GORJANC GLASILO OBČINE GORJE 28. februar 2019 številka 107 Lepa beseda lepo mesto najde Prireditev ob kulturnem prazniku v organizaciji KD Gorje V Gor

GORJANC GLASILO OBČINE GORJE 28. februar 2019 številka 107 Lepa beseda lepo mesto najde Prireditev ob kulturnem prazniku v organizaciji KD Gorje V Gorjanskem domu nas je 7. februarja ob 19. uri na odru pričakala Ljubljana v malem. Čudovite slike frančiškanske cerkve, Robbovega vodnjaka in magistrata, ki so jih ustvarili učenci OŠ Gorje pod vodstvom Primoža Poklukarja, parazol, čudovito izvezen prt na mizi in nakvačkani nageljni. Vse je kazalo na svečanost in kulturno pomembnost dogodka. Z uvodno pesmijo, slovensko himno Žive naj vsi narodi, se je pričela uradna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Zapel jo je pevski zbor ViVo. Župan Peter Torkar je poudaril, da kulturo srečujemo povsod okrog sebe. Slovenski kulturni praznik obeležujemo na različne načine in tako iskreno negujemo našo kulturo. Z znanjem in vrednotami naj samozavestno in pogumno premagujemo izzive prihodnosti. Ker se je v teh dneh zamenjalo vodstvo Kulturnega društva Gorje, se je zahvalil dosedanji predsednici Barbari Špendov (roj. Polda) in spodbudil novo, Matejo Erman Repe in njene sodelavce, k uspešnemu delu, z upanjem, da se v KD Gorje mogoče prebudi tudi dramska sekcija. Prešernovo pesem, zabavljico Sveti Senan je Tomaž Bregant doživeto recitiral. Z omenjeno zabavljico je Prešeren dražil svojega prijatelja, patra Benvenuta, saj je le-ta rad občudoval ženske. Sledil je nastop otroškega pevskega zbora OtAnaBer pod vodstvom Bernarde Poklukar Novak s pesmima Kje so tiste stezice in Vsi so venci vejli. S svojo otroško preprostostjo in iskrenostjo so poželi velik aplavz. Osrednji del prireditve je bila balada Povodni mož, ki jo je stilizirano predstavil pevski zbor ViVo. Povodni mož je prva balada Franceta Prešerna, ki je nastala v njegovem mladostnem obdobju. Snov za balado je črpal iz Valvasorjevega dela Slava vojvodine Kranjske. Zgodba govori o lepi, mladi, spogledljivi in domišljavi Urški, ki se ji noben moški ne more upreti. Na Starem trgu se odvija ples, na katerem Urška zavrača fante enega za drugim. Plesa je že skoraj konec, ko ugleda mladeniča, ki ga želi omrežiti. Ta jo prosi za ples in Urška privoli. Kljub grmenju in vetru se vrtita vse hitreje, dokler se ne zavrtita do brega in izgineta v valovih Ljubljanice. Pevke so z glasnim prihodom na oder, uporabo mobitelov in klepetanjem prikazale, da se namesto uporabe družabnih omrežij lahko posvetijo kulturnemu doživetju. Obenem so nas opomnile, da izklopimo mobilne telefone. Ob stalni, nevsiljivi spremljavi Špele Torkar na klavirju so Simona Tomaževič, Nataša Košir, Katja Pretnar, Mateja Erman Repe in Tina Žemva vnesle življenje v besedilo, ostale pevke so spremljale zgodbo ter sodelovale z zvočnimi in svetlobnimi efekti. Zlasti zanimivo je bilo poustvarjanje nevihte. Tilen Soklič in Karmen Ličef sta, oblečena v gorenjsko narodno nošo, odlično odigrala vlogi povodnega moža in Urške. Urška Borovinšek, pevka ViVa, je na citre zaigrala znano, skoraj ponarodelo pesem Urbana Kodra Cvetje v jeseni, ki Nadaljevanje na str. 2

OBČINSKE NOVICE Spoštovane Občanke in Občani, vstopamo v pomladni mesec leta, ki ga bo pozdravil pust, prinašalec pomladi. Kot kaže, se pomlad že prebuja, februar nas je že ogrel s soncem. Pa vendar lahko zima opleta z repom še vse do aprila. Na vse moramo biti pripravljeni. Na Občini Gorje smo pripravljeni na nove projekte. Občinski svet je sprejel proračun za leto 2019 in vsem svetnikom in svetnicam, ki ste ga podprli, se zahvaljujem za zaupanje in sodelovanje. Sprejet proračun je temelj novih projektov in osnova za delovanje občine po zastavljenem programu in načrtih. Največji projekt v letošnjem proračunu je rekonstrukcija državne ceste Spodnje Gorje Fortuna. Občina bo sočasno z rekonstrukcijo uredila pločnik in ostalo potrebno infrastrukturo. Zato je še kako pomembno, da sta proračuna države in občine sprejeta in usklajena. Sprejeti projekti v proračunu občine so tudi pogoj za pridobitev evropskih sredstev iz kohezijskih skladov. Uspešnost projektov je nenazadnje vezana na različna soglasja, katerih pridobivanje je največkrat najtežje delo. Velika zahvala vsem, ki razumete naše napore, da želimo urediti stanje, ki bi izboljšalo kvaliteto življenja vsem. Nekje so potrebni večji, drugje manjši posegi v privatno lastnino. Žal velikokrat ni mnogo možnosti ugodnih rešitev, zato so potrebna pogajanja. Razumevanje občanov in pripravljenost odreči se svoji lastnini v javno korist je vredno pohvale in zahvale. Mnogo smo že premaknili, ker zremo v isto smer in stremimo k enakim ciljem. Gorje so se v letih samostojnosti pokazale za skupnost, ki napreduje, se razvija in viša standard svojim prebivalcem. Tega nam ne more nihče oporekati niti nam vzeti. Tako kot smo lahko ponosni na naš napredek, smo lahko ponosni na živo in pestro društveno dogajanje. Planinsko društvo Gorje v tem letu praznuje častitljivih 90 let, za kar iskreno čestitamo vsem akterjem, ki društvo delajo živo. Tudi ostala gorjanska društva so polna zanosa. Občina Gorje jih s ponosom podpira in spremlja njihove uspehe. V Gorjah prav vsak lahko najde primerno društveno aktivnost zase, samo vključiti se je potrebno v dogajanje. Čakajo nas odprtih rok. V prihodnjem mesecu vam želim ravno prav poslavljajoče se zime in pridih pomladi. Če ne boste pustna šema, si privoščite vsaj kakšen krof ali dva. In ne pozabite na naše žene, punce, mame, tete, hčere,... Kaj bi brez nežnejšega spola? Pocrkljajte jih! Vaš župan Peter Torkar GORJANC - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje; Odgovorna urednica: Romana Purkart. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1534; Časopis izhaja v nakladi 1.170 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorje. Priprava na tisk in tisk: Antus Jesenice. Distribucija: Pošta Slovenije. Naslov uredništva: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. Elektronski naslov: gorjanc@gorje.si Oglasno trženje: Antus Jesenice, tel.: 04 586 51 30; e-mail: Nadaljevanje z naslovne strani jo je verjetno največkrat zaigral Miha Dovžan (glasbenik, ne gorjanski biatlonec). Njena nežna, a hkrati samozavestna izvedba nas je ponesla v višave in čudovito zaključila osrednji del prireditve. Urška Borovinšek Za konec nam je pevski zbor ViVo pod vodstvom Janje Hvala zapel slovensko popevko Mini-maksi ter požel huronski aplavz. Poslušalci so z vztrajnim ploskanjem nastopajoče večkrat priklicali na oder in tudi po pevskem dodatku, pesmi Roža na vrtu, še dodatno nagradili organizatorje, pevski zbor ViVo, z dolgim aplavzom. Prireditev je povezovala Ana Marolt. Kultura je povsod okrog nas, le videti jo moramo. Če se bomo potrudili vsi, bo soustvarjanje kulture lažje, vsak koncert, prireditev ali razstava pa nas bo povezala med sabo. Vse, kar smo videli, slišali in čutili, je bilo del Kulturnega društva Gorje: pridne žene, ki so pripravile čudovite dekoracije ročnih del, narodne noše, otroški pevski zbor OtAnaBer in pevski zbor ViVo. KD Gorje se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je prireditev potekala nemoteno in suvereno: zboroma OtAnaBer in ViVo, Osnovni šoli Gorje in Primožu Poklukarju, Ani Marolt, Karmen Ličef in Tilnu Sokliču, Simoni Tomaževič, Nataši Košir, Katji Pretnar, Mateji Erman Repe in Tini Žemva, Tomažu Bregantu, Marti Korošec in Zdenki Golob za svetlobne efekte, Špeli Torkar za vezno besedilo in glasbeno podlago, Janji Hvala za režiserske korake, Moniki Černe in njeni mami Anamariji za pogostitev, Občini Gorje za zaupanje, fotografu Miru Zalokarju, hišniku Mihu in Alojzu Noču, ki je poskrbel, da smo se dobro slišali. Vsak obiskovalec je ob izhodu iz dvorane dobil majhno darilce, listek z lepo mislijo o dobroti oziroma kulturi in sladko presenečenje, pospremljeno s sporočilom zadnje pesmi, da ni važno, kako debela je denarnica, ampak, kako veliko je srce. Naj bodo naša srca odprta, bodimo prijazni drug do drugega in si pomagajmo. Janja Hvala, ViVo 2

