Pred dnevi na sosedovem travniku novo življenje, žarek upanja življenje gori z visokim plamenom, kot pravi Grafenauer Toda danes ob pisalni mizi pogled v siv dan korona zvončka me spomni na minevanje/smrt bedo tega trenutka toda nekdo iz ozadja ter druge strani računalnika mi pove nekaj lepega in življenje spet zagori na polno Hvala vam. Foto in besedilo: učiteljica N. R. OSMOŠOLCI OŠ TURNIŠČE IZ ŠOLE NA DALJAVO V ŽIVLJENJE zgodilo se je na pomlad 2020 ob branju pesmi Nika Grafenauerja Življenje pri pouku slovenščine 1 1 Vse fotografije iz družinskih albumov so objavljene z dovoljenjem staršev/avtorjev fotografij.
Življenje se včasih drži veselo na smeh, a včasih le stežka taji solze v očeh, pravi Grafenauer. Življenje je del nas; ne moreš ga preprosto razložiti. En trenutek se smeješ, naslednji pa jočeš z vso silo. Sprašuješ se, če boš še kdaj občutil tisti nasmeh, po katerem hrepeniš, kdaj se bodo ustavile solze sivine, kdaj boš spet videl svoj barvni obraz namesto pošasti, katera si postal. Drugi mislijo, da te vidijo polni odtenkov in življenja, a v resnici gledajo samo delček sivine. Kdaj lahko snamemo masko, za katero se skrivamo? Kdaj lahko zares zaživimo? Photo: Ella Litrop Takoj, ko se narodimo, nam začne teči ura oz. po besedah znanega pesnika Nika Grafenauerja: Življenje tako živi, da ga je zmerom manj. Imamo določeno število let v življenju, za katera ne vemo, le takrat, ko se srečamo s smrtjo, začutimo konec. A ves preostali dragi čas, ki ga imamo,zapravimo zaradi skrbi, koliko časa še imamo. Nikoli ne zaživimo. Dobimo dovolj časa, da preživimo več kot dovolj let z družino, si jo sami ustvarimo, se srečamo s prijatelji, se zaljubimo, si zgradimo hišo, uresničimo sanje in postavimo svoj pečat na svet ter naše zgodbe oz. tradicijo prenašamo iz generacije v generacijo Imamo dovolj časa, da živimo, kot si želimo, in ko bo čas, lahko mirno uživamo Zakaj bi čakali, ko lahko to naredimo zdaj? Photo: Ella Litrop
Življenjska zgodba Vsaka zgodba začne se na enak način, s kančkom bolečin, ki so v primerjavi s celotnim življenjem čisto nič. Nato pa se začne učenje, saj kot pravijo, je res: Več znaš, več veljaš. Pa vendar nisi v tej zgodbi sam, saj te vedno čaka ta nov dan, ki pripelje starše za pomoč, in prijatelje, ki so kot neprebojen obroč. Včasih pa se kaj zaplete, da s pravih pota te odnese. Moraš prebroditi vse ovire in si potem zastaviti še višje cilje. Enkrat pa se vsakemu zgodi, da ciljev več tako visokih ni mogoče dosegati. Takrat tvoja zgodba proti koncu se poda. Kar zase narediš, lahko še drugim podariš. In ko enkrat tvoja luč ugasne, boš del zemlje za večne čase. Na nebu bodo še vedno zvezde sijale, ker tak je tok življenjske zgodbe, ti boš lahko del njih - in svetil boš peščici svojih ljubljenih. Vanesa Žerdin, Fotografije: Vanesa in Valerija Žerdin
ŽIVLJENJE je zabavno. Vir: Sonja Toplak Kociper Življenje je sreča. Vir: Silvo Kociper Življenje je veselje. Vir: Anis Zulić
Življenje je, da ljubiš. Vir: Primož Življenje je, da pomagaš. Vir: Silvo Kociper Življenje je nežnost. Vir: Silvo Kociper
Življenje je smeh. Vir: Vika Magdič EJ, ŽIVLJENJE JE ČUDOVITO! Vir: Sonja Toplak Kociper Allison Huddart Zbrala in uredila: Ana Katarina Kociper
