KAKO SE PRI VAŠI HIŠI REČE?

KAKO SE PRI VAŠI HIŠI REČE? imena v vaseh Bačne, Brebovnica, Bukov Vrh, Dobje, Dolge Njive, Goli Vrh, Hotovlja, Kremenik, Lučine, Poljane, Predmost, Prelesje, Smoldno, Srednja vas - Poljane, Vinharje, Zadobje in Žabja vas v občini Gorenja vas - Poljane 1

KAKO SE PRI VAŠI HIŠI REČE? imena v vaseh Bačne, Brebovnica, Bukov Vrh, Dobje, Dolge Njive, Goli Vrh, Hotovlja, Kremenik, Lučine, Poljane, Predmost, Prelesje, Smoldno, Srednja vas - Poljane, Vinharje, Zadobje in Žabja vas v občini Gorenja vas - Poljane 2 Poljane iz obdobja 1928 1947 (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, Vekoslav Kramarič)

KAKO SE PRI VAŠI HIŠI REČE? imena v vaseh Bačne, Brebovnica, Bukov Vrh, Dobje, Dolge Njive, Goli Vrh s Suhim dolom, Hotovlja, Kremenik, Lučine, Poljane, Predmost, Prelesje, Smoldno, Srednja vas - Poljane, Vinharje, Zadobje in Žabja vas v občini Gorenja vas - Poljane UVOD imena so del nesnovne kulturne dediščine slovenskega podeželja. Izoblikovala so se na podlagi značilnosti določenega območja, prebivalcev in njihovih dejavnosti z namenom lažjega ločevanja ljudi med seboj. Domača imena so se na domačijah obdržala kljub menjavi lastnikov hiš in njihovih priimkov, ponekod pa z opuščanjem kmetovanja in podiranjem starih poslopij izginjajo iz vsakdanjega govora. Vsa imena določenega območja pogosto poznajo in uporabljajo le še starejši. Zbrala in uredila: Slikovno gradivo: Oblikovanje: Tisk: Naklada: Kristina Miklavčič (Razvojna agencija Sora) in Klemen Klinar (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske) Izidor Jesenko, Slovenski etnografski muzej, Gorenjski muzej, Loški muzej Škofja Loka, Tone Košir, Razvojna agencija Sora, Slavko Kržišnik, Franc Tavčar, Silvo Marolt, Janez Dolinar, Rok Grošelj, Andrej Tušek, Irena Potočnik, Vinko Košir, Milan Debenec, Katarina Maček (osebni arhivi krajanov) Simon Pavlič, Standart d.o.o. Tiskarna Fara d.o.o 500 izvodov Da bi preprečili njihovo izginotje in da bi razširili njihovo uporabo, je bil v okviru projekta imena obraz dediščine naših krajev ob sofinanciranju Občine Gorenja vas - Poljane opravljen podroben pregled nekdanjih in današnjih hišnih imen v vaseh Brebovnica, Bukov Vrh, Dobje, Dolge Njive, Goli Vrh s Suhim dolom, Hotovlja, Kremenik, Lučine, Poljane, Predmost, Prelesje, Smoldno, Srednja vas - Poljane, Vinharje, Zadobje in Žabja vas župnij v Poljanah in v Lučinah ter vasi Bačne župnije Trata Gorenja vas. Podatki za sezname hišnih imen, ki so objavljeni v tej knjižici, so bili pridobljeni s pregledom zgodovinskih - franciscejskih katastrov in župnijskih knjig, zelo pomembno vlogo pa so pri zbiranju odigrali starejši domačini, s katerimi smo opravili razgovore, in drugi krajani, s katerimi smo se sestali na zanimivih srečanjih. V knjižici so zbrana stara imena, ki jih domačini za navedene lokacije še poznajo, čeprav se imena v nekaterih primerih ne uporabljajo več. Poleg tega v spodnjem delu tabel navajamo še imena, ki so evidentirana v zgodovinskih virih, vendar so se očitno že izgubila, ker med ljudmi niso več poznana. Gorenja vas, februar 2019 5

Pomen in izvor hišnih imen Zgodovinski zapisi S hišnimi imeni se ohranja domače narečje in njegove krajevne govorne posebnosti. imena večkrat sporočajo tudi zgodovinske posebnosti kraja ali domačij, z njimi se ohranja identiteta določenega območja in pripadnost ljudi domačemu kraju in domačiji. Izvor hišnih imen je raznolik in marsikdaj ni več poznan. Najpogosteje imena izvirajo iz: ledinskih imen ali lokacije domačije (npr. Na Kuclju domačija stoji na hribu, V Pasji grapi hišno ime po ledinskem imenu območja, kjer so pokopavali pse, Pod Skalo lokacija hiše, umeščene v skalnat predel, Na Razpotju lokacija hiše, kjer se križa več poti, Pri Kovkarju po bližnjem griču z ledinskim imenom Kovk, Na Križu po križu, ki je stal zraven hiše, Pri Kamničarju po ledinskem imenu Komnice, ker je svet tam kamnit), osebnih imen (npr. Pri Blažu po imenu Blaž, Pri Vrbanaču po imenu Urban, Pri Povletu po imenu Pavle, Pri Frjanu po imenu Florijan, Pri Matevžku po imenu Matevž, Pri Špelaku po imenu Špela, Pri Pepi po imenu Pepa, Pri Mihaču po imenu Miha, Pri Blažurju po imenu Blaž, Pri Lovrečku po imenu Lovrenc, Pri Grogovcu po imenu Gregor, v narečju Groga), priimkov (npr. Pri Klobovsu po priimku Kloboves, Pri Rešku po priimku Rešek, Pri Frtunu po priimku Fortuna, Pri Kosu po priimku Kos, Pri Jesenku po priimku Jesenko, Pri Cornu po priimku Zorn (beri Corn), Pri Trčku po priimku Trček), vzdevkov, ki so nastali na podlagi statusa, telesnih posebnosti ali duševnih lastnosti nosilca, iz imen živali, rastlin, značilnih jedi, predmetov (npr. Pri Štajfu po gospodarju, ki je bil tog, neprilagodljiv, po domače štajf, Na Šlapovšu po gospodarju, ki naj bi nosil ponošene čevlje, šlape, v katerih je bila hoja šlapasta, Pri Jambrovcu po enem od gospodarjev, ki je rad potarnal, pojamral nad slabimi časi in svojo usodo, Pri Orlu, Pri Ovničku po živalih orlu in ovnu, Na Jejdovšu po poljih ajde v okolici hiše), poimenovanj za poklice, dejavnosti ali statuse (npr. Pri Mesarju po dejavnosti mesarstva, Pri Apnarju po dejavnosti kuhanja apna, Pri Bognarju po dejavnosti kolarja (po domače bognarja), Pri Šnajcu po dejavnosti krojača, žnidarja (nemško Schneider), Pri Strojarju po dejavnosti strojenja živalskih kož, Pri Tišlarju po dejavnosti lesarstva (po domače tišlarije), Pri Kovaču po dejavnosti kovača, Pri Kopišarju po dejavnosti kuhanja oglja, Pri Babci žena lastnika je bila porodna babica). Zapisi hišnih imen v zgodovinskih virih nam potrjujejo, da je hišno ime v času nastanka tega vira že obstajalo. Z njimi si včasih lahko pomagamo tudi pri ugotavljanju izvora hišnega imena. Zapisi iz zgodovinskih katastrov so za vsa obravnavana naselja pridobljeni iz Franciscejskega katastra za Kranjsko, natančneje iz Abecednih seznamov lastnikov zemljišč za katastrske občine Dobje, Kovski Vrh, Dolenje Brdo, Lučine, Visoko in Dolenja Dobrava iz leta. Navedeni hrani Arhiv Republike Slovenije. Tudi v statusu animarum oz. knjigi župljanov so imena vodena kot posebna kategorija. V tabelah so za vasi Vinharje, Smoldno, Kremenik, Srednja vas, Žabja vas in Bukov Vrh izpisana imena iz statusa animarum iz obdobja 1850 1950 župnije Sv. Martina v Poljanah, za vasi Lučine, Dolge Njive, Prelesje, Zadobje, Goli Vrh in Brebovnica so imena izpisana iz statusa animarum za obdobje 1850 1970 župnije Sv. Vida v Lučinah ter za vas Bačne iz statusa animarum za obdobje 1900 2000 župnije Trata Gorenja vas. Navedene župnijske knjige so hranjene na sedežih župnij. Jezikoslovna pojasnila imena kot tudi narečja ter njihovi krajevni govori so del kulturne dediščine, zato so zbrana in zapisana v njihovi narečni obliki. Pri zapisu narečnega izgovora hišnega imena so uporabljena naglasna znamenja, ki povedo, kako je hišno ime naglašeno in kakšen je naglašeni samoglasnik. Ostrivec pomeni ozek in dolg glas (npr. répa, móka), strešica zaznamuje širok in dolg glas (npr. pêta, rôka), krativec pa širok in kratek glas (kmèt, nastòp). V govoru in tudi v hišnih imenih Poljanske doline je še mogoče slišati samoglasnika -ie, -uo, kot npr. v besedah piéč (peč), puót (pot). V poljanskem narečju sta naglašena samoglasnika i in u vedno kratka, g pa se izgovarja kot priporniški zveneči γ. Hišnim imenom so dodane še delno poknjižene oblike, to je narečnemu izgovoru kar najbližji zapis z znaki slovenske abecede s končnico imena. 6 7

