sadovnjak vključuje eno ali več različnih sadnih vrst, cepljenih na bujno rastočo podlago, osnovna oblika rabe je košnja, dopolnilna pa pridelava sadja (Gajšek 2006). Pri ekstenzivnih sadovnjakih gre v večini primerov za dvonamensko rabo: pridelavo sadja ter košnjo ali pašo. Drevesa so na travinju pogosto razporejena neenakomerno, v manjših ali večjih skupinah, ali pa le v enem delu površine, ki jo kmet uporablja na enoten način (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2008). V raziskavi in ocenjevanju travniških nasadov na področju mariborskega okraja, prihajajo do zanimivih zaključkov in rezultatov, ki jih bomo na koncu lahko primerjali in s tem ocenili ali je model ocenjevanja realističen. Tudi iz njihovega članka je razvidno, da sam pojem, kaj naj bi to travniški oziroma ekstenzivni nasad bil, ni dovolj natančno definiran in bi bilo smotrno, da bi se to bolj natančno opredelilo. (Tojnko in sod. 2004)
4 Preglednica 1 : Rezultati vrednotenja travniških nasadov (Tojnko in sod. 2004) največ najmanj povprečje teoretsko dosegljivo število dreves ŠD 122 20 49,7 točk za funkcijo pridelave A 7 2 3,4 8 točk za krajinsko funkcijo B 6 2 3,8 8 skupaj A+B 11 4 7,2 16 za biotsko raznovrstnost (%) 30 5 12,2 60 skupaj točk 13 4,4 8,0 25,6 osnovna ocena nasada 1586 148,5 400,1 končna ocena nasada 1586 148,5 422,8 Sadno drevje pod katerim je rasla trava današnji travniški nasadi, je imelo že od nekdaj velik pomen v Evropi. Napredek skozi čas, razvoj tehnologije, povpraševanje na tržišču so dejavniki, ki so spreminjali pridelavo sadja v bolj intenzivno obliko. Avtor pojasnjuje, da pri ekstenzivni pridelavi sadja, pridelek zaostaja v sami količini sadežev, daje pa velik ekološki pečat ter vpliva na biotsko raznovrstnost in sam izgled okolja. Veliko državnih programov v Evropi, ki so pomagali pri taki obliki pridelave sadja so ukinili in sedaj je to v rokah nevladnih organizacij. Herzog prihaja do zaključka, da bi morale moderne države več vlagati v obstoj in razvoj ekoloških travniških nasadov(herzog 1998). Vsvojih člankih Dianat in Gartner omenjata ekstenzivne nasade, kot veliko priložnost za ohranjanje starih sort in proizvodov iz le teh. Delujejo v raziskovalnem sadjarskem centru St. Andrä, kjer delajo raziskave na starih sortah in se borijo za njihov obstoj. Cilj h kateremu strmijo je, da s pravilnimi ukrepi v ekstenzivnih nasadih zagotovijo kvalitetne produkte, ter opravljajo raziskave na področju samih proizvodov in izboljševanju le teh. Ta velik raziskovalni center sodeluje tudi z drugimi državami in ena med njimi je tudi Slovenija(Dianat in Gartner 2006).
5 2.2 Število in površina travniških nasadov v Sloveniji Iz podatkov statističnega urada republike Slovenije je razvidno, da je po letu 2003 začelo število travniških nasadov kar strmo upadati. Vendar podatki niso dajali realnih vrednosti, tako da vidimo, da se je v zadnjih dveh letih količina travniških nasadov kristalizira. Vzamemo lahko podatek da je v letu 2008 v Sloveniji bilo z oznako 1222 Ekstenzivni oziroma travniški nasad označenih 22698 nasadov, ki se razprostirajo na površini 6325 hektarjev. Preglednica 2: Število in površina travniških nasadov po letih za Slovenijo (SURS 2007). Leto 2003 2005 2007 2008 Travniški nasadi 31832 28450 23805 22698 Površina (ha) 6616 5555 4906 6325 2.3 Ocenjevanje in odločanje Pri ocenjevanju travniških nasadov je šlo v prvi vrsti predvsem zato, da dobimo pogled kateri nasad lahko ocenimo z dobro oceno, in s pomočjo programa DEXi ustvarimo določeno hierarhijo samih kriterijev ocenjevanja. V zapletenih odločitvenih procesih smo imeli pogosto opraviti s problemom odločanja (Bohanec in Rajkovič 1999). Odločanje so avtorji definirali kot proces, v katerem je potrebno izmed vseh variant (alternativ, inačic, možnosti) izbirati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Cilj odločitvenega procesa je lahko bil tudi razvrščanje opcij od najboljše do najslabše (Jereb in sod. 2003).
6 Za pomoč nosilcu odločanja pri reševanju kompleksnih odločitvenih problemov je bila razvita metodologija hierarhičnih odločitvenih modelov, pri čemer je bil odločitveni model oblikovan tako, da je omogočal različne opcije (Bohanec 2000). Da bi nosilcu odločanja pomagali priti do kvalitetne odločitve na sistematičen, organiziran način, je bilo razvito mnogo metod in računalniških programov za podporo odločanja. Metode odločanja, ki zajamejo več parametrov hkrati, imenujemo metode večparametrskega odločanja. Med njimi nekatere omogočajo delo tudi z nenatančnimi in nepopolnimi podatki, v to skupino se uvršča tudi metoda DEX (Bohanec in Rajkovič 1999). 2.4 Večkriterijski modeli Večkriterijski odločitveni modeli služijo za reševanje kompleksnih odločitvenih problemov. Temeljijo na razgradnji problemov na manjše podprobleme oziroma na razgradnji kompleksne odločitve celovite ocene na manjše odločitvene ocene. Dobimo množico parametrov, ki jih ocenjujemo ločeno oziroma posamično. S postopkom združevanja se s pomočjo funkcij koristnosti približujemo končni oceni koristnosti. Število nivojev v hierarhiji je poljubno; odvisno od strukture drevesa kriterijev(jereb in sod. 2003). Večkriterijski odločitveni model je sestavljen iz treh komponent: parametrov, funkcije koristnosti in končne ocene ali koristnosti variante. Parametri se nahajajo na različnih nivojih»drevesa kriterijev«, ki predstavlja strukturo problema. Osnovni parametri so tisti, ki ležijo na listih drevesa. Parametri, ki po hierarhiji ležijo nad osnovnimi, so izvedeni parametri. Za vsak parameter obstaja ocena, ki jo določi uporabnik. Iz osnovnih parametrov so izvedene ocene višjih parametrov, vse dokončne ocene variante. Predpis, po katerem se posamezni parametri združujejo v končno oceno, oziroma po katerem se določi vpliv posameznega parametra na končno oceno variante, imenujemo funkcija koristnosti (Bohanec in Rajkovič 2000).
