2021 kronika.zzds.si/kronika
Kronika 2021, letnik 69, številka 1 Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Eva Holz (Ljubljana), dr. Katarina Keber (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), dr. Harald Krahwinkler (Celovec), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Hrvoje Petrić (Zagreb), dr. Vlasta Stavbar (Maribor), dr. Imre Szilágy (Budimpešta) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 1. februarja 2021 Naslednja številka izide/ Next issue: junij/ June 2021 Prevodi povzetkov/ Translations of Summaries: Manca Gašperšič - angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič UDK/ UDC: Breda Pajsar Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI 1000 Ljubljana Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI 1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/ ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 320 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Scopus; Historical Abstracts, ABC-CLIO; MLA International Bibliography; PubMed; ERIH Plus; Bibliography of the History of Art. Na naslovni strani/ Front cover: Heinrich Wettach: Deželni muzej za Kranjsko Rudolfinum, okoli 1900, akvarel/ Heinrich Wettach: Carniolan Provincial Museum - Rudolfinum, abt. 1900, watercolour (NMS GK, inv. št. R 1692) Na zadnji strani/ Back cover: Risba neuresničenega spomenika Ljubljanskemu kongresu leta 1821/ Drawing of the unrealized monument to the Ljubljana Congress 1821 (SI ZAL LJU 511, t. e. 24, fol. 172)
Razprave Tanja Gomiršek: Jernej Kotar: Kmečka skupnost v luči družbeno-socialnih razlik: Šmartno in Imenje v drugi polovici 18. stoletja...5 Ustanovitev Deželnega muzeja v Ljubljani...25 Boris Golec: K podobi Ljubljane po kongresu leta 1821. Stavbe in njihovi lastniki v franciscejskem katastru...43 Matic Batič: Marija Mojca Peternel: Damjan Hančič: Ivan Vogrič: Vinko Oblak: Jelka Piškurić:»Paradies am Isonzo«. Delovanje Heinricha Moritza Penna (1838 1918) v Gorici...89 Baron Markus Jabornegg: (ne)znan koroški obraz...105 Vojaška bolnišnica v Kamniku in Mekinjah v času prve svetovne vojne...115 Anarhistični agitator Franc Vidmar...131 Piranski konzorcij za pomorske prevoze Piran (1919 1950)...137 Ig od leta 1952 do ustanovitve Občine Ljubljana Vič-Rudnik...155 Gradivo Kongresni spomenik v Ljubljani (Barbara Žabota)...181 Po razstavah Čast in slava: odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (Damir Žerič)...183 In memoriam In memoriam Slavica Pavlič 1929 2020 (Branko Šuštar)...187 V spomin: prof. dr. Jože Žontar (1932 2020) (Sonja Anžič-Kemper)...188
Ocene in poro~ila Vinko Skitek: Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina (elektronska izdaja) Vinko Skitek: Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek (Martin Bele)...191
2021 Ocene in poročila Vinko Skitek: Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina (elektronska izdaja). Ravne na Koroškem: Zgodovinsko društvo za Koroško, 2018, 490 strani (Obzorja Koroške, 2). Vinko Skitek: Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek. Ravne na Koroškem: Zgodovinsko društvo za Koroško, 2019, 304 strani (Obzorja Koroške, 3). Pri zbirki Obzorja Koroške je leta 2018 v elektronski obliki izšel Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina. 1 Pri isti zbirki je dve leti kasneje izšla tudi znanstvena monografija Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek. Avtor obojega je Vinko Skitek, arhivist, član Zgodovinskega društva za Koroško, zaposlen v mariborskem Pokrajinskem arhivu, natančneje v njegovi enoti za Koroško (na Ravnah na Koroškem). Skitek je doktoriral leta 2016 z doktorsko disertacijo Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945. Primarno se ukvarja z zgodovino območja slovenske Koroške, in sicer skozi daljše časovno obdobje namreč med 16. in 20. stoletjem. Pri Skitkovem prvem delu (nastajalo je v letih 2016 in 2017) gre za popis in ureditev arhivov 13 župnij dekanije Dravograd-Mežiška dolina. Zraven spada še arhiv