BAČNE Bačne, razložene domačije v hribovju, vzhodno od doline Brebovnice, pisane v urbarju Watschinach, imajo ime morda od izraza bače, kar pomeni močvirske travnike, ali od besede beč, kar označuje izvir ali vodnjak, ograjen s kamni ali lesom. Lahko pa je osnova za nastanek imena vasi tudi glagol bačkati - povezovati suhljat v butare (Planina, 1981). Tudi hišni imeni Bačenski maln in V Potoku označujeta značilno vodnato območje kraja. 1900-2000 1 11 Watshner Mežnar/Mlinar Báčnsk máln Bačenski maln 2 10 Pototschnig Potokar U Potuók V Potoku 3 7 U Korshitsch Kopišar U Kršìš V Kršišu 4 5 Napolen Polenšek Par Poléjnšk Pri Polenjšku 5 3 Watshner Bačnar U Báčnah V Bačnah 6 1 / Jesenovc Par Jesènk Pri Jesenku 7 2 / Jesenkova bajta U Jesènku bájt V Jesenkovi bajti 8 14 / Drmašnik Par Darmášnk Pri Drmašniku 9 6 Napolen Luka/Lukc Par Lùkc Pri Lukcu / 4 Watshner / / / Domačija Pri Polenjšku (vir: Milan Debenec) 8 9

BREBOVNICA Pogosta so imena vasi, ki so se poimenovala po rastlinstvu, značilnem za določeno območje, nekaj vasi, vključno z Brebovnico, pa je dobilo ime po živalih. Brebovnica, potok, dolina in naselje, imajo ime po starem izrazu breber - bober, zelo podobni sta imeni krajev Breberno pri Litiji in Brebrovnik pri Ptuju (Planina, 1981). Glede na to, da je v Brebovnici več hiš, ki v svojem imenu uporabljajo besedo Corn, se ena od njih, zaradi razločevanja od ostalih, poimenuje po Dolini miru (Pri Cornu v Dolini miru), mladinskem filmu, ki so ga v letih 1955/56 snemali na tej domačiji (Košir, 2010). Tudi del vasi, kje je potekalo snemanje, se, po pripovedovanju krajanov, imenuje Dolina miru. Domačija V Mavrniku nosi ime po ledinskem imenu vzpetine, jugovzhodno od poslopij, z imenom Mávarnk (Košir, 2010). Domačini pa nastanek imena pripisujejo tudi mavrici ( mávarci), ki se lepo vidi iz smeri Lučine proti Brebovnici oz. tej hiši. 1850-1970 1 / / / Par Vènclnu Pri Venceljnu 2a Zadobje 21 / Koritar Par Korìtari Pri Koritarju 3 3 U Hrastie V Hrastju U Hràsti V Hrastju 4 1 Na Schag Na Žagi Par Žágari Pri Žagarju 5 2 / Kos Par Kuós Pri Kosu 6 17 / Miholec Par Miháč Pri Mihaču 8 25 / Stari Corn Par Córn u Dolìn mirù Pri Cornu v Dolini miru 9 5 / Šubic Par Šùpc Pri Šupcu 10 4 Gaspir Kašpir Par Košpìri Pri Košpirju 11 14 Schimenz Šimec Par Šìmc Pri Šimcu 12 12 Hazhe Tonček Par Tuónčk Pri Tončku 13 13 Hazhe Na Osredku Par Tìnet Pri Tinetu 14 11 Mauernk Mavernik U Mávarnk V Mavrniku 15 8 Lassar Lazar Par Lázari Pri Lazarju 16 6 / Blažek Par Blàšk Bri Blašku 17 7 / Bolka Par Bólk Pri Bolku 21 21 / Murenec Par Mùrnc Pri Murncu 22 23 / Jamrovec Par Jámbrovc Pri Jambrovcu 23 22 / Pri Jožetu Par Córn Pri Corn 24 24 / Režišče Na Režìš Na Režišu 30 Zadobje 15 / Tominceva bajta, sedaj Češpovec Par Čarnogórc Pri Črnogorcu 31 Todraž 9 / / Par Magdalénovc Pri Magdalenovcu / 9 Lassar Lazarjeva koča U Lázarjov bájt V Lazarjevi bajti / 18 / Za Vrtnjakom Par Zavartnákari Pri Zavrtnakarju / 20 / Lazarjeva bajta Par Anžuón Pri Anžonu / 16 Gaspir Frencon Par Frencón Pri Frenconu / 10 / / Par Kopìšari Pri Kopišarju / 19 / Šimceva bajta / / / 10 Mauernk / / / Mavrnikova domačija (vir: Irena Potočnik, avtor: Uroš Gantar) 10 11