AKTUALNO Vabilo na zbore občanov Na podlagi 47. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2017) in na podlagi Odloka o ustanovitvi vaških odborov (UL RS št. 64/2007) sklicujem ZBORE OBČANOV Z naslednjim dnevnim redom: 1. Predstavitev Odloka o ustanovitvi vaških odborov z nalogami in pristojnostmi 2. Volitve v vaški odbor 3. Razno Seznanjajmo vas z vsebino 3. člena Odloka o ustanovitvi vaških odborov, ki določa, da vaški odbori sodelujejo pri opravljanju naslednjih javnih zadev: - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo njihovo območje, - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo njihovo območje, - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine, - dajejo predloge za letne občinske proračune za področje javne infrastrukture na svojem območju, - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev, - dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja in pri tem sodelujejo (ureditev in vzdrževanje sprehajalnih, kolesarskih in drugih poti), seznanjajo občinski svet s problemi in potrebami prebivalcev na področju varstva okolja, sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditvah, obravnavajo druga vprašanja iz občinske pristojnosti, ki zadevajo naselje, katerega zastopajo in predlagajo občinskemu svetu odločitve, ki se na to naselje nanašajo. Člane vaških odborov imenuje in razrešuje na predlog župana ali zbora občanov posameznih naselji občinski svet. Zbor občanov oblikuje predlog za člane vaškega odbora. Vaški odbor ima tri člane, ki na prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika. Natančen razpored po naseljih je razviden iz priloženega seznama. Vabim vas, da se zbora občanov udeležite v čim večjem številu, saj boste tako lahko neposredno vplivali na imenovanje vaših predstavnikov in Občino seznanili z vašimi pogledi, potrebami in pripombami. Vljudno vabljeni, in vsebino 4. člena Odloka, ki opredeljuje: Peter Torkar, župan Občine Gorje - Zbori občanov za oblikovanje predlogov za člane vaških odborov (mandat 20192022) Naselje Kraj zbora občanov Dan in datum zbora Ura Spodnje Gorje, Podhom Sejna soba Občine Gorje četrtek, 7. marca 17:00 Zgornje Gorje Sejna soba Občine Gorje četrtek, 7. marca 17:30 Krnica (vklj. Zatrnik), Sp. in Zg. Laze, Radovna, Perniki Sejna soba Občine Gorje četrtek, 7. marca 18:00 Mevkuž, Višelnica, Grabče, Poljšica pri Gorjah Sejna soba Občine Gorje četrtek, 7. marca 18:30 BeeAware! Občina Bled in Čebelarsko društvo Bled Gorje, ki v letošnjem letu praznuje stoletnico delovanja, sta del evropskega projekta BeeAware! Alpske občine za zaščito čebel. Čebele ne ohranjajo le biotske raznovrstnosti, marveč skrbijo tudi za raznolikost na naših jedilnih mizah. Projekt želi alpske občine spodbuditi k sprejemanju ukrepov za varstvo in zaščito medonosnih in divjih čebel ter zaščito njihovega življenjskega okolja. Projekt poteka v letih 2018 2021, in sicer v petindvaj- Watercolor Organic Honey - Elements - setih občinah na območju Alp, v Sloveniji sta to občini Kranjska Gora in Bled. BeeAware! predstavlja kooperacijski projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), omrežja občin Povezanost v Alpah in društva Alpsko mesto leta, sofinanciran pa je s strani Sklada za zaščito živali in Nemškega zveznega ministrstva za okolje, varovanje narave, gradnjo in jedrsko varnost. Čebelarsko društvo Bled Gorje letos praznuje stoletnico delovanja in je seveda aktivno vključeno v projekt. Prvi dogodek na Bledu bo 15. marca, k sodelovanju pa so povabili blejske osnovnošolce, ki bodo pri tehničnem pouku izdelali okoli 70 čmrlnjakov in jih poslikali. V avli šole bodo ob 13. uri odprli razstavo, ki ji bodo dodali predavanje o čmrljih, povabili pa bodo lokalne kmete in oddajalce sob, ki jim bodo panje tudi predali v uporabo. Dogodku, ki bo marca na blejski osnovni šoli, sledijo aprila predavanje in delavnica za oddajalce sob, konec aprila bodo odprli razstavo slik in proslavili stoletnico čebelarske družine Bled - Gorje, konec maja bodo razstavo slik s čebelarskimi motivi odprli na Selu, dogodki v letošnjem letu pa se bodo zaključili novembra s predstavitvijo zbornika čebelarske družine. Romana Purkart 3

OBČINSKE NOVICE Najava javnih razpisov Občina Gorje obvešča, da bodo z dnem 28. 2. 2019 na spletni strani Občine Gorje na naslovu www.gorje.si zavihek OBČINA GORJE/RAZPISI IN NATEČAJI objavljeni naslednji javni razpisi: 1. Javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2019 na območju Občine Gorje 2. Sofinanciranje dejavnosti in opreme ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Gorje za leto 2019 3. Sofinanciranje prireditev v Občini Gorje v letu 2019 4. Sofinanciranje programov mladih v Občini Gorje v letu 2019 5. Sofinanciranje programov, ki so namenjeni starejšim občanom in se izvajajo v Občini Gorje v letu 2019 6. Sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij v Občini Gorje v letu 2019 Dela na potoku Buden V februarju so se na potoku Buden pričela dela za ureditev struge skozi vas Krnica. Izvaja jih VODNOGOSPODAR- SKO PODJETJE d.d., po izvedbeni pogodbi za odpravo posledic neposredne škode na objektih vodne infrastrukture zaradi poplav in močnega vetra, ki je nastala med 11. in 13. decembrom 2017 na območju porečja zgornje Save. Predvidoma bodo dela zaključena v prvem tednu meseca marca. Za izvedbo objekta po tej pogodbi so predvidena sredstva v višini 90.000 z DDV, ki jih zagotavlja država. Občinska uprava Rok za oddajo vlog na objavljene javne razpise je 29. 3. 2019. Razpisna dokumentacija za navedene javne razpise bo na voljo tudi v sprejemni pisarni Občine Gorje. Občina Gorje Tudi letos bomo ustvarjali Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vabi vse, ki slikate, oblikujete z glino, izdelujete nakit, pletete, kvačkate ali kako drugače sproščate svojo umetniško žilico, k sodelovanju v projektu USTVARJALNI PODJETNIK. Osnovni namen projekta je pomagati še neuveljavljenim ustvarjalcem na pot podjetništva in hobije spreminjati v poslovne priložnosti. Sodelujočim posameznikom bomo pomagali pri ureditvi ustreznega statusa, zanje organizirali različne izobraževalne delavnice, jim omogočili prodajo v okviru različnih dogodkov, pripravili promocijske zloženke in vzpostavili povezovanje z drugimi ustvarjalci ter s tem spodbudili izmenjavo izkušenj. Za vsakogar se bo našla kakšna zanimiva, poučna in tudi donosna aktivnost. V letošnjem letu bomo v projekt povezovali ustvarjalce iz Bohinja, Gorij, Kranjske Gore in Jesenic ustvarjalce občin, ki bodo s sofinanciranjem v letu 2019 projekt podprle. Uvodne predstavitve projekta, v okviru katerih boste lahko izrazili tudi svoje želje, potrebe in pričakovanja, bodo potekale: v torek, 5. marca 2019, ob 17.00 na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, v četrtek, 7. marca 2019, ob 17.00 v sejni sobi KS Dovje Mojstrana, ostali termini in lokacije bodo znani naknadno, možnost individualne predstavitve. Udeležba v projektu je BREZPLAČNA. Prijave za sodelovanje bomo zbirali do 7. 3. 2019 na elektronskem naslovu urska.luks@ragor.si ter telefonski številki 04 581 34 17 (Urška Luks). Vabljeni, da se nam pridružite. Zabavno bo. Urška Luks 4 izobraževalne delavnice omogočanje prodaje v okviru različnih dogodkov predstavitev v skupnem katalogu Rok za prijavo je 7.3.2019 Udeležba v projektu je BREZPLAČNA. Prijave in dodatne informacije: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Urška Luks T: 04 581 34 17 E: urska.luks@ragor.si USTVARJALNI PODJETNIK pomoč pri ureditvi ustreznega statusa za prodajo del povezovanje z drugimi ustvarjalci in izmenjava izkušenj USTVARJALCI VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE. ZABAVNO BO. PREDSTAVITEV PROJEKTA: Torek, 5. marec 2019, ob 17.00 Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Jesenice Četrtek, 7. marec 2019, ob 17.00 sejna soba KS Dovje-Mojstrana Projekt Ustvarjalni podjetnik Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Financiranje: Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora

Uskladitev podatkov v RKG-GERK Vlagatelje zbirnih vlog za kmetijske subvencije obveščamo, da bo letos obdobje vlaganja zbirnih vlog potekalo od 25. februarja 2019 do 6. maja 2019. Vlagatelji morajo urediti GERK-e na upravni enoti vsaj en dan pred vložitvijo vloge za kmetijsko subvencijo. Za ureditev GERK-ov se lahko predhodno dogovorite za termin, na telefonski številki 04 537-16-12 ali 04 537-16-03. UE Radovljica Vabimo vas na KRVODAJALSKO AKCIJO V Festivalno dvorano Bled: v ponedeljek, 25. marca, od 7. do 13. ure in v torek, 26. marca, od 7. do 13. ure. S seboj prinesite veljavni osebni dokument! Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak petek, od 7.30 do 11. ure, tekom celega leta. Krvodajalci na Bledu med 7. in 14. uro lahko brezplačno parkirate na parkiriščih: P01-Cesta svobode, P03-Zdraviliški park, P07-Pod Jelovico. Ne pozabite na sprednjo stran vetrobranskega stekla namestiti oznake»krvodajalec«. AKTUALNO Brigajte se zase! In ohranite svoje zdravje V Sloveniji zboli za rakom več kot 12 000 ljudi, od tega 6 500 moških in okrog 6 000 žensk. Od tega umre nekaj več kot 5 700 Slovencev letno. Med nami pa živi že več kot 81 000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za rakom. Kakšna je preventiva raka, boste izvedeli na predavanju, ki bo 5. 3. ob 17.30, v mali sejni sobi Zdravstvenega doma Bled. Depresija lahko prizadene vsakogar: mlade, starejše, moške, ženske. Približno vsaka šesta oseba v svojem življenju zboli za depresijo. 7. marca ob 11.15 se nam pridružite na skupinski delavnici Spoprijemanje z depresijo. Delavnica bo potekala v Zdravstvenem domu Bled, v mali sejni sobi. Če vam preglavice povzroča hipertenzija, vas 12. marca ob 11.15 vabimo na predavanje o visokem krvnem tlaku. S seboj lahko prinesete tudi svoje merilnike. 14. marca obeležujemo svetovni dan ledvic. Kakšne naloge opravljajo ledvice in kako lahko pomagamo našim ledvicam, da ostanejo zdrave, boste izvedeli 14. 3. ob 9.00, v mali sejni sobi Zdravstvenega doma Bled. Po predavanju boste imeli možnost brezplačnega testiranja urina. Udeležba na predavanjih in delavnicah je brezplačna za vse, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Vabljeni! Nika Teran, dipl. m. s., Zdravstvenovzgojni center Bled Naslednja številka a izide 28. marca, prispevke na naslov gorjanc@gorje.si sprejemamo do 20. marca. Travniški sadovnjak - brezplačno usposabljanje V partnerstvu z Biotehniškim centrom Naklo, Društvom kmečkih žena Kranj in Društvom žensk z dežele občina Radovljica izvajamo projekt Od pridelka do izdelka dodana vrednost podeželju (CLLD, LAS Gorenjska košarica) VABILO NA USPOSABLJANJA V sklopu usposabljanj bodo izvedena predavanja z naslednjimi vsebinami: Primerne sorte in pomen travniškega sadovnjaka za naravno krajino (Tatjana Grilc, univ. dipl. inž. agronomije), ob 9. uri Načrtovanje in sajenje novega travniškega sadovnjaka (Erika Boltar, univ. dipl. inž. agronomije), ob 10. uri Oskrba travniškega sadovnjaka med letom in rez sadnega drevja s prikazom (Germana Pivk, dipl. inž. agronomije), ob 11. uri v župnijskem sadovnjaku, Zgornje Gorje 45 v Zgornjih Gorjah Usposabljanja bodo potekala v torek, 5. 3. 2019, s pričetkom ob 9. uri v Gorjanskem domu (Zgornje Gorje 46, 4247 Zgornje Gorje). Usposabljanja so namenjena vsem, ki se želite seznaniti z načrtovanjem in sajenjem travniškega sadovnjaka. Usposabljanja bodo zajemala informacije o pomenu sort za sajenje v travniške sadovnjake, predstavljene bodo posamezne značilnosti sort. V praktičnem delu bodo predstavljene osnove rezi sadnega drevja in oskrba travniškega sadovnjaka v prvem letu. Usposabljanja so brezplačna. Vabljeni k udeležbi! Organizator: KGZS Zavod KR 5

