UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE LAKTOZNA INTOLERANCA (Diplomsko delo) Maribor, 2016 Tajda Ropič

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentorica: doc. dr. Jadranka Stričević Somentor: prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.

Zahvala Iskreno bi se rada zahvalila mentorici doc. dr. Jadranki Stričević za strokovno pomoč, prijazno naklonjenost in potrpežljivo spremljanje mojega dela. Predvsem se ji zahvaljujem za pomoč pri razlagi določenih definicij, interpretaciji rezultatov in za vse vzpodbudne besede, ki mi jih je namenila v času nastajanja diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi somentorju prim. asist. mag. Martinu Bigcu za strokovno podporo pri izdelavi diplomskega dela. Za vsestransko pomoč in podporo se zahvaljujem tudi svoji družini.

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Žitna ulica 15 2000 Maribor, Slovenija www.fzv.um.si IZJAVA ŠTUDENTA O AVTORSKEM DELU Podpisana TAJDA ROPIČ, rojena 8.6.1993, na Ptuju, študentka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ZDRAVSTVENA NEGA 1. STOPNJA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom LAKTOZNA INTOLERANCA, pri mentorju doc. dr. JADRANKA STRIČEVIČ, univ. dipl. org in somentorju prim. asist. mag MARTIN BIGEC, dr. med. avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; besedila niso prepisana brez navedbe avtorja. TAJDA ROPIČ (lastnoročni podpis) Maribor, AVGUST 2016

Povzetek Teoretična izhodišča in namen: Laktozna intoleranca ali motnja prebave mlečnega sladkorja je stanje, pri katerem primanjkuje encima laktaze ali pa ga sploh ni. Motnja je neozdravljiva. Poznanih je veliko simptomov, preko katerih se lahko prepozna laktozna intoleranca. Laktozna intoleranca postaja vedno bolj znana, vendar ljudje še vedno predolgo odlašajo s samim dokazovanjem bolezni. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti laktozne intolerance ter hkrati raziskati poznavanje laktozne intolerance med študenti zdravstvene nege. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, ki je vsebovala 15 vprašanj. Razdeljenih je bilo 150 anketnih vprašalnikov, vrnilo se jih je 115. V raziskavo je bilo vključenih 115 študentov, študijskega programa Zdravstvena nega. Raziskava je bila izvedena v juniju 2016. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje vedo, kaj je laktozna intoleranca, poznajo njene povzročitelje, simptome, kateri se pojavijo pri laktozni intoleranci, kako se zdravi laktozno intoleranco, vedo tudi kakšen je napis na živilih, katera so namenjena laktozno intolerantnim osebam ter katera živila vsebujejo mlečni sladkor in se jim morajo laktozno intolerantne osebe izogibati. Vendar pa jih večina ne pozna pomena diete brez laktoze ter razlike med laktozno intoleranco in alergijo na kravje mleko. Sklep: Oseba, ki je zbolela za laktozno intoleranco, se srečuje z raznimi simptomi, kot so bolečine v trebuhu, napenjanje, driska, bruhanje, bolečine v črevesju ali brbotanje in druge. Življenje z motnjo je lahko zelo težko, če je oseba ne vzame resno. Motnja prebave mlečnega sladkorja postaja vedno bolj znana, vendar ljudje še vedno predolgo odlašajo s samim dokazovanjem bolezni. Ključne besede: laktozna intoleranca, laktoza, mleko, alergija na kravje mleko, dieta brez laktoze, motnja prebave mlečnega sladkorja i

Abstract Theoretical basis and purpose: Lactose intolerance or disorder of milk sugar digestion is a condition, characterised by deficiency or complete lack of the lactase enzyme. The disorder is not curable. Many symptoms of the disorder are known. Lactose intolerance is becoming increasingly well known, but people still postpone diagnosing the disease for too long. The purpose of this diploma thesis is to describe the characteristics of lactose intolerance and to investigate knowledge on lactose intolerance in students of nursing. Research methods: Quantitative research method was used. We gathered data through a survey, comprised of 15 questions. 150 surveys were handed-out, 115 returned. So, 115 students of nursing participated in the study in June 2016. Results: Results show that students know what lactose intolerance is, they know its causes, symptoms, and treatment. They are also aware of labels on food products that inform about appropriate usage for people with lactose intolerance, and which food products contain milk sugar and must be avoided by people with lactose intolerance. But most students are not aware of the significance of lactose free diet and the difference between lactose intolerance and cow milk allergy. Conclusion: A person with lactose intolerance has different symptoms, e.g. stomach pain, bloating and cramps, flatulence, diarrhea, nausea and others. Living with the disorder can be difficult, especially if not taken seriously. People are becoming more aware of the disorder, but still postpone diagnostic assessment. Keywords: lactose intolerance, lactose, milk, cow milk allergy, lactose free diet, disorder of milk sugar digestion ii

KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA... 2 2.1 Namen diplomskega dela... 2 2.2 Cilji diplomskega dela... 2 3 LAKTOZNA INTOLERANCA... 3 3.1 Splošno o laktozni intoleranci... 3 3.2 Razširjenost laktozne intolerance... 4 3.3 Kaj se dogaja v črevesu... 5 3.4 Genetika laktozne intolerance... 5 3.5 Oblike laktozne intolerance... 6 3.5.1 Kongenitalno pomanjkanje (prirojeno) laktaze... 6 3.5.2 Primarno pomanjkanje laktaze... 6 3.5.3 Sekundarno pomanjkanje laktaze... 6 3.6 Simptomi laktozne intolerance... 7 3.7 Preprečevanje simptomov laktozne intolerance... 8 3.8 Diagnosticiranje laktozne intolerance... 9 3.8.1 Direktna metoda... 9 3.8.2 Indirektne metode... 9 3.9 Zdravljenje laktozne intolerance... 11 3.10 Razlika med alergijo na mleko in laktozno intoleranco... 12 3.11 Dejavniki tveganja za laktozno intoleranco... 12 4 DIETA BREZ LAKTOZE... 13 4.1 Živila brez vsebnosti mlečnega sladkorja... 14 4.2 Viri laktoze... 15 5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA... 16 iii

5.1 Raziskovalna vprašanja... 16 5.2 Metodologija raziskovanja... 16 5.2.1 Raziskovalne metode... 16 5.2.2 Raziskovalno okolje... 17 5.2.3 Raziskovalni vzorec... 17 5.2.4 Postopki zbiranja podatkov... 17 5.3 Etični vidik... 17 6 REZULTATI... 18 7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA... 31 8 SKLEP... 35 Literatura in viri... 36 Priloge... 1 iv

KAZALO TABEL Tabela 1:Vsebnost laktoze v različnih živilih... 15 KAZALO GRAFOV Graf 1: Spol anketirancev... 18 Graf 2: Mleko brez laktoze... 19 Graf 3: Kaj je laktozna intoleranca... 19 Graf 4: Kaj povzroči laktozno intoleranco... 20 Graf 5: Laktozno intolerantna oseba... 21 Graf 6: Simptomi pri laktozni intoleranci... 22 Graf 7: Pomen diete brez laktoze... 23 Graf 8: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite kakšen je pomen.... 24 Graf 9: Zdravljenje laktozne intolerance... 25 Graf 10: Ozdravitev laktozne intolerance... 25 Graf 11: Živila, ki vsebujejo mlečni sladkor... 26 Graf 12: Razlika med laktozno intoleranco in alergijo na kravje mleko... 27 Graf 13: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite kakšna je razlika.... 28 Graf 14: Napis na živilih... 29 Graf 15: Testiranje za laktozno intoleranco... 30 KAZALO SLIK Slika 1: Prevalenca laktozne intolerance... 4 v