7 Slika 1: Večkriterijski hierarhični odločitveni model (Bohanec in Rajkovič 2000) S pomočjo večkriterijskih modelov lahko izvajamo tudi analize»kaj-če«, analizo vrednotenja ter selektivno analizo. Z uporabo analize»kaj-če«ugotavljamo vzročno posledične relacije med kriteriji in končno oceno. Ugotavljamo lahko, kako sprememba vrednosti izbranega parametra vpliva na končno ali delno oceno. Pri analizi vrednotenja ugotavljamo, kako smo prišli do končne ocene. Pri selektivni analizi ugotavljamo dobre in slabe strani variante. V tem primeru izločujemo atribute, ki so izrazito dobro ali izrazito slabo ocenjeni(štambuk, 2002).
8 2.5 Program DEXi Program DEXi je lupina ekspertnega sistema. Literatura uvršča ekspertne sisteme med sisteme, ki temeljijo na znanju oziroma med sisteme za ravnanje z informacijami. To pomeni, da računalniški program posnema delovanje izvedenca za določeno strokovno področje in njegovo sposobnost analiziranja, reševanja ter utemeljevanja odločitev znotraj problemske domene (Medica 2002). DEXI je preprost program za delo z odločitvenimi modeli, ki omogoča: izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev urejanje zalog vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil zajemanje podatkov o variantah vrednotenje variant tabelarični pregled rezultatov vrednotenja z analizo tipa kaj-če grafični prikaz rezultatov vrednotenja (Rajkovič 2001). Program je sestavljen iz dveh delov: dela za urejanje znanja (oblikovanje večparametrskega modela) ter iz dela za oceno in analizo variant. V prvem delu program uporabniku pomaga strukturirati drevo kriterijev in določiti funkcije koristnosti, v drugem delu pa mu omogoča izvedbo ocene in analize variant. Program DEXi je transparenten in zelo lahko preverljiv, rezultate je relativno lahko razložiti. Omogoča sistematično uporabo podatkov in avtomatizacijo razvoja postopkov. Sistem v nobenem primeru ne zmanjšuje pomena ekspertov oziroma skupin ekspertov, odgovornih za odločanje, pač pa prispeva k sistematičnem urejanju velikega števila podatkov, procesiranju, predstavitvi rezultatov in analizi občutljivosti (Bohanec in sod., 2000).
9 3 METODE DELA 3.1 Izbira nasadov za vrednotenje V diplomskem delu je bilo zajetih 82 nasadov in sicer na območju Prekmurja, ki s svojimi ravninskimi in gričevnatimi legami v popolnosti ne predstavlja povprečja celotne države, vendar kljub temu daje določen obris stanja ekstenzivnih oziroma travniških nasadov v Sloveniji. Po slučajnem izboru so bili izbrani travniški nasadi občin Murska Sobota in Beltinci. Slika 2: Topografska karta raziskanega območja(atlas okolja 2007) 3.1.1 Faze postopka izbire travniških nasadov FAZA 1: S pomočjo internetne strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so bili poiskani travniški nasadi na omenjenih lokacijah(rkg-gerk 2008). FAZA 2: Na orto-foto posnetku je bilo preverjeno, da je raba področja res označena kot ekstenzivni oziroma travniški nasad 1222, ter se je približno določila lokacija nasada (podatki o lastniku so zaupni in jih Upravne enote ne posredujejo).
10 Slika 3: Orto-foto posnetek travniškega nasada, ter podatki(rkg-gerk 2008). FAZA 3: Odpravili smo se na teren, s pomočjo terenske pregledne karte, prenosnega računalnika in internetne povezave preko mobilnega telefona, smo preko internetne strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poiskali vsak, prej določen travniški nasad. Slika 4: Terenska pregledna karta(geodetski zavod Celje)
FAZA 4: Ocenjevanje vsakega travniškega nasada po naprej določenih kriterijih Slika 5: Travniški sadovnjak pod številko 73 (Antolin) 3.2 TB metoda ocenjevanja travniških nasadov Vsak travniški nasad že sedaj služi več namenom, še bolj pa bo to moral v prihodnje. Funkcije nasada so zato: A Primarna in sekundarna pridelava: sveže in sušeno sadje, sokovi, vino, žganje, živinska krma, paša. B Oblikovanje videza krajine: naselij, drevoredov, obrobnih površin, vinogradov, travnikov. C Ohranjanje biotske pestrosti: flore in favne na več ravneh. 11
12 3.2.1 Pridelava Travniški nasadi imajo pomembno specifično funkcijo za pridelavo visoko kakovostnih svežih plodov. Ti plodovi zunanjem izgledu niso najprimernejši, so pa po notranjih lastnostih izjemno primerni, uporabimo za sušenje, sokove, sadna vina, žganja, kis. V zadnjem obdobju se vse bolj poudarja naravi prijazna pridelava in prav ti starejši sadovnjaki dajejo še velike možnosti. 3.2.2 Krajinska pestrost Krajina je danes v Evropi pomembno področje proučevanja in s tem tudi njeno varstvo in razvoj, kar velja tako za naravo, kot tudi kulturno krajino. Prostorski razvoj temeljito spreminja tako naravno in kulturno krajino. Predmet te naloge predstavlja del kulturne krajine, kateri daje največji pečat kmetijska raba prostora, konkretno s tem sadjarska dejavnost. Sadovnjaki se in se bodo pod vplivom človeka še spreminjali, prav tako pa se v sadjarstvu spreminjajo pridelovalni postopki. Strmeti moramo za tem, da bomo ohranili stare sadovnjake kot dediščino, katero je gradilo več generacij. Stari sadovnjaki predstavljajo in so v naši zavesti vedno bolj identifikacijska prvina s krajinskega, ekološkega in vizualnega vidika. Raznoliko podnebje, geološka pestrost, pa tudi različno obnašanje ljudi, je v Sloveniji ustvarilo različne krajinske vzorce. 3.2.3 Biotska raznovrstnost Travniški nasadi imajo, kot specifičen habitatni tip nastal z ekstenzivno rabo kmetijskega prostora, izjemno vlogo pri ohranjanju avtohtonih gojenih in prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Ker je bil razvoj slovenskega sadjarstva v obdobju zadnjih nekaj desetletij usmerjen v intenzivno pridelavo, se je zaradi zmanjševanja in opuščanja tradicionalne rabe sadjarskih površin močno, ponekod tudi nepovratno, degradirala biotska raznovrstnost sadnih vrst in sort, pa tudi ostalih rastlin in živali značilnih za to združbo.