Pesem Življenje Nika Grafenauerja me spominja na to, kako se ne cenimo in kako ne cenimo svojega življenja, ker skušamo vse imeti pod nadzorom in skušamo biti perfektni, ker nočemo, da bi si ljudje mislili, da smo neumni ali pa da smo revni. Ne cenimo svojega življenja, ker vidimo življenje od nekoga drugega in si mislimo, da ona ali ona ima perfektno življenje, ker je ta oseba lepo oblečena ali pa priljubljena in hočemo imeti enako življenje, kot ga ima tista oseba. Spominja pa me tudi na mene, ker si včasih želim biti kot moje nekatere prijateljice, ampak ne vidim pa, kako dobro je pa moje življenje, ker se ves čas primerjam z njimi. Ob tej pesmi sem opazila, da sem ves čas hotela biti kot moje prijateljice, ker - one so suhe, pametne, prijazne, priljubljene, nisem pa opazila, kakšna sem pa jaz! Toda ob branju sem čutila, da čeprav nisem kot moje prijateljice, imam pa dobro družino, ki jo imam rada, in moja družina ima mene rada, in da živim dobro življenje, le ne cenim ga dovolj... Veliko ljudi hoče biti slavnih ali pa bogatih, pa niti ne opazijo, da nekateri nimajo doma in drugi ne družine, se ubadajo z družinskimi problemi, drugi s tistimi v šoli. Pri pouku smo letos veliko brali problemske romane in veliko smo se pri zadnjih urah pogovarjali o korona virusu, ki je vzel veliko žrtev, veliko ljudi in otrok je umrlo, imamo šole na daljavo nas učence skrbi, kako bo šola potekala, ko se bomo vrnili, med sabo se zelo pogrešamo, veliko dogodkov smo zamudili ob skupnem javnem praznovanju, kot npr. materinski dan, verjetno bo tudi velika noč taka Pogrešam svoje prijateljice: čeprav se pogovarjamo prek Snapchata, ni isto kot vsako jutro v šoli, ko se objamemo in se skupaj smejemo, in pogrešam učitelje! Zato bi zdaj v tem času morali ceniti svoje življenje, saj ne vemo, če so to naši zadnji trenutki s tistimi, ki jih imamo radi, tega občutka minevanja nisem čutila vse do tedaj, ko smo v družini zgubili mačko, konja, vse mačke - bilo je hudo. Včasih pa zaradi drugih ljudeh vzamemo sami sebi celo svoje življenje: npr. veliko otrok umre, ker ne prenesejo, kako se drugi norčujejo iz njih, zato so zelo nesrečni (se režejo ali pa jemljejo tablete ali pa skočijo ) Ceniti moramo življenje tudi zato, ker čas mineva, ker bo izginil in potem bomo obžalovali, ker smo ves čas hoteli biti nekdo drug, in bomo obžalovali, ker smo naredili nekaj samo zato, ker smo hoteli biti perfektni. Najbolj sta se me dotaknila verza Življenje tako živi, da ga je zmerom manj. Kot pesek med prsti polzi dan na dan. Na misel mi je prišla poved : Življenje je kot rastlina, saj rastline nekoč umrejo, tako kot ljudje. In tudi da se preveč trudimo,da bi imeli perfektna življenja Ob pesmi sem občutila žalost, spomine, čustva do mojih prijateljev, do družine in do vseh tistih, ki jih imam rada, in nočem, da se jim kaj zgodi. Življenje zdaj je težko in žalostno, saj se ne morem družiti s svojimi prijateljicami, ker se lahko nalezemo in ker mora moja mama hoditi delat v težkih razmerah z novo pogodbo in z masko in rokavicami, strah
me je za mojo sestro, ki dela v zdravstvenem domu -imajo še več dela in veliko več poročil še morajo napisati. Strah pa me je tudi za tiste, ki so že okuženi. In ker so ukrepi, da ne moreš zapustiti občine ter da ne vemo, kako se bo vse končalo kakšna bo prihodnost, kako bo s šolo, z druženjem, z obiski sorodnikov, ne morem objeti svojega konja Veseli me vsaj to, da še (kot sem zapisala) vedno lahko govorim s prijateljicami ali pa da še lahko grem ven in da si lahko vzamem več časa za sebe in lahko razmislim, kaj hočem od sebe in kakšna hočem biti v šoli in kam bom šla dalje Pa ne morem narediti dosti, samo navodila lahko upoštevam Zapis in foto: Živa Forjan
Narava je kot naše življenje. Virus, ki je prišel na svet, je tako kot smo prišli mi ljudje. Ko mi utrgamo marjetico, ji vzamemo življenje, tako kot ga lahko nam vzame virus. Lahko jo samo poteptamo, ampak bo še vedno življenje v njej in bo samo poškodovana. Enako se lahko zgodi nam, ko se okužimo z virusom in se pozdravimo, še vedno bodo pa naša pljuča delno uničena. Lučka Ferčak Foto: L. F. Foto: L. F.