NARAVA, DEDIŠČINA Prezgodnje temperature so nas tudi v odročnih krajih in kotičkih podalpskih gorenjskih občin letos presenetile že v sredini februarja in tako se je topli del leta pričel ne le za nas, temveč tudi za premnoge živali, med njimi tudi za kače. V Sloveniji z malce sreče lahko opazimo kar 11 vrst avtohtonih plazilk, med katerimi sta navadni in progasti gož, belica ter črnica, smokulja, kobranka, belouška, mačjeoka kača, laški in navadni gad ter modras, nekaj od teh pa je stalno opaženih tudi na Gorenjskem. Največkrat srečamo nenevarne smokulje, kobranke, belouške ali navadne gože, sem pa tja pa se na prisojnih legah lahko najdeta tudi modras in navadni gad. Vse kače se človeku praviloma umaknejo, zaradi večdesetletnih posegov v njihova naravna okolja pa se kdaj lahko znajdejo tudi v naši neposredni bližini kot na primer na dvorišču, v garaži, v kleti, avtu ali kjerkoli drugje. Žal so ljudje te krasne in za ekosistem nujno potrebne živali v preteklosti zaradi vpliva vere in neznanja prevečkrat pobijali, a danes vemo o njih več kot kdaj koli prej, vsak uboj nedolžne živali je povsem nepotreben in po Kozolci, na Gorenjskem imenovani tudi stogovi, so edinstvena arhitekturna posebnost slovenskega podeželja. Kmetje so jih nekoč uporabljali predvsem za sušenje in shranjevanje sena, žita in pridelkov. Zaradi sprememb v načinu kmetovanja je njihova vloga postala postranska, uporabljeni so veliko redkeje kot nekoč, zato so podvrženi propadanju. Kljub temu pa so pomemben gradnik slovenske kulturne krajine. 6 Kača na obisku ustavi Republike Slovenije tudi kazniv, zato vse bralce prosim, da nobene nepovabljene kače NE UBIJETE, TEM- VEČ POKLIČETE. Žival bomo varno ujeli in jo s čim manj stresa vrnili nazaj v naravo, s tem pa prispevali k raznolikosti habitata in populacije določene vrste na nekem območju. Pred leti je bil v ta namen predvsem za osrednjeslovensko regijo ustanovljen tako imenovani Kačofon, zadnja leta pa smo se v povezavi z njim po celi Sloveniji razdelili tudi drugi prostovoljci, ki se odzovemo na klice in pridemo na teren po žival. VSE TAKŠNE INTERVENCIJE SO BREZPLAČNE IN PROSTO- VOLJNE, TODA BREZ VAŠEGA KLICA NIČ NE MOREMO, ZATO NAS POKLIČITE. Lani smo v občinah Bohinj, Bled, Gorje, Žirovnica, Radovljica, Jesenice in Kranjska Gora rešili 76 kač na več kot 60 intervencijah, po vsej Sloveniji pa je številka po zbranih podatkih presegla 300 rešenih in varno izpuščenih živali, kar je nesporno največ v vseh letih delovanja. Ko opazite kačo, ki je zatavala v vaš dom, se zadržuje znotraj hiše, v neposredni bližini ali v avtu, garaži, lopi itd. Popis kozolcev Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske bomo skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Kranj, obravnavali kozolce v sklopu CLLD-operacije Arhitektura gorenjskih vasi, ki poteka na območju 14 občin Gorenjske. V projektu želimo ugotoviti stanje kozolcev na Gorenjskem in njihove lokalne posebnosti in razlike, zato bomo naredili popis kozolcev na območju naselij Bodešče, Bohinjska Češnjica, Cerklje na Gorenjskem, Hotemaže, Kovor, Ljubno, Možjanca, Paloviče, Plavški Rovt, Podblica, Podkoren, Poljšica pri Gorjah, Potoki, Spodnje Duplje, Srednja Bela, Stiška vas, Vrba in Zgornje Jezersko. Popis se bo izvajal na terenu, zato domačine, predvsem pa lastnike kozolcev, prosimo za razumevanje. Kozolcev ne bomo Rešena smokulja (Coronella austriaca) pokličite 070 571 273 (Davor Ros) in v kar najkrajšem času pridem do vas in žival prenesem na varno. Hkrati se lahko na to številko obrnete tudi z vsemi drugimi vprašanji glede plazilcev. Poiščete nas lahko tudi v javni facebook skupini "KAČA NA OBISKU?", kamor lahko naslovite svoje vprašanje ali nalepite sliko posnete kače in postregli vam bomo z vsemi potrebnimi nasveti in odgovori! Najlepša hvala in se vidimo upajmo, da v še večjem številu kot lansko leto! Davor Ros obravnavali samo z arhitekturnega vidika, temveč bomo zbirali tudi ljudsko izročilo, vezano na njih. Zato vabimo domačine, da na telefonsko številko 04 581 34 16 ali e-naslov nina.kobal@ ragor.si posredujete morebitne posebnosti, zgodbe ali vraže o kozolcih. Sodobno kmetijstvo kozolce potrebuje v veliko manjši meri kot nekoč, zato se moramo zavedati, da je njihovo propadanje del napredka. Kljub temu pa želimo s projektom izpostaviti dediščino ljudskega stavbarstva ter domačine in lastnike kozolcev opozoriti na pomen strokovnega vzdrževanja. S tem pa okrepiti zavedanje, da so kozolci pomemben del slovenske etnološke dediščine ter naše skupne identitete. Projekt Arhitektura gorenjskih vasi poteka v okviru LAS Gorenjska košarica in je sofinanciran s strani Evropske unije preko Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.»» Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Letos, natančno 1. 1. 1939, je minilo 80 let od smrti prof. dr. Albina Belarja. Profesor Belar je pustil močan pečat ne samo s svojim znanstvenim delom, pač pa tudi s svojim bivanjem in prisotnostjo v Gorjah, natančneje v Podhomu. Belarjeva družina po očetovi strani izhaja iz Idrije, oče Leopold je bil ravnatelj v Ljubljani, zborovodja in skladatelj, kar je nedvomno pustilo sledi na sinovi široki usmerjenosti. Albin Belar je bil v prvi vrsti znanstvenik, naravoslovec, obenem pa tudi velik poznavalec slovenske narave in kulture, gornik in alpinist, tudi poet in pesnik. Belar je po maturi na višji realki študiral na Dunaju, kjer je diplomiral iz kemije, kasneje pa je opravil še doktorat iz fizike v Gradcu. Kot profesor je deloval v različnih krajih od Reke do Ljubljane. Po potresu v Ljubljani, l. 1895, se je pričel še intenzivneje ukvarjati s seizmologijo. Predvsem na tem področju se je razvil v znanstvenika svetovnega formata. Seizmološka opazovalnica, ki jo je prof. Belar razvil na ljubljanski realki, je bila prva tovrstna opazovalnica v Avstro-Ogrski, prerasla je v najbolje tehnološko opremljeno in dejavno seizmološko opazovalnico v tedanji Evropi. Nedvomno gredo zasluge za tak sloves Belarju osebno, saj je bil tudi inovator, njegovi potresomeri, ki jih je sam poimenoval»tremomeri«, so bili pojem tehnološko dovršenih instrumentov. Kdove koliko življenj je rešilo njegovo znanje v prvi svetovni vojni, kjer je s svojimi napravami skušal dognati, kod se je z diverzantskim izkopavanjem in kasnejšim miniranjem poskušala pod avstrijske položaje dokopati italijanska vojska! Belar ni bil inovator samo na področju seizmologije, pač pa tudi na področju radiofonije, meteorologije in drugod. Tudi v svoji vili na Vrščah, ki jo je zasnoval svetovno priznani arhitekt Maks Fabiani, dober osebni prijatelj Albina Belarja, je Belar osnoval svoj seizmološki observatorij. Belar ni bil zgolj znanstvenik, ampak tudi zelo dober poznavalec izjemnosti pojavov v naravni in kulturni krajini, zato ni naključje, da je bil leta 1903, ko je tedanje»avstroogrsko ministrstvo za uk in bogočastje«pričelo s popisom izjemnih naravnih pojavov, pozvan, da razdela, popiše in pripravi nabor takšnih spomenikov na tedanjem Kranjskem. Prav to je bil tudi kasnejši razlog, da je l. 1908 tedanji deželni vladi predlagal zavarovanje doline Triglavskih jezer. Domačini Kralj Triglava ZGODOVINA so ga zaradi njegovega navdušenja nad naravo in še posebej nad gorami na kratko imenovali kar Kralj Triglava. Žal nikoli ne bomo vedeli natančno, kaj se je v resnici dogajalo po prvi svetovni vojni, ko je Avstro-Ogrska prešla. Vemo zgolj to, da so Belarju očitali nemškutarstvo, da so ga umaknili in je postal neželen. Zelo težko razumljeno dejstvo tedanjih oblasti, še zlasti, če na dogajanje gledamo s časovne odmaknjenosti, poznavajoč vso širino in obseg njegovega dela. Oblasti so ga pognale v nemilost in deloma tudi v osebno stisko, ki se ji je z delom uspešno upiral, a zdravje ga je počasi, vztrajno zapuščalo. Žena s tremi otroki je emigrirala v Ameriko, sam jim tja ni uspel slediti, domnevno zaradi odvzema potnega lista. Belarja je v Podhomu na Vrščah pogosto obiskal tudi kralj Aleksander, ki ga je poskušal rehabilitirati. Observatorij na Vrščah je deloval do leta 1930, ko se je bil prof. Belar prisiljen umakniti zaradi paralize in slepote. Zatekel se je k prijateljem na Kočevsko, kjer je v Polomu pri Kočevju tudi umrl, pokopan je v družinski grobnici. Njegovi vnukinji Cyntya in Leyla živita v ZDA, zelo radi obiščeta Slovenijo, ponosni na svoje slovenske korenine in svojega deda. Z velikim navdušenjem spoznavata in govorita o domovini njunega starega očeta, ki se ga je žal nekoč odrekla, za današnjo družbo pa se mi vse bolj dozdeva, da mu še ni dodelila častnega mesta, ki mu gre. Tomaž Bregant Obeležje prvi potresni opazovalnici pri vhodu v Vegovo šolo v Ljubljani s fotografijo Albina Belarja Potresna opazovalnici na Vegovi v Ljubljani 7