13 3.2.4 Vrste travniških nasadov Glede na stopnjo izpolnjevanja posamezne funkcije, smo travniške nasade razvrstili v dva tipa: nasadi namenjeni pridelavi imajo močno poudarjeno funkcijo pridelave A, funkcija B je prav tako pomembna, vendar nekoliko podrejena, nasadi namenjeni ustvarjanju videza imajo poudarjeno funkcijo videza B, funkcija A nima več primarnega pomena. Na začetku smo skušali definirat tudi nasade namenjene zlasti ohranjanju biotske pestrosti torej z izrazito poudarjeno biotsko funkcijo C, in s podrejenimi funkcijami A in B. Vendar takšnih nasadov v prakso ni mogoče vpeljati in je primerneje v nasadih namenjenih ali pridelavi ali krajinskemu videzu vzporedno oceniti tudi njihovo biotsko pestrost. 3.3 Kriteriji za vrednotenje Za vrednotenje proizvodne sposobnosti nasada smo uvedli strokovne kriterije, ki so osnova za delo na terenu. Razčlenitev kriterijev omogoča objektivno oceno različnih primerov v naravi. 3.3.1 Kriterij pridelave Travniški nasadi se razprostirajo po celi Sloveniji in so v zelo različnem stanju. Zelo malo nasadov je še v primerni proizvodni kondiciji, oziroma vitalnosti. Prav vitalnost je glavni kriterij za oceno pridelka. Vitalna drevesa imajo ogrodne veje pod poševnim kotom, s primernim enoletnim prirastkom, z zračno krono idr. Za racionalno izvedbo posameznih tehnoloških opravil je pomembno, kako je nasad izpolnjen oz. strnjen, se pravi, koliko dreves se je posušilo in kako so drevesa izenačena. Pomembno mesto ima način pridelave, saj tržišče išče vedno več artiklov, pridelanih na ekološko prijaznejši način
14 3.3.2 Kriterij vizualnega vtisa Vizualno vredni nasadi so izvedeni tako, da ocenjevalec zaključi, da so nasadi sestavni del neke tipične krajine Slovenije. To pa pomeni na kratko, da se nasad vključuje v izraz in merilo krajine. V naselju se morajo vključevati tako, da ga poudarjajo in istočasno zakrivajo negativne strani naselja oz. dajo videz, da so sestavni deli naselja. 3.3.3 Kriterij vtisa krajinske in ekološke pestrosti Ekološko pestrost pa dopolnjujejo nasadi takrat, ko so vključene v nasade tudi naravne prvine prostora. Seveda morajo ti nasadi, skupine dreves, drevoredi ali posamezna drevesa dajati tipičen videz naravne pojavnosti oz. ne sme biti videza, da je človek posegal v nasad s svojo tehnologijo za doseganje produktivnosti. 3.3.4 Kriterij zaščite pred erozijo Erozija predstavlja iz dneva v dan vedno večji problem, kar 44 odstotkov ozemlja Slovenije je potencialno ogroženih. Zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminjajo obliko zemeljskega površja prihaja do premikanja prsti. Drevje, s svojim močnim koreninskim sistemom, predstavlja velik pozitiven dejavnik. Na podlagi tega imajo travniški nasadi na gričevnatih, bolj strmih pobočjih velik pomen. 3.3.5 Kriterij biotske raznovrstnosti V ta namen smo uporabili kriterije ocenjevanja posrednih dejavnikov, ki so potreben in zadosten pogoj za ohranjanje oziroma za obnavljanje te raznovrstnosti. Ti kriteriji so: neugodni posegi na sadjarske površine, ohranjanje domorodnih sadnih vrst in sort, omejene oblike ekstenzivne mehanske in kemične nege nasadov.
15 3.4 Metodika vrednotenja travniških nasadov Za končno ocenitev posameznih funkcij vsakega travniškega nasada in s tem za razporeditev v skupine, morajo biti vsi navedeni kriteriji enovito vrednostno definirani. V nadaljevanju prikazane vrednosti so definirane na osnovi proučitve organizacijskih in upravnih pristopov v deželah z razmerami sorodnimi slovenskim, terenskih opazovanj ter poskusnih ocenjevanj. 3.4.1 Kriteriji pridelave Kriterij fiziološkega stanja dreves opis nasada drevesa s povešenimi, izrojenimi, pregostimi vejami v obliki dežnika; pričakovani pridelek in rodni volumen sta, glede na velikost dreves in razdalje sajenja, pod 30%. drevesa prehajajo iz gobaste oblike v piramidalno; pričakovani pridelek in rodni volumen sta, glede na velikost dreves in razdalje sajenja, 30-50%. drevesa so piramidalne oblike in z aktivno vegetativno rastjo; pričakovani pridelek in rodni volumen sta nad 50%. št. točk 0-2 2-3 3-4 Kriterij strnjenosti opis nasada slabo strnjen nasad, z več kot dreves 50% manjkajočih št. točk 0-2 srednje strnjen nasad, s 30-50% manjkajočih dreves 2-3 strnjen nasad, z manj kot 30% manjkajočih dreves 3-4
16 3.4.2 Kriteriji krajinske pestrosti Ocena funkcije krajinske pestrosti se določa s seštevanjem točk iz treh izbranih kriterijev, kriterij zaščite pred erozijo velja za vse oblike nasada, kriterij vizualnega vtisa in kriterij vtisa krajinske in ekološke pestrosti, pa sta posebej definirana za naslednje specifične oblike nasada: samostojni nasad, nasad v sklopu naselja, posebne oblike nasada: pomembna osamela drevesa, drevoredi. 3.4.3 Kriterij zaščite pred erozijo opis nasada nasad se razprostira na ravninskem področju in nima vpliva na zaščito pred erozijo nasad, ki se nahaja na gričevnatem, strmem pobočju, vendar je zaradi slabe strnjenosti, razporeditve dreves njegov vpliv na erozijo slab nasad, ki se prav tako nahaja na gričevnatem, strmem pobočju, ampak razporeditev dreves in strnjenost sta dobri, ter pozitivno vplivajo na zaščito pred erozijo št. točk 1 2 3 3.4.4 Samostojni nasad Kriterij vizualnega vtisa opis nasada št. točk drevesa imajo videz naravnega habitusa 0-2