1 UVOD Laktozna intoleranca ali motnja prebave mlečnega sladkorja je stanje, pri katerem primanjkuje encima laktaze ali pa ga sploh ni (Macur & Rauter, 2015). Encim laktaza, ki se nahaja na celicah sluznice črevesa, je nujno potreben za proces cepitve laktoze. Cela molekula laktoze namreč ne more prehajati iz črevesa v kri, zato se mora v tankem črevesu najprej razcepiti na enostavna sladkorja - glukozo in galaktozo (Šmid, 2012). Da se obe enoti laktoze v črevesju lahko vsrkata v kri, se mora glikozidna vez razcepiti. Za njeno cepitev je odgovoren encim laktaza, ki ga tvorijo celice v črevesju. A mladič se med rastjo privaja tudi na drugo hrano in ne pije več samo mleka. Črevesne celice zato postopno izločajo vedno manj encima laktaze. Zmanjševanje aktivnosti laktaze je gensko pogojeno. Odrasli sesalci zato laktoze ne morejo več zadovoljivo prebavljati. Vendar pa je pred deset do dvajset tisoč leti v našem genskem zapisu prišlo do naključne napake, ki je omogočila izločanje encima laktaze tudi v odrasli dobi. Prav ta motnja, imenovana laktazna perzistenca, je ljudem omogočila, da so s pitjem mleka preživeli sušna obdobja in obdobja pomanjkanja ter, predvsem na severu, dolge zimske noči. Z mlekom so dobili tekočino, številne hranilne snovi in vitamine. Ta genetska motnja se je postopno širila, v nekaterih ljudstvih pa so mleko prebavljali še v pozni starosti. Ker smo se na prebavljanje mleka navadili in se nam to ne zdi nič neobičajnega, danes kot motnjo opisujemo nasprotno stanje laktozno intoleranco ko aktivnost encima laktaze v otroštvu in adolescenci izzveni, organizem pa mleka ne more več prebavljati (Dimic, 2015). Laktozna intoleranca je nezmožnost popolnoma prebaviti laktozo, prevladujoč sladkor najdemo v mleku. Če se laktoza ne absorbira pravilno, povzroča napenjanje, krče, pline in drisko. Laktozna intoleranca prizadene več kot polovico svetovnega prebivalstva. Prav tako je lahko vzrok za otroške kolike. Glede na različne študije, intoleranca laktoze predstavlja več kot polovico napačno diagnosticiranih bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja (IBS). Laktozna intoleranca se ne sme zamenjati z alergijo na mleko (Food Reactions, 2010). 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2.1 Namen diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti laktozne intolerance ter hkrati raziskati poznavanje laktozne intolerance med študenti zdravstvene nege. 2.2 Cilji diplomskega dela - Pregledati in analizirati literaturo o laktozni intoleranci. - Predstaviti laktozno intoleranco. - Izvesti kvantitativno raziskavo z uporabo vprašalnika o poznavanju laktozne intolerance med študenti dodiplomskega študija zdravstvene nege. - Ugotoviti, kakšno je poznavanje študentov o laktozni intoleranci. - Primerjati rezultate raziskave s primerljivimi študijami. 2

3 LAKTOZNA INTOLERANCA 3.1 Splošno o laktozni intoleranci Prebavne težave po zaužitju mleka poznamo že zelo dolgo. Že približno 460 let pred našim štetjem je Hipokrat opisal prebavne težave po zaužitju mleka, ki spominjajo na laktozno intoleranco (Turk, 2011). Prvi opisi laktozne intolerance v moderni dobi segajo v 60. leta prejšnjega stoletja. Takrat so v države tretjega sveta v okviru načrta, s katerim naj bi izkoreninili laktozo, romale številne pošiljke mleka v prahu. Čeprav naj bi mleko omogočilo boljšo prehranjenost sestradanega prebivalstva, so prejemniki po njegovem uživanju pogosto dobili drisko. Ponižnost prejemnikov je trajala kar nekaj časa, dokler ni postalo jasno, da razlog njihovih prebavnih težav nista neustrezna priprava oz. transport, kar je vztrajno trdil donorski velikan. Zelo resna zadrega zaradi dodatnih neprijetnosti namesto koristi nesebične pomoči se je postopno polegla, raziskave pa so pokazale, da dobro prenašanje mleka pri odraslih pravzaprav ni samoumevno (Turk, 2011). Laktozna netoleranca je avtosomno recesivna metabolna lastnost, ki je značilna za 70% odraslega svetovnega prebivalstva. Povzroči jo pomanjkanje encima laktaze, kar onemogoča popolno razgradnjo laktoze na glukozo in galaktozo v tankem črevesju (Swallow, Poulter, & Hollox, 2001). Laktoza je mlečni sladkor, laktaza pa encim, s pomočjo katerega se prebavi. Laktaza se pojavi v prebavilih človeškega plodu pozno v nosečnosti. Največ je ima otrok drugi ali tretji dan po rojstvu. Njena raven ostane visoka v obdobje dojenčka ali izključnega dojenja, ko je mleko glavna sestavina prehrane. Zelo upade po odstavitvi dojenčka od prsi pri vseh sesalcih, razen pri ljudeh, kjer ostane dejavna vse življenje ali njena dejavnost pomembno oslabi šele v odrasli dobi. Če ljudem prebava živil, ki vsebujejo laktozo, dela težave, pravimo, da so postali intolerantni zanjo. Takšno neprenašanje zlasti mleka in mlečnih izdelkov, ki je genetično pogojeno, imenujemo primarna intoleranca za laktozo (Špringer, 2004). 3

3.2 Razširjenost laktozne intolerance Prvi, ki je opisal laktozno intoleranco, je Hipokrat, in sicer 460 let pr.n.š. (Matthews, Waud, Roberts, & Campbell, 2005). Pomanjkanje laktaze ugotavljamo pri približno 70 % svetovnega prebivalstva. Med odraslimi je najnižji delež laktozno intolerantnih pri severnih Evropejcih, severnih Američanih in Avstralcih ( 5-17 %). Pri prebivalcih Južne Amerike, Afrike in Azije je laktozna intoleranca prisotna pri več kot 50 % prebivalstva, v nekaterih azijskih državah se delež laktozno intolerantih celo približuje 100 % (Dolinšek, Krenčnik, & Mičetić- Turk, 2015). Pred približno 10.000-20.000 leti je prišlo do naključne napake v genskem zapisu, zaradi katere se je encim laktaza izločal tudi v odraslem življenju. Motnja, ki jo imenujemo laktozna perzistenca, se je s pračlovekom širila na različne konce sveta, vendar je bila za preživetje sprva nepomembna in je prizadevala le majhen delež ljudi (Volfand, 2009). Ljudje so se ustalili, začeli z udomačevanjem živali in s poljedelstvom. Takrat se je pokazalo, da je opisana motnja v genetskem zapisu pravzaprav prednost za preživetje. Tisti odrasli, ki so se lahko hranili z mlekom krav in drugih domačih živali, so lažje preživeli obdobja suše in pomanjkanj ter - predvsem na severu - dolge temne zimske noči. Mleko je zagotavljalo vir tekočine, hranilnih snovi in vitaminov. Tako so lažje vzgojili svoje potomce in genetska motnja se je postopno širila, dokler niso v nekaterih ljudstvih mleka tudi v pozni starosti prebavljali skoraj vsi (Volfand, 2009). Slika 1: Prevalenca laktozne intolerance Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/file:laktoseintoleranz-1.svg 4