ČEBELARSTVO Ali se je človek pripravljen soočati za svojimi posledicami? Že naši predniki so vedeli, da je potrebno tisto kar vzameš iz narave je potrebno tudi vrniti, da se ohrani ravnovesje v naravi. Statistika o številu prebivalcev se iz leta v leto povečuje in s tem se povečuje tudi večja poraba hrane. Pridelovalci hrane so prisiljeni v intenzivno kmetijstvo in sajenjem monokultur ter krčenjem gozdov in travnikov za njihovo širjenje. Na ogromnih kmetijskih površinah, kjer se sejejo monokulture, te pestijo vsako leto škodljivci in bolezni. Kako se temu izogniti so vedeli že naši predniki, saj so upoštevali kolobarjenje in tako preprečili marsikatero nevšečnost. Travniki, ki ostajajo se kosijo redno, tako da ne zacvetijo v svojih pisanih barvah kot nekoč. Ali še lahko ukrepamo? Vsako pozitivno ravnanje bo doprinos k ohranjanju naše narave. Tako se je potrebno zavedati, da s sajenjem avtohtonih medovitih rastlin v naš prostor prispevamo k preživetju in ohranjanju čebel kot tudi ostalih opraševalcev. Zakaj avtohtone medovite rastline? Živali so se na določenem območju prilagajale. Tako so se tudi rastline prilagajale stoletja, tisočletja različnim vremenskim kot tudi ostalim nevšečnostim. Medovite rastline zagotavljajo čebelam medičino in cvetni prah. Medičina in cvetni prah medovitih rastlin zagotavljata tisto kar čebele potrebujejo za svoj obstoj. Torej se moramo skupaj zavedati in saditi medovite rastline na domačem vrtu, njivah kot tudi na javnih površinah. S tem bomo zagotovili pestrost in pripomogli k ohranjanju čebel v našem prostoru. To pozitivno energijo bomo lahko sprejemali nazaj iz narave in tudi skupaj razmišljali pozitivno. Katero medovito rastlino izbrati? To je odvisno kaj imamo na razpolago ali je to le balkon na katerem imamo cvetlična korita, morda vrt, njiva ali pa so to javne površine. V cvetlična korita na balkonu imamo številne možnosti pri izbiri medovitih rastlin tako iz vrst začimbnic in dišavnic. V korita lahko sadimo baziliko, origano, timijan, meliso, boreč kot tudi nizko sočnico ali ameriški slamnik in še bi lahko naštevali. 8 Skupaj stopimo po medoviti (pravi) poti Ena od medovitih rastlin je ameriški slamnik. Če imamo veliko prostora na vrtu se lahko odločimo za zasaditev medovitih dreves kot so lipa, divja češnja, navadna leska, kostanj in še mnogo drugih medovitih dreves. Na vrtovih se lahko odločimo tudi za posaditev grmov kot so vrtnice, ki nam s cvetenjem obogatijo naš vrt. Na vrtovih imamo še tudi možnosti posaditve medovitih začimb in dišavnic. Leska medoviti grm, ki nas jeseni razveseljuje s svojimi plodovi lešniki. Ko imamo na razpolago večjo kmetijsko površino njivo imamo prav tako številne možnosti izbire med medovitimi rastlinami. Na njive lahko posejemo sončnice, buče, ajdo, mak, oljno ogrščico, facelijo, deteljo, Te rastline ne bodo omogočale le pašo čebelam, ampak bodo koristne tudi širše. Npr. semena sončnic in buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Nato ajdo, ki jo sejemo poleti, v času cvetenja omogoča čebelam pašo ko dozori jo požanjemo in pridobimo moko. Tudi ostale medovite rastline niso uporabne le za čebele, ampak po končanem cvetenju, žetvi se ostali zeleni deli rastlin podorjejo in s tem obogatimo tla s humosom. S tem nahranimo milijone drobnih organizmov v tleh in izboljšamo zračnost in strukturo tal. Tako s tem ravnanjem zemljo obogatimo. Rastline, ki jih nato posejemo na to zemljo bodo bolj močne, zdrave in tudi odporne na stres, ki je v zadnjem času bolj pogost. To mislimo na neugodne vremenske pogoje in tudi posledično na bolezni in škodljivce. Polje sočnic, ki čebelam zagotavljajo medičino in cvetni prah. Na javnih površinah (parki, vrtovi, ) imamo tudi možnost, da izberemo avtohtone medovite rastline. Med njimi so to lipa, kostanj, javor kot tudi številne medovite trajnice in grmičevje. S tem pozitivni delom ne bomo omogočili le pašo čebelam, ampak bomo poskrbeli tudi za našo okolico. Ne le čebele, ampak tudi narava nam bo hvaležna, saj ji bomo vračali tisto kar potrebuje, da skupaj ohranimo naš prostor za prihodnje rodove. Tomaž Samec, Svetovalec za varno hrano pri JSSČ Čebelarska izobraževanja preko zime Izobraževanje je pomembno tudi pri čebelarjih in pozimi je čas za prodajo medu in za pridobivanje novih znanj v čebelarstvu. Pobudnica izobraževanj je Čebelarska zveza Slovenije in društva. Predavanja smo organizirali na lokalnem nivoju, večina predavanj za gorenjske čebelarje pa poteka v novem Čebelarsko razvojnem izobraževalnem centru v Lescah. Čebelarsko društvo Bled Gorje je januarja organiziralo predavanje na temo varoze, predavala je Mira Jenko Rogelj, o senzoričnih lastnostih medu je govorila Nataša Lilek, o apitehničnih ukrepih pa Vlado Avguštin. Za čebelarje so predavanja vir znanja in pogoj za pridobitev subvencij za čebelarsko opremo, ki jo čebelar potrebuje pri svojem delu. Naj medi! Lovro Legat, ČD Bled Gorje

V zimskem času na vrtu skorajda ni dela, zato nekaj pozornosti posvetimo lončnicam. Tako malo nege potrebujejo in tako veliko nam pomeni njihova prisotnost. Nekatere lončnice so naše dolgoletne spremljevalke. Pri izbiri sobnih rastlin je odločilnih kar nekaj dejavnikov. Prvi izmed njih je prostor, kamor bomo rastlino postavili. Izbiramo med rastlinami za sončna, polsenčna in senčna mesta. Rastline ne smemo izpostavljati prepihu. Nekatere lončnice potrebujejo veliko vlage, drugim je idealno krajše obdobje suše. Zopet druge morajo biti nekaj časa izpostavljene temperaturam okrog 16 stopinj Celzija, saj bodo s tem imele večji nastavek cvetov. Pozimi vsekakor rastline zalivamo manj, saj ne potrebujejo veliko vode, ker za večino rastlin poteka obdobje mirovanja, izjema so cvetoče rastline. Rastline z manjšimi listi, s slabše razvitimi koreninami, rastline v glinenih loncih potrebujejo manj vode. Rastline dognojujemo, vendar pazimo pri izbiri in pripravi gnojil. Gnojila za lončnice so v tekoči obliki, v obliki prahu, tablet, paličic in ampul. Izbiramo med gnojili za zelene in za cvetoče lončnice. Zavedati se moramo, da je Lončnice pozimi kar nekaj lončnic strupenih, zato jih ne izbiramo, če imamo doma majhne otroke. So pa nekatere med njimi pomembne kot čistilke zraka. Pred postavitvijo lončnice v ustrezen prostor se pozanimamo, ali rastlina sodi med dolgodnevnice ali kratkodnevnice. Kratkodnevnice bodo cvetele v prostoru, kjer bo dan krajši od osmih ur, torej tam, kjer dolgo v noč ne bo prižgana luč. Vsekakor moramo ljudje bivati v sožitju z rastlinami, saj si izmenjujemo pline, pomembne za dihanje. V kolikor imamo voljo, se lahko polotimo tudi razmnoževanja rastlin. Afriške vijolice razmnožujemo z listnimi potaknjenci, pisanolistne bršljane z grobanjem poganjkov, klorofitum s hčerinskimi pritlikami, mavrine in dracene z zračnim grebeničenjem, eševerije z deljenjem koreninske grude, večino rastlin s stebelnimi in vršnimi potaknjenci. Izredno lepe so rastline s pisanimi listi. Med cvetočimi rastlinami si dom popestrimo z bromelijavkami, flamingovci, spatifili, božičnimi in velikonočnimi kaktusi, kristusovimi trni, tilancijami, spatifili, ehmejami, številnimi orhidejami, kalanhojami, sobnimi azalejami, primulami, begonijami, med zelenimi lončnicami so edinstveni primerki fikusov, benjaminov, difenbahij, taščinih jezikov, krotonov, dracen, juk, tradeskancij, fitonij, mavrin, zamnij, bršljanov, številnih praproti, otroci pa običajno pozornost posvečajo muholovkam. Pri zalivanju se poslužujmo nasvetov na etiketah, običajno nam veliko pove prstni poizkus vlažnosti zemlje. V kolikor je zrak v prostoru suh, kar bodo rastline nakazale s sušenjem VRT, NARAVA listnega roba, na radiatorje namestimo posodice z vodo. Ne zalivajmo preobilno, saj se lahko pojavi gniloba koreninskega vratu, venenja, gnitja korenin, plesni. Pazimo na pojav škodljivcev, predvsem listnih uši, pršic, kaparjev, tripsov, volnatih uši. Zelenim lončnicam pozimi večkrat z vlažno krpico očistimo prah z listov. Veliko lončnic vzgajajo na Nizozemskem, kjer so vrtnarije specializirane za gojenje samo ene vrste rastline. Obisk vrtnarij je namenjen zgolj strokovnim obiskovalcem, za katere ob vhodu veljajo zelo stroga pravila glede razkuževanja, tako obutve in rok kot tudi oblačil. Vsak vrtnar ima svoje orodje, ki je nameščeno ob njegovi seriji proizvodnje rastlin. Pogoji, kjer rastline uspevajo, so idealni glede osvetlitve, vezane na razvojno fazo rastline, temperature, vlage pri kombiniranju dekorativnih materialov seveda poleg praznične dekoracije veliko pozornost namenijo kontrastnim, živim barvam. Popestrite letošnji dan žena z izbiro edinstvene sobne rastline, pri izbiri upoštevajte želje in izberite ustrezno barvo cveta. Nataša Kunstelj, BC Naklo Sajenje lip v sklopu pomladne čistilne akcije Vzporedno z letošnjo očiščevalno akcijo, ki bo predvidoma v začetku aprila, občina Gorje in Čebelarsko društvo Bled Gorje vabita ljubitelje narave in čebel na akcijo sajenja lip. Lipe bomo sadili na javnih površinah Gorij in vasi. S tem bomo polepšali bodočo podobo naših vasi in prispevali, da bodo naši vnuki dihali čistejši zrak. Obenem je lipa medovito drevo in s sajenjem bomo pomagali ohranjati najpomembnejše opraševalce rastlin čebele, brez katerih ne bi bilo hrane in življenja. Tudi sajenje drugih medovitih rastlin, rož na naših vrtovih, pomaga nadomestiti, zaradi intenzivnega kmetijstva, zgubljene in osiromašene cvetlične paše na naših travnikih. Lipa je Slovencem že od nekdaj veliko pomenila, je slovensko simbolno drevo in je imela častno mesto v vasi. Pod njo so se zbirali možje in odločali o pomembnih vaških zadevah. Ena takih je danes ohranjena v Prešernovi Vrbi. Lipe kot slovensko simbolno drevo smo sadili ob slovenski osamosvojitvi z željo, da bodo stoletja lepo rasle in uspevale v miru in svobodi. Lipov list smo uporabili kot naš simbol tudi pri promociji Slovenije. Najbolj znana lipa v Sloveniji raste pri kmetiji Najevnik pod Ludranskim vrhom blizu Črne na Koroškem. To je mogočna lipa z obsegom 10,8 metra. Pod to Najevsko lipo se vsako leto srečujejo slovenski politiki in pod njo naši literati berejo svoja dela. V naši bližini je zelo znana večstoletna, zaščitena Gogalova lipa v Zgornji Radovni. Pozornost vzbuja zaradi svoje mogočnosti ter debeline in smrekice, ki je pred več desetletji vzklila na njej. Vse zainteresirane, ki bi lipe posadili na svojih vrtovih, pozivamo, da svoj interes sporočite na občino Gorje osebno, na tel. 04/575 18 05 ali e-pošto martina.hribar-brus@gorje.si. Čebelarsko društvo Bled-Gorje in Občina Gorje 9