BUKOV VRH Bukov Vrh, ki je verjetno nastal po iztrebljanju bukovega gozda, je imel nekoč na vrhu Pasje Ravni domačijo z imenom Pri Pasjerovničanu. To je bila, po vedenju domačinov, včasih kajža, ki je bila leta 1941 požgana, zato so se takratni lastniki hiše preselili nekoliko nižje, jugozahodno od vrha. Domačini za to hišo dandanes uporabljajo ime Pri Kralju. V Bukovem Vrhu je veliko hiš takih, ki v svojem hišnem imenu ne uporabljajo predloga pri, temveč n ali na (V Drnovcu, V Kisovcu, V Čenčišah, V Kosmacu, V Rovtu, Na Planinci), dve hišni imeni se celo izgovarjata brez predloga (samo Drnovškov maln, Kisovški maln). Takšna imena so značilna za območja razpršene poselitve, kjer več domačij svoja imena dobi po ledinskem imenu območja, kjer stojijo, ali po kakšni pokrajinski posebnosti območja. 1850-1950 3 10 / Milast Par Mìlast Pri Milastu 6 9 / Kisovški mlin Kìsušk máln Kisovški maln 7 8 Dernauschk Mühle Drnovškov mlin Darnóvšku máln Drnovškov maln 9 7 Dernauschk Drnovšek U Darnóvc V Drnovcu 11 5 Oblack Kisovec U Kìsuc V Kisovcu 12 / / / U Čenčìšah V Čenčišah 13 11 Patischa Hotovnik Par Hotóvnk Pri Hotovniku 14 12 / Planinčar Na Planìnc Na Planinci 16 19 / Mežnar Par Miéžnari Pri Mežnarju 17 21 / Bukovec Par Bùkuc Pri Bukovcu 18 3 Pototschnigg Rovtar U Róvt V Rovtu 19 48 / Podskalar Pod Skálam / Par Podskálari Pod Skalami / Pri Podskalarju 20 1 / Kosmačar U Kosmác V Kosmacu 21 / / / Par Gredešári Pri Gredešarju 22 2 / Piber Par Pìbar Pri Pibru 23 49 / Narigar Par Narìgari Pri Narigarju 24 43 / Kralj Par Pasjeróvnčan / Par Král Pri Pasjerovničanu / Pri Kralju Domačija V Rovtu (vir: Razvojna agencija Sora, Kristina Miklavčič) 12 13

DOBJE Vas Dobje naj bi ime dobila po drevesu, hrastu dobu, ki je toploljubno drevo in se je ohranilo le še v zatišnih, nižje ležečih predelih. Po pripovedovanju domačinov je na domačiji Pri Dobenčanu živela Valentina Kobe Grošelj, ki je dala zdravstveni stroki pomemben pečat in je bila ena prvih žensk, ki so se v zdravstvu uspešno uveljavile. Njen mož, Boris Kobe, je bil slikar in kipar, kot arhitekt pa je zasnoval tudi spomenik padlim v dražgoški bitki v Dražgošah. Dobje je tudi rojstni kraj Ivana Franketa (1841 1927), pisca, slikarja in konservatorja, bil je začetnik umetne vzreje postrvjih vrst na Kranjskem in avtor osnutka Ribiškega zakona za Kranjsko, ki je bil sprejet 1888 (www.gorenci.si). 1 / / / Dóbnska mlekárna Dobenska mlekarna 2 4 Doberzhen Dobenčan Par Dóbnčan Pri Dobenčanu 4 10 Zhertenek Bežek Par Tìšlari Pri Tišlarju 5 7 Koschanz Košanc Par Košánc Pri Košancu 6 6 Dimenzitsch / Demeschitz / Damenschitz Demenčič Par Demenčìč Pri Demenčiču 7 9 Mischenk Krivar Par Podnátuc Pri Podnatovcu 8 11 Lovanzar Marušnk Par Marùšnk Pri Marušniku / 5 Doberzhen Dobenska bajta / / / 8 Streuz / / / / 15 / Sovoničar / / Domačija Pri Dobenčanu (vir: Rok Grošelj) 14 15

DOLGE NJIVE Dolge Njive s svojim imenom označujejo gospodarsko dejavnost, značilno na tem koncu oz. opozarjajo na poljedelski značaj kraja (Planina, 1981). Domačija Pri Zalazniku je bila včasih največja na Dolgih Njivah, z domačim imenom Arhar (Arcker njiva). Gospodar jo je leta 1853 razdelil na 2 dela in zgradil v Logu pod Dolgimi Njivami novo domačijo, ki je ime Pri Arharju tudi prevzela. Izvorno domačijo je prodal novemu lastniku, katerega sin Lovre je kot naslednji gospodar dal hiši hišno ime Pri Lovretu. V Lovretovi hiši je bila v letih 1862 1864 prva lučinska šola. Današnje ime pa je k hiši prinesel France Justin, ki je hišo podedoval po očetu Lovretu, a je bil že prej priženjen k Zalazniku nad Zalogom pri Polhovem Gradcu (vir: Tone Košir). Prvi lastnik domačije Pri Mihu je bil Janez Dolinar, po njem se je po domače pri hiši reklo Par Ta bogátem Jánezu. Bil je sposoben trgovec s platnom. Po Poljanski dolini je kupoval platno, prejo in predivo. Imel je svoje predice in tkalce. Platno je prodajal nekje do leta 1870 v Trst in na Reko. V hiši je bilo skladišče z imenom magacin še dolgo po drugi vojni (vir: Tone Košir). Praded sedanjega lastnika, Miha Dolinar, je kasneje to domačijo prevzel od očeta Janeza in od takrat se uporablja ime Pri Mihu. 1850 1970 1 5 / Špelak Par Špelák Pri Špelaku 2 6 / Anžonovec Par Anžuónovc Pri Anžonovcu 4 3 Dermotha Drmota Par Dermuót Pri Dermotu 5 7 / Pri Mihu Par Mìhu Pri Mihu 6 1 / Lovre Par Zaláznk Pri Zalazniku 8 2 Archer V Logu Par Árhari Pri Arharju 10 9 / Za Bonča reber Par Zabónčari Pri Zabončarju / 4 Dermotha Drmotova bajta / / Domačija Pri Mihu (vir: Vinko Košir, avtor slike: Peter Gaber) 16 17

GOLI VRH S SUHIM DOLOM Goli Vrh nad izvirom Brebovnice ima ime po tem, da nima drevja (Planina, 1981). Najznamenitejša suhodovska domačija je poznana po kovačih Oblakih, izdelovalcih turnskih ur. Nosila je ime Pri Kovaču, kasneje Par Jehanét, zdajšnje ime Pri Buhu pa je nastalo po priimku novih lastnikov, Ivani in Matevžu Buhu, ki sta hišo kupila leta 1928 (vir: Tone Košir). 3.800 ur sončeve osvetlitve. Stric sedanjega lastnika je leta 1939, star 16 let, uspel zgraditi hidroelektrarno za oskrbo domačije z električno energijo. Na nekoč največji domačiji v Golem Vrhu, Pri Trčku, je bil leta 1716 rojen Jernej Trček, ki je postal duhovnik in bil prvi lučinski vikar (vir: Tone Košir). 1850 1970 1 Suhi dol 8 / / Par Kátarc Pri Katrci 2 Suhi dol 10 / Kovač Par Bùh Pri Buhu 3 Suhi dol 5 Kozun Kocon Par Kocón Pri Koconu 5 3 / Jesenko Par Jesènk Pri Jesenku 7 9 / Matičkovec Par Matèčk Pri Matečku 8 12 / Pri Jurčetu Par Jùrčet Pri Jurčetu 9 2 Tertz Trček Par Tàrčk Pri Trčku 10 1 / V bornči Par Lómari Pri Lomarju 12 7 / Blažovček Par Blážovc / Par Blažóvčk Pri Blažovcu / Pri Blažovčku / 4 / Jesenkova koča / / / 6 (8) / nova hiša, Matevž / / / Suhi Dol 11 / Matičkovec, 7, Koconova bajta na Rupah / / / Suhi dol 6 Kozun podrta / / Pri Jesenku je lep primer, ko se določeno ime obdrži pri hiši tudi več stoletij. je nastalo po priimku Jesenko, po podatkih Toneta Koširja je leta 1586 na domačiji gospodaril Blashe Jessenco, po podatkih zgodovinskega katastra iz leta tudi Georg Jessenko. Po pripovedovanju trenutnega lastnika je bila stara hiša usmerjena natančno v smeri sončevega vzhoda ob zimskem solsticiju, zato je imela kar Najstarejše lepo ohranjene turnske ure iz leta 1869 izdelal jih je kovač Janez Oblak iz Suhega Dola Domačija Pri Katrci (vir: Katarina Maček) (vir: Tone Košir, 2012) 18 19