3.3 Kaj se dogaja v črevesu Sesalci so najvišje razvita živalska skupina na Zemlji. Razvoju svojih mladičev namenjajo mleko, tekočino, ki jo samica izloča iz mlečnih žlez v obdobju po porodu. Mleko je osnovna hrana razvijajočega se mladiča in vsebuje vodo, beljakovine, maščobe in sladkor. Glavni vir energije v mleku je mlečni sladkor ali laktoza. Mleko sesalcev vsebuje 5-10 % mlečnega sladkorja (Turk, 2011). Encim laktaza se pojavlja samo pri sesalcih, pri ostalih vrečarjih pa ne. Za sesalce je mleko v neonatalnem obdobju glavni vir energije, zato morajo imeti sposobnost hidrolizirati velike količine laktoze (Prodan Žitnik, 2009). Ko mladič raste in se privaja na drugo hrano, črevesne celice postopno izločajo vse manj laktaze, kar je genetsko pogojeno. Odrasle živali in ljudje zato laktoze praviloma ne morejo več zadovoljivo prebavljati (Turk, 2011). Če zaužijemo mleko oz. laktozo, se ta v tankem črevesu ne razgradi in zato ne vsrka v telo. Skupaj z drugimi ostanki hrane skozi prebavila potuje v debelo črevo, kjer jo presnovijo črevesne bakterije. Pri tem nastanejo plini in kratko - verižne maščobne kisline, ki pospešijo črevesno peristaltiko, neprebavljena laktoza pa poveča izločanje vode in elektrolitov v črevo. Zato se ob laktozni intoleranci že 30 minut do dve uri po zaužitju hrane, ki vsebuje laktozo, pojavijo krči, slabost, napihnjenost, vetrovi in kasneje tudi driska (Volfand, 2009). 3.4 Genetika laktozne intolerance Genetika laktozne intolerance oz. laktazne persistence je dokaj zapletena, saj še vedno niso odkrili definitivne mutacije, ki je odgovorna za to stanje (Hollox, et al., 2001). Gen za laktozo se nahaja na drugem kromosomu. Z laktozno toleranco (persistenco laktaze) sta povezana dva polimorfizma. Gre za substituciji C/T 13910 in G/A 22018 v genu za laktazo, v območju, ki deluje kot promotor gena za laktazo. Raziskave kažejo, da je dominantni polimorfizem C/T, pri čemer je alel C povezan z upadom izražanja mrnk za laktazo. Značilen genetski zapis za laktozno intoleranco (CC in GG) je tisti, ki je povezan z nizkim izražanjem laktaze, medtem ko je zapis TT in AA povezan s prisotnostjo encima (Gugatschka, et al., 2005). 5

3.5 Oblike laktozne intolerance Delovanje encima laktaze, ki skrbi za presnavljanje laktoze, je ob rojstvu največje in se med odraščanjem zmanjšuje. Bolezenski znaki se pojavijo, če se izločanje encima v prebavnem traktu človeka zmanjša. Na podlagi starosti ločimo več vrst bolezni, ki imajo v osnovi enake simptome, vendar so njihovi vzroki različni (Volfand, 2011). 3.5.1 Kongenitalno pomanjkanje (prirojeno) laktaze Kongenitalno pomanjkanje laktaze je povezano z najnižjo laktazno aktivnostjo. Je doživljenjsko stanje. Po prvem stiku z materinim mlekom dojenček ne pridobiva na teži, je nemiren, ima drisko. Ta oblika je izredno redka, pred stotimi leti je bila smrtna (Swallow, Poulter, & Hollox, 2001). Do te oblike laktozne intolerance pride, ko otrok podeduje dve kopiji okvarjenega gena od obeh staršev. S tem je novorojenčku onemogočena sinteza laktaze, kar povzroča hudo drisko, bolečine v trebuhu, bruhanje in dehidracijo, poškodbe jeter, nastanek sive mrene (Medved, 2011). Gre za avtosomno recesivno motnjo, genetska razlaga je še nepopolna. Edino zdravljenje je doživljenjska popolna izključitev laktoze iz prehrane (Swallow, et al., 2001). 3.5.2 Primarno pomanjkanje laktaze Primarna laktozna intoleranca je najpogostejša oblika laktozne intolerance v odrasli dobi po svetu. Je posledica laktazne neperzistence, ki nastane zaradi neekspresije laktaznega gena (Heyman & Committee, 2006). 3.5.3 Sekundarno pomanjkanje laktaze Sekundarna laktozna intoleranca (pridobljena) nastane ob gastrointestinalnih obolenjih, pri katerih pride do poškodbe ščetkastega obrobka tankega črevesa (virusni gastroenterokolitis, giardioza, celiakija...). Večinoma je reverzibilna. (Heyman, & Committee, 2006). Med boleznimi, ki privedejo do sekundarne laktozne intolerance so bakterijske in virusne okužbe črevesja, kronično vnetna črevesna bolezen, ulkusna bolezen, Crohnova 6

bolezen, ulcerozni kolitis, gastritis, dispepsija, sindrom razdražljivega črevesja, leno črevesje, refluksna bolezen požiralnika (zgaga), celiakija itd. (Medved, 2011). Za uživanje hrane z laktozo brez posledičnih težav je potrebna vsaj 50 % aktivnost laktaze, podobno kot pri preostalih disaharidazah (Heyman & Committee, 2006). 3.6 Simptomi laktozne intolerance Težave pri laktozni intoleranci se pojavijo, ker v črevesu ne pride do razgradnje laktoze. Neprebavljena laktoza, ki prispe v debelo črevo, je posredni vzrok bolnikovih težav. Značilni simptomi so bolečine v trebuhu, napihnjenost, flatulenca, driske ter borborigmi. Nekateri bolniki se srečujejo celo s slabostjo in bruhanjem. V redkih primerih pride do upočasnjene motilitete črevesa, ki se kaže z na prvi pogled paradoksnim zaprtjem. Napihnjenost in bolečine v trebuhu so posledica fermetacije nerazgrajene laktoze, ki je substrat za bakterijsko črevesno mikrofloro. Pri tem nastajajo kratko-verižne maščobne kisline, vodik, metan in ogljikov dioksid, ki povečajo volumen črevesa in hkrati pospešijo peristaltiko. Imajo tudi osmotski učinek in nase vežejo vodo, zato se pojavljajo driske. Sistemski učinki so redki in so navadno odraz osnovnega vzroka sekundarne laktozne intolerance (alergija, celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen,..). Zanimivo je, da mnogi bolniki sami poročajo o časovni povezanosti zaužitja mleka oz. mlečnih izdelkov s pojavom težav, vendar to ni pravilo. Zaradi nizke vrednosti ph, ki se zmanjša celo na 4, pri majhnih otroci pogosto opažamo plenični izpuščaj. Pri starejših otrocih in odraslih z laktozno intoleranco povezujejo sindrom razdražljivega črevesa ( angl. irritable bowel syndrome, IBS). Če potrdimo laktozno intoleranco, težko govorimo o IBS, ki je pravzaprav funkcionalna motnja neznanega vzroka (Turnbull, 2000). Med simptome laktozne intolerance uvrščamo: - bolečine v trebuhu, - napenjanje, - driska, - bruhanje, - bolečine v črevesju ali brbotanje, - hujšanje, 7