dekanijskega urada ter knjižnično gradivo v župniji Prevalje. Gradivo obsega skupaj 301 škatlo, v nekaj primerih pa sega celo v dobo protestantizma. Treba je povedati, da je Skitek šele drugi zgodovinar, ki se je lotil popisovanja arhivskega gradiva za območje slovenske Koroške. Gradivo iz župnij Mežica in Šentanel je že leta 2000 popisal arhivist Marijan Gerdej, zato Skitek teh dveh župnij ni vključil v svoj popis. Urejanje dotičnega arhivskega gradiva se je sicer začelo s povabilom črneškega župnika, zatem pa se je nadaljevalo še v ostalih župnijah. Najprej je bil opravljen pregled in razporeditev dokumentov po vsebini, in sicer glede na naslednje kategorije: premoženjskopravne zadeve, pastoralne zadeve, matične zadeve (splošno), matične zadeve (poročni spisi), matične zadeve (mrliški ogledni listi), šolstvo, osebnosti/duhovniki. Znotraj vsakega po- 1 http://zdk.si/wp-content/uploads/2018/05/popis_arhivov_ zupnij-1.pdf dročja so bili dokumenti razvrščeni po kronološkem vrstnem redu. Na prvo mesto je Skitek v svojem delu postavil arhiv dekanijskega urada Dravograd-Mežiška dolina, jedro pričujočega dela pa predstavlja popis arhivskega gradiva iz koroških župnij. Pri tem je šlo za župnije Črna na Koroškem, Črneče, (proštija) Dravograd, Javorje, Koprivna, Kotlje, Libeliče, Ojstrica nad Dravogradom, Prevalje, Ravne na Koroškem, Strojna, Sv. Peter na Kronski gori (del tega gradiva je shranjen v Koroškem pokrajinskem muzeju na Ravnah) ter Šentjanž. Na zadnjem mestu je že omenjeno knjižnično gradivo na Prevaljah. Že v uvodnem poglavju je Skitek podal tudi informacije glede dostopnosti gradiva, orisal razvoj cerkvene uprave omenjenih župnij ter celo dodal kratek slovarček z razlago nekaterih pojmov, ki bo bodočim raziskovalcem gotovo koristil. 191
OCENE IN POROČILA, 191 193 2021 Na začetku vsakega od naslednjih poglavij je avtor opredelil čas nastanka arhivskega gradiva, njegov obseg (v tekočih metrih), obseg (v arhivskih škatlah), zvrsti arhivskega gradiva, natančen opis nastanka gradiva (historiat) ter slednjič jezik in pisavo, v katerem je gradivo napisano. Sledi natančen in pregleden popis vsebine škatel in posameznih dokumentov, kar bo bodočim raziskovalcem znatno olajšalo delo. Gre seveda le za popis. Gradivo sâmo se še zmerom hrani v prostorih obravnavnih župnij. S popisom knjižnega gradiva župnije Prevalje se delo konča. Čeprav bi bralcu pri uporabi dela še kako prav prišlo tudi imensko ali/in krajevno kazalo, tega ob koncu ne najdemo. Kljub temu je treba reči, da je delo zelo uporabno, še posebej, ker je avtor vsaj kar se tiče gradiva po omenjenih župnijah dobesedno oral ledino. Skitkova monografija Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek je drugačne vrste besedilo. Gre za podrobno zgodovino srednjeveškega Guštanja (današnjih Raven) in njegove okolice. V izdelavo celotnega besedila s prilogami je Skitek očitno vložil ogromno dela in časa. Njegovo besedilo je tako opremljeno s številnim slikovnim gradivom, tabelami, seznamom virov in literature ter krajevnim in osebnim kazalom. Ne gre torej le za obravnavo kraja samega, temveč tudi za gradove v trgu in okolici, gospostvo Guštanj, opis prizadevanj posameznih plemičev in drugih gospoščin za pridobitev pravice do lastnega sodišča, trško sodišče in oblasti, grb trga Guštanj ter grbe domačih plemiških rodbin (Guštanjski, Gačnik/Schlangenburg ter Pauer/Bauer). Skitek v posebnem poglavju obravnava podložnike guštanjskega urada, razdeljenega na več poduradov oz. revirjev, kot so jih poimenovali v urbarjih. V istem poglavju preuči različne dajatve podložnikov glede na urbarje iz različnih let, in sicer 1524, 1570, 1571 ter 1588. Zatem Skitek piše o razmerah v Kotljah (jugovzhodno od Guštanja). Najprej povzame krajevno zgodovino, zatem pa obravnava podelitve in prodaje raznih tamkajšnjih posesti, natančneje na območju Kotelj, Brdinj, Selovca in Križnega vrha. Nekaj vrstic nameni tudi koteljskim podložnikom. Ti so po njegovih ugotovitvah imeli nekatere