HOTOVLJA Na domačiji V Snežeti naj bi se, po vedenju sedanje lastnice, včasih reklo tudi U Zasén, kar nakazuje na to, da na tej lokaciji, v oz. pri senožeti, sena ni primanjkovalo. Domačija Pri Frtunu ima še vedno delujoč mlin. Ta domačija nosi hišno ime Par Fartùn (v narečju) že več kot 200 let, kar se lahko prepričamo že z zapisi hišnega imena Fortuna v franciscejskem katastru. Frtunov mlin priča o bogati mlinarski tradiciji na Škofjeloškem, saj je po podatkih loškega muzeja vodna sila na tem območju v začetku 20. stoletja gnala kar 158 mlinov, od tega 73 obrtnih in 85 kmečkih oz. hišnih. Po 2. svetovni vojni jih naštejemo le še 42. Mlin je bil tudi na Dovjakovi domačiji, ki je v skladu z intervjujem z Mirkom Šubicem v reviji Prijatelj leta 1939, ime dobila po bosanskem predniku, ujetniku, ki je v 2. polovici 16. stoletja živel na Igu pri Auerspergu. Ta se je čez nekaj let, ko mu je bila dana svoboda, naselil v tej hiši in so mu domačini, verjetno zaradi njegove divje podobe temnega in postavnega moža, nadeli vzdevek»dovjak«. Iz Dovjakove domačije izhaja rodbina slikarjev Šubic. V tej hiši sta se rodila Štefan Šubic, po njem se imenuje Šubičeva hiša v Poljanah in aprila 1922 tudi Ive Šubic, slikar in grafik, ki je sicer ustvarjal v ateljeju v Predmostu. Slikal je v olju in temperi, ukvarjal se je z grafiko, knjižno ilustracijo in zidnim slikarstvom (www.slovenska-biografija. si). Njegove umetnine krasijo številne objekte v Poljanah in okolici. Lastnica domačije Vosoški malin je bila po podatkih Jagode Potokar, njene hčere, zadnjih 20 let svojega življenja tudi Cita Potokar (1915 1993), slikarka in ilustratorka, najbolj poznana po ilustracijah knjig za otroke. Mlin je bil sicer od leta 1842 do 1886 v lasti Kalanovih z Visokega, o katerih je pisal Ivan Tavčar v svojem romanu Visoška kronika (vir: Alojz Demšar). Hotovlja, 1987, olje na platnu (90 100 cm), Ive Šubic Vaščan, december 2012 20 21 1 41 / Blaže Par Bláž Pri Blažu 5 33 Jacob Šnajc Par Šnájc Pri Šnajcu 7 / / / Na Kùcl Na Kuclju 8 1 Schachar Žagar Par Žágari Pri Žagarju 9 2 Schnautz / Scharouz Šarovec Par Šáruc Pri Šarovcu 11 / / Žagar Slavko U Žágarju bájt V Žagarjevi bajti 12 28 Kotschar Kočar Par Kuóčari Pri Kočarju 13 3 Petrousa Mlinar Vosóšk máln Vosoški malin 16 4 Deviak Devjak Par Dovják Pri Dovjaku 17 31 Presetschnigg Cilinder Par Cilìndari Pri Cilindarju 19 5 Fortuna Apnar Par Apnári Pri Apnarju 20 35 Bostianz Teminc U Koruóšk puót V Koroški poti

28 6 Reschk Rešk Par Riéšk Pri Rešku 30 7 Pretz Predec Par Prèdc Pri Predcu 31 8 Fortuna Fortuna Par Fartùn Pri Frtunu 33 / / Monter Par Montêri Pri Monterju 34 / / / U Centrál V Centrali 35 9 Frenze Frencetnik Par Frenciétnk Pri Frencetniku 40 36 / Kovač Par Kováč / Par Pekálc Pri Kovaču / Pri Pekalcu 43 10 Slabe / Slave Slabe Par Slabiét Pri Slabetu 52 29 Koschander Košander Par Košándar Pri Košandru 53 27 Bollontauz / Ballondattitz / Par Planìšk Pri Planišku 56 25 Planktz Plankc Par Plànkc Pri Plankcu 59 24 Ounitschk Ovniček Par Ovnìčk Pri Ovničku 60 23 Steiff Štajf Par Štájf Pri Štajfu 62 22 Keuschar / Kuschar 63 21 Bollontauz / Bollandatiz Kevhar Par Kévhari Pri Kevharju Bolantač Par Bolantáč Pri Bolantaču 68 19 Brean Brejan Par Breján Pri Brejanu 70 40 / Žnidarčk Par Žnìdarčk Pri Žnidarčku 72 18 Oru Orel Par Ôrl Pri Orlu 74 11 / Matevž Par Matévž Pri Matevžu 75 44 / Zogar Par Zôgari Pri Zogarju 76 32 Koscher / Kocher Kohar Par Kohôri Pri Kohorju 79 13 Presetschnigg Presečnik Par Presiéčnk Pri Presečniku 80 38 / Pečelarjeva bajta, Vila Knaflič U Pečelárju bájt 82 45, 46 / Senožet Par Snežiétari / U Snežiét 84 12 Bedeschelar / Bedschelar V Pečelarjevi bajti Pri Snežetarju / V Snežeti Pečelar Par Pečelári Pri Pečelarju 86 8 / Toncelj Par Tóncl Pri Tonceljnu 91 20 Luschar Lužar Par Lùžari Pri Lužarju 93 / / Šuštar Par Šuóštari Pri Šoštarju 97 17 Jereb / Jere Jere Par Jeriét Pri Jeretu 98 16 Oblack Oblak Par Oblák Pri Oblaku 99 15 Micha Mihač Par Miháč Pri Mihaču 100 14 Kribar Krivar Par Krìvari Pri Krivarju / 26 Stulz / / / / 30 Remousch / / / / 34 Bouschansk / Rostinak Muhova bajta U Mùhu bájt V Muhovi bajti / 37 Kovačova bajta / / Kohorjeva domačija iz leta 1952 Žagarjeva domačija leta 1959 (vir: Slavko Kržišnik) (vir: fototeka Loškega muzeja 22 23 Škofja Loka)

KREMENIK Kremenik, vas zahodno od Pasje ravni v Polhograjskem hribovju ima ime po kremenasti kamnini, ki je pogosto osnova slovanskih krajevnih imen. Vas stoji na površju kremenovega konglomerata in peščenca iz spodnjega permija (Planina, 1981). 1 1 Planinschk Planišk Par Planìšk Pri Planišku 2 2 Sterschiner Stržinar Par Staržìnari Pri Stržinarju 4 6 Perko Perka Par Pèrk Pri Perku 5 5 Bostianz Boštjanc Par Boštjènc Pri Boštjencu 6 4 Gobauschk / Globauscheck Gobovšek Na Gobóvc Na Gobovci / 9 / Peskovec Par Piéskuc Pri Peskovcu / 3 Sterschiner Blaže (Migut) Par Mìgut Pri Migutu 7 7 / Gobovškova bajta / / Domačija Pri Planišku (vir: Razvojna agencija Sora, Kristina Miklavčič) 24 25