- zvijanje v trebuhu, - krči v trebuhu, - siljenje na bruhanje itd. (Food Reactions, 2010). 3.7 Preprečevanje simptomov laktozne intolerance Slovenskih smernic za laktozno intoleranco še nimamo. Če ima posameznik laktozno neperzistenco, ne pomeni vedno, da bo imel tudi laktozno intoleranco, zlasti, če uživa prehrano, ki vsebuje nižje vrednosti laktoze (npr. mleko s kosmiči). Ker je mleko velik vir kalcija, lahko brezlaktozna dieta privede do pomanjkanja kalcija s posledičnim znižanjem kostne gostote, s čimer se poviša tveganje za razvoj osteoporoze (Lomer, Parkes, & Sanderson, 2008). Priporočeno je uživanje prehrane, bogate s kalcijem, včasih je potrebno nadomeščanje kalcija. Trenutna priporočila dnevnega vnosa kalcija narekujejo 700 mg/dan za moške in ženske ter 1250 mg/dan za doječe matere (Buchowski, Semenya, & Johnson, 2002). Navkljub laktozni intoleranci se kalcij nemoteno absorbira. Po določenem času brezlaktozne diete in prenehanju simptomov lahko nekaterim posameznikom uvedemo dieto z 240 ml mleka (12 g laktoze), ki z razporeditvijo tekom dneva ne privede do ponovne simptomatike. Najverjetneje se to zgodi zaradi prilagoditve črevesne flore, pri čemer služi laktoza kot prebiotik. To je uporabno zlasti v okoljih, kjer je laktoza zelo prisotna kot dodatek jedem. Obstajajo dokazi, da je lahko dodajanje encima laktaze živilom, ki vsebujejo laktozo, učinkovito, vsaj glede zmanjšanja simptomatike. So pa znani posamezni primeri alergije v primeru dodane laktaze zaradi alergije na glive Aspergilus, s pomočjo katerih je laktaza pridobljena (Buchowski, et al., 2002). Temperatura hrane, prisotnost žit in nekaterih trdih delcev lahko vpliva na praznjenje želodca in spremeni prehod skozi tanko črevo tudi za nekaj ur. Dlje kot je laktoza v tankem črevesu, večja je hidroliza, manj je simptomov laktozne intolerance pri nekaterih posameznikih. V prihodnje bi dobro razumevanje laktozne intolerance, pomanjkanja laktaze, laktazne malabsorbcije in posledične simptomatike pripomoglo k boljši obravnavi posameznikov s tovrstnimi težavami (Lomer, et al., 2008). 8

3.8 Diagnosticiranje laktozne intolerance Ker ima s prebavo laktoze večje ali manjše težave kar večina svetovne populacije (približno 70 %), se primarna laktozna intoleranca ne uvršča med bolezni in klinično diagnosticiranje običajno ni potrebno. Primarna laktozna intoleranca, ki je daleč najpogostejša, torej ni bolezen. Še več, ker je laktozno intolerantnih toliko ljudi, so nekateri strokovnjaki mnenja, da bi bilo treba to stanje sprejeti kot normalno, ljudi, ki lahko prebavljajo laktozo, pa označiti kot laktozno tolerantne. Genetske mutacije, ki imajo za posledico sposobnost prebavljanja laktoze tudi v kasnejših življenjskih obdobjih, naj bi se namreč pojavile šele pred približno 4000 do 4500 leti. Za redke primere, ko je diagnosticiranje potrebno je na voljo nekaj testov (Vidmar, 2009). 3.8.1 Direktna metoda Pri tej metodi se naredi biopsija sluznice srednjega dela tankega črevesja (jejunum) in neposredno določi količina / aktivnost encima laktaze. Ker je ta metoda zelo draga, se jo uporablja v glavnem le v raziskovalne namene (Vidmar, 2009). 3.8.2 Indirektne metode Indirektne metode so: - dihalni test prisotnosti vodika v izdihanem zraku; - krvni test merjenja glukoze v krvi; - merjenje kislosti blata; - gensko testiranje (Vidmar, 2009). 3.8.2.1 Izvedba testa 3.8.2.1.1 Potek dihalnega testa Da bi dobili res natančne rezultate, napravo uporabljamo pri sobni temperaturi. Če je bila pred tem na hladnem ali vročem, jo pustimo nekaj časa, da se stabilizira. Na napravo vstavimo ustni priključek in kartonski ustnik. Vklopimo jo in v nekaj sekundah se začne postopek samokontrole. Napravo postavimo v izhodiščni položaj, ki kaže 0. Medtem vanjo ne smemo pihati (Šmid, 2006). 9

Testirancu pokažemo, kako naj globoko vdihne in zadrži dih vsaj deset sekund. Medicinska sestra prične s testom, ko testiranec obvlada pihanje v ustnik. Nato testiranec z ustnicami objame kartonski ustnik in počasi izdihne do konca. Izdihani zrak se ujame med senzorjem in zaklopko v priključku. Sistem z zaklopko, ki ujame zrak nad senzorjem, nudi testirancu visok odpor, kar omogoči dolg izdih. Preden se pokaže rezultat, lahko mine tudi deset sekund, naprave pa med tem časom ne smemo ugasniti. Izmerjena vrednost se spreminja in se po približno eni minuti stabilizira. Vrednost se izpiše na zaslonu in je predstavljena v številu delcev na milijon (angl. parts per million, ppm). Pri prvi meritvi mora biti koncentracija vodika v izdihanem zraku manjša od 10 ppm. Če je koncentracija vodika višja, ponavljamo meritve vsakih 30 minut. Če je po tretji ponovitvi koncentracija vodika še vedno višja od 10 ppm, izvedemo laktozno obremenitev z odvzemom krvi (Šmid, 2006). Po prvem merjenju izdihanega zraka testiranec popije ustrezno količino laktoze v odmerku 2 g/kg telesne teže do največ 50 g. Ker ni dobrega okusa, se ga naj pri pitju spodbuja. Tekočino mora popiti v čim krajšem času. Dihalni test izvajamo pravilmo vsakih 30 minut še tri ure. Pred ponovnim merjenjem mora biti naprava izklopljena vsaj dve minuti, prav tako moramo odstraniti priključek in kartonski ustnik, da se senzor uravnoteži z zrakom v prostoru in osuši. Vse rezultate natančno in sproti dokumentiramo v evidenčni zvezek. Če je raven vodika v izdihanem zraku povišana (porast za več kot 20 ppm), zdravnik postavi diagnozo intoleranca na laktozo in svetuje prehrano, ki ne vsebuje laktoze. Čez določeno obdobje testiranje ponovimo (Šmid, 2006). 3.8.2.1.2 Testiranje z merjenjem glukoze v krvi Za uspešno izvedbo preiskave mora biti testiranec tešč. Pred zaužitjem laktoze izmerimo izhodiščno vrednost glukoze v krvi. Nato testiranec popije ustrezno količino laktoze, raztopljene v vodi, v odmerku 2 g/kg telesne teže do največ 50 g. Vsakih 30 minut merimo vrednost glukoze v kapilarni krvi, praviloma do 150 minut. Če je izmerjeni porast glukoze vsaj 1,1, je izvid normalen in s testom zaključimo. Če količina glukoze v krvi po zaužitju laktoze ne naraste, je to znak laktozne intolerance (Brecelj, Orel, Homan, Kamhi, & Sedmak, 2006). 10