17 poleg zgoraj navedenega nasad vključuje tudi naravne prvine kot na primer skupine drevnin, posamezno dominantno drevo itd poleg navedenega je nasad prilagojen reliefnim značilnostim, na nagnjenem terenu izveden po plastnicah, na ravnem terenu zasajen v organskih formah, ki so blizu naravnim formam 2-3 3-4 Kriterij vtisa krajinske in ekološke pestrosti opis nasada št. točk v nasadu so le večje zaplate travišč 0-2 v nasad so vključene posamezne avtohtone drevnine, potok, mokrišča, itd 2-3 poleg navedenega je v nasad vključen naravni sestoj, kot večja skupina avtohtonih dreves, potok, mokrišče 3-4 3.4.5 Nasad v sklopu naselja Kriterij vizualnega vtisa opis nasada nasad se zajeda v naselje oz. rahlja prostor, lahko tudi kot posamezno rodno drevo znotraj naselja št. točk 0-2 poleg navedenega podpira videz naselja oz. poudarja dominantne objekte (arhitekturne skupine objektov) 2-3 poleg navedenega poudarja robove naselij oz. tipičnost naselja (gručasto, grebensko, razvlečeno) 3-4
18 Kriterij vtisa krajinske in ekološke pestrosti opis nasada št. točk daje videz naravnega sestoja 0-2 na posameznih drevesih ali skupinah rodnih dreves ni opaznih tehnoloških posegov 2-3 poleg navedenega nasad vključuje naravne prvine (potok, mokrišče, naravna zarast), tako da so sadna drevesa sestavni del naravnega prostora 3-4 3.4.6 Nasadi posebnih oblik Za nasade posebnih oblik štejemo drevorede in osamljena drevesa posebnega krajinskega pomena. Kriterij vizualnega vtisa opis nasada drevored po velikosti in habitusu ni izenačen, ne daje dobrega vizualnega vtisa; osamljeno drevo nima karakterističnega habitusa, a je še prostorsko izpostavljeno drevored delno izenačen, daje dober vizualni vtis; osamljeno drevo lepo raščeno, značilnega habitusa na izpostavljenem prostoru (travišču, hribčku ob naselju) daje prostoru večji vizualni vtis. drevored je izenačen po velikosti, habitusu, v sestoju je le ena sadna vrsta, daje odličen vtis; osamljeno drevo izjemne oblike in lege št. točk 0-2 2-3 3-4
19 Kriterij vtisa krajinske in ekološke pestrosti opis nasada drevored ali posamezno drevo ne dopolnjujeta pestrosti prostora oz. v prostoru delujeta tuje št. točk 0-2 drevored ali posamezno drevo delno dopolnjujeta pestrost prostora in v prostoru ne delujeta tuje 2-3 drevored ali posamezno drevo dobro dopolnjujeta pestrost prostora, sta usklajena z ostalimi naravnimi prvinami v neposredni bližini (gozd, potok, mokrišče) 3-4 3.4.7 Kriteriji biotske raznovrstnosti Biotsko raznovrstnost v polni meri lahko opredelimo za vsak travniški nasad s poudarjeno funkcijo pridelave in za vsak nasad z značilno krajinsko pestrostjo, vendar glede na današnje stanje v večini ekstenzivnih oz. travniških nasadih v Sloveniji nikjer ni mogoče opredeliti biotske raznovrstnosti kot osnovne funkcije. Zato biotsko pestrost ocenjujemo le za prva dva tipa nasadov in sicer v obliki biotskega dodatka v odstotkih. Ta se določa po naslednjih kriterijih: Kriterij neugodnih posegov opis nasada % nasad z agro- in hidromelioracijami, brez specifičnih biotopov 0 nasad z delnimi agromelioracijami, delno z mokrišči ali živicami do 10 nasad brez hidro- in agromelioracij, z ohranjenimi specifičnimi biotopi, z opaznim številom dreves z dupli in suhimi deli do 20
20 Kriterij pestrosti opis nasada % nasad ene sadne vrste z majhnim številom sort, brez domorodnih sort 0 nasad več sadnih vrst, z deležem ene vrste ne večjim od 80%, z majhnim številom sort, nekaj domorodnih do 10 nasad več sadnih vrst, z deležem ene vrste ne večjim od 60%, s poudarjenim številom sort, opazen delež domorodnih do 20 Kriterij omejene oskrb opis nasada % neomejena košnja in rez 0 dovoljeni so: košnja enkrat letno, odstranjevanje polomljenih vej in vzgojna rez mladih dreves do 10 poleg dovoljenih: košnje enkrat letno, odstranjevanja polomljenih vej in vzgojne rezi mladih dreves so namensko urejene še ekološke niše ( skalnjaki, drevesa z dupli brez vsakršne rezi itd.) do 20 3.5 Končna ocena nasada Končna celostna ocena nasada se za posamezen travniški nasad izvede na naslednji način: 3.5.1 Izračun osnovne ocene (Ooc) Ooc = ŠT (število točk) x ŠD (število dreves) Ooc = osnovna ocena nasada
21 ŠT = (A + B) x (1+ C/100) = ocena vseh funkcij nasada za funkcijo pridelave A... največ 8 točk za funkcijo krajinske pestrosti B največ 11 točk za funkcijo biotske raznovrstnosti C...največ 60% 3.5.2 Korekcija osnovne ocene (Koc) Zaradi uravnotežene končne ocene, je nujno osnovno oceno korigirati v določenih mejah. Nasadi se namreč med seboj močno razlikujejo po svoji prevladujoči funkciji (A ali B) in po svoji obliki. Zato bi ocena, določena samo na osnovi strokovnih meril, nekatere od njih postavljala v podrejen položaj (npr. nasade v sklopu naselij v primerjavi s samostojnimi ali osamela drevesa v primerjavi z drevoredi) in s tem tudi vplivala na odločitve glede njihove nege in morda celo obstoja. Korekcijska koeficienta s in k, ki ju v ta namen uvajamo, naj bi tako bila manj parameter strokovnega vrednotenja travniških nasadov in bolj instrument aktualne kmetijske politike in politike varovanja okolja. Končna ocena je tako določena s formulo: Koc = Ooc x s x k Koc korigirana ocena nasada Ooc osnovna ocena nasada s, k korekcijska koeficienta Korekcijski koeficient - s poudarja večji ali manjši pomen posamezne funkcije nasada; s spreminjanjem sorazmerja in s tako dobljeno višjo ali nižjo končno oceno je mogoče povečati pomen ene funkcije nasada pred drugo, ter s tem usmerjati interes oskrbovalcev. Sledi prikaz ocene sorazmerij med nasadi namenjeni pridelavi in nasadi, ki poudarjajo krajinsko pestrost.