LUČINE Glede na razlago Toneta Koširja naj bi ime Lučine nastalo po besedi luža oz. luže za potrebe napajanja živine, ki so jih naredili tam, kjer ni bilo tekoče vode. Lučine imajo namreč edina dva izvira, ki hitro ponikneta oz. sta presihajoča, zato je bila izdelava luž pogosta. V 16. stoletju je bila večina lučinskih gospodarjev s priimkom Oblak, zato ni izključeno, da je bil prav v Lučinah rojen oče Marka Oblaka (1630 1711), kasnejšega plemiča von Wolkensperga, lastnika gradu v Puštalu (vir: Tone Košir). Hišni imeni Pri Žličniku in Pri Plahtarju se navezujeta na predmeta žličnik in plahta (ponjava, slabša odeja). Domačini vedo povedati, da so lastnika nedokončane gradnje znanci vprašali, če je hišo že opremil za vselitev. Rekel jim je, da mu manjka samo še en žličnik. Od takrat se hiše drži ime Pri Žličniku. Tudi Plahtarjev gospodar je menda nekoč izjavil, da ima že vse vse, samo še eno plahto nuca. Žerovcova domačija iz Lučin iz sredine 19. stoletja (vir: Tone Košir) 26 27 1850 1970 1 27 / Žnidar (Švedrovec) Par Žnìdari Pri Žnidarju 2 11 Skerbina Pri Birtu Na Krìž Na Križu 3 12 / Baš Par Báš Pri Bašu 4 10 / Šoštarček Par Šuóštari Pri Šoštarju 5 9 Scherouz Žirovec Par Žeróvc Pri Žerovcu 6 5 Skerbina Škrbinca Par Škarbìnc Pri Škrbincu 7 6 Wenedig Benedek Par Beniétk Pri Benetku 8 7 Vouzhar Volšar/Kovač Par Kováč Pri Kovaču 10 34 / / Par Pèp Pri Pepi 11 22 / šola Šuóla Šola 12 32 / / Par Várlnu Pri Varlu 13 13 Pfarrhof Farovž Faróvž Farovž 14 18 / Pri Tomažu Par Tomáž Pri Tomažu 15 23 / Benedkova bajta U Beniétkov bájt V Benetkovi bajti 16 26 / Škrbinceva bajta Par Bábc Pri Babci 17 25 / Kamničar Par Kamnìčari Pri Kamničarju 18 33 / / Par Rêz Pri Rezi 19 3 / Pri Drozgu Par Druósk Pri Drosku 20 24 / Mežnar Par Miéžnari Pri Mežnarju 21 21 / Klobučarjev Nace Par Katriét Pri Katretu 22 28 / Pri Kramarici (nova Par Krámarc Pri Kramarci hiša) 23 2 / Plahtar Par Pláhtari Pri Plahtarju 24 1 Schelleuz Selevec U Seliévc V Selevcu 26 8 Vouzhar Volšar/Kovač Par Vuóvšari Pri Vovšarju 27 17 / Primaževa Par Matìju Pri Matiju 28 / / / Par Muójškar Pri Mojškri 30 30 / Robar Par Ruóbari Pri Robarju 31 16 / Verbanov Lovre Par Varbánovc Pri Vrbanovcu 32 15 Scherouz V Preskah Par Priéskari Pri Preskarju 33 31 / / Par Žlìčnk Pri Žličniku 36 19 / Štefanec/Pri Janolu Par Polón Pri Poloni 38 20 / Lovriček pod Skalo Par Lovrìčk Pri Lovričku / 29 / / Par Córn Pri Cornu / 4 / Pri Kramarici / / / 14 / Špelakov šoštar / / / 4 Messnerey / / / / 14 Schelleuz / / /

POLJANE Loški razgledi (Planina, 1981) navajajo, da imajo Poljane, nekdanje središče Poljanske doline, ime po polju. Postavljene so namreč na kraju, kjer se dolina, ki je povečini tesna, toliko razširi, da daje več možnosti za polje, njive in travnike. Lepo, veliko, prostorno in s skrilom krito hišo Na Kupčovšu naj bi postavil trgovec Janez Demšar, ki je trgoval»kupčeval«s platnom. Hišo je tudi zaradi lepe lokacije imenoval Angelski grad. Ker je bil prevzeten, bahav in je gosposko živel, je svoje imetje tudi zapravil (Berčič, 1971).»Vsak letni čas je tukaj po svoje lep. Prav gotovo pa je bilo tukaj najlepše takrat, ko je pomlad s svojim krilom plavala nad dolino. In če je v Poljanski dolini lepa pomlad, tedaj je malokje lepše.«to lepo misel je napisal Ivan Tavčar, pisatelj in politik, ki se je leta 1851 rodil Na Kosmu in v letih 1858 1860 obiskoval trivialko, enorazredno ljudsko šolo v Poljanah v hiši Pri Primažu. V tej hiši je živel strojar Primož Ušeničnik, njegov sin Primola, Primož Ušeničnik, pa je v spominu Poljancev še dolgo po smrti živel kot legenda. Strojar Primož je imel z ženo Mici, poleg Primole, še 8 otrok. Aleš in France, ki sta se rodila Janezu, enemu od 6 sinov, sta bila dva izmed vodilnih slovenskih teologov v prvi polovici 20. stoletja. Primaževi fantje po pripovedovanju prof. Franceta samega - niso bili na dobrem glasu. Nekateri od njih so veljali za potepuhe. Menda je eden končal tudi v zaporu, Primola pa je bil krepak človek, čudak in pijanec, ki je študiral tudi filozofijo. V noveli Primola, Slavjanski jug 1868, ga je uporabil tudi Ivan Tavčar (Naglič, 2004). Rojstna hiša pisatelja in duhovnika Pavla Perka (1877 1970) nosi hišno ime Pri Frencinu. Pisateljsko delo Perka se opira na realizem, z dobrim opazovalnim darom posega v življenje narave in ljudi, v največji meri slika življenje kmečkih ljudi, njihovo trpljenje in premago- vanje. Jože Gregorič ga v Mohorjevem koledarju 1971 leta opisuje kot moža razsodnosti in reda, ki je izredno lepo in čitljivo pisal, kot duhovnik je bil vesten in skrben, primerne družbe se ni izogibal, predvsem pa je ljubil mir in samoto, kjer je lahko nemoteno premišljeval in se zatapljal v lepoto. Po pripovedovanju stare mame sedanjega lastnika, Angele Vidic, je v hišo, kjer je imel njen tast kleparsko in šlosarsko delavnico zahajalo veliko ljudi bilo je kot v panju (po domače v pajnu). Od tod tudi hišno ime Pri Panju (v narečju Par Pájn). Kulturni center slikarjev Šubic, Šubičeva hiša, ki sicer nosi hišno ime Pri Štefanu, je rojstna hiša Janeza in Jurija Šubica, sinov Štefana Šubica. V 2. polovici 19. stoletja je bila najpomembnejša podobarska delavnica na Slovenskem, danes pa deluje kot hiša ustvarjalnosti z muzejsko zbirko, galerijo in likovnim ateljejem slikarjev. Prostori hiše z značilno opremo in predmeti ohranjajo duh takratnega časa ter omogočajo vpogled v delo prebivalcev Poljanske doline (www.obcina-gvp.si). Poljane s Kosmovo domačijo in v sredinskem delu, na hribu, s hišo Na Kupčovšu okoli leta 1935 (vir: fototeka Gorenjskega muzeja) 28 29