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE Ob slovenskem kulturnem prazniku 17. pohod spomina in prijateljstva Janeza Svetine Gledališki maraton in ostali dogodki Od 18. do 22. marca bo potekal že 22. Linhartov otroški gledališki maraton Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica. Večina predstav bo potekala v Linhartovi dvorani Radovljica, kjer si jih bodo ogledali tudi letošnji selektorji za gledališko dejavnost. S tremi otroškimi predstavami pa bomo gostovali tudi v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, v Gorjanskem domu in Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Organizator teh dveh dogodkov je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Radovljica, ki napoveduje 6. aprila v Festivalni dvorani Bled Območno srečanje otroških folklornih skupin občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica ob 11. uri in ob 18. uri Območno srečanje odraslih folklornih skupin omenjenih občin. Od 7. do 11. maja pa bo v Linhartovi dvorani potekal 22. Linhartov gledališki maraton za odrasle skupine prav tako občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica. Tatjana Kržišnik, vodja Območne izpostave JSKD Radovljica Ob slovenskem kulturnem prazniku je območno združenje ZVVS Zgornja Gorenjska povabilo vse dobromisleče na že 17. pohod spomina in prijateljstva Janeza Svetine. Udeleženci iz vse Slovenije, čez tristo jih je prišlo, so se na praznični dan, 8. februarja, zbrali v Radovljici, kjer so v Srednji gostinski in turistični šoli uredili prijavne formalnosti, po pozdravnih besedah pa ob osmi uri krenili na 13 km dolgo pot. Z veteranskim praporom in slovensko zastavo na čelu je kolona pohodnikov pod vodstvom Marjana Bohinca hitro prišla skozi Lesce na Bled. V Festivalni dvorani je bil krajši postanek za malico in čaj. Ob 10.30 so vsi skupaj odšli do Prešernovega spomenika, kjer je bila krajša proslava. Zbrane je pozdravila blejska svetnica Mihaela Pesrl, svojo praznično noto je dodala slavnostna govornica, poslanka evropskega parlamenta Tanja Fajon, ki je poudarila, da nas vse preveč stvari ločuje in razdvaja. Zato je še toliko bolj pomembno, da se srečujemo na takih prijetnih poteh, ki nas povezujejo in nam vračajo zaupanje. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji blejske Osnovne šole dr. Josipa Plemlja in Veteranski pevski zbor pod vodstvom Franca Podjeda. Po slovesnosti so pohodniki nadaljevali pot v Vrbo. Delegacija pohodnikov domačega združenja in OZ VVS Gornja Radgona je spotoma odnesla cvetje na grob Janeza Svetine, prve civilne žrtve vojne za Slovenijo, in na grob Marije Stare. Lepo je bilo videti kolono 330 zadovoljnih in ponosnih pohodnikov, z zastavo in prapori veteranskih združenj na čelu, ki je prihajala preko polja v Vrbo na osrednjo slovesnost. Ob spomeniku so se s cvetjem in postrojem praporov poklonili pesniku. Zaključek pohoda je bil v Srednji gostinski in turistični šoli, kjer so poskrbeli za izdatno malico. Pohodniki Ankaran Triglav so tam pripravili tudi priložnostno razstavo ob svojem dvajsetem pohodu, ki je bila deležna velikega zanimanja. Pohod je v čudovitem vremenu lepo uspel in prav vsi udeleženci so se poslavljali od organizatorjev z obljubo, da prihodnje leto spet pridejo. Ana Miler Brezplačno usposabljanje na EGSŠ Radovljica V okviru projekta MUNERA 3 bomo na Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica (Gorenjska c. 13, 4240 Radovljica) v sodobno opremljenih računalniških učilnicah v popoldanskem času organizirali brezplačno usposabljanje oblikovanja spletnih strani ter grafičnega oblikovanja. Udeleženci se bodo spoznali z naslednjimi vsebinami: izdelava in oblikovanje spletne strani odzivna spletna stran za telefone kontaktni obrazec izdelava in oblikovanje poslovne vizitke osnovni elementi programa Adobe Illustrator spoznavanje orodij za tekst osnove tipografije in reprodukcije spoznavanje formatov datotek priprava plakata za tisk Začetek: 4. marec 2019 Trajanje: 40 ur (10 srečanj) Termin: ponedeljek in sreda, od 17.00 do 20.00 Pogoja za prijavo: zaposlena oseba osnovno poznavanje računalniških sistemov Kontakt: Lidija Perše, koordinatorica projekta lidija. perse@egss.si Vljudno vabljeni! 10

Prekrasna pokljuška idila je v tednu od 11. do 15. februarja 2019 gostila otroke iz Vrtca Gorje, ki jeseni odhajajo v šolo. Pet dni so aktivno preživeli na smučarskem tečaju. Ponedeljkovo jutro je bilo polno pričakovanj in vznemirjenja. S popolno smučarsko opremo so otroci v vrtcu komaj čakali, da se odpravijo proti Pokljuki. Sprva negotovi koraki v smučarskih čevljih so bili iz dneva v dan bolj suvereni. Z odličnimi vaditelji športne agencije Sporty je bil vsak dan na snegu resničen užitek. Preko igre so otroci spoznavali osnove smučanja in se urili v smučarskih prvinah. Dobre volje ni manjkalo, rdeča lička in otroci z iskricami v očeh pa so nekaj najlepšega, kar Smučarski tečaj Vrtca Gorje lahko doživimo. Mali smučarji so se na snegu resnično izkazali in z navdušenjem vsak dan pripovedovali, kako jim gre, v čem so dobri, kako napredujejo. Petek je bil poseben dan, saj so jih prišli pogledat družinski člani in spust po beli strmini je bil še posebej težko pričakovan. Prav vsak otrok je bil deležen bučne podpore gledalcev ob progi, priteklo pa je tudi kar nekaj solzic sreče in ponosa tistih, ki smo gledali in spremljali naše mini športnike. Njihovo smučarsko znanje nas je resnično navdušilo in upamo, da ga bodo še v tej zimi lahko utrjevali. Ni zaključka brez medalj in tokrat jih je otrokom podelila podžupanja, gospa Danijela Mandeljc. Občini Gor- MLADI je se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo, ker vsako leto poskrbi, da se predšolski otroci lahko udeležijo kar treh tečajev, preden grejo v šolo tečaja drsanja, smučanja in plavanja in v celoti krije vse stroške. Zato res še enkrat hvala. Meta Šilc, Vrtec Gorje VPIS OTROK V VRTEC GORJE ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 Redni vpis otrok v vrtec (za vstop otrok s 1. 9. 2019) bo potekal od ponedeljka, 4. marca 2019, do petka, 8. marca 2019, v prostorih svetovalne delavke na Osnovni šoli Gorje. ponedeljek, 4. 3. 2019, od 8. do 15. ure, torek, 5. 3. 2019, od 8. do 15. ure, četrtek, 7. 3. 2019, od 8. do 17. ure, petek, 8. 3. 2019, od 8. do 12. ure. za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko: 04/572 94 77. VLJUDNO VABLJENI! Mednarodna nagrada za Anamarijo Poklukar Prvega februarja se je učenka 5. razreda Anamarija Poklukar udeležila slavnostne podelitve nagrad mednarodnega likovnega natečaja Sprehodi pod morjem, ki je potekal v Slovenskih Konjicah v okviru odmevnega istoimenskega mednarodnega filmskega in fotografskega festivala. Likovni izdelek Anamarije je bil izbran med 23 nagrajenimi izdelki od kar 1311 sodelujočih iz sedmih evropskih držav. Izdelek je nastal pri pouku neobveznega izbirnega predmeta umetnost, kjer učenci ustvarjajo in se preizkušajo v različnih tehnikah ter iščejo nove izrazne možnosti. Učenci so na temo podvodnega sveta ustvarjali motive v tehnikah akvarela, globokega tiska ali kombinaciji obeh tehnik. Nastala so čudovita dela, kar dokazuje tudi dosežek Anamarije Poklukar. Čestitke Anamariji in ostalim ustvarjalcem NUM! Primož Poklukar, prof. lik. um. DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU Vrtec Gorje vabi v četrtek, 7. marca 2019, na DAN ODPRTIH VRAT. V dopoldanskem času, od 9.30 do 11. ure, vas vabimo na OGLED DEJAV- NOSTI v prostorih vrtca in OŠ Gorje. IGRALNA URICA V VRTCU V popoldanskem času ob 16. uri pa vabimo otroke, ki še ne obiskujejo vrtca, in njihove starše, da se nam pridružijo na IGRALNI URICI v vrtcu. Otroci se bodo igrali, starši pa bodo med tem pridobili informacije o bivanju otrok v vrtcu. Veseli bomo vašega obiska! 11