22 namembnost nasada koeficient s nasadi namenjeni predvsem pridelavi, primarna je funkcija A 1 nasadi namenjeni ustvarjanju krajinskega videza, primarna je funkcija B 1,1 Korekcijski koeficient - k uravnava nesorazmerja zaradi razlik v velikosti nasada; s spreminjanjem sorazmerja in s tako dobljeno višjo ali nižjo končno oceno je mogoče povečati pomen posamezne specifične oblike nasada ter s tem usmerjati interes oskrbovalcev. oblika nasada koeficient k samostojen nasad 1 nasad v sklopu naselja 1,1 nasad posebne oblike drevored do 3 osamljeno drevo posebnega pomena, manjše značilne skupine dreves do 10 3.6 Razvoj večparametrskega modela Najprej je bil določen problem, ki je v tem primeru ocenitev stanja travniških nasadov in njihova razvrstitev glede na kvaliteto. Sam razvoj modela je bil narejen v več korakih, ki omogočajo sistematično obdelavo podatkov: identifikacija kriterijev, vrednotenje in analiziranje variant in opis variant določitev odločitvenih pravil funkcij koristnosti, določitev kvalitativnih zalog vrednosti za izbrane osnovne in agregatne atribute,
23 Večparametrski model za ugotavljanje stanja travniških nasadov smo zasnovali na podlagi prej določenih kriterijih ocenjevanja, ki so bili dodobra razčlenjeni ter opredeljeni v zgornjem delu diplomske naloge. 3.6.1 Identifikacija kriterijev Pri identifikaciji kriterijev smo določili kriterije, na podlagi katerih smo ocenjevali variante in zasnovali strukturo odločitvenega modela. Pri teh določitvah je bilo potrebno upoštevati načelo polnosti. Pozorni smo morali biti na to, da smo zajeli vse parametre, ki so bistveno vplivali na odločitve. Prav tako je bilo treba izpolniti nekatere druge zahteve, kot so celovitost ter merljivost kriterije Iz slike 6 je lepo razvidno drevo kriterijev, ter razčlenitev vseh kriterijev, ki so bili zajeti v ocenjevanju. V opisu pa najdemo kratek zapis, kaj predstavlja kateri od kriterijev. Slika 6: Drevo kriterijev
24 3.6.2 Opis variant in zalog vrednosti Pri opisovanju osnovnih parametrov z vrednostmi, potrebno je bilo poznavanje variant ter posedovanje podatkov o njih. Iz že izoblikovanega številčnega ocenjevanja, smo spremenili vrednosti v opisno obliko, uporabili smo zgolj kvalitativne opise. Vrednosti so na lestvici zalog razporejene od slabših k boljšim. Z rdečim krepkim tiskom so označene slabe vrednosti, z navadnim nevtralne, z zelenim krepkim tiskom pa označujemo zaželene vrednosti Slika 7: Drevo kriterijev z opisom zalog vrednosti parametrov 3.6.3 Definiranje funkcij koristnosti Funkcija koristnosti v ekspertnem sistemu DEXi je faza, v kateri določimo vpliv osnovnih parametrov oziroma listov drevesa na izvedene parametre vse do končne ocene variante (Jereb in sod. 2003). Pri določanju funkcij smo morali biti pozorni, da pravilno ovrednotimo vse parametre, tako, da je končna funkcija najbolj reprezentativna za obstoječ problem oziroma v našem primeru za ocenitev travniškega nasada.
25 Ocenjevanje travniških nasadov je zajemalo štiri kriterije: kriterij pridelave, kriterij krajinske pestrosti, kriterij biotske raznovrstnosti ter kriterij funkcije nasada. Funkcijo celotne ocene nasada smo določili hierarhijo med temi kriteriji in sicer po določilih, kateri parametri so bolj pomembni. Tako se je izoblikoval sistem v katerem so zgoraj navedeni kriteriji zastopani v razmerju 30% : 29% : 23% : 18%. Iz razmerja je bilo razvidno, da sta kriterij pridelave in kriterij krajinske pestrosti dokaj izenačena. Pomembnost prvega ima minimalno moč, da pretehta zadevo v svojo korist. Kriterij biotske raznovrstnosti ima že nekoliko manjši pomen, vendar je še vedno pomemben faktor pri končni oceni, v nasprotju s kriterijem funkcije nasada, katerega vloga je bolj razpoznavnost travniških nasadov. Odločitvena pravila so opisi, na primer slab, povprečen, dober. Odločitveno pravilo zapisano v preglednico odločitvenih pravil kot <= predstavlja»slabši ali enako«, pravilo >= pa»boljši ali enak«. V primeru, da imamo v razpredelnici znak *, vemo, da za parameter ni določene nobene vrednosti. Preglednica 3: Funkcija koristnosti za ocenitev travniških nasadov
26 Ker kriterij pridelave predstavlja najpomembnejši faktor celotne funkcije, smo prikazali tudi njegovo razčlenitev. Iz preglednice je razvidno, da je razmerje med fiziološkim stanjem dreves ter strnjenostjo 55% : 45%. Iz tega sledi, da ima fiziološko stanje dreves večji vpliv na funkcijo koristnosti kriterija pridelave. Preglednica 4: Funkcija koristnosti kriterija pridelave 3.6.4 Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje je postopek določanja končne ocene variant. Podlaga je njihov opis po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka»od spodaj navzgor«. Praviloma je najboljša varianta, ki dobi najvišjo oceno. V našem primeru je varianta travniški nasad. Variante je potrebno po zaključenem vrednotenju še analizirati oziroma je treba preveriti, ali so ugotovitve skladne z našimi pričakovanji (Jereb in sod., 2003). Ekspertovo vedenje o travniških nasadih je za preverjanje rezultatov oziroma ocenjevanja logičnosti le-teh še posebej ključno v tej fazi.
27 4 REZULTATI Z RAZPRAVO 4.1 Rezultati ocenjevanja travniških nasadov Ocenjenih je bilo 82 travniških nasadov. Zaradi velikega števila travniških nasadov ne bilo smotrno prikazovati rezultatov za vsak nasad posebej zato smo izdelali preglednico kjer je prikazan povzetek celotnega ocenjevanja. Ocene vseh nasadov pa se nahajajo v prilogi. Razvidno je, da prihaja do velikega razpona med najvišjo in najnižjo končno oceno nasada. kar pa je razumljivo, saj ima pri tem veliko vlogo število dreves. Iz podatkov je razvidno, da so povprečne vrednosti dokaj oddaljene od teoretsko dosegljivih. To nam pove, da je stanje travniških nasadov srednje do slabo. Preglednica 5: Rezultati ocenjevanja travniških nasadov največ najmanj povprečje teoretsko dosegljivo število dreves - ŠD 66 3 20,4 točk za kriterij pridelave A 8 1 3,78 8 točk za kriterij krajinske p. - B 8 1 3,73 11 skupaj točk A+B 16 2 8,7 19 za biotsko raznovrstnost (%) 40 5 19,20 60 skupaj točk - ŠT 22,1 2,2 9,95 30,4 osnovna ocena nasada - Ooc 906,1 6,6 227,97 končna ocena nasada - Koc 996,71 7,26 251,22 Po obliki nasada smo travniške nasade ločil na samostojni nasad in na nasade v sklopu naselja. Iz grafikona 1 je lepo razvidno, da prevladujejo nasadi v sklopu naselja. To je razumljiv podatek, saj v Sloveniji skoraj ne najdemo dvorišča, na katerem ne bi raslo sadno drevje.