posebne ugodnosti. Tako so lahko svobodno zapustili svoje kmetije, upravitelj koteljskega urada pa je v takem primeru prejel le 60 pfenigov. Naslednje poglavje je namenjeno župniji Guštanj. Skitek povzame njeno zgodovino, nato pa se posveti kupoprodajnim listinam v zvezi z njo, sporu s pliberško gospoščino glede ribolovnih pravic, podložnikom guštanjske župnije ter tamkajšnjim duhovnikom in duhovnim poklicem skozi zgodovino. Kot ugotavlja, so v župniji obstajale tudi tri bratovščine, in sicer bratovščina sv. Rešnjega telesa, bratovščina Naše ljube Gospe in sv. Barbare ter bratovščina sv. Nikolaja. Zatem se avtor posveti ohranjeni srednjeveški oziroma poznosrednjeveški sakralni kulturni dediščini. Že na samem začetku poglavja pove, da v naslednjih vrsticah ne bo šlo za klasični zgodovinski oz. umetnostnozgodovinski popis cerkva, temveč bo pri cerkvenih objektih izpostavljena njihova pojavnost v srednjeveških dokumentih. Nato so dodane še tiste njihove značilnosti, na podlagi katerih jih sploh lahko uvrstimo med srednjeveške oziroma poznosrednjeveške objekte. Avtor obravnava cerkev Device Marije na jezeru, cerkev sv. Egidija, cerkev sv. Antona Puščavnika, cerkev sv. Barbare v Zagradu, cerkev sv. Janeza Krstnika na Poljani, cerkev sv. Volbenka na Lešah, cerkev sv. Ane na Lešah in cerkev sv. Lenarta na Platu. Posebno pozornost nameni še grbom v cerkvi sv. Egidija. Podobno poglavje je napisano tudi o vikariatu v Kotljah. Skitek najprej obravnava njegovo zgodovino, zatem pa posamezne cerkve: cerkev sv. Marjete Antiohijske, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, cerkev sv. Roka in Boštjana na Selah, cerkev sv. Neže na Vrhah ter cerkev sv. Frančiška (kot piše avtor, gre verjetno za Frančiška Asiškega) na Strčkovem britofu. Vse naštete cerkve obstajajo (z izjemo zadnje) še dandanes. Po sklepnem poglavju sledijo kot že rečeno seznami arhivskih virov, objavljenih virov, literature, internetnega gradiva, ustnih virov ter slike nekaterih 192
2021 OCENE IN POROČILA, 191 193 pomembnejših listin, grbov in pečatov. Kot zaključuje avtor, je predvsem raziskava arhivskega gradiva med drugim pokazala, da so nekateri guštanjski dvorci, za katere se je domnevalo, da so nastali šele v 16. stoletju, dejansko precej starejši. Prav tako je arhivsko gradivo razkrilo pestro dogajanje v guštanjskem trgu. Tam je Skitek odkril obstoj prvih cehov že leta 1609, dopušča pa tudi možnost, da so cehovska združenja obstajala že prej. Moramo se torej strinjati z recenzentoma Janezom Höflerjem in Tonetom Ravnikarjem, da je Skitek z neumornimi raziskavami do tedaj neznanega arhivskega arhiva v Celovcu, Vidmu (Udine), Gradcu, Mariboru in Ljubljani (skupaj z župnijskimi arhivi v Libeličah, Kotljah in na Prevaljah) razkril mnoge nove dragocene zgodovinske podatke in si zaradi tega zasluži vso pohvalo. Slovenska Koroška je s pričujočo monografijo dobila izvrstno in celovito študijo. Skitkove raziskave so še toliko pomembnejše zaradi dejstva, da se je o starejši zgodovini Koroške, ki je po plebiscitu leta 1920 ostala na slovenski (jugoslovanski) strani meje, pisalo izredno malo. Medtem ko avstrijski zgodovinarji dogajanja na slovenski strani meje niso podrobneje preučevali, je bilo slovenskih zgodovinarjev, ki bi pisali na to temo, le za vzorec. Kot prvega je treba izpostaviti Matjaža Bizjaka, ki je leta 2008 pisal o teritorialno-posestnem razvoju gospostva Pliberk. Omenjeno besedilo se je nanašalo tudi na slovensko ozemlje. Drugi je leta 2011 o tem pisal Martin Bele, in sicer v svojem delu o rodbini Trušenjskih in njenih posestvih. Oba prispevka sta izšla ravno v Kroniki. Pred kratkim (leta 2018) je izšla tudi knjiga Toneta Ravnikarja z naslovom Slovenj Gradec v srednjem veku, ki se je prav tako dotikala dogajanja na današnjem slovenskem Koroškem. Ob vsem povedanem je Skitkovo delo še toliko bolj dragocen prispevek k raziskavam starejše zgodovine slovenske Koroške, ki bo v veliko pomoč kasnejšim raziskovalcem. Martin Bele 193
194 2021