2 2 / Rafel Par Ráfl Pri Rafeljnu 4 53 / Palir Par Palìri Pri Palirju 5 / / / Par Krùšnk Pri Krušniku 6 / / / Par Striéšk Pri Strešku 8 / / / Par Marjenét Pri Marjenetu 11 63 / Ferjan Par Farján Pri Frjanu 12 51 / Mesar Par Mesári Pri Mesarju 13 52 / šola Šuóla / 14 / / Krojač Par Lùjz Pri Lujzu 15 23 Sauratar Zavratar Par Zavrátari Pri Zavratarju 16 31 Toplitschar Blažuta U Blažùtuš V Blažutovšu 17 48 / Kos Par Kuós Pri Kosu 18 22 Reschk Frencen Par Frencìn Pri Frencinu 20 21 Posuzhasche / Posantzhusche / Par Máčk Pri Mačku 21 20 / Polonovec Par Poluónuc Pri Polonovcu 22 43 / Vidmar Nace, Vidm Tone Par Tuónet / Par Nácet Pri Tonetu / Pri Nacetu 25 / / / Par Bárb Pri Barbi 27 19 Widmar Vidmar, Jože Na Vìdm Na Vidmu 29 55 / Šurk Par Šùrk Pri Šurku 30 29 Mathausch / Kuptz Kupčuše Na Kùpčuš Na Kupčovšu 31 28 Urbanz Vrbanač Par Varbanáč Pri Vrbanaču 32 25 Posauz / Bosautz 33 26 Remousch / Kuptz Posavc Par Posávc Pri Posavcu Ramovš Par Ramóvš Pri Ramovšu 34 27 Kosem Kosem Par Kôsm Pri Kosmu 35 33 Upasigrap Pasje grapnik U Pásji gráp V Pasji grapi 43 / / Svejnakar U Svejnákah V Svinjakih 44 / / Lazarčk Par Lázarčk Pri Lazarčku 45 4 Schuandkar Žunhar U Žùnhah V Žunhah 46 46 / Tenče Par Tenčiét Pri Tenčetu Mesarjeva domačija pred rušenjem leta 2009 (vir: Silvo Marolt) Domačija Pri Mihaču leta 1925 (vir: Janez Dolinar) 30 31

47 40 / Ajnšk Par Ájnšk Pri Ajnšku 48 37 Tazerta / Taberschen Štrovcar Par Štrucári Pri Štrovcarju 50 13 Baschauz / Par Bášuc Pri Bašovcu 51 / / Kovnikar Na Kovnìc Na Kovnici 52 5 Jurzk / Jerk Jurček Par Jùrčk Pri Jurčku 53 7 Kosarnk Povlka Par Povliét Pri Povletu 55 8 Zhude Čude Par Cênet Pri Cenetu 56 9 Kaspar Kapšur Veharca Par Viéhari Pri Veharju 57 10 Auschlak / Auschlaker 58 30 Mataush / Mateusk 59 11 Pradauz Prodovec (lovski dom) 60 12 Pradauz / Prodauz Primož Par Prìmaž Pri Primažu Pajn Par Pájn Pri Panju Na Pruód Na Produ Prodovska bajta U Pruódusk bájt V Prodovski bajti 61 17 Kamnar Kamnar Na Kámn Na Kamnu 62 / / Strojar Par Struójari Pri Strojarju 63 / / Dolinar Par Dolìnari Pri Dolinarju 64 42 Tonček Kramarca Par Krámari Pri Kramarju 65 15 Kobau Kobal Par Kobál Pri Kobalu 66 14 Podskalla Štefanova Mica Pod Skála Pod Skalo 67 / / Lovrin, Ta star Kos Par ta Stárm Kuós Pri Starem Kosu 68 36 Podskalla Kovač Par Klobóvs Pri Klobovsu 69 / / / Pod Tábram Pod Tabrom 70 39 Machar / Maschar Štefan Par Štiéfan Pri Štefanu 71 38 Forian Boštjanc Par Boštjànc Pri Boštjancu 72 34 Jaunz Tomažin Par Tomažìn Pri Tomažinu 73 35 Kovatsch / Podskalla Kovač Par Kováč Pri Kovaču 74 / / Mihač Par Miháč Pri Mihaču 75 / / Kafol Par Kofuól Pri Kofolu / 1 Prfarrhof župnišče / / / 2 Kapleney Mežnija / / / 3 Hischar Hiščar / / / 6 Padpedschanz / / / / 16 Kobau / / / / 18 Srinz Zrimec / / / 24 Podpetznar / / / / 32 Bretzk / / / / 32 Machar / Betz / / / / 37 Widmar Gostilna Kamnar / / Domačija Pri Primažu okoli leta 1970 (vir: Franc Tavčar) 32 33

PREDMOST Predmost ima ime po mostu, ki ga veže s Poljanami. V urbarju iz leta 1291 nima imena in je samo njegova lega po latinsko označena z»ex alia parte aque apud sancrum Martinum«, kar pomeni z druge strani vode pri Sv. Martinu. Prvotno je namreč poljanska cerkev stala nasproti Primažove hiše, kjer danes stoji spomenik žrtvam vojne. V urbarju z leta 1318 pa je imenovan Primosti, kar je pravilno, saj za Poljane, ki so tod glavni kraj, ne leži pred mostom, temveč preko mosta ali pri mostu na drugi strani vode. Kdaj se Primost spremeni v Predmost, se ne ve (Planina, 1981). Hiša Pri Brentežu je poleg Županovša predstavljala pomembno arhitekturo iz obdobja baroka z elaborirano sivomodro fasadno poslikavo z belimi pilastri in naslikanimi okenskimi okviri ter kamnitim polkrožnim vhodnim portalom. Kasneje ji je bil prizidan gospodarski del, ki se je občutno razlikoval po kvaliteti gradnje. Del notranjih prostorov je bil obokan. Sama kvaliteta gradnje kaže na nekdanjega lastnika s posebno družbeno funkcijo, bodisi kot gostilničar ali nosilec javne službe v času freisinškega gospostva. Pisatelj Ivan Tavčar je v svojem delu V Zali upodobil lik bogatega Brentača oz. Brenteža ravno po enem izmed lastnikov te hiše (vir: Jure Ferlan). 1 19 / Podbregar Par Podbriégari Pri Podbregarju 2 18 / Bognar Par Bôgnari Pri Bognarju 3 Dobje 3 Schepan Županova hiša, Županovše 4 Dobje 2 Predmoshan / Moschansk U Župánuš V Županovšu Predmošančk Par Predmošánčk Pri Predmošančku 6 Dobje 1 Schepan Brentež Par Bréntež Pri Brentežu 7 / / / Par Čìk Pri Čiku 12 / / Kovšakov Pavle Par Tìšlari Pri Tišlarju / 14 / Šuštar / / V Županovšu leta 1970 (vir: dokumentacija Slovenskega Hiša Pri Brentežu leta 1970 (vir: dokumentacija Slovenskega Most in nekaj hiš v Predmostu okoli leta 1930 (vir: fototeka Gorenjskega muzeja) 34 etnografskega muzeja, Srečo Kolar) etnografskega muzeja, Srečo Kolar) 35