28 OBLIKA NASADA 6% Samostojni nasad Nasad v sklopu naselja 94% Grafikon 1: Razmerje travniških nasadov po obliki nasada Pri funkciji nasada večinoma prevladuje pridelava, le tu in tam, bolj izjema kot pravilo, je osnovni pomen nasada krajinski videz. FUNKCIJA NASADA 2% Krajinski videz Pridelava 98% Grafikon 2: Razmerje travniških nasadov po funkciji nasada Po ugotovili, da se vse ocene gibljejo v spodnjem predelu, smo naredili še razčlenitev vseh kriterijev in njihovih parametrov. Vidimo, da je bilo pri kriteriju pridelave 77% vseh nasadov ocenjenih v razponu od nič do dveh točk
29 Preglednica 6: Pregled ocenitev v območju 0 2 točki ter 3 4 točke za kriterij pridelave podano v odstotkih KRITERIJ PRIDELAVE 0 2 točke (%) 3 4 točke (%) Fiziološko stanje 82 18 Strnjenost 72 28 Pri kriteriju krajinske pestrosti v celoti ( zajeta tudi erozijska vloga), pa je 80,50% ocenjenih nasadov v razponu od nič do dveh točk. Preglednica 7: Pregled ocenitev v območju 0 2 točki ter 3 4 točke za kriterij krajinske pestrosti brez parametra zaščite pred erozijo, podano v odstotkih KRITERIJ KRAJINSKE P. 0 2 točke (%) 3 4 točke (%) Vizualni vtis 80,50 19,50 Vtis krajinske in eko. pestrosti 81,70 18,30 Samo erozijsko vlogo smo dodatno razčlenili in sicer: 80 nasadov se razprostira na ravnini, 2 nasada pa imata slab erozijski pomen. Preglednica 8: Pregled ocenitve erozijske vloge, podano v odstotkih EROZIJSKA VLOGA nima pomena ravnina (%) ima pomen (%) Odstotek sadovnjakov 97,56 2,44 slab (%) dober (%) 100 0 Pri kriteriju biotske raznovrstnosti je bilo kar 92,3 odstotkov ocenjenih ekstenzivnih oziroma travniških nasadov ocenjenih v razponu od nič do deset odstotkov. Preglednica 9: Pregled ocenitev za kriterij biotske raznovrstnosti v območju 0 10% ter 15 20%, podano po številu nasadov KRITERIJ BIOTSKE R. 0 10 % 15 20 % Neugodni posegi 82 0 Pestrost 73 9 Omejena oskrba 72 10
30 4.2 Rezultati večparametrskega odločitvenega modela Analizirali smo rezultate ocen variant večparametrskega modela, ki smo ga s pomočjo ekspertnega modela DEXi zgradili za ocenjevanje travniških nasadov. Iz naslednjega grafikona lahko razberemo, kakšno je trenutno stanje v naravi. Od 82 nasadov, ki so bili ocenjeni, jih je bilo 19ocenjenih z zelo slabo, 30 z oceno slabo, 20 je dobilo oceno srednje, 13 nasadov oceno dobro in noben nasad oceno odlično. S tem smo še bolj potrdili iz klasičnega ocenjevanja dobljene podatke, da je stanje slabo do srednje. V nadaljevanju bomo prikazali štiri naključno izbrane travniške nasade, ter naredili grafično primerjavo med njimi, za lažje razumevanje rezultatov in uporabnosti samega sistema DEXi. Rezultati ocenitve travniških nasadov po programu DEXi 30 25 20 15 10 5 0 Zelo slabo Slabo Srednje Dobro Odlično Grafikon 3: Rezultati ocenitve travniških nasadov po programu DEXi (število nasadov s posameznimi ocenami) Spodnja slika nam predstavlja rezultate vrednotenja za štiri naključno izbrane travniške nasade. Jasno so ocenjeni vsi parametri, ter na podlagi izdelanih funkcij prikazana končna ocena za vsak nasad posebej.
31 Slika 8: Rezultati vrednotenja štirih naključno izbranih nasadov Vizualna, lažja predstavitev končne ocene nasadov, kjer je razvidno, da je bil nasad s številko 69 ocenjen z zelo slabo oceno, nasad s številko 4 z slabo oceno, nasad s številko53 s srednjo oceno, nasad s številko 21 pa z dobro oceno. Grafikon 4: Končna ocena štirih naključno izbranih travniških nasadov
32 V naslednjem grafikonu prikazujemo ocenitve nasadov z številkami: 19, 32, 49, 59. Grafikon predstavljene končne ocene kriterija pridelave, kriterija krajinske pestrosti in kriterija biotske raznovrstnosti. Čim bolj se črtni prikaz giblje proti robom celotnega večkotnika oziroma se ga dotika, tem boljša je bila ocenitev tistega kriterija kateremu se približuje. Ocene vseh nasadov so v prilogi. Moramo pa tudi upoštevati, da so kriteriji razdeljeni hierarhično in se za končno oceno nasada upošteva tudi funkcija, ki je bila določena za vsak kriterij posebej. 19 32 49 59 Grafikon 5: Prikaz ocenitve nasadov po kriterijih pridelave, krajinske pestrosti ter biotske raznolikosti
33 Lepši pogled, razlago in utemeljitev končne ocene nasadov s pomočjo obdelave podatkov s programom DEXi, nam prikazuje grafikon 6. V njem so prikazani najpomembnejši parametri kriterijev, ki imajo največjo prevlado pri določitvi končne ocene. Bolj se črtna označba giblje proti robom šesterokotnika, višja je bila ocena za tisti parameter in posledično s tem tudi boljša končna ocena travniškega nasada. Primer nasada z oznako 48, ki je bil eden redkih, ki je prejel končno oceno dobro, graf lepo prikazuje približevanje robu šesterokotnika, res da ne pri vseh parametrih, vendar mu skupek vseh ocen kriterijev daje končno pozitivno oceno. Grafikon 6: Razčlenjen prikaz ocenitve nasadov po več parametrih
34 5 SKLEPI Prišli smo do spoznanja, da je definicija»travniški nasad«preohlapna, zato bi jo bilo potrebno bolje opredeliti. V praksi prihaja včasih do dvomov ali si ocenjeni nasad res zasluži naziv»ekstenzivni oziroma travniški nasad«. Tako TB metoda kot metoda DEX za ocenjevanje travniških nasadov, sta nam podali slabe ocene. Izjema je le kriterij pridelave, ki je bil po obeh metodah ocenjen s povprečno oceno. Najmanjše število točk sta zbrala kriterija krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti. Skupna ocena travniških nasadov je srednje slaba. Potrebno bo ukrepati, da se bo stanje izboljšalo, drugače bo»travniški nasad«, ki ga najdemo skoraj na vsakem dvorišču izpuhtel v neznano. V njem se skriva velik potencial bio pridelave sadja. Pomen takega načina pridelave iz dneva v dan raste in predstavlja zanimivo tržno nišo. Metoda ocenjevanja ter uporabnost programa DEXi za določanje stanja travniških nasadov, sta se izkazala kot zelo dobra. Smiselno je razmisliti, da bi se uvedlo ocenjevanje po teh dveh sistemih, saj se eden z drugim dopolnjujeta in tako dobimo bolj realno končno oceno. Omenjeno metodo ocenjevanja ter rezultate bi bilo smiselno uporabiti pri delitvi subvencij za travniško obliko nasada. Po določenem ključu, ki bi se izdelal, bi bila tudi subvencija gibljiva glede na ocenitev nasada. S tem bi se posledično izboljšalo stanje travniških nasadov v Sloveniji. V začetku bi bilo potrebno uvesti tako imenovano prehodno obdobje, za katerega bi se izdala posebna brošura. V njej bi bilo zapisano, kaj in kako se bo ocenjevalo. Navedena bi bila tudi navodila, kako izboljšati obliko, sestavo ter vzdrževanje travniških nasadov. Na podlagi rezultatov, lahko potrdimo postavljeno delovno hipotezo.