MLADI 12 Medgeneracijsko sodelovanje v skupini Veverice V novembrskem članku preteklega leta ste se lahko seznanili s programom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zdravje v vrtcu, katerega glavna letošnja nit je medgeneracijsko sodelovanje. V skupini imamo deklico, katere mamica je po poklicu zobozdravnica. Obiskala nas je, ko smo se pogovarjali o telesu. Najprej je pokazala nekaj najpomembnejših inštrumentov, ki jih uporablja pri svojem delu. Pogovarjali smo se o luknjah in črvičkih, ki pridejo v zobe, če jemo preveč sladkarij oz. če ne umivamo zob. Najbolj so se razveselili, ko so izvedeli, da jim bo na nohtke narisala oz. napisala prvo začetnico njihovega imena podobno kot tisto, ko na zobke riše razne risbice, ko jim da plombo. Zanimiva jim je bila lučka, ki je svetila z modro barvo in je ob koncu zapiskala, kar je bil znak, da se je plombica posušila. Prikazala je tudi del postopka, ko ortodont vzame odtis zob pri tem ji je odlično asistirala njena hčerka. Obljubila je, da nam bo prihodnjič prinesla odtis. Otroci so se jemanju odtisa smejali, nad samim odtisom pa so bili presenečeni in ga z zanimanjem opazovali. Poleg vsega pa jim je N. mamica izdelala še medalje, na kateri je bil zob in so jih lahko odnesli domov. Obisk je bil sproščen, otroci navdušeni in kar nekaj kandidatov imamo, ki si želijo postati zobozdravniki/zobozdravnice, ko odrastejo. Obiskala nas je tudi mamica, ki je po poklicu socialna oskrbovalka. Otrokom je najprej razložila, kaj socialni oskrbovalec pomeni in kaj počne, ko pride h komu na obisk. Poudarili smo, da ne gre le za pomoč odraslim osebam, pač pa tudi ostalim skupinam ljudi, ki so bolni ali poškodovani in so doma. Ob tem, ko si je nataknila rokavice in nadela masko, so otroci ponovili, zakaj je pomembno, da nosi rokavice in zakaj ima na obrazu masko. Povedali so ji tudi za eksperiment, ki smo ga delali s poprom in se tako naučili, da moramo roke umivati z milom in toplo vodo, da bacili tako zbežijo in mi ne zbolimo. Ob vprašanju, če želijo, da komu povije nogo, da bodo videli, kako se to pravilno naredi, je seveda veliko otrok dvignilo roko. S pomočjo izštevanke smo izbrali deklico, ki je ob povijanju povedala, da je tudi ona svojemu atiju tako povila nogo, ko je prejšnje leto padel s strehe in se poškodoval. Z zanimanjem so si ogledali povijanje noge, predvsem pa so se razveselili merjenja tlaka in kisika v telesu, saj so pri tem lahko sodelovali prav vsi otroci. Čeprav nismo posebej razložili, čemu služi naprava za merjenje pritiska, so z zanimanjem opazovali, kako naprava kaže številke, in bili veseli, ko jih je oskrbovalka pohvalila, da imajo dober pritisk. Nasmejali so se, ko je rekla, da so zdravi kot ribice v vodi. Pred merjenjem kisika pa smo ponovili, da nam kisik dajejo drevesa, ki jih je največ v gozdu, zaradi česar tudi mi z veseljem hodimo v naš konec gozda. Prav vsi otroci so imeli nad 97 % nasičenosti. Ponovno pa nas je obiskala tudi medicinska sestra Tina, ki je tokrat predstavila značilnosti prebavil oz. želodca. Ponovili smo prednosti zdravega načina prehranjevanja ter naštevali sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko C-vitamina. Na zabaven način, s pomočjo rokavic, ki sta predstavljali želodec, je prikazala, da ko se preveč najemo, otežimo naš želodec in se ne počutimo dobro. Tako so ugotavljali, da je bila rokavica, ki je predstavljala prepoln želodec, težja od rokavice, ki je predstavljala zdrav, vesel, nasmejan želodec. Prva je namreč bila napolnjena z vodo in je bila zaradi tega težja. Otroci pa so ji z veseljem pokazali tudi naše zdravstvene izkaznice, ki smo jih izdelali iz narezanih kartonov. Vsak otrok si je izbral zlato, svetlečo nalepko, ki jo je nalepil na karton. Na drugi strani pa je zapisal svoje ime. Nekateri so napisali tudi svoj priimek, jaz pa sem potem dodala samo še rojstni datum. Tako je vsaka zdravstvena izkaznica resnično osebna, individualna. Zdravstvene izkaznice je sestra razporedila po mizi, pred ordinacijo je bila improvizirana čakalnica in je otroke poklicala noter. Tam so ji povedali, zaradi česa so prišli in nekateri so dobili tudi injekcijo. Z namenom gibanja v naravi smo obiskali tudi našo hišico škratka Gorjanka, v kateri smo prebrali pravljico Peter Zajec: Skrivališče na drevesu. Takrat nas je obiskala tudi mamica enega dečka, ki nam je ob priložnosti spoznavanja rentgenskih slik rok (ki smo jih izdelali s pomočjo tempera barve in vatiranih paličic za ušesa) pokazala sliko svoje roke po operaciji sindroma karpalnega kanala in takratno povito roko. Zelo vesela sem, da naše medgeneracijsko sodelovanje resnično diha s polnimi pljuči. Še posebej se je to izkazalo, ko smo k sodelovanju povabili vse starše in stare starše, ki so se nam pridružili na sprehodu do škratkove hišice. Odziv je bil izreden in od 17 prisotnih otrok so otroke obiskali starši in stari starši petnajstih otrok. Na sprehod smo se odpravili v tednu kulture in na dan, ki je bil v vrtcu namenjen bibarijam oz. izštevankam. Naša skupina se vsak mesec nauči eno izštevanko, ki je povezana z vremenom, zato smo se odločili, da jo predstavimo na našem srečanju. Poleg izštevank smo se vsi skupaj tudi dodobra razgibali. Skupaj pa smo se naučili novo izštevanko, za katero verjamem, da bo šla tudi vam v uho. Ti si sonce, jaz sem sneg, ko zasiješ, grem v breg. Jaz sem noč in ti si dan. Večeri se, pojdi stran! Otrokom smo zgled in skozi načelo medsebojnega sodelovanja oblikujemo povezanost med družino in vrtcem ter širše z okoljem, saj ob tem upoštevamo vse naravne in družbeno-kulturne posebnosti naših Gorij. Zato še enkrat vsem najlepša hvala za sodelovanje! Klavdija Iveljić, vzg. skupine Veverice

Na Srednji šoli Jesenice znanje in izkušnje doma že od leta 2015 pridno bogatimo tudi v tujini. V letošnjem šolskem letu poteka naš prvi samostojni projekt Erasmus+ sofinanciran s strani Evropske unije in naslovljen Z delovnimi izkušnjami v tujini do boljših zaposlitvenih možnosti. Izven meja naše države je svoja obzorja širilo skupaj kar 24 vestnih dijakov 3. in 4. letnika programskih usmeritev predšolska vzgoja, zdravstvena nega in strojni tehnik. Skupaj s spremljevalnimi učitelji so se sredi oktobra odpravili v zgodovinsko bogato pristaniško mesto Plymouth na jugozahodu Anglije. Dijaki so opravljali 3-tedensko praktično usposabljanje z delom v tamkajšnjih vrtcih, domovih za ostarele, avtomobilskih in drugih strojniško usmerjenih podjetjih. Na delovnih mestih so pridobili vpogled v drugačen način dela ter nova strokovna znanja. Kljub temu da je spoznavanje dijakov z njihovim strokovnim področjem v tujini glavni cilj takšne mobilnosti, izkušnja v tujini vedno prinese mnogo več kot to. Sprva malce plaho in presenečeno, a kaj kmalu navdušeno so dijaki sprejeli komunikacijo v angleščini, preizkušanje bolj in manj okusne angleške hrane, že pregovorno vljudnost in olikanost Angležev in še številne druge kulturne posebnosti bivanja pri angleških družinah. V prostem času je vsak dijak lahko našel svoj priljubljen kotiček v mestu, najsi bo to dobro založena knjigarna, fitnes center, park ali kavarna. V sodelovanju s Dijaki na praksi v Angliji partnersko organizacijo v Angliji so se dijaki družili tudi na večerih karaok, obiskali mesti Bristol in St Ives ter si ogledali eno večjih atrakcij regije Cornwall, imenovano Eden Project. Ob vrnitvi domov so bili občutki precej mešani, z domotožjem na eni in nepričakovano domačnostjo novega okolja na drugi strani. Tovrstna mobilnost za vsakega dijaka predstavlja svojevrstno izkušnjo pozitivnih ter tudi malo manj pozitivnih doživetij. Posledično dijaki pridobijo večjo samozavest, zaupanje vase in svoje sposobnosti ter postanejo iznajdljivejši in samostojnejši. Poleg MLADI znanja so prav to kvalitete, ki lahko v prihodnje mladim omogočijo boljše zaposlitvene možnosti v svojem poklicu. Kot šola si z naraščajočim številom izkušenj sodelovanja s tujino že širše upamo gledati tudi v prihodnost. Poleg ustaljene prakse zagotovo želimo podobno izkušnjo omogočiti tudi dijakom 3-letnega poklicnega programa mehatronik operater. Ines Rajgelj, koordinatorica projekta in učiteljica angleščine Vsebina članka je izključno odgovornost avtorice in ne odraža stališča ali mnenja Evropske komisije. foto Miro Zalokar 13

OBLETNICE 91 let gospe Jožice Knafelj Leto je hitro minilo in tu je bil 91. rojstni dan gospe Jožice Knafelj. Voščili smo ji predstavniki Rdečega križa in Občine Gorje, tudi s pesmijo! V preteklem letu se je dogajalo veliko, povedala je, da se je pravzaprav v tem letu še enkrat rodila. Morala je na operacijo žolča v bolnico na Jesenicah. Zdravnik se je pred posegom z njo pogovarjal o poteku operacije, bil je zaskrbljen glede možnih zapletov, tudi zaradi njenih let. Gospa Jožica mu pravi, da je toliko stara, da gre lahko med ptičke, če ne bo uspelo. Po operaciji je bil zdravnik ob postelji, ko se je prebudila in ji povedal, da jo je dobro prestala. Ona pa pravi hudomušno, da je še ptički nočejo.»lej jo, še tega ni pozabila,«je bil zadovoljen zdravnik. Pogovarjali smo se o spominih in o vsakdanjih stvareh, pa tudi o zdravju. Ugotavlja, da ji pravzaprav nič ne manjka, da potrebuje samo za sproti. Ob odhodu smo ji zaželeli kar največ zdravja in vedrine še naprej. 90 let gospoda Roberta Šimbere Sredi februarja smo obiskali gospoda Roberta Šimbero, ki je praznoval 90. rojstni dan. Voščili smo mu predstavniki Občine Gorje in Rdečega križa Gorje. Zelo nas je bil vesel! Na Jesenice je kot sedemnajstletni štipendist za črno metalurgijo prišel iz okolice Jajca iz Bosne. Po sedmih letih na Jesenicah je spoznal bodočo ženo Danico. Poročena sta že 67 let. Njegov oče je prišel v Bosno s Češke, mama pa iz Avstrije. V družini je bilo sedem otrok, on je bil najmlajši. Oče jim je umrl, preden je bil Robert rojen. V osnovni šoli so se učili latinico in cirilico. Veliko bere in ima zelo veliko knjig: leksikone, slovarje, zgodovinske, tehnične, medicinske knjige, pa romane, predvsem ga zanima klasika. Postregel nam je s svežo pečeno pito, ki jo je gospod Robert sam spekel. Nadev je bil iz skute in špinače. Bila je zelo okusna. Odkar je starejši, ima več časa in je peka pite njegovo delo, za sladico pa je postregel prekmursko gibanico in baklavo. Slišali smo veliko zanimivih zgodb iz njunega življenja. Žena Danica je iz Kurje vasi na Jesenicah. V Bosni je živela 37 let, do razpada Jugoslavije. Sinova Ivan in Darko sta bila rojena v Sloveniji, potem pa so bili nekaj časa vsi v Banja Luki. Sinova sta se vrnila na Jesenice leto prej, potem pa še starša. Sedaj imajo hišo na Poljanah. V pritličju hiše je sin Darko z družino. Njegova hči Katarina ima downov sindrom. Prišla nas je trikrat pogledat, če kaj rabimo. Katarina dela v VDC- -ju na Jesenicah. Začela je trenirati judo. Je članica državne reprezentance oseb s posebnimi potrebami. Na olimpijadi v Los Angelesu je osvojila srebrno olimpijsko medaljo. Medaljo je osvojila tudi v Rimu. Pokazala nam je zlato medaljo, ki jo je že letos osvojila na tekmovanju v Ljubljani. Dedek Robert ima bogato življenjsko pot. Lani je obiskal grobove svojih starih staršev na Češkem in v Avstriji. Letos poleti imajo v načrtu družinsko poletno potepanje po»dedkovih poteh«. Odpeljali se bodo s kombijem in prevozili približno 2.500 km. Popoldne je v prijetnem vzdušju kar prehitro minilo. Ob odhodu smo mu zaželeli še veliko zdravja in dobre volje. 90 let gospe Vere Smolej V začetku februarja je svoj 90. rojstni dan praznovala gospa Vera Smolej, Zakamnekova Vera s Spodnjih Laz. Voščili smo ji predstavniki občine in Rdečega križa Gorje in ji zaželeli predvsem veliko zdravja. Bila nas je zelo vesela. Nazdravili smo in zapeli Kol'kor kapljic, tol'ko let. Doma je bila v Straži pri Cerknem, blizu bolnice Franje, kjer je tak breg, da je»še kuharca h šporhet' prvezana«. Življenje je bilo težko. Doma je bilo osem otrok, oče je bil zidar, mama je skrbela za družino. Tam ni bilo dela. Ko je bila stara 24 let, so iskali ljudi za delo v tovarni na Jesenicah in je šla. Stanovala je pri bratu na Jesenicah, kjer je spoznala Jaka, bodočega moža, in prišla je na Laze. Rodila sta se jima sin Branko in hčerka Draga, ima vnuka in dve vnukinji. Kasneje je delala na LIP-u. Zase poskrbi še sama. Malo je na Lazah, včasih pa gre za nekaj časa na Jesenice, ob lepem vremenu se rada sprehodi. Prijetno smo poklepetali in se pogovarjali predvsem o vsakdanjih stvareh. Marija Jakopič, Rdeči križ Gorje 14