PRELESJE SMOLDNO Vas se je imenovala Prilesje vse od prvega zapisa leta 1294 do okoli leta 1910, do leta 1953 postopoma Prelesje, kasneje pa je Prelesje postalo uradno ime vasi. Po domače krajani vas poimenujejo Parlìsje, pri čemer par pomeni pri in ne pred, kar je možno razbrati v imenu vasi Pre(d)lesje (vir: Tone Košir). Janez Bonča je leta 1895 v vasi postavil hišo, ki se je je prijelo ime Pri Cestniku, ker je bilo tako strmo, da je moral hišo postaviti čisto ob cesti (Košir, 2010). Smoldno pri Poljanah, o njem pravi Bezlaj: Zanimiva, jezikovno nepojasnena tvorba je njegovo ime, v urbarju iz leta 1291 pisano Smoldin, morda je izvedeno iz rastlinskega imena smolje, Juniperus brinje (Planina, 1981). Na domačiji Pri Zgornjem Podboštarju so po poznavanju sedanjega lastnika kopali železovo rudo in jo vozili v Železnike. Tudi v arhivih Muzeja Železniki je Podbošt omenjen kot kraj, od koder so vozili rudo. Lazarčkova domačija ima še ohranjen portal vhodnih vrat z letnico 1841 (stara 5), po podatkih sedanjega lastnika pa so se nekdaj pri hiši ukvarjali z lomljenjem in izdelavo kritine škrilja. 1850 1970 1 3 / / Par Jernáč Pri Jernaču 2 9 / Na Drnovcu Na Darnóvc Na Drnovcu 3 2 Erschnoschnig Na pusti njivi Par Pùstnk Pri Pustniku 4a 12 / / Par Lovrèčk Pri Lovrečku 5 10 / Cestnik Par Ciéstnk Pri Cestniku 6 1 Erschnoschnig Grogovec Par Gruógovc Pri Grogovcu 7 4 / Jurman Par Jùrman Pri Jurmanu 8 5 / Kožuh Par Kožùh Pri Kožuhu 9 7 / Pri Matiju Par Rójc Pri Rojcu 10 8 / Na zadnji njivi Par Šuóštari Pri Šoštarju 11 6 Erschnoschnig Kožuhova bajta U Kožùhov bájt V Kožuhovi bajti / 11 / Grogovceva Bajta / / / 3 / Jurmanova bajta / / 1850 1940 1 9 Schest Podboštar spodnji Par Ta Spódnm Podbóštari 2 7 Miklautsch Podboštar - gornji Par Ta Zgórnm Podbóštari Pri Spodnjem Podboštarju Pri Zgornjem Podboštarju 3 5 Luscheg Lazarček Par Lázarčk Pri Lazarčku 4 3 Kallan Skoblanc Par Skoblánc Pri Skoblancu 5 1 Debellack Jurček/Dolinec Par Jùrčk Pri Jurčku 36 37

SREDNJA VAS V Srednji vasi sta hišni imeni Pri Andrejancu in Pri Petelenku, katerih zapis je skozi zgodovino ostal praktično nespremenjen. iz leta, ki običajno navaja imena v ponemčeni obliki, za prvo omenjeno hišo beleži zapis Andrejanz, status animarum iz obdobja 1850 1950 pa navaja ime Andrejanc, medtem ko je za Petelenkovo hišo zapis v obeh zgodovinskih virih enak Petelenka, danes Par Petelènk. 1 9 Kernz Čude Par Čùdet Pri Čudetu 2 1 Jakauz Jakovec Par Jàkuc Pri Jakovcu 3 3 Petelen Petelin Par Petelìn Pri Petelinu 4 7 Andrejanz Andrejanc Par Andrejánc Pri Andrejancu 5 8 Anshonouz Anžonovec Par Anžuónuc Pri Anžonovcu 7 2 / Mlekar Par Mliékari Pri Mlekarju 8 16 Titschenk Tičnik Par Tìčnk Pri Tičniku 9 13 Klobozker Globočkar Par Globuóčkari Pri Globočkarju 10 / / / Par Šuóštari Pri Šoštarju 11 10 Jagerschenk Jageršnik Par Jágaršnk Pri Jagršniku 12 5 Swelker Jernejec Par Jernéjc Pri Jernejcu 13 17 Petelenka Petelenka Par Petelènk Pri Petelenku 15 / / / Par Žvìžguc Pri Žvižgovcu 17 12 Messnerey Mežnar Par Miéžnari Pri Mežnarju / 4 Petelen / / / / 6 Petelen / / / / 11 Jagerschenk / / / / 14 / Anžonovcova bajta / / / 15 Andrejanz / / / Srednja vas okoli leta 1925 (vir: Andrej Tušek) 38 39

VINHARJE Vinharje so v urbarju 1291 imenovali aput Indicherios - pri Iniharjih, 1501 pa Inticharen - Iniharji, ker so se tu naselili kmetje iz okolice Innichena na Tirolskem (Planina, 1981). Ugodna lega za kmetijstvo ter značilne večje kmetije v vasi potrjujejo sloves območja kot žitnice Poljanske doline. 1 Hotovlja 11 Mucha Matevž Par Mùh Pri Muhu 2 9 Raspatnik Razpotnik Na Rázpati Na Razpotju 3 1 Jernutzel Jernucel Par Jernùcl Pri Jernuclu 4 14 / Na Vresju, Brdarjeva bajta U Bájt V Bajti 5 6 Pschar Pešar Par Pešári Pri Pešarju 6 4 Adam Odam Par Ódam Pri Odamu 8 3 Jacob Nacon Par Nacuón Pri Naconu 9 2 Lakatnik Kočar U Kuóč V Koči 10 8 Werdar Brdar Na Bàrd Na Brdu 11 12 / Debelobrdar Na Debiélm Bàrd Na Debelem Brdu / 5 Andretschk Gajzel Par Gájzn Pri Gajznu / 10 Slep Kušarjevec Na Kùšarjuc Na Kušarjevcu / 13 Peritschnig/ Perishnigg Zaperišnik Za Perìšam Za Perišem / 7 Pschar / / / / 16 / Tine / / Odamova domačija (vir: Razvojna agencija Sora, Kristina Miklavčič) Pešarjeva domačija (vir: Razvojna agencija Sora, Kristina Miklavčič) 40 41

ZADOBJE Zadobje se tako kot Dobje poimenuje po hrastu dobu. Kar šest domačij v Zadobju je dobilo ime po ledinskih imenih in značilnih lokacijah domačij. Domačija Pri Kovkarju, ki je med najstarejšimi na Lučinskem, po bližnjem griču z imenom Kovk, Na Jejdovšu po njivi, kjer je vedno dobro obrodila ajda ( jéjda), domačija z imenom V Rupah po enakem ledinskem imenu, kjer stoj domačija ter V Brlogu in V Zabrlogu, po legi hiš v kraju, kjer naj bi bili brlogi divjih živali. Domače ime Pri Rožancu pa naj bi nastalo po rudniških jaških (nem. die Rösche rudniški rov) pod domačijo, kjer so v 17. stoletju kopali železovo rudo (vir: Tone Košir). Domačija Na Frtici je dobila ime po rimski obmejni utrdbi, latinsko fortitio (beri forticio) oz. izkopanih ceveh lončenega rimskega vodovoda v bližini. V tej hiši se je rodil Anton Dolinar, kasnejši kronist lučinske župnije (vir: Tone Košir). 1850 1970 2 2 Sakoukam Kolkar Par Kóvkari Pri Kovkarju 3 4 Roschanz Rožanec Par Rožánc Pri Rožancu 4 3 Mathor Tominec Par Tomìnc Pri Tomincu 5 11 / V Jejdovšku Na Jéjdovš Na Jejdovšu 6 24 / Lužar Par Lùžari Pri Lužarju 7 19 / Pri Urbanu v borštu Par Varbaniét Pri Vrbanetu 10 20 / Šlapovec Na Šlápovš Na Šlapovšu 11 5 / Bizoviški Janez U Bozovìcah V Bozovicah 12 7 / V Rupah U Rùpah V Rupah 13 6 / Na Ilovši Par Kreháč Pri Krehaču 14 14 / Pri Blažu v Bizovicah Par Blažùri Pri Blažurju 15 23 / V Brlogu U Barluóg V Brlogu 16 13 / Za brlogom U Zabarluóg V Zabrlogu 17 8 Wernoschek Zare Par Zariét Pri Zaretu 18 9 Premetouz Premetovcev malin Premiétovcov máln Premetovčev maln 20 16 / Na Razoru Par Razuórjovc Pri Razorjovcu 21 10 Premetouz Premetovec Na Premiétovš Na Premetovšu 22 12 / Frtica Na Fartìc Na Fartici / 1 Sakoukam Kolkarjeva bajta Kóvkarjova bájta Kovkarjeva bajta / 18 / Češpovec Na Čiéšpovš Na Češpovšu / 22 / Toncelj Par Jàkc Pri Jakcu / 7 Sarre Zaretova bajta, sedaj Rožanceva bajta / 17 / Tominceva bajta (Poštar) / / / / Kovkarjeva domačija iz okoli leta 1910 (vir: Tone Košir) 42 43