Pred enim tednom sem na Melincih fotografirala reko Muro življenje ne more živeti tako, da stoji, kot je napisal Niko Grafenauer Ampak zdaj je v življenje prišla nova ovira; kot velika skala, ki ovira vodi, da bi tekla naprej. Ob tem času doživljamo strah, zaskrbljenost, dolgčas, a življenje kljub vsemu kakor reka teče naprej. Foto: M. B. Besedilo: Ana Balažic
MOJ VELIK PTIČ IZ TENERIF Tukaj bil sem še majhen fantič, izgledal sem kot velik ptič. V roki moji velik ptič, po imenu Kakadujev stric, ki prihaja iz Tenerif. Taj Zadravec Foto: Matej Zadravec
Foto: Splet. Življenje si lahko predstavljamo kot peščeno uro. Vsak moment, vsaka ura, vsak dan je dragocen, z vsakim momentom in vsakim dnem smo vedno in vedno bližje koncu. Ko se enkrat izteče, je konec, zato je treba izkoristiti vsak moment, iti ven s prijatelji, se zabavati, poskrbeti za dobre ocene v šoli, treba je dati možnost zaživeti. Kaj nam bo, če ne bomo živeli vsakega trenutka? Življenje bo odšlo, nazaj ga več ne bo, torej izkoristimo ga Brina Zver ŽIVLJENJE MENI PREDSTAVLJA ENE VELIKE VPRAŠAJE. KO SE RODIMO, SE VEČINO STVARI TAKRAT ŠE NE ZAVEDAMO, A Z ODRAŠČANJEM SE VSAKODNEVNO SREČUJEMO S PRIJETNIMI AL PA TUDI MALO MANJ PRIJETNIMI STVARMI. RAZPOLOŽENJE JE ODVISNO OD DNEVA IN DOGODKOV, KI SO SE TAKRAT ZGODILI. V ŽIVLJENJU SO POTREBNE TUDI OSEBE, S KATERIMI LAHKO DELIŠ SPOMINE. TO SO PRIJATELJI, DRUŽINA, SORODNIKI, Sofija Njakaš
Foto: A. Ž. 1. 2. 3. 4. Predstavljena je minljivost življenja. Tudi naše življenje teče tako. Najprej si droben nebogljiv otrok. Skozi življenje pridobivaš na veličini in moči, dokler ne prideš v obdobje, v katerem si dozorel, na višku svoje moči in poln življenja. Alina Žižek 5.
Ta pesem je razmišljajoče vsebine, saj pesnik zapisuje in izrazi svoje misli in premišljuje o temi življenja je torej BIVANJSKA, ker govori o bivanju/razmišljanju. Pesem Življenje ima 5 kitic in 20 verzov. Pojavlja se ponavljanje besed, kot je beseda življenje. Zasledimo pa tudi rime v vsaki kitici, npr. živi-polzi, živeti-početi,stoji-visi,drži-taji,razsipa-hipa, mine-izgine Pesem torej govori o življenju: da ni vedno vsak dan lep in vesel, da imamo tudi včasih težave ali slabe dni, ki se končajo z jokom, predvsem pa da moramo uživati v življenju, ker se bo enkrat končalo, in to je tudi sporočilo te pesmi, ki jo je napisal Niko Grafenauer. Sara Cipot Življenje je težko in ni lahko za vsa živa bitja. Rože vsako zimo propadejo, ampak zmeraj preživi njihova vrsta. V težkih časih, kot so zdaj za nas ljudi, se moramo spomniti rož, ki zmeraj preživijo in nikoli ne obupajo. Vedno zacveti kakšna nova. Foto: Splet. Bor Zver
Življenje je čas, ki beži, trenutki, ki ne vrnejo se. Pa vendar lepo se zdi, če trenutek zabava je. Življenje bo smisel imelo, če s prijatelji ga boš delil. Čeprav včasih je črno-belo, nasmeh ga bo v barve zavil. Življenje včasih težko je, a hkrati vedno vse reši se. Včasih kakšna solza je, a za tem vedno nasmeh vrne se. Življenje je prelepo, če ga živiš. Četudi vsebuje vzpone in padce, se ga ne bojiš. Življenje je čas, ki počasi polzi. Življenje je sreča, v katerem si sam, ali druga pot, v kateri si z ljudmi obdan. Poiskala in preuredila: Katja Bakan
Življenje je kot soba, včasih pospravljena in včasih razmetana, a vedno se v njej moramo znajti, da najdemo želeno stvar. Včasih niti v pospravljeni sobi ne najdemo stvari, ki jih potrebujemo in jih najdemo v razmetani Tako je treba tudi v življenju imeti nekatere stvari pospravljene, za nekatere je pa bolje, da p/ostanejo razmetane (a nikar ne pometajte narobe stvari pod preprogo!) Vika Magdič Foto: Splet.