Ne zgodi se prav pogosto, da te nekdo pokliče v službo in ti ponudi Ameriko. No, meni se je. Ne vem, kako se imenuje zvezda, pod katero sem bil rojen, ampak nedvomno je bila tista prava, srečna. In tisti nekdo, ki me je klical, je bil učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Gorje Nenad Pilipovič. Seveda sem vedel, da gre za projekt Mednarodnih zimskih otroških iger v Lake Placidu, saj sta bili obe punci iz mojega gnezda na seznamu potnikov in pričakovanje te avanture je bila tematika pogovorov zajetnega števila preteklih nedeljskih kosil. Nisem pa vedel, da se je odprl prost sedež na letalu, ki ga bom očitno nad Atlantikom grel prav jaz. Hudiča! Kaj pa služba? A dopust bo? Seveda so mi v šoli, kjer delam, vnaprej opravičili izostanek, ker imam dobre ocene. Hehe. Gorjanska Amerika ŠPORT V tem»cajtengu«ste že dosti brali o našem trudu okoli tega, da bodo naslednje generacije lahko dihale svež zrak in v IKEI kupovale nove kredence za nobel apartmaje, ki v Gorjah rastejo kot gobe po dežju. Govorim seveda o sajenju mladih dreves po Pokljuki in okolici za GG Bled in Šobrlov'ga Toneja. Kar nekaj vikendov smo starši in ekipa vihteli železnino in bojda zelo kakovostno zakoreninili pravi gozd smrečic, bukvic in javorčkov. Ja, hvala zgoraj omenjenima za sodelovanje. S še nekaj dodatnimi opravki smo že vnaprej pokrili večino stroškov projekta in vse bolj je kazalo, da ne bomo potovali kot jugoslovanski turisti, temveč bomo v denarnicah imeli celo nekaj»bakšiša«za nove»leviske«. Okej, gremo! Trije kombiji, dvajset ljudi, dvajset kufrov. Moj kufer pa sploh ni bil kufer. V bistvu je bil dvometrski žakelj z desetimi pari laufarc, pegleznom, glidrom in klistrom. Porkaduš, a bo tole šlo normalno na avion? Če tvoj kos prtljage ni v pikolovsko določenih gabaritih, je ceneje na letalo vzeti na primer taščo s slovensko košarico. Kdo bi razumel te aero-prevoznike... Ker smo imeli dve vreči smuči, je bil nesrečnik z moji podobno kramo še Miha Vindišar. Naš trener. Najprej smo imeli namen v pogajalsko vojno za šverc nestandardne prtljage poslati drugi steber naše odprave, Majo Prešeren Kristan. Izkušeno popotnico z zelo dobrimi pogajalskimi prijemi. Taktiko smo bliskovito spremenili, ko smo ugotovili, da je naša ovira do zastonjske obravnave naših mega vreč ženska. Taka kerlca, kot sva midva z Mihom, bova pa menda eno Heidi že dala v red. Simpatični dekliček za pultom avstrijske zračne flote je res vse požegnal in brez dodatnih stroškov spravil na letalo. Taktika? Delovala sva nebogljeno in proseče, ker gorjanski šarm po svetu ni prav dobro razumljen. Trikrat hura za Štrudl Airlines! Spet smo prišparali. Šparajo pa tudi oni s prostorom v ekonomskem Miha in Blanka, velika pozitivca Kip svobode razredu. Ne samo moj kufer, tudi jaz sem»oversize«. Govorim o svoji višini, da ne bo pomote. Plastika na zadnjem delu sedežev mora biti res kakovostna, saj bi se po osmih urah tiščanja kolen v stol pred mano morale narediti vdolbine, prisežem. Dolg je let čez lužo preko Dunaja. Letališče JFK v New Yorku. Nekaj birokracije, rentgeni, cariniki, policaji, varnostniki... Ja, varnost je v ZDA na prvem mestu. Tam je to najbolj cenjena dobrina. Varnosti imajo v bistvu toliko, da jo celo izvažajo po svetu. Amerika vam v državo dostavi»varnost«, obenem pa vam brezplačno odpeljejo tudi tisto»ničvredno«, črno, smrdljivo podtalnico, če jo pač imate. No, če pride ameriška varnost, jo nedvomno imate. Gremo nazaj k našemu projektu. Kako naenkrat spravite dvajset ljudi s kovčki velikosti ljubljanske garsonjere na nabito poln metro? Pravi odgovor je samo eden. Nenad zavpije:»ruši!«in mi brez milosti napademo vagon, da se ne bi vrata zaprla, preden smo vsi vkrcani. Če bi kakšen otrok sam ostal na podzemni postaji, bi se količina sivih las na moji glavi najverjetneje potrojila. Hvalabogu se je taktika zelo dobro obnesla in samo temu se je zahvaliti, da še danes na meni najdete kakšen temen las. Ja, če si odgovoren za enajst otrok v desetmilijonskem mestu, turizem dobi povsem nove dimenzije. Skratka. Štirje dnevi v velemestu. Spomenik na mestu, kjer sta bila zrušena dvojčka, Wall Street, Kip svobode, otok Ellis, Times Square, Grand Central Terminal, Rockefellerjev nebotičnik, Trumpov nebotičnik, Madison Square Garden, Centralni park, zgradba Dakota (atentat na Lennona) in seveda nakupovalni centri. Aja, se spomnite, ko sem napisal, da mi izlet treh petin moje družine v Ameriko ne bo povsem opustošil tekočega računa? Res ga ni, ampak če v New Yorku nameravate opraviti eno malo večjo»fasngo«, se to lahko zgodi zelo hitro. A nekaj športnih malenkosti smo vseeno nabavili. Saj veste, adidaske iz Amerike so gotovo boljše kot tiste iz naše štacune, pa čeprav so oboje iz iste fabrike na Kitajskem, a ne. In veste, kaj? Svet je majhen. V hostel nas je prišla obiskat in pozdravit prava pravcata Gorjanka. Anita Jan že kar nekaj let živi v New Yorku in imeli smo prav zanimiv pogovor o njenem življenju v velemestu in naši misiji Lake Placid. Anita, hvala za obisk in oprosti, če smo izgledali utrujeni zaradi časovne razlike. Z jet-lagom sem se srečal prvič. Popolnoma porušen življenjski ritem. Popoldne sem bil neverjetno zaspan, ponoči pa sem buljil v strop in se trudil biti tiho kot miš, da ne bi zbudil ostalih. Zjutraj se je izkazalo, da smo vsi buljili v strop in se trudili ne zbuditi ostalih. Hecno. 15

ŠPORT Ekipa na tekmovališču Dobro. Sedaj pa tisto, zaradi česar smo sploh prepotovali na tisoče kilometrov. Tek na smučeh, biatlon in umetnostno drsanje v Lake Placidu! V Ameriki je vse XXL. To pomeni tudi to, da lahko z izpitom za avto voziš kombi s petnajstimi sedeži. Praktično. V Newarku smo najeli dva kombija in jo mahnili v petsto kilometrov oddaljeni Lake Placid. Starejšim bo poznan pojem Woodstock 1969. Tudi na tem prizorišču smo se ustavili. Kar težko je bilo verjeti, da se je na tej odročni lokaciji zbralo toliko ljudi, lačnih poslušati legendarne glasbenike. Če bi bil petdeset let nazaj tam takšen snežni metež, kot je bil za časa našega obiska, bi Joe Cocker, Joan Baez in ostala druščina greli svoje glasilke v bližnji oštariji, publika v tistih cajtih pa je bila tako ali tako znana po tem, da so se na veliko greli kar med seboj. Tako sem vsaj nekje prebral. Jaz sem se (žal) rodil prepozno. Naposled le zagledamo tablo»welcome to Lake Placid«. Skakalnice, zunanje drsališče za hitrostno drsanje, par dvoran za hokej oziroma umetnostno drsanje, nekaj hotelov, nekaj trgovinic ter jezero. Halo? Tole pa ni nič kaj ameriško XXL. To je vasica z 2500 prebivalci. ev nas je več. Kdo bi si mislil Je pa ta vasica butična. Vse nobel in ja, drago. Žal nam je bilo, da nismo več nabavljali v New Yorku. Kaj češ, lepota se tudi v Ameriki ceni. Lepo je pa resnično bilo. Na novo zapadli sneg, 15 stopinj pod ničlo, zimska idila, da se reče. Iz hotelske sobe smo do jezera imeli natanko deset korakov. Seveda je bilo zamrznjeno in vsako jutro se je našel nekdo, ki je splužil čudovito drsalno progo okoli jezera, obvezno pa so očistili tudi del ledu za igranje hokeja. Status in nivo hokeja na ameriško-kanadski meji pa poznamo. Lake Placid ima v zgodovini ameriškega hokeja prav posebno mesto. Nekoliko starejši se zagotovo spomnite, no, če vaša»sim-kartica«še ni popolnoma zafilana, tako imenovanega»čudeža na ledu«. V tej mali vasici so bile leta 1980 zimske olimpijske igre in prav tu je ameriška hokejska reprezentanca premagala reprezentanco takratne Sovjetske zveze, ki je tedaj veljala za absolutnega favorita in tudi osvojila olimpijsko zlato. Zadnje. Na ta dogodek so domačini tako ponosni, da imaš kot turist včasih občutek, da se je takrat čas tu ustavil. Tista davna zmaga pravzaprav še danes plete rdečo nit kraja in zagrizeni privrženci ameriškega hokeja jo nedvomno večkrat»mokro«sanjajo. Če se malce pošalim, danes pa lahko ZDA v hokeju na ledu premaga že vsaka Slovenija. Bravo, risi! Upam, da sem vam vsaj malo orisal utrip Lake Placida. Pa da se vrnemo k scefrani rdeči niti tele moje pisarije. Tekmovanja? Uspehi? Rezultati? Ne! Zanalašč ne! O tem je bilo že dosti napisanega in povedanega. Ne razumite tega narobe. Zelo sem vesel in ponosen na vse tekmovalce. Vsi do zadnjega so dali vse od sebe in tekmovali so v pravem olimpijskem duhu. To je zame dovolj. Ta tekmovanja, ki v teh mladih letih vodijo gorjanske šolarje po celem svetu, jim ši- Ekipa z županom Lake Placid-a in nekdanjim biatloncem Timom 16