ŽABJA VAS Zaradi svoje lege ob Poljanščici, nasproti Srednje vasi, je Žabja vas dobila ime po žabah. Fokcova domačija je bila ena izmed mogočnejših na Poljanskem. Prvi gospodar pri hiši je bil Franc Dolenc (1848 1924), kmet, drvar in lesni trgovec. Bil je uspešen in gospodarstvo mu je cvetelo. Njegovo hčer Kristino iz drugega zakona, eno od skupno šest otrok, je oženil Pavle Demšar (1894 1978) z Loga, naslednji gospodar te hiše. Družina s petimi otroci je živela od kmetije in očetovega zaslužka s konjskimi prevozi blaga za okoliške trgovce. Prevažal je tudi les na železniško postajo Trata ter gramoz in pesek za vzdrževanje cest. Družine, ki izhajajo iz te domačije, so prijateljsko povezane, ohranile so tudi pristne odnose s sorodstvom v Ameriki (vir: Anton Bogataj). Marička iz domačije Pri Marički je bila po pripovedovanju sedanjega lastnika zgodaj vdova in da bi se preživljala, je postala krošnjarka. Marička je tudi švercala kresilne kamne za vžigalnike. Vtaknila jih je za elastiko, ki drži nogavice. Orožnik ji je nekoč rekel, naj dvigne krilo. Primazala mu je klofuto in jo je pustil pri miru. 1 11 / Prbičovec U Parbìčah V Prbičah 3 9 per Pauleschenk Rezman Par Gájzn Pri Gajznu 4 12 / Marička Par Marìčk Pri Marički 5 / / / Par Žnìdari Pri Žnidarju 6 1 Suk Becenc Par Becènc Pri Becencu 8 3 Schneebaunzer Sovavnčar Par Sovánčari Pri Sovančarju 9 4 Tschik Čik Par Čìk Pri Čiku 10 5 per Anshon Solatnik, Fokc Par Fòkc Pri Fokcu 11 7 Mazk Maček Par Máčk Pri Mačku 12 10 Pezelin Pečelin Par Pečelìn Pri Pečelinu 13 6 Schisker Šiškar Par Šìškari Pri Šiškarju 16 2 Skainer Žgajnar Par Žgájnari Pri Žgajnarju / 8 / V Lužah / / Mogočna Fokcova hiša iz časa pred drugo svetovno vojno. (vir: Anton Bogataj) 44 45

Izdajatelj zaradi podatkov, pridobljenih preko ustnih virov, ne jamči za popolno pravilnost hišnih imen in zgodb ter ne odgovarja za morebitne tipkarske napake v besedilu in zapisu hišnih imen. Za pomoč pri raziskovanju hišnih imen se zahvaljujemo sodelujočim domačinom, Tonetu Koširju, župnikom v Poljanah, Lučinah in Gorenji vasi ter doc. dr. Jožici Škofic (ZRC SAZU). Za ogled zbranih hišnih imen obiščite www.hisnaimena.si http://www.slovenska-biografija.si/oseba/ http://www.loski-muzej.si/stalne_zbirke/mlin-muzej-na-prostem/ http://www.gorenjci.si/osebe/ http://www.obcina-gvp.si/ BERČIČ, Branko, 1971, Mladost Ivana Tavčarja, Razprave in eseji GREGORIČ, Jože, Pavlu Perku v spomin, Mohorjev koledar 1971, 1970, Mohorjeva družba, Celje KOŠIR, Tone, Življenje na Lučinskem skozi stoletja, 2010, Krajevna skupnost Lučine NAGLIČ, Miha, Po ljudeh gor, po ljudeh dol, Ušeničnikovo poreklo, 2004, Gorenjski glas, Kranj PLANINA, France, 1981, Imena naselij v Loški občini, Loški razgledi, letnik 28 ŠUBIC, Jaka, Ive v našem svetu, Vaščan, december 2012, letnik 38, 119 Fotografija na naslovnici: Okno z okensko mrežo na nekdanji hiši Pri Brentežu (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, Srečo Kolar) 47 Poljane na desni strani ceste, levo Hotovlja in Predmost (avtor: Izidor Jesenko)

Dóbnska mlekárna Par Dóbnčan Par Tìšlari Par Košánc Par Demenčìč Par Podnátuc Par Marùšnk Par Bláž Par Šnájc Na Kùcl Par Žágari Par Šáruc U Žágarju bájt Par Kuóčari Vosóšk máln Par Dovják Par Apnári U Koruóšk puót Par Riéšk Par Prèdc Par Fartùn Par Montêri U Centrál Par Frenciétnk Par Kováč / Par Pekálc Par Slabiét Par Košándar Par Planìšk Par Plànkc Par Ovnìčk Par Štájf Par Kévhari Par Bolantáč Par Breján Par Žnìdarčk Par Ôrl Par Matévž Par Zôgari Par Kohôri Par Presiéčnk U Pečelárju bájt Par Snežiétari U Snežiét Par Pečelári Par Tóncl Par Lùžari Par Šuóštari Par Jeriét Par Oblák Par Miháč Par Krìvari Par Cilìndari U Mùhu bájt Par Ráfl Par Palìri Par Krùšnk Par Striéšk Par Marjenét Par Farján Par Mesári Par Lùjz Par Zavrátari U Blažùtuš Par Kuós Par Frencìn Par Máčk Par Tuónet / Par Nácet Par Poluónuc Par Bárb Na Vìdm Par Šùrk Na Kùpčuš Par Varbanáč Par Posávc Par Ramóvš Par Kôsm U Pásji gráp U Svejnákah Par Lázarčk U Žùnhah Par Tenčiét Par Ájnšk Par Štrucári Par Bášuc Na Kovnìc Par Jùrčk Par Povliét Par Cênet Par Viéhari Par Prìmaž Par Pájn Na Pruód U Pruódusk bájt Na Kámn Par Struójari Par Dolìnari Par Krámari Par Kobál Pod Skála Par ta Stárm Kuós Par Klobóvs Pod Tábram Par Štiéfan Par Boštjànc Par Tomažìn Par Kováč Par Miháč Par Kofuól Par Podbriégari Par Bôgnari U Župánuš Par Predmošánčk Par Bréntež Par Čìk Par Tìšlari