35 6 VIRI 1. Agencija RS za okolje:»pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji«- študija 2. Atlas okolja, Agencija RS za okolje, 2007, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=atlas_okolja_axl@arso 3. Bohanec, M., Rajkovič V., 1999, Multi Attribute Decision Modeling: Industrial Applications of DEX 4. Bohanec, M., Zupan, B., Rajkovič, V., 2000, Applications of Qualitative Multi Attribute Decision Models in Health Care, International Journal of Medical 5. Bohanec, M., 2006, Odločanje in modeli. Ljubljana, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije 6. Dianat, K., Gartner H., 2006, Die Obstbauversuchsanlage St. Andrä/Lavanttal Kärnten http://www.ova-online.at/docs/kurzfassung_dianat.pdf (20. oktober 2009) 7. Grešak, N., 2006, Travniški sadovnjaki možnost v ekološkem kmetovanju http://www.erevir.si/moduli/clanki/clanek.aspx?modulid=2&kategorijaid=23&clan ekid=205 (20. oktober 2009) 8. Herzog, F., 1998, Streuobst: a tradicional agroforestry system as a model for agroforestry development in temperate Europe, Center for Envirommental Research, Leipzig, Germany 9. Jereb, E., in sodelavci 2003, Računalniški program za večparametrsko odločanje. Kranj, Moderna organizacija v sestavi Fakultete za organizacijske vede: 91 str. 10. Medica, P., 2002, Ekspertni sistem za simulacijo trajnostnega razvoja. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak http://rkg.gov.si/gerk/pomoc/sc.jsp?action=entry&entry_id=3450 (13. avgust 2009) 12. Pavlovič, V., 2008, Večkriterijski model za ocenjevanje kultivarjev hmelja (Humulus lupulus L.), Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo
36 13. Potočnik, M., 2006, Večparametrski model ocenjevanja ponudbe turističnih kmetij. Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo 14. Rajkovič V., 2001, DEXi:Računalniški program za večparametrsko odločanje http://lopes1.fov.uni-mb.si/dexi/ (24. oktober 2009) 15. RKG- GERK, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano http://rkg.gov.si/gerk/viewer.jsp (13. avgust 2009) 16. SURS, 2007, Struktura kmetijskih gospodarstev, 2007 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1219 (13. avgust 2009) 17. Štambuk, A., Večparametrski hierarhični model ocene kakovosti hotelskih storitev. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta: 128 str. 18. Tojnko, S., Berčič, S., Stare, N., 2004, Travniški nasadi kakšni so danes v resnici (članek), SAD 2/2004 letnik XV 19. Tojnko, S., Berčič, S., 2004, TB metoda ocenjevanja travniških nasadov 20. Tojnko, S., Rozman, Č., Majkovič, D., Pažek, K., Turk, J., Stajnko, D., 2008, Multifunktioneller Charakter von Streuobstbeständen Model zur Analyse und Bewertung, Erwerbs Obstbau
37 ZAHVALA Zahvaljujem se doc. dr. Črtomir ROZMAN za vse nasvete, spodbude in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala za teoretično pomoč in izdelavo diplomskega dela doc. dr. Stanislav TOJNKO in doc. dr. Stanko VRŠIČ Hvala staršem in vsem, ki so verjeli vame in me vzpodbujali pri študiju.