3.8.2.1.3 Merjenje kislosti blata Pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri katerih drugi testi niso praktični ali izvedljivi, laktozno intoleranco določamo na podlagi kislosti blata. Testiranje temelji na dejstvu, da med fermentacijo laktoze nastajajo mlečna kislina in druge kisline, ki povečajo kislost blata (Brecelj, et al., 2006). 3.8.2.1.4 Genetsko testiranje V zadnjih letih vse pogosteje omenjajo tudi poceni in preprosto genetsko testiranje primerne laktozne intolerance, vendar si za zdaj še ni utrlo poti med standardne metode testiranja (Brecelj, et al., 2006). 3.9 Zdravljenje laktozne intolerance Odrasli, ki premorejo dovolj encima za presnovo mlečnega sladkorja, so v ugodnem položaju. Mleko in mlečni izdelki namreč vsebujejo pomembna hranila, denimo fosfor, magnezij, vitamin B2, vitamina A in D ter beljakovine. Tudi večino kalcija dobimo pri nas iz živil, ki vsebujejo laktozo. Odpovedati se mleku in mlečnim izdelkom, bi pomenilo zvečine odločiti se za šibke kosti in se prepustiti osteoporozi. Raziskave so, denimo, pokazale, da ženske, ki imajo laktozno intoleranco, pogosteje zbolijo za osteoporozo kot tiste, ki laktozne intolerance nimajo. Opustijo namreč mleko, s tem pa tudi kalcij, ker ga ne nadomestijo iz drugih virov (Špringer, 2004). Če ljudje ugotovijo, da jim mlečni izdelki povzročijo težave, se jim po navadi v celoti odrečejo. Popolna odpoved je nujna pri alergiji na kravje mleko, pri intoleranci za laktozo pa je potrebna le za dvajsetino do desetino prizadetih. Večina še zmore prebaviti nekoliko laktoze, a ne ve, koliko. Če ima prizadeti laktozno intoleranco, se stopnja prenašanja laktoze ugotovi zelo enostavno. Treba je preveriti, katera živila vsebujejo laktozo. To so lahko mleko, kava s smetano, sladoled, sir, maslo, omake, kruh, pecivo, kosmiči, solatni prelivi, slaščice, sorbet, zamrznjeni mlečni izdelki, pudingi, instant krompirčki in juhe, nekatero zamrznjeno sadje in zelenjava. Prav tako naj se preveri vsebnost laktoze v zdravilih, tudi homeopatskih, kjer je pogosta pomožna sestavina. Nato naj se za tri tedne opustijo vsa laktozna živila in zdravila. V naslednjem koraku jih postopoma spet uvedemo. Na primer, popijemo četrt skodelice mleka za zajtrk. Če se simptomi laktozne intolerance ne pojavijo, popijemo naslednje jutro pol skodelice mleka. Po malem vsako naslednje jutro zvečamo odmerek. Ko se simptomi spet 11

pojavijo, vemo, da je odmerek mleka za zajtrk predhodnega dne največji, ki ga še prenesemo. Že naslednji dan naj postane stalna sestavina našega jutranjega obroka, obenem pa po enakem postopku ugotovimo največji odmerek mleka še za kosilo in večerjo. Intoleranca za laktozo se seveda da ugotoviti tudi bolj natančno, z večjo zanesljivostjo s testi, ki jih odredi zdravnik. Prizadeti se lahko izogne težavam zaradi laktozne intolerance z uživanjem več manjših obrokov namesto manj večjih. Če si zaželi hrane z vsebovano laktozo, naj istočasno užije tudi kaj drugega, tako bo razredčil laktozo in olajšal njeno presnovo. Tudi jogurt, fermentiran mlečni izdelek, lahko olajša laktozno intoleranco, če se vzame skupaj z drugimi mlečnimi izdelki, ker najbrž vsebuje tudi encim laktazo, ki se je rabila med fermentacijo. V naši širši domovini Evropi in drugod v razvitem svetu pa so na voljo tudi mleko z malo laktoze in laktazni dodatki (Špringer, 2004). 3.10 Razlika med alergijo na mleko in laktozno intoleranco Laktozna intoleranca ni alergija na mleko, kot pomislijo mnogi prizadeti. Alergijo na kravje mleko namreč največkrat povzročijo mlečne beljakovine. Res pa je, da se obe težavi kažeta podobno. Večina otrok, ki so alergični na kravje mleko, dobi drisko, ki je najpogostejši simptom. Pestijo jih krčne bolečine, mučijo vetrovi in blato je sluzavo. Ti simptomi so značilni tudi za laktozno intoleranca. Razlika je v bruhanju. To je drugi najpogostejši simptom pri alergiji na kravje mleko, posebno še prvo uro po zaužitju, za laktozno intoleranco pa bruhanje ni značilno (Špringer, 2004). 3.11 Dejavniki tveganja za laktozno intoleranco Dejavniki, ki povečujejo dovzetnost za laktozno intoleranco, so: - povečanje starosti. Laktozna intoleranca postaja s starostjo vse bolj pogosta. Redka je pri dojenčkih in majhnih otrocih; - etnična pripadnost. Laktozna intoleranca je pogostejša pri manjšinah; - prezgodnji porod. Dojenčki, rojeni prezgodaj, imajo lahko nižjo raven laktaze, ker se ta encim pri plodu povečuje v tretjem trimesečju; - bolezni tankega črevesja. Te vključujejo bakterijsko zaraščanje, celiakijo in Crohnovo bolezen; - nekatera zdravljenja raka. Obsevanje raka v trebuhu ali črevesni zapleti zaradi kemoterapije povečujejo tveganje za laktozno intoleranco (Goddard, 2011). 12

4 DIETA BREZ LAKTOZE Dieta brez laktoze je edina uspešna rešitev zdravljenja laktozne intolerance. Poznamo načine, kako se uravnava laktozno obremenitev črevesja in kako se ukrepa ob laktozni intoleranci: - Omejiti uživanje laktoze (uživanje laktoze v manjših količinah večkrat dnevno). S tem se človek izogne preveliki količini laktoze, ki bi lahko povzročila težave. Večina ljudi, tudi tisti, ki so laktozno intolerantni, lahko okrog 12 g laktoze prebavijo brez težav. Simptomi se pri večini intolerantnih začnejo pojavljati po zaužitju več kot 15 g laktoze. Ker je laktoza topna v vodi, količina maščobe in proces širjenja vplivata na količino laktoze v končnem izdelku. Tako npr. izdelki z zmanjšano količino maščobe vsebujejo nekoliko več laktoze, tradicionalno izdelani siri in zoreni siri pa manj. Obstajajo pa tudi dokazi, da zaradi rednega uživanja (še toleriranih količin) laktoze pride do prilagoditve črevesne flore in kislosti, s tem pa tudi do večje laktozne tolerance. - Uživati laktozo oz. mleko in mlečne izdelke v kombinaciji z drugimi živili. Če otrok uživa mleko z drugo hrano, se podaljša kontakt med črevesno sluznico in laktozo. To izboljša prebavo in zmanjša možnost pojava simptomov. - Upoštevati laktozo, ki se jo uporablja kot aditiv. Ta se skriva v raznih žitaricah, predpripravljeni hrani (kompletni obroki, omake, prelivi, itd.), suhomesnih izdelkih, piškotih, mlečni čokoladi ipd. Čeprav med sestavinami in v tabeli hranilnih snovi morda ni navedena, se lahko nahaja v sestavinah kot sta npr. mleko v prahu in sirotka. - Uživati jogurte in druge mlečne izdelke, ki vsebujejo žive mlečnokislinske in bifidobakterije ter druge probiotične mikrobne kulture. Ti mikrobi proizvajajo laktazo, ki pomaga pri prebavi laktoze. Raziskave so pokazale, da lahko laktozno intolerantni ljudje s takim jogurtom brez težav zaužijejo do 20 g laktoze. Podobno je tudi s kefirjem. Poleg tega se jogurt iz želodca prazni počasneje kot mleko, s tem pa se zmanjša laktozna obremenitev črevesa. - Uživati mleko brez ali z zmanjšano vsebnostjo laktoze in mlečnih izdelkov, izdelanih iz takega mleka. Laktozo v mleku»uničijo«z laktazo, vezano na nek nereaktivni prenašalec. Na ta način se dobi mleko s 70 % do 100 % manj laktoze. 13