rijo obzorja, morajo biti le nagrada in motiv za trud in čas, ki ga vlagajo v vrhunski šport doma, v Gorjah. Ta tekmovanja morajo šolarje povezovati. Povezovati morajo tudi učitelje, starše in vse ostale, ki se znajo veseliti za druge. To sem otrokom večkrat položil v ušesa. To polagam na srce tudi vam, ki tole berete. Tiste tri stvari zgoraj, o katerih danes zanalašč ne bom pisal, pridejo same od sebe, ko smo zanje pripravljeni in dovolj zreli. Zato danes pišem o potovanju, ne tekmovanju. Okej? Gremo dalje? Ah, k vragu! Vseeno bom rekel! Osvojili smo 13 kolajn in hudičevo fajn se nam zdi! Tudi, če nismo bili na Pop TV. Evo! Pa sem dal iz sebe! Ha! Od več ljudi sem bil tudi malo okrcan, zakaj so bili Štajerci z eno medaljo na televiziji, mi pa s 13-imi ne. Pa me to preveč ne gane. Enako me ne gane tudi, da te, ko greš v trgovino po»kišto pira«za praznovanje in sprejem ekipe iz Amerike, nekdo, ki ŠPORT ima očitno preveč časa, napase, češ, da je za športno društvo nakup piva povsem neprimeren. Pač neko mnenje, ki zame nima večje teže od sapice iz»tazadnje«. Hja, pa smo že pri sprejemu! Takega se pa ne bi sramovala niti Ilka Štuhec z zlato medaljo svetovnega prvenstva. Seveda je imel prste pri sprejemu vmes zopet naš župan, ki mu za dogodke take vrste nikoli ni težko narediti»ekstra miljo«, kot bi rekli Američani. Pri LIP-u nas je čakalo gasilsko spremstvo, na igrišču pri šoli pa cel žur. Ansambel Aufbiks, ki je igral na koncertu Zvezde na snegu, nam je s potrpežljivo množico ljudi naredil pravo veselico. Neprecenljivo! Še dobro, da smo kišto nabavili, hehe. Pika na i pa je bil zaključek projekta nekaj dni kasneje v piceriji Betlehem. Miha, Blanka, hvala! Gregor Repe, ŠD Gorje Novičke iz tekaško-biatlonske sekcije Športnega društva Gorje Poleg vseh uspehov, ki jih na svetovnem prvenstvu v Seefeldu žanjejo slovenski tekači na smučeh in v svetovnem pokalu naša Eva Urevc, se lahko pohvalimo z odličnimi rezultati tudi v naši sekciji. V biatlonu prva mesta osvaja Nika Vindišar, tudi mlajša Klara vsak teden prinese kakšno medaljo. Odrezali sta se tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Osrbliju na Slovaškem. Naši člani so v teku na smučeh tekmovali na kontinentalnem pokalu v Planici, pa na EYOF-u v Sarajevu. Eva nas, kot rečeno, razveseljuje na šprintih svetovnega pokala. Na domačem terenu pa so nedavno mlajši mladinci postali državni prvaki! V Medvodah, na Bonovcu, je potekalo državno prvenstvo v klasični tehniki v štafetah za mlajše kategorije. Aljaž Korošec, Jure Šoklič in Ožbe Mulej so vsem pokazali, da i sodimo na vrh! Tudi dekleta niso ostala dolžna. Tjaša Skubin, Zala Repe in Mina Repe so zasedle 3. mesto med mlajšimi mladinkami. Skoraj ne mine vikend brez tekme ali dveh. Pa naj bo to biatlon ali pa tek na smučeh v klasični ali prosti tehniki, šprint ali razdalja. Radi treniramo in s srcem tekmujemo. Trenerji Miha, Neva in Domen nas spodbujajo in spremljajo, hkrati pa pridno mažejo smuči pred vsako tekmo, takrat se jim pridružita še Grega in Tomaž. Naši največji navijači pa so naši starši. Hvala vsem, ki stojite za nami in navijate za nas! Mateja Erman Repe, ŠD Gorje foto Miro Zalokar 17

OGLASI kamnoseštvo VURNIK spomeniki, klesanje napisov okenske police, stopnice kuhinjski in kopalniški pulti POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak d.o.o. Hraše 19, Lesce Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica GSM: 041 423 161 TEL: 04 53 15 227 www.kamnosestvo-vurnik.si prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom velika izbira krst in žar ureditev vseh potrebnih dokumentov organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bled, Gorje, Radovljica in Bohinj. DEŽURNA SLUŽBA: 04 53 33 412 041 655 987 040 887 112 Sprejemamo naročila za sveče in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžiranje daril. 18

OGLASI NOVA ČAS ZA Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,8-7,085 l/100km in 131-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0245 g/km, trdi delci: 0,00035-0,00065 g/km, število delcev: 1,77-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. ZMOGLJIVOST NA VSAKI PODLAGI. Ste zaključili konferenčni klic? Čas je, da osvobodite otroka v sebi in se prepustite igri! Uživajte v vsakem trenutku: zmogljiva in učinkovita BOOSTERJET motorja pričarata neskončno zabavo za volanom. In edinstveni štirikolesni pogon ALLGRIP poskrbi za optimalen oprijem v vsaki situaciji. To je vaš trenutek. ABC Dealership Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com ALPSKA CESTA 43, LESCE PRODAJA T: 04 53 53 805 www.avtomony.si KUPON FFEBRUAR 2019 KUPON FEBRUAR 2019 KUPON FEBRUAR 2019 KUPON FEBRUAR 2019 10 % 4260 NA IZBRANI ARTIKEL Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, Bled, tel.št. 04/57-80-121 Kupon velja v marcu 2019 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo in veljajo tudi za izdelke v akciji 10 % Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 NA IZBRANI ARTIKEL Kupon velja v marcu 2019 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo in veljajo tudi za izdelke v akciji 10 % Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 NA IZBRANI ARTIKEL Kupon velja v marcu 2019 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo in veljajo tudi za izdelke v akciji 10 % Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 NA IZBRANI ARTIKEL Kupon velja vmarcu 2019 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo in veljajo tudi za izdelke v akciji GOZD BLED kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. Za žago 1 A, 4260 Bled (pred železniško postajo) tel: 04 575 05 19 trgovina @gozd-bled.si Odprto vsak dan 7-19, sobote 7-13 BLEJSKI SIR PO UGODNI CENI DARILNI BONI DOMAČE DOBROTE VSE ZA GOSPODINJSTVO (posoda, prti, kozarci,...) (pletene košare) TROBENTICE SEMENSKI KROMPIR VOLNA IN VOLNENI IZDELKI ORODJE ZA VRT (vrtne škarje, žage, lopate,...) HRANA IN OPREMA ZA MALE ŽIVALI ŽELEZNINA (vijaki, žičniki, svedri) ORODJE ZA SLIKOPLESKARJE (barve, laki, silikoni,...) (suhomesnati izdelki, mlečni izdelki, jabolka, jabolčni krhlji, krompir, česen, piškoti, rezanci, testenine, sokovi, čaji, med, likerji, vložena zelenjava, olje, kis, moka, ješprenj, kaša,...) ČEBULČEK SEMENA ZELENJAVE, CVETLIC SONČNICE ZA PTICE KRMILA VRHUNSKI AVSTRIJSKI PELETI A1 KVALITETE GOZDARSKA OPREMA 19

PRIREDITVE PUSTOVANJE ZA OTROKE v organizaciji Kulturnega društva Gorje (pevski zbor VIVO) v soboto, 2. marca ob 15. uri na igrišču ob Gorjanskem domu KOLEDAR PRIREDITEV TRADICIONALNI POHOD ČEZ LAZE ob dnevu žena v petek, 8. marca ob 16. uri zbor pred prostori društva DU Spodnje Gorje PUSTOVANJE ZA ODRASLE v organizaciji Kulturnega društva Gorje (pevski zbor VIVO) v soboto, 2. marca ob 20. uri v Gorjanskem domu OBČNI ZBOR Gobarskega društva Gorje v nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Gorjanskem domu Pustna prireditev»obujanje starega običaja PLO- HA«v torek, 5. marca ob 14. uri na vaškem trgu Zgornje Gorje MERJENJE DEJAVNIKOV TVEGANJA (holesterol, sladkor) - v sredo, 6. marca ob 8.30 v prostorih Društva upokojencev Spodnje Gorje - v četrtek, 14. marca ob 8.30 v sejni sobi občine ZBORI OBČANOV za oblikovanje predlogov za člane vaških odborov v mandatu 2019-2022 v četrtek, 7. marca v sejni sobi občine - ob 17.00 za naselji Spodnje Gorje in Podhom - ob 17.30 za naselje Zgornje Gorje - ob 18.00 za naselja Krnica, Spodnje in Zgornje Laze, Radovna, Perniki - ob 18.30 za naselja Mevkuž, Višelnica, Grabče, Poljšica pri Gorjah OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA GORJE v petek, 8. marca ob 18. uri v Osnovni šoli Gorje OBČNI ZBOR KO ZVEZE BORCEV ZA VRED- NOTE NOB Gorje v ponedeljek, 11. marca ob 16. uri v prostorih Društva upokojencev Spodnje Gorje KONCERT UČENK IN UČENCEV PETJA, KLA- VIRJA, KITARE IN HARMONIKE GLASBENE ŠOLE MUZIČARNA pod mentorstvom Klemena Torkarja, Jerneja Gašperlina in Nejca Ušlakarja v sredo, 13. marca ob 19. uri v Gorjanskem domu OBČNI ZBOR AGRARNE SKUPNOSTI Spodnje Gorje Zgornje Laze - Podhom v četrtek, 14. marca ob 19. uri v Gorjanskem domu PROGRAM ZA OTROKE v organizaciji Knjižnice A. T. Linharta Radovljica v torek, 19. marca ob 17. uri v Gorjanskem domu OBČNI ZBOR AGRARNE SKUPNOSTI KRANJSKA DOLINA v petek, 22. marca ob 19. uri v Gorjanskem domu Pomladna prireditev»ta ROŽA JE ZATE«v četrtek, 28. marca ob 18. uri v telovadnici OŠ Gorje Program učencev OŠ Gorje Kulturno društvo Gorje vabi na najbolj noro pustovanje za otroke in odrasle. Kje? Pred in v Gorjanskem domu. Kdaj? V soboto, 2. marca, ob 15.00 za otroke in ob 20.00 za odrasle. Otroško pustno rajanje: klovni, animacija, ustvarjalne delavnice, poslikava obraza, živa glasba, ples, bruhalka ognja in še in še Odrasli, vabljeni na nepozaben ples z Duom Benk v Gorjanski dom. Za vas smo pripravili bogate nagrade za najbolj izvirne maske. Že veš, kaj boš za pusta? Boš šema kar sam ali boste skupinska maska? Brez skrbi, imaš še čas. Ampak ne pozabi, 2. marca pa le pridi na pustovanje! Vabljeni! Kulturno društvo Gorje 20