38 7 PRILOGE Priloga 1: Ocenjevalni list
39 Priloga 2: Ocene vseh 82 travniških nasadov KMG - MID Kriterij pridelave Kriterij krajinske pestrosti Kriterij biotske raznovrst. (%) Oblika nasada Funkcija nasada ŠD ŠT Ooc Koc FS S VV VKE EV NP P OO 1 2 1 1 1 1 5 10 10 1 B 33 7,5 247,5 272,25 2 1 1 1 1 1 5 5 5 2 A 13 5,75 74,75 82,225 3 3 2 2 2 1 0 5 5 2 A 12 11 132 145,2 4 1 2 1 2 1 0 5 5 2 A 21 7,7 161,7 177,87 5 2 2 2 2 1 10 5 10 2 A 17 11,25 191,25 210,375 6 2 3 3 2 1 10 10 10 2 A 19 14,3 271,7 543,4 7 4 4 4 3 1 5 5 15 2 A 25 20 500 550 8 1 2 1 1 1 5 5 5 2 A 5 6,9 34,5 37,95 9 3 4 3 3 1 0 5 5 1 A 22 15,4 338,8 372,68 10 3 3 3 2 1 10 10 15 2 A 27 16,2 437,4 437,4 11 2 2 1 1 1 5 5 5 2 A 16 8,05 128,8 141,68 12 2 3 2 2 1 10 5 10 2 A 52 12,5 650 715 13 4 4 4 3 1 5 5 5 2 A 14 18,4 257,6 283,36 14 2 2 2 2 1 10 5 10 2 A 15 11,25 168,75 185,625 15 2 1 2 2 2 10 10 10 2 A 35 11,7 409,5 450,45 16 2 3 2 2 1 5 10 10 2 A 12 12,5 150 165 17 2 3 2 2 1 5 10 5 2 A 21 12 252 277,2 18 2 2 2 2 1 5 5 10 2 A 16 10,8 172,8 190,08 19 3 4 3 3 2 5 5 5 2 A 23 17,25 396,75 436,425 20 2 1 2 2 1 0 5 5 2 A 5 8,8 44 48,4 21 4 4 4 4 1 10 15 5 2 A 38 22,1 839,8 923,78 22 1 1 2 2 1 5 5 5 2 A 13 8,05 104,65 115,115 23 1 1 1 2 1 0 5 0 1 A 12 6,3 75,6 75,6 24 1 3 1 0 1 0 5 0 2 A 32 6,3 201,6 221,76 25 1 2 1 1 1 5 10 15 2 A 7 7,8 54,6 60,06 26 2 3 2 2 1 5 5 5 2 A 66 11,5 759 834,9 27 2 2 2 3 1 5 5 10 2 A 23 12 276 303,6 28 2 2 1 2 1 0 10 5 2 A 30 9,2 276 303,6 29 1 1 0 0 1 0 5 0 2 A 8 3,15 25,2 27,72 30 3 4 4 3 1 10 10 5 2 A 16 18,75 300 330 31 3 1 3 3 1 5 10 15 2 A 15 14,3 214,5 235,95 32 2 2 1 1 1 5 10 5 2 A 27 8,4 226,8 249,48 33 2 1 2 2 1 5 5 5 2 A 31 9,2 285,2 313,72 34 1 1 2 1 1 5 10 5 2 A 14 7,2 100,8 110,88 35 1 2 1 0 1 0 5 5 1 A 18 5,5 99 99 36 2 0 0 2 1 0 5 0 2 A 3 4,2 12,6 13,86 37 1 1 2 2 1 5 10 0 2 A 17 8,05 136,85 150,535 38 4 4 4 4 1 10 15 5 2 A 41 22,1 906,1 996,71 39 2 3 1 2 1 5 15 5 2 A 55 11,25 618,75 680,625 40 2 1 1 2 1 5 10 10 2 A 29 8,75 253,75 253,75 41 2 1 1 1 1 0 5 5 2 A 21 6,6 138,6 152,46 42 2 2 2 2 1 5 15 10 2 A 51 11,7 596,7 656,37 43 2 2 1 1 1 5 10 0 2 A 14 8,05 112,7 123,97 44 1 1 1 1 1 0 5 5 2 A 15 5,5 82,5 90,75 45 1 2 1 1 1 0 5 5 2 A 14 6,6 92,4 101,64 46 1 1 1 1 1 5 5 5 2 A 22 5,75 126,5 139,15 47 2 0 1 1 1 5 10 5 2 A 12 6 72 79,2 48 3 3 3 3 1 5 15 5 2 B 19 16,25 308,75 339,625 49 1 1 1 0 1 0 5 0 2 A 6 4,2 25,2 27,72 50 4 4 4 4 1 5 15 5 2 A 24 21,25 510 561 51 1 1 0 1 1 0 5 5 1 A 10 4,4 44 44 52 2 2 1 1 1 5 10 15 2 A 13 9,1 118,3 130,13 53 2 1 3 3 1 5 10 5 2 A 23 12 276 303,6
40 KMG - MID Kriterij pridelave Kriterij krajinske pestrosti Kriterij biotske raznovrst. (%) Oblika nasada Funkcija nasada ŠD ŠT Ooc Koc FS S VV VKE EV NP P OO 54 1 2 2 2 1 5 10 10 2 A 30 10 300 330 55 1 1 1 1 1 5 5 5 2 A 14 5,75 80,5 88,55 56 1 2 0 0 1 5 5 0 2 A 5 4,4 22 24,2 57 1 0 0 0 1 0 5 5 2 A 17 8,05 136,85 150,53 58 2 1 2 2 1 5 10 15 2 A 21 9,1 191,1 210,21 59 2 1 2 2 1 5 15 5 2 A 63 10 630 693 60 2 2 2 2 1 10 10 10 2 A 36 11,7 421,2 421,2 61 1 3 1 0 1 5 0 5 2 A 14 6,6 92,4 101,64 62 3 3 2 2 1 5 10 10 2 A 29 13,75 398,75 438,625 63 1 2 1 1 1 5 5 5 2 A 12 6,9 82,8 91,08 64 1 1 1 0 1 5 0 0 2 A 4 4,2 16,8 18,48 65 1 1 1 1 1 0 5 5 2 A 10 5,5 55 60,5 66 1 0 1 1 1 10 0 10 2 A 4 4,8 19,2 21,12 67 1 1 1 1 1 10 5 0 2 A 6 5,75 34,5 37,95 68 1 0 0 0 1 10 0 0 2 A 3 2,2 6,6 7,26 69 1 1 1 1 1 5 5 5 2 A 10 5,75 57,5 63,25 70 3 3 3 3 1 5 20 15 2 A 33 18,2 600,6 660,66 71 2 1 1 2 1 5 10 10 2 A 41 8,75 358,75 394,625 72 2 1 1 1 1 0 5 5 2 A 12 6,6 79,2 87,12 73 2 2 2 2 1 10 10 10 2 A 16 11,7 187,2 205,92 74 2 2 1 1 1 5 5 15 2 A 10 8,75 87,5 96,25 75 2 1 2 1 1 5 10 5 2 A 13 8,4 109,2 109,2 76 1 1 1 2 1 5 5 5 2 A 26 6,9 179,4 179,4 77 3 4 3 3 1 5 10 5 2 A 15 16,8 252 277,2 78 2 2 1 1 1 5 5 10 2 A 15 8,4 126 138,6 79 2 3 2 2 1 10 15 10 2 A 20 13 260 260 80 2 2 3 3 1 10 5 15 2 A 12 14,3 171,6 171,6 81 2 3 2 2 1 10 10 15 2 A 31 13,5 418,5 460,35 82 1 1 1 1 1 5 5 5 2 A 7 5,75 28,75 28,75 LEGENDA: KRITERIJ PRIDELAVE: FS fiziološko stanje ( 0 4 točke) S strnjenost ( 0 4 točke) KRITERIJ KRAJINSKE PESTROSTI: VV vizualni vtis ( 0 4 točke) VKE vtis krajinske in ekološke pestrosti ( 0 4 točke) EV erozijska vloga ( 1-3 točke) KRITERIJ BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI: NP neugodni posegi ( 0 20 odstotkov) P pestrost ( 0 20 odstotkov) OO omejena oskrba ( 0 20 odstotkov) OBLIKA NASADA: 1 samostojni nasad 2 nasad v sklopu naselja 3 nasad posebnih oblik (drevored, ) FUNKCIJA NASADA: A pridelava B krajinski videz ŠD število dreves ŠT število točk Ooc osnovna ocena nasada Koc korigirana ocena nasada
41 Poročilo 3: Ocene vseh 82 travniških nasadov - DEXi
42
43
44