- Pri prebavi laktoze si lahko laktozno intolerantni pomagajo tudi z laktaznimi pripravki, ki jih je potrebno zaužiti pred obrokom, vendar ne na povsem prazen želodec, saj preveč kisline encim denaturira (mu spremeni strukturo in zato onesposobi) (Vidmar, 2009). 4.1 Živila brez vsebnosti mlečnega sladkorja Laktoza se ne nahaja samo v mleku in mlečnih izdelkih, prisotna je tudi v živilih (kruh, žita, napitki, solatni prelivi, peciva,..), katerih sestavo je potrebno zmeraj podrobno pregledati (označbe na izdelkih). Živila, na katera moramo biti pozorni, so mesni izdelki, pri katerih se lahko pojavi dodatek mlečnih beljakovin. To so običajno poltrajni mesni izdelki (posebna salama, pašteta, hrenovka, mortadela, pariška salama) (Hribernik, 2012). Odsvetovana živila pri laktozni intoleranci so: - kravje, kozje in ovčje mleko; - mlečni sladoled, sadni sladoled na mlečni osnovi, pudingi na mleku; - maslo, margarina z dodatkom mleka; - pekovsko pecivo, ki vsebuje mleko v prahu (žemlje, kajzarice, kornspitz); - mlečni kruh in temni kisli kruh; - pecivo (torte, kremne rezine, piškoti, peciva, čokolade, mlečni bomboni); - mesni izdelki (jetrne paštete, hrenovke, posebne salame); - rastlinske smetane z dodatkom mleka (Oprčkal & Stožir, 2009). Nadomestki za mleko in mlečne izdelke so: - mlečna formula na osnovi izolata soje; - riževi, ovseni, pirini in sojini napitki; - puding v prahu na riževem ali sojinem napitku ali na kompotu; - rastlinska smetana brez dodatka mleka; - polbeli, črni in polnozrnati kruh ter doma pečeno pekovsko pecivo brez dodatka mleka; - žitni piškotki brez mleka; - mesni izdelki brez dodatka mleka (Oprčkal & Stožir, 2009). 14

4.2 Viri laktoze Laktoza se v naravni obliki nahaja samo v živilih živalskega izvora oz. le v mleku sesalcev (krave, koze, ovce, kamele). Seveda je najpomembnejši naravni vir za človeka človeško (tj. žensko) mleko, v katerem je koncentracija laktoze celo najvišja (Tabela). Laktozo široko uporabljajo tudi v prehranski in farmacevtski industriji v predelani hrani ter kot dodatek jedem in zdravilom. Organoleptično je bistveno manj sladka od glukoze in saharoze in tudi kvasovke jo težje fermentirajo, zato je uporabnost v živilski industriji še toliko večja. V ZDA se je letna proizvodnja s 50 milijonov kilogramov v letu 1979 povečala na 300 milijonov kilogramov v letu 2004 (Matthews, et al., 2005). Laktozo uporabljajo v pekarski industriji, pri proizvodnji nekaterih mesnih izdelkov (npr. klobas) ter tudi pri izdelavi nekaterih brezalkoholnih pijač in v pivovarski industriji. Pogosto jo najdemo tudi v prehranskih dopolnilih in celo v izdelkih za hujšanje (Lomer, et al., 2008). Tabela 1:Vsebnost laktoze v različnih živilih Živilo Vsebnost laktoze (g / 100 ml) Človeško mleko ~ 7,0 Kozje mleko 4,1-4,7 Kamelje mleko 3,3-4,1 Mleko morskega leva 0 Mleko kita 1,8 Smetana 2,8-3,0 Maslo 0,8-1,0 Jogurt 4,0 Trdi siri 0-2,0 Sirni namazi 1,5-2,9 Vir: (Lomer, et al., 2008). 15

5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA 5.1 Raziskovalna vprašanja Zastavili smo si sledeča raziskovalna vprašanja: - Raziskovalno vprašanje 1: Ali so se študentje dodiplomskega študija zdravstvene nege že srečali s primeri laktozne intolerance? - Raziskovalno vprašanje 2: Ali študentje dodiplomskega študija zdravstvene nege vedo, kakšen je pomen diete brez laktoze? - Raziskovalno vprašanje 3: Ali študentje dodiplomskega študija zdravstvene nege vedo, kakšna je razlika med laktozno intoleranca in alergijo na kravje mleko? 5.2 Metodologija raziskovanja 5.2.1 Raziskovalne metode Za izdelavo teoretičnega dela smo uporabili analizo domače in tuje strokovne literature, ki nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. Pregledali in analizirali smo literaturo. Kriterij za vključitev v podrobnejšo analizo so objave v časovnem obdobju od leta 1999 do leta 2015. Največ informacij smo črpali iz aktualne literature iz zadnjih treh let, dostopnost člankov v celotnem besedilu v angleškem jeziku, strokovni in znanstveni članki, ki se nanašajo na laktozno intoleranco. Pregledali smo tudi dostopno slovensko literaturo. Ključne besede na osnovi katerih smo iskali literaturo so: laktozna intoleranca, laktoza, mlečni sladkor, bolezen in črevesje. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. Vprašanja so razumno sestavljena. Vire za sestavo anketnega vprašalnika smo črpali iz strokovne domače in tuje literature. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali in statistično obdelali ter dobljene rezultate ponazorili v obliki grafikonov. 16

5.2.2 Raziskovalno okolje V raziskavo so bili vključeni študenti zdravstvene nege, ene izmed slovenskih visokošolskih institucij. 5.2.3 Raziskovalni vzorec V raziskavi je sodelovalo 115 študentov zdravstvene nege. Za izvajanje raziskave smo pisno zaprosili visokošolsko institucijo, sodelovanje v raziskavi je bilo anonimno in prostovoljno, z upoštevanje etičnih vidikov razumevanja. 5.2.4 Postopki zbiranja podatkov Raziskava je bila izvedena v juniju 2016 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Anonimni vprašalnik je bil razdeljen študentom študijskega programa Zdravstvena nega. Vsak anketiranec je rešil vprašalnik s 15 vprašanji. Bilo je razdeljenih 150 vprašalnikov. S tem smo zagotovili objektivnost podatkov. Temu je sledila analiza vprašalnikov in obdelava podatkov. 5.3 Etični vidik Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje ene izmed slovenskih visokošolskih institucij. Anketiranci so bili seznanjeni z namenom raziskave in z dejstvom, da je sodelovanje prostovoljno, anonimno in z možnostjo zavrnitve sodelovanja. V okviru raziskovanja smo upoštevali Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. 17

6 REZULTATI Rezultati raziskave so podani v obliki tabel. Razdeljenih je bilo 150 anketnih vprašalnikov, vrnilo se jih je 115. V raziskavo je bilo vključenih 115 študentov, študijskega programa Zdravstvena nega. V nadaljevanju smo rezultate vprašalnika predstavili z grafi in komentarji. Graf 1: Spol anketirancev 25% 75% Moški Ženski Med 115 anketiranci je bilo 83 (75%) žensk ter 32 (25%) moških. 18

Graf 2: Mleko brez laktoze NE- 11 DA- 104 Iz grafa je razvidno, da kar 104 (90%) anketiranci poznajo mleko brez laktoze, medtem ko jih 11 (10%) anketirancev še ni slišalo za to mleko. Graf 3: Kaj je laktozna intoleranca 112 0 0 0 3 Srca Dihal Prebavil Spolovil Ne vem Pri vprašanju Laktozna intoleranca je predvsem bolezen, jih je največ odgovorilo, 112 (97%) anketirancev, da je to bolezen prebavil, hkrati pa 3 (3%) niso poznali odgovora. 19