Niko Grafenauer - Življenje (moje misli ob branju) Pesem življenje me spominja na moje življenje, z veliko kreativnosti, vzponov in padcev, smeha, joka, Najbolj se me je dotaknila druga kitica, ki govori: Življenje ne more živeti tako, da stoji. Najmanj, kar mora početi, je to, da na nitki visi. Govori namreč o tem, kako moramo življenje uživati vsak dan na polno, ker nikoli ne vemo, kdaj se to življenje konča. Ob tem sem se spomnila, da moramo to kitico upoštevati, se zabavati Toda kaj, ko moramo ravno v tem času ostati toma, da se nam življenje ne bo končalo prej. Ni mi všeč, saj se ne smemo družiti s prijatelji, sorodniki, ne smemo iti na igrišče samih čudovitih stvari ne smemo oziroma ne moremo početi. Nikoli si nisem mislila, da bom to kdaj rekla, ampak: Rada bi šla v šolo! Čeprav ima to, da sem doma, tudi malo svetlejšo plat, da lahko več prostega časa preživim s svojo družino, se igramo namizne igre. Pred meseci, spomladi so lepe rdeče vrtnice cvetele - življenje, barve; kot pravi Niko Grafenauer:»najlepše je, ko se razsipa z žarom na vse strani«. Ampak letos verjetno tega ne bomo opazili, kot vidimo na zunanje razmere. Pozimi smo imeli 1-2 krat sneg (samo za hip). Ko minejo zimski meseci, pride pomlad in znova zapade sneg. Čudni časi! Mraz je značilen za temno plat zgodbe, življenja brezdomec, ki muje že čez zimo zelo mrzlo, se veseli menjav časov, potem pa mu je mrzlo še spomladi, ko ptički cveto in ptice žvrgole. Vsak lep dan moramo preživeti na sončku, se imeti lepo, uživati življenje, ker nikoli ne vemo, kdaj bo tega lepega enkrat konec...enako se zgodi z vrtnico, ki lepo cveti, čez nekaj časa oveni in konča svoje bujno življenje Lara Hozjan FOTO: N.N.
Življenje ni vedno pravično, vendar se moraš zavedati, da je vseeno lepo. V življenju moraš sprejeti vse, kar ti pride na pot. Tako bo vedno tvoje življenje boljše in se ne boš spraševal za nazaj, zakaj teka nisi sprejel. Življenje je ena velika pustolovščina. Nuša Horvat Sončnica brez sonca in vode je kot človek brez družine in prijateljev. Sončnica gleda proti soncu in raste v višave, podobno je z nami, ljudmi, rastemo ob nekom, ki nas ima rad in skrbi za nas. Zato moremo vedno ceniti naše življenje, saj ni nič bolj dragocenega od lastnega življenja. Foto in besedilo: Žan Horvat
Drevo predstavlja korona virus, ki se iz debla veje, v tem primeru širi v druge države. Listje predstavlja vse osebe, ki so z virusom okužene, in listje, ki sproti odpade, predstavlja okužene osebe, ki so zaradi virusa umrle. Drevo potrebuje vodo in sončno svetlobo, da ostane živo in mu ne odpade vse listje. A če ni vode in svetlobe, ki bi drevo rešilo, bo listje naprej odpadalo. Mi ljudje pa potrebujemo zdravilo proti virusu, ki še na žalost ne obstaja, in dokler nimamo zdravila, se bo število umrlih vsak dan večalo kot odpadanje listov pri drevesu Foto: Laura Gabor Laura Gabor
»Nobeno življenje ne mine brez žive sledi,«pravi Niko Grafenauer. Človeku je vseeno za njegovo življenje, dokler le-to ni ogroženo. Takrat se zamisliš, kaj vse si storil, in ugotoviš, da to še vedno ni dovolj. Življenje izgubljamo med spletnimi stranmi namesto stranmi knjig. Pomembnejši je neznanec za ekranom računalnika kot znanec za tvojim hrbtom. S tem pa pozabimo na čar klepeta v živo. Foto: Splet. ŽIVI ŽIVLJENJE Jesika Dominko se nadaljuje