Graf 4: Kaj povzroči laktozno intoleranco Ne vem 27 Poškodovani transportni sistem galaktoze, pri čemer gre lahko za slabo absorpcijo enostavnih sladkorjev (glukoze in galaktoze) ali za napake sekundarnega transporta 35 Pri nenormalni prepustnosti v črevesju pride do popolne intolerance encima laktaze, kar ima lahko hude posledice 28 Prirojeno pomanjkanje encima laktaze 41 Pomanjkanje encima laktaze zaradi bolezni 41 Pri vprašanju, kjer je bilo možnih več odgovorov, jih je največ odgovorilo, da laktozno intoleranco lahko povzroči Pomanjkanje encima laktaze zaradi bolezni - 41 anketirancev (36%) ter Prirojeno pomanjkanje encima laktaze 41 anketirancev (36%). Za Poškodovani transportni sistem galaktoze, pri čemer gre lahko za slabo absorpcijo enostavnih sladkorjev (glukoze in galaktoze) ali za napake sekundarnega transporta se je odločilo 35 anketirancev (31%), za odgovor Pri nenormalni prepustnosti v črevesju pride do popolne intolerance encima laktaze, kar ima lahko hude posledice se je odločilo 28 anketirancev (25%), ter 27 anketirancev (24%) se je odločilo da na vprašanje ne poznajo odgovora. 20

Graf 5: Laktozno intolerantna oseba 38% 7% 1% 54% Da, slišal/-a sem že za laktozno intoleranco in poznam laktozno intolerantno osebo Da, slišal/-a sem že za laktozno intoleranco in jo imam tudi sam/-a Da, slišal/-a sem že za laktozno intoleranco, a ne poznam laktozno intolerantne osebe Iz grafa je razvidno, da je največ 56 anketirancev (54%) že slišalo za laktozno intoleranco in da poznajo laktozno intolerantno osebo. 40 anketirancev (35%) je prav tako slišalo za laktozno intoleranco, vendar ne poznajo laktozno intolerantne osebe. 11 anketirancev (10%) je odgovorilo, da še niso slišali za laktozno intoleranco ter da ne poznajo nikogar s tovrstnimi težavami. Vseeno pa je kar 7 anketirancev (6%) odgovorilo, da poznajo laktozno intoleranco in da jo imajo tudi sami. 21

Graf 6: Simptomi pri laktozni intoleranci 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Bolečine v trebuhu Glavoboli Driske Krči Zaprtje Motnje spanja Slabost in bruhanje Težave s kožo Pri vprašanju odprtega tipa Kakšni simptomi se pojavijo pri bolnikih z laktozno intoleranco, je bilo največ odgovorov, da prihaja do driske (97 anketirancev - 87%), za en glas manj jih meni, da so prisotne bolečine v trebuhu (96 anketirancev - 86%), prisotnost krčev (83 anketirancev - 75%), nato slabost in bruhanje (73 anketirancev - 66%), manjše število odgovor je bilo pri težavah s kožo (9 anketirancev - 8%), glavoboli (5 anketirancev - 5%) ter motnjami spanja (4 anketirancev - 4%). 22

Graf 7: Pomen diete brez laktoze DA NE 32% 68% Pri vprašanju Ali veste kakšen je pomen diete brez laktoze, jih je kar 76 anketirancev (68%) odgovorilo, da ne poznajo pomena, medtem, ko jih je 35 anketirancev (32%) odgovorilo, da pomen poznajo. 23

Graf 8: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite kakšen je pomen. Odgovori lažja prebavljivost popolno izogibanje izdelkom z laktozo, ker le te oseba brez posebej dodanega encima laktoze ne more prebaviti. izogibanje živilom z laktozo da je v telo vnesene čim majn laktoze ni opaznih simptomov bolezni da ne obremenjujemo telesa z laktozo preprečevanje zdravstvenih težav da se uredi prebava in izničijo znaki te bolezni, da je življenje prijetnejše zmanjšanje težav, ki jih laktozna intoleranca povzroča lažja prebava hrane, posledično tudi boljše počutje preprečevanje negativnih učinkov laktoze na telo intolerantnega pacienta da se izognemo simptomom izogibanje laktozno-mlečnim jedem da se uživa hrana brez mlečnega sladkorja-laktoze da posamezniki ne uživajo hranil, ki vsebujejo laktozo ne prenašanje mlečnega sladkorja zmanjšamo ali preprečimo pojav neželenih simptomov brez mlečnih izdelkov preprečiti občutljivostno reakcijo na laktozo da nimaš zdravstvenih težav da se v času diete encim laktaza namnoži in omogoči tudi kdaj pa kdaj kakšno pregrešitev da se izognemo prebavnim motnjam da se preprečijo težave z prebavo kakovostnejše življenje uravnava prebave z dieto se lahko bolezen pozdravi izogibanje mleku in mlečnim izdelkom izogniti se simptomom intolerance da ne sme uživati laktoze 24

Graf 9: Zdravljenje laktozne intolerance Drugo 1% S tabletami 2% S sirupom 0% Z dieto 97% Iz grafa lahko razberemo, da 109 (97%) anketirancev meni, da se laktozna intoleranca zdravi z dieto. Le 2 (2%) anketiranca menita, da zdravljenje uspešno s tabletami, ter 1 (1%) anketiranec meni, da se za zdravljenje uporablja druga metoda. Graf 10: Ozdravitev laktozne intolerance 91 21 DA NE Pri vprašanju Ali je možno pozdraviti laktozno intoleranco je 91 (81%) anketirancev odgovorilo, da to ni možno, medtem ko jih 21 (19%) anketirancev trdi, da je ozdravitev možna. 25

Graf 11: Živila, ki vsebujejo mlečni sladkor Špinača 1 Slani prigrizki 21 Maslo 81 Ribe 0 Sir 88 Pomaranča 0 Sladoled 96 Sladice 66 Jogurt 103 Kruh 26 Pri vprašanju, kjer je bilo možnih več odgovorov je bilo največ odgovorov za jogurt - 103 anketiranci (93%), da vsebuje mlečni sladkor in se ga morajo laktozno intolerantne osebe izogibati. Za jogurtom sledi sladoled 96 anketirancev (86%), sir 88 anketirancev (79%), maslo - 81 anketirancev (73%), sladice - 66 anketirancev (59%), kruh - 26 anketirancev (23%), slani prigrizki - 21 anketirancev (19%) ter špinača samo 1 anketiranec (1%) odgovor. 26

Graf 12: Razlika med laktozno intoleranco in alergijo na kravje mleko 20% 80% DA NE Pri vprašanju ali anketiranci poznajo razliko med laktozno intoleranco in alergijo na mleko, je 90 (78%) anketirancev odgovorilo, da razlike ne poznajo, 23 (20%) anketirancev pa je obkrožilo, da razliko pozna. 27

Graf 13: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, navedite kakšna je razlika. Odgovori v resnosti gre za alergijo na določene beljakovine, ki so zgolj v kravjem mleku. pri laktozni intoleranci imajo ljudje težave s prebavljanjem vsega mleka, pri alergiji na kravje mleko pa mleko prebavljajo, vendar imajo težave pri kravjem mleku, lahko pride tudi do hujših simptomov in posledic alergijo na kravje mleko povzročajo mlečne beljakovine pri alergiji oseba sploh ne sme zaužiti mleka, saj dobi znake alergije, tisti, ki so intolerantni na laktozo pa imajo prebavne motnje, ni pa znakov alergije odvzet je sladkor laktozna intoleranca- doživljenjske težave, alergija na kravje mleko - zamenjaš npr. uporaba sojine mleka,... driska in na koži so alergijske spremembe alergija na kravjo mleko pomeni intolerantnost zgolj do kravjega mleka. pri laktozni intoleranci si alergičen na vsako vrsto ki je v vsakem mleku. kdor ima alergijo na kravje mleko ima alergijo na celotno mleko in mleka ter mlečnih izdelkov ne sme uživati, kdor pa ima laktozno intoleranco pa mlečne izdelke lahko uživa, če so le-ti brez laktoze. velika - v počutju in zdravju pri alergiji na mleko ne sme kravjega mleka pri alergiji na kravje mleko oseba ne sme uživati kravjega mleka, pri laktozni intoleranci pa mleka nasploh alergijo povzročajo mlečne beljakovine pri intoleranci gre za pomanjkanje encima, pri drugi pa za alergično reakcijo intoleranca - ne prenašanje mleka. alergija - odgovor telesa na neko snov (mleko) laktoza je mlečni sladkor in je sestavina skoraj vseh mlečnih izdelkov 28

Graf 14: Napis na živilih 109 1 1 2 Vegan Gluten free Sugar free Lactose free Iz grafa lahko razberemo, da je 109 (96%) anketirancev dejalo, da na živilih brez laktoze piše Lactose free, 2 (2%) anketiranca sta dejala, da je napisano Sugar free ter za napisa Vegan in Gluten free se je odločil po 1 (1%) anketiranec. 29

Graf 15: Testiranje za laktozno intoleranco Endoskopski pregled zgornjih prebavil 13% Ne vem 13% Domači preizkus 17% Genetsko testiranje 11% Krvni laktozni tolerančni test 38% Vodikov dihalni test 8% Pod vprašanjem Kakšna testiranja za laktozno intoleranco poznaš, je bilo ponovno veliko odgovorov, saj je bilo vprašanje z več možnimi odgovori. Anketiranci so se odločili in največkrat odgovorili, da je to Krvni laktozni tolerančni test (77 anketirancev - 69%), nekateri so se odločili, da je primeren Domači preizkus (35 anketirancev - 31%), veliko jih je odgovorilo z Ne vem (27 anketirancev - 24%), nekateri so mnenja, da je to Endoskopski pregled zgornjih prebavil (26 anketirancev - 23%), Genetsko testiranje (22 anketirancev - 20%) in najmanj priljubljen odgovor je bil Vodikov dihalni test (15 anketirancev - 13%). 30

7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA Tekom nastajanja diplomskega dela smo s pomočjo analize literature, že opravljenih raziskav ter z našo raziskavo ugotovili, da večina študentov zdravstvene nege pozna splošen pomen laktozne intolerance. Pri analizi rezultatov smo prišli do nekaterih ugotovitev. Anketni vprašalnik je bil razdeljen v 150 izvodih, vrnilo nam ga je 115 anketirancev. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 115 študentov zdravstvene nege, ene izmed slovenskih visokošolskih institucij. Odgovorilo je 83 žensk in 32 moških. Prevladuje ženska populacija (72%), saj še je vedno stereotip, da se za študij zdravstvene nege v večjem številu odločajo ženske. Pri vprašanju ali poznajo mleko brez laktoze jih je kar 90% odgovorilo, da pozna to mleko. Prav tako, ni bilo težav pri vprašanju, da je laktozna intoleranca predvsem bolezen prebavil, tako je odgovorilo 97% vprašanih, le 3% vprašanih na vprašanje ni poznalo odgovora. Na tretje vprašanje: Kaj lahko povzroči laktozno intoleranco je 36% anketirancev odgovorilo, da je to pomanjkanje encima laktaze zaradi bolezni, 36% jih je odgovorilo, da je to prirojeno pomanjkanje encima laktaze, 31% vprašanih je odgovorilo, da to povzroči poškodovanje transportnega sistema galaktoze, pri čemer gre lahko za slabo absorpcijo enostavnih sladkorjev (glukoze in galaktoze) ali za napake sekundarnega transporta, 25% anketirancev je odgovorilo, da pri nenormalni prepustnosti v črevesju pride do popolne intolerance encima laktaze, kar ima lahko hude posledice ter 24% jih je odgovorilo z odgovorom ne vem. Pri naslednjem vprašanju: Poznate osebo, ki bi bila laktozno intolerantna, je 49% odgovorilo, da so že slišali za laktozno intoleranco in poznajo laktozno intolerantno osebo. 35% vprašanih je odgovorilo, da so prav tako že slišali za laktozno intoleranco, vendar ne poznajo osebe s tovrstnimi težavami. Z odgovorom, da ne poznajo laktozne intolerance in prav tako ne poznajo osebe s temi težavami je odgovorilo 10% vprašanih. Le 6% anketirancev je odgovorilo, da poznajo laktozno intoleranco ter da jo imajo tudi sami. Na vprašanje: Kakšni simptomi se pojavijo pri bolnikih z laktozno intoleranco, je bilo možnih več odgovorov. 87% jih je odgovorilo, da je najpogostejši simptom driska, 86% jih navaja bolečine v trebuhu, 75% meni, da so to krči, 66% je mnenja, da je to 31

slabost in bruhanje, 21% vprašanih vidi težave z zaprtjem, 8% meni, da se pojavijo težave s kožo, 5% glavobol in 4% vidijo težave v motnjah spanja. Pri vprašanju: Ali veste kakšen je pomen diete brez laktoze, je 68% anketiranih odgovorilo, da pomena diete brez laktoze ne poznajo, 32% jih je odgovorilo, da pomen poznajo. Naslednje vprašanje je bilo vezano na predhodno (Ali veste kakšen je pomen diete brez laktoze). Vprašanje je bilo odprtega tipa in anketiranci so navedli pomen diete brez laktoze, če so na predhodno vprašanje odgovorili z da. Odgovarjali so zelo različno. Odgovori so se glasili: lažja prebavljivost; popolno izogibanje izdelkom z laktozo, ker le te oseba brez posebej dodanega encima laktoze ne more prebaviti; izogibanje živilom z laktozo; da je v telo vnesene čim manj laktoze; ni opaznih simptomov bolezni; da ne obremenjujemo telesa z laktozo; preprečevanje zdravstvenih težav; da se uredi prebava in izničijo znaki te bolezni, da je življenje prijetnejše; zmanjšanje težav, ki jih laktozna intoleranca povzroča; lažja prebava hrane, posledično tudi boljše počutje; preprečevanje negativnih učinkov laktoze na telo intolerantnega pacienta; da se izognemo simptomom; izogibanje laktozno-mlečnim jedem; da se uživa hrana brez mlečnega sladkorja-laktoze; da posamezniki ne uživajo hranil, ki vsebujejo laktozo; neprenašanje mlečnega sladkorja; zmanjšamo ali preprečimo pojav neželenih simptomov; brez mlečnih izdelkov; preprečiti občutljivostno reakcijo na laktozo; da nimaš zdravstvenih težav; da se v času diete encim laktaza namnoži in omogoči tudi kdaj pa kdaj kakšno pregrešitev; da se izognemo prebavnim motnjam; da se preprečijo težave z prebavo; kakovostnejše življenje; uravnava prebave; z dieto se lahko bolezen pozdravi; izogibanje mleku in mlečnim izdelkom; izogniti se simptomom intolerance; da ne sme uživati laktoze. Na vprašanje: Kako zdravimo laktozno intoleranco je 97% anketiranih odgovorilo, da se laktozna intoleranca zdravi z dieto, 2% sta odgovorila s tabletami in 1% meni, da se lahko zdravi na drug način. Pri vprašanju: Ali je možno pozdraviti laktozno intoleranco je kar 81% vprašanih odgovorilo, da laktozne intolerance ni mogoče pozdraviti, le 19% jih je bilo mnenja, da je ozdravljiva. Na vprašanje: Poznate živila katera vsebujejo mlečni sladkor ter katerih se mora pacient z laktozno inotleranco izogibati, je bilo možnih več odgovorov. Kar 93% se je odločilo, da mlečni sladkor vsebuje jogurt, 86% jih je mnenja, da sladoled, 79% jih je odgovorilo, da je to sir, 73% maslo, 59% jih navaja, da so to sladice, 23% kruh, 19% slani prigrizki in le 1% je mnenja, da je